SPOMNITE SE slovenskih beguncev S KAKIM DAROM! ^trtrxxxxiixn AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 121 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 20, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVH1 fiajlovičev odvetnik fJpel rad dobi! price pnerike r^ši četnik je pričal svojemu nekdanjemu VeSjniku. ®8rad. — General Draža »lovič in njegov bivši po-P Miloš Glistič sta si stala B® nasproti pri zaslišanju rs°clnijo. Glistič je izpove-|%>Č svojemu nekdanjemu Bluku pogumno v oči, da je jP°vič osebno ukazal njego-f!aici v Sandžaku, naj sode-P sovražnikom s posredova-f vlade Milana Nediča. Da-P ^povedal, da je Mihajlo-l^ebno ukazal prvi napad v na Titove partizane. J. vso to obtožbo je Mihajlo-Pno odgovoril: "To ni res." Pjft je pa Mihajlovičev za-ponovno poskušal do-^ sodnikov dovoljenje, da poklicati na pričevanje , 'hajloviča bivše ameriške Jl'ke, nekdaj prideljene ge-^^ Hotel je dobiti sledeče V Walter j a Mansfielda, od-iz New Yorka, George lir>a iz pittsburgha in Nika a iz Clevelanda. zbor, obstoječ iz treh je ta apel hladno za- lot je videti, puste na pri-j1^ samo take, ki obtožuje-.'j^jloviča, najsi bo iz last-•>e> ali kako drugače. Sod-puste k obravnavi nobene, ki bi govorile v korist Dve novi bolničarki MESTNI URADNIKI GREDO DANES NA STAVKO Unija AFL je ukazala, da odide danes na stavko kakih 700 mestnih uslužbencev v City Hall v Clevelandu. Stavka je v protest, ker administracija baje zavlačuje izboljšanje plač. Piketne straže bodo postavljene pri mestni hiši in vseh mest-jnih poslopjih. Samo župan j Burke in direktorji raznili od-jdelkov bodo smeli notri. Priden dijak Vida in A f/a t ha Silbitzdr Sinoči sta graduirali v St. Naše iskrene čestitke in želi-John's bolnišnici kot diplomirani mo jima mnogo uspeha pri njih bolničarki dve slovenski mladen- humanitarnem poklicu. Gdč. Viki, Vida in Agatha Silbitzer, da Silbitzer je zaročena z Rich-hčerki poznane narodne družine £.rdom Gala iz 10609 Reno Ave., Mr. in Mrs. Frank Silbitzer iz ki se je vrnil pred nekaj mese-10513 Reno Ave., Cleveland, O. ci iz vojaške službe Strica Sama. DROBNE VESTS IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) GONJA PROTI SV. BIRMI. — S pomočjo sleparske Osvobodilne fronte je prišel nasilni brezbožni komunizem med Slovenci do moči in sedaj stiska in zavaja slovensko ljudstvo po mili volji, še tu v Julijski krajini, na Goriškem in na Tržaškem, kjer smo deloma pod zaščito zaveznikov, se njegova strahovlada bridko občuti. Po Goriškem so sedaj za binkoštne praznike razvili partizani strupeno gonjo proti sv. birmi. Svoje brezbožne namene zakrivajo z očitkom, da je nadškof Margotti Italijan. Pozivajo ustno in pismeno: "Ne pošiljajte otrok k birmi, ki jo deli italijanski škof." To delajo tisti partizani, ki so ustanovili takozvani SIAU (Slovensko-ita- lijanska antifašistična unija) in proglašajo bratstvo (fratelanza) med Italijani in Slovenci. Na tako zagrizeno protilaško stališče v verskih stvareh se postavljajo tisti partizani, -Jfi pri svojih manifestacijah nosijo vedno talijanske in slovenske zastave, oni, katerim je ljubša italijanska zastava s komunistično zvezdo kot pa čista slovenska trobi jnica. Kako pa jim je italijanska narodnost nadškofa Margot-tija samo sredstvo, da se jej o sovraštvo proti katoliški1 veri, izpričuje dejstvo, da so ravno v teh dneh v Ajdovščini rogovilili proti tamošnjemu slovenskemu župniku, ker je nastopil proti neki nemoralni predstavi in proti NOVI GROBOVI Anton Unočič Po dolgi bolezni je umrl v sredo zjutraj Anton Unocic, ; 9402 Reno Ave., v starosti 67 j let. Doma je bil iz vasi Logaje, ^"•' ^fara škocjan na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 43 leti. Bil je član dr. svetega Jožefa št. 146 KSKJ. Poleg žalujoče soproge Frances, rojena Papež, zapušča sinove: Anton, Joseph, John, Frank in Lonis ter vnuke in sestro Sophie Vegal. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Mary Sarson V avtomobilski nesreči blizu Chicaga, 111. se je smrtno ponesrečila Mary Sarson poprej Ružič. Zadnji dve leti je bivala v Chicagu, prej pa je bila dolgo let v Clevelandu. Zapušča soprogu >M.atiha, hčer Ano omož. Vlah, sina Alberta in več sorodnikov. Truplo bo dospelo danes v Cleveland. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. -o- Premier češke vlade bo komunist Prgaa. — Dr. Edvard Beneš, predsednik češke republike, je .sprejel ostavko ministrskega predsednika Fierlingerja. Nato je pa ppzval Klementa Gottwal-da naj sestavi novo vlado. Gott-wald je vodja komunistov, in ker so dobili pri zadnjih volitvah največ glasov, bodo zdaj sesta-vli novo vlado. V nemškem šolniku je eksplozija ubila 100 Hannover. — V starem nemškem šolniku pri Haenigsen, je nastala razstrelba municije, pri čemer je bilo ubitih do 100 oseb. Tukaj je bila spravljena muni-cija in sicer v 3 nadstropjih: 40, 70 in 100 čevljev pod zemljo. Sodijo, da je bilo v rudniku do 10,000 ton razstreljivih snovi. V rudniku je ob času razstrel-be delalo 80 Nemcev in 23 oseb raznih drugih narodnosti. Vsi so bili ubiti. Praga. — Dr. Edvard Beneš je bil ponovno izvoljen predsednikom češke republike. V parlamentu je dobil vseh 298 glasov, dva člana sta bila odsotna. -o- JUTRI NASTOPI POLETJE, DNEVI BODO KRAJŠI Koledar nam kaže, da nastopimo jutri poletno dobo. To bo tudi najdaljši dan v letu. Po tem dnevu bodo pa dnevi vedno krajši in do'30. junija se bo dan skrajšal že za 3 minute. Do septembra, ko začne jesen, se dan skrči že za 1 uro in 22 minut. Na 21. sept. sta dan in noč enako dolga. Pri Firestone v Akronu jih počiva 6,000 Akron, O. — Unija kavčuka-stih delavcev izjavlja, da delo pri Firestone Tire & Rubber Co., oddelek št. 1, popolnoma počiva in da je radi tega brez dela do 6,000 delavcev. Tam je namreč prišlo do nesoglasja med unijo (CIO) in podjetjem, kar je imelo da posledico, da je vsa produkcija v tistem oddelku zastali*. V sporu je prav za prav samo 125 delavcev, katerim so baje utrgali 13 centov na uro. Unija pravi, da to ni stavka, ampak samo protest radi mezde in grozi, da se bo zastoj morda razširil še na druge oddelke. -o- Pekarije dobe zdaj samo 60% sladkorja Toda kar se pa tiče odškodnine za Rusijo, ki jo zahteva v vsoti $100,000,000, pa je zahteval Molotov, da jo morajo rešiti ministri sami. S tem se pa ostali trije ne strinjajo, ampak so za to, da vse skupaj reši mirovna konferenca 21 držav. Noben ostalih treh zaveznikov ne zahteva vojne odškodnine od Italije, ampak samo Rusija. Ministri bodo zdaj rešili najprej vprašanje meje med Italijo in Francijo, nakar pride zadeva mirovne pogodbe z Italijo, ki vključuje: odvoz zavezniških čet iz Italije, italijanske kolonije, Dodekaneški otoki, meja med Jugoslavijo in Italijo s Trstom, avstrijsko-italijanska meja in usoda italijanske mornarice. --o--- Joe Louis je ostal prvak rokoborcev New York. — Sinoči je svetovni prvak v rokoborbi, zamorec Joe Louis, v 8. spopadu položil1 na tla svojega nasprotnika, Bil- Ameriško firmo imajo Rusi za reparacije New York. — Douglas Alexander, predsednik Singer Mfg. Co. je povedal pri letni seji delničarjev, da so vzeli Rusi Singer tovarno na Nemškem ter odpeljali vse njene sti-oje v Ruisijo. Rusi so vzeli to kot vojno odškodnino. r Družba se je obrnila na ameriško vlado za pojasnilo, toda ni ga dobila še. Singer družba v Nemčiji je imela tudi do 70,000,-000 mark v gotovini in vrednostnih papirjih naloženo na bankah v ruskem pasu in tudi o usodi tega premoženja družba ne more nič zvedeti. Washington. — OPA je znižala količino sladkorja pekari jam na 60% od količine, ki so jo porabile v istem času leta 1941 Dozdaj so dobivale pekarije 70c/t sladkorja od imenovane količine. Tako zdaj dobivajo pekarije prav toliko sladkorja, kot izdelovalci mehkih pijač, candyja in sladoleda. Na priporočila poljedelskega urada so dobivale pekarije zadnje leto in pol 10% več sladkorja kot druge industrije. Količina, dovoljena hotelom, restavracijam in bolnišnicam pa ostane nespremenjena. Na 1. .julija bo v veljavi znamka 10 za ekstra 5 funtov sladkorja za prezerviranje doma._ ! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice P (.roka— V soboto 22. junija se bosta poročila v cerkvi, sv. Vida ob 10 dopoldne Frank Mahne, sin Mr. in Mrs. Frank Mahne iz 7508 Donald Ave. in Miss Rosemary Pokrant, hčerka Mr. in Mrs. Bruno Pokrant iz 1232 E. S3. St. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k sv. maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Tretja obletnica— V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Hlada v spomin 3. obletnice njegove smrti. Najdena očala— Pred Hrastarjevo hišo na 5901 Prosser Ave., so bila najdena očala z roženim okvirjem. Kdor jih je izgubil jih dobi na gornjem naslovu. Druga obletnica— V soboto ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Andrew Gregorc v spomin 2. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Iz Huron Rd. bolnišnice se je povrnila na svoj dom po prestani operaciji dobro poznana Mrs. Rose Glavič iz 1277 E. 169. St. Tem potom se želi zahvaliti vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, zlasti pa podružnici št. 38 SŽZ in klubu za darila. Dvanajsta obletnica— V petek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine masa za pokojnega Louis Starnada Sr. v 12. obletnice njegove ly Conna. V Yankee stadiomu, kjer se je vršil "pretep," se je zbralo 45,266 gledalcev, ki so plačali vstopnine $1,925,564. Predstava ni bila taka. kot so jo napovedovali in tudi prinesla ni toliko, kot so pričakovali. Športniki niso namreč pričakovali dosti užitka od te rokoborbe, ker se je že naprej vedelo, da Conn še daleč ni kos Louisu. -o- Browder še zdaj ni videl Stalina Moskva. — Earl Browder, nekdaj vodja ameriških komunistov, ki se nahaja v Moskvi že 6 tednov, je povedal časnikarjem, da ves ta čas niti enkrat ni videl Stalina. Izjavil pa je, da je imel njegov obisk v Moskvi totalen "uspeh." Prva obletnica— V soboto ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Cpl. Joe Picelj v spomin prve obletnice njegove smrti. Na operacijo— Miss Elean o r Karlinger, hčerka Mr. in Mrs. Charles Karlinger iz 1086 Addison Rd. je srečno prestala operacijo v St. Alexis bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 224, kjer jo prijateljice lahko obiščejo od sobote naprej. Miss Karlinger vodi j znani odlični Baragov dekliški zbor. -o-— | Vlada je ponudila $5 bonusa za opeko Washington. — Vlada je odredila, da se plača izdelovalcem opeke $5 bonusa za vsakih 1000 opek, ki se jih napravi nad določeno kvoto v vsaki opekarni. To se bo plačalo iz $400,000,000. kar je določil kongres v pomoč gradnji hiš za veterane. Odredba je v veljavi od 1..tega meseca in do 1. jun. 1947. Namen tega je, da se odpomore pomankanju tega stavbenega materiala. Karambol avtov na cesti ob jezeru Včeraj zjutraj so na mokri cesti ob jezeru, vzhodno od 26. ceste, trčili trije avtomobili. Avto, ki ga je vozil neki Albert Smith, je zadel avto, ki ga je vozil Cla- rence Novy. ta je pa zadel avto, ki ga je vozila Mrs. Ana Karlinger iz 433 E. 158. St. Vsi so dobili težke poškodbe in so jih odpeljali v bolnišnico. Baragov katoliški dan - 30. junija v kulturnem vrtu v Clevelandu --o-- Nna je škoda ' ^mah vsled moče 1 Nht ! asti računajo, da smemo ^pvati manj živil, kar je ; I, ca neviht in prevelike mo- j /^njih dneh. Niso sicer še ( ^ali, kakšna je ta škoda, \ jjr®z dvoma je ogromna. | ^Vni zemljiški izvedenec ; pravi, da bo šla ta ško- , j^'lijone dolarjev. Ne samo, J 6 yelika škocla na koruzi, Mrju in paradižnikih, am-^ela bo tudi živina, ker so Ponekod odnesli kar cele 'ke. i ; finskih krajih po Ohio so Sjbsno škodili koruzi. Koli- ; te bo rešilo je zdaj odvisno kako hitro bo voda od-j Scioto reka je bila še pred daleč iz svoje struge in Columbusa je na stoti-!, zemlje še vedno pod . ^ove koruze se ne bo mo-' več saditi, da bi dozo-i^vočasno. V Medina okra-|voda zalila 20,000 akrov • e in jo večinoma odnesla, .j6 bila koruza komaj nekaj Jviaoka. izvedenci trdijo, da 10 let, predno bo zem-ij..&et rodovitna, toliko so ji zadnje nevihte po neka-!,j krajih. Kjer so kraji bolj '^Udi sena ne bo, ker je vo-^esla pesek po livadah, fo --o- Ie*iško dekle pride h. Pred sodni jo ''"on. _ Crika Krebs, 20 nemško dekle, pride v ^ pred ameriško vojaško iJo v Nuernbergu. Obtože-da je umorila nekega »^-ga narednika. "Vse pešce svarimo, naj bodo kolikor mogoče previdni pri prehodu preko ceste. To je potrebno, da se prepreči nezgode," svari dalje g. Matowitz. Načelnik računa, da bo promet na cestah takrat posebno velik, ko bo narod praznoval 4. julij, ko jih bo na tisoče sedlo v avto in se odpeljalo na oddih, katerega si niso mogli privoščiti več let. Izrabljena avtna kolesa, stari avtomobili in pa praznično razpoloženje voznikov, vse to poveča nevarnosti na cestah," pravi načelnik. "Dajmo, da boi I Cleveland varno mesto, pa da bomo lepo praznovali 4. julij in da bomo pri življenju tudi po-tem." Clevelandski policijski načelnik Geo. J. Matowitz naznanja posebni varnostni program za dneve od 4. julija do koncem tistega tedna. Ta program je del onega, ki ga skušajo izvesti varnostni organi po vsej deželi, da se zmanjša število smrtnih nesreč, ki se prigode vsako leto ob tem času. "Policija apelira na vse meščanstvo, da pri tem pomaga," pravi načelnik Matowitz. "Posebno pozornost se bo po-i svečalo avtomobilistom, ki vozi-. jo prehitro, ki skušajo voziti v i opojnem stanju, ali- ki drugače i ogrožajo življenja clevelandskih meščanov. _ POLICIJA PROSI SODELOVANJA ZA PREPREČITEV NESREČ NA 4. JULIJA Nadaljna darila lahko pošljete direktno blagajniku sklada, Mr. Anthony Brodnik, 1324 Gid-dings Rd., Cleveland 3, Ohio, ali pa izročite v uradu Ameriške Domovine, v uradu North American banke ali v St. Clair Savings & Loan Co. -_o- Prvo prevozno letalo iz N. Y. na Dunaj Dunaj. — V nedeljo je dospe-! lo iz New Yorka prvo ameriško j prevozno letalo, last Pan Amer-| ican zračne črte. Letalo je po-| trebovalo od New Yorka 21 ur, in 41 minut. __' Raymond Champa 7 Na 9. junija je graduiral iz , Benediktinske višje šole Ray-J mond Champa, star 17 let, sin , Mr. in Mrs. Frank Champa, ki • vodijo znano gostilno na 1049 E. ■ 185. St. Cleveland, O. V vseh štirih letih šole je Raymond za- ■ mudil samo en dan in v redih je mel vsa ta leta povprečno 92.6. Zdaj je napravil prošnjo za sprejem v Case inženirsko šolo. Naše čestitke in le pridno se uči tako naprej, Ray! -o- V sklad za vojaka V sklad za dom za pohabljenega vojaka Jos. Brodnicka so darovali: Preostanek plesa v New-burghu v SND $335. Po $25: Dekliška Marijina družba v fari sv. Vida, društvo Orel v fari sv. Vida. Po $10: Mrs. Mary Kastelic iz Murray, Utah, Community Welfare Club. Po $5: East End Social klub, i neimenovana, Mr. in Mrs. Anton Lužar, E. 69. St., John Lo-kar, Dibble Ave., Miss Mary Pavlic, Edna Ave., Vihtelic Hardware, Euclid, O., Joseph Kovach, Newburgh. Prav lepa hvala vsem daroval-rem, kakor tudi vsem. ki so pomagali do lepega uspeha v New- l-mrtrlill Ministri ne morejo priti do sporazuma glede vojne odškodnine Molotov je nekaj popustil, toda vsega pa ne, kakor je videti. Pariz. — Zunanji ministri štirih velesil so včeraj zopet pre-mlevali vprašanje vojne odškodnine, ki naj jo plača Italija. Ruski komisar Molotov je popustil v toliko, naj reši vprašanje vone odškodnine za Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo skupščina vseh 21 držav, ki se bo morda sestala 15. julija. Ta odškodnina je stavljena na vsoto $200,-000,000. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVKO, Editor) •117 St. Clair Ave. ' HEnderaon 0628 Cleveland I. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poeti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.60; za Cleveland In Kanado po pofiti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolloo po raznatelclb: celo leto $7.00. pol leta $4.00. čstrt let« $2.60. % Posamezna itevllka stane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year, a. S. $4 00 for 0 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. O. S. $2.60 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.76 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.60 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered aa second-class matter January 8th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878. „__ ^83 No. 121 Thur., June 20, 1946 Komunistične metode V junijski številki Harper's Magazine-a pravi Irwin Ross v daljšem Članku, da je včasih težko biti komunist. Vedno se je treba držati Moskve in njenih komand, toda te se tudi vedno spreminjajo. In tako mora tudi ubogi komunist spreminjati svoje mišljenje in govorjenje v skladu s to komando. Tako pravi pisatelj o odstavljenem Earl Brow-derju, da je moral pred leti napadati Roosevelta na ukaz iz Rusije kot neofašista in vojnega hujskača, nato pa ga je moral spet hvaliti v času, ko je bila moderna "ljudska fronta." Ko so sklenili Nemci in Rusi pogodbo leta 1939 je isti Browder znova moral napadati istega Roosevelta kot impe-rialista, ki hoče spraviti Ameriko v vojsko proti ruski zaveznici Nemčiji. Ko pa je Hitler napadel Sovjetijo, je uboga komunistična para spet proslavljala tega Roosevelta. Težko je tako hitro obrniti plašč po (vetru in popolnoma spremeniti vse svoje mišlijenje in govorjenje, toda dober komunist stori vse za svojo idejo. Proda tudi svojo lastno pamet. To spreminjanje ,ali bolje ta hinavščina spada h komunistični taktiki. Ljudje, ki ne priznavajo nobene stalnosti v moralnem redu, porabijo vsako stvar kot sredstvo ,da dosežejo svoj namen. Komunist ne vpraša po tem. kaj je prav in kaj je krivično, se ne meni za to, kaj je dobro in kaj je slabo, on vprašuje samo po tem, ali mu služi za dosego njegovega namena, to je komunistične revolucije. O teh komunističnih metodah govori tudi John Foster Dulles v "Life"-u in svari takole: "Program treba soditi tudi po metodah. Sedaj, ko so pokazali Rusi svojo hrabrost in nagnali Nemce, radi mislimo na te njihove uspehe in radi mečemo plašč čez vse, kar delajo njih armade, njih politiki in njih tajna policija v sosednjih deželah. Ko bodo te metode bolj znane, bodo gotovo dvignile silen odpor. Tam, kjer so jih spoznali na lastni koži, tam so se jim že uprli . . . Največji odpor bo proti temu, da narodi prodajo svojo svobodo, kar bo zahteval sovjetski program. . ." Mnogi danes te komunistične metode že dobro poznajo in se jim upirajo. O Binkoštih je zborovala na primer angleška delavska stranka, ki danes vlada na Angleškem. Angleški komunisti, ki imajo samo dva poslanca v angleškem parlamentu, so prosili za sprejem v delavsko stranko. Toda bili so odbiti z ogromno večino. Za sprejem komunistov v delavsko stranko je glasovafa samo ena Šestina delegatov. Ti že poznajo komunistične metode. Naš slovenski narod v starem kraju je spoznal komunistične metode v težki domači vojni, ko je branil svoje domove, svoje družine in svoje prepričanje pred komunističnim divjanjem. Narod je branil svojo svobodo in dobro vedel, kaj dela. Svet tedaj ni razumel te obrambe. Sedaj pa prihaja čas, ko tudi zunanji svet spoznava, kako prav je imelo slovensko ljudstvo, ko se je uprlo komunističnemu partizanstvu pod krinko Osvobodilne fronte. Danes,bi hoteli pokazati na enem zgledu, zakaj je moral razumen človek stopiti v borbo s komunizmom. Metod, ki so jih ti uporabljali, ni mogel človek z vestjo odobriti. Naslednje je zapisnik z oficirjem, ki je sedaj med begunci, ker ni maral za komunistične metode. Priča pripoveduje sledeče : "Meseca avgusta 1941 so poklicali komunistični voditelji OF par jugoslovanskih oficirjev na razgovor. "Od partizanov so se tega razgovora udeležili: Dr. Bre-celj, dr. Baebler Aleš, Boris Ziherl, dr. Vito Kraigher in še par drugih, od oficirske strani pa major Kosec, kapetana Božič in Cerkvenik ter par mlajših oficirjev. "Po sestanku se je dr. Baebler obrnil do nekega nižjega oficirja s pripombo, da bi bilo dobro porušiti neki1 železniški most pri Ljubljani. "Dobro," je odgovoril ogovorjeni, "to se prav lahko zgodi, toda zopet bodo padli talci. Most je zastražen od straže približne jačine 100 mož. Mi lahko likvidiramo to stražo, toda Italijani bodo v okoliških vaseh pobili najmanj 200 talcev in vasi požgali. Mislim, da potem naša žrtev ni v skladu z uspehom. Most pa bo, ker je kratek, v par dneh popravljen." Na te ugovore je Baebler odgovoril: "Tovariš, ne poznaš naše taktike. Italijani so s svojim milim postopanjem uspavali naš odporniški čut. Mi moramo sedaj z našimi sabotažami pripraviti Italijane, da bodo začeli z ostrejšimi represalijami in terorjem. Pred tem terorjem bo narod prisiljen pobegniti v hribe. Na ta način bomo dobili dovolj novih borcev v naše gozdove, ki bodo brezkompromisni in odločni, saj izgubiti tako ne bodo imeli več kaj, k večjemu pridobiti." Oficir je odvrnil: "Italijani imajo v pokrajini 5 divizij, ojačenih s karabinjeri in specialnimi edinicami. Na vsakega za orožje sposobnega moškega Slovenca pride po en italijanski vojak. Jasno je, da mora pri taki borbi dobiti urejena organizirana vojska. Sicer pa, če bo toliko ljudi bežalo v hribe, kdo jih bo hranil, oblačil, zdravil? To bi pomenilo narodov samomor." Baebler je na to odgovoril s smehom: "Tovariš, žrtve morajo biti. Res je, lahko pri tem pade 80% SJovencev, toda 20% jih bo j ostalo, a ti bodo zdravi in kleni za borbo." Oficir mu je odvrnil: "Boriti se hočemo za žive Slovence, ne pa za grobove. Os (Nemci in Lahi) bo premagana tudi brez samomora Slovencev. Zaveznikom bomo pa na drug bolj pameten na-' čin več lahko koristili. Vsi taki načrti pa se mi zde skoraj zločin protj narodu." "Sestanek je bil končan. Sodelovanje se je razbilo. "Slovenski poročevalec" pa je prinesel v naslednji številki ogorčen napad na jugoslovanske oficirje, češ da so oportu-nisti." Ta dogodek kaže, kako komunizmu rti bilo prav nič na tem, da bi se res ljudstvu bolje godilo. Narod je bil samo sredstvo za dosego njih namenov. In tem brezobzirnim ljudem je sedaj narod v starem kraju prepuščen na milost in nemilost. Zato je Jugoslavija danes ena sama ječa, zato je narod brez svobode, zato je ponižano njegovo človeško dostojanstvo. In kdo ima od tega korist? Le nekaj višjih komunistov, ki se jim je posrečilo splezati po hrbtih drugih do ugodnih mest. 'K sreči zunanji svet vedno botj spoznava ta komunizem in te njegove metode, ki so zasužnjile naše ljudstvo v Sloveniji. Za Baragov katoliški dan Ko sem zadnjo sredo sedel za katedrom v dvorani šole sv. Vida, ter kar mogoče natančno beležil, kaj vse se je govorilo, predlagalo in sklepalo na tisti skupni seji za Baragov katoliški dan, ali z drugo besedo rečeno za Li-gin dan, me kar na lepem pobara Mr. Jakob Resnik iz New-burga, češ: ta naš zapsnikar Jože tukajle še nam nekaj piše, ampak, da bi pa kaj v list napisal; tega pa ni. Potem pa pravi, da na vsak način naj tudi jaz katero rečem v listu. Tako nekako me je sunil pod rebra Mr. Resnik in namignil, da kaj napišem. Mr. Resnik je imel popolnoma prav in jaz sem mu kar hvaležen, če tudi bolj kislega obraza; ampak ker se Mr. Resnik tako potrudi, da pride na sejo prav tam od sv. Lovrenca in če pridejo še drugi z Newburga, pridejo iz Collinwooda in Euclida (Euclid City, prosim, da me ne bo Mr. Intihar spet za besedo prijel) potem še drugi od dalje in bliže; potem se ve, moram kaj napisati, ker moja pot do zboro-valne dvorane je tako rekoč majhno več kot kar čez cesto. Torej Katoliški dan bomo imeli, oziroma kar 3 clni, a glavni bo 30. junija. Da obeta biti velik kaže zanimanje na seji, ko od vseh strani pridejo rojaki in rojakinje, pa priporočajo sklepajo, se navdušujejo, kako lepše napraviti za ta dan, kako bomo korakali, kako se vozili in kako se kaj postavili. Na vseh se vidi, da se resno pripravljajo in se tudi prav nič ne boje pokazati ta dan, da so katoličani. Bi kdo utegni misiti, če čita "napredne" cajtenge, pa Sansova "oznanila," da je naš narod že kar pod rdečo marelo in sopotnikuje za partizani. Pa ni, daleč ni; meni se zdi, da močno kopni tisto navdušenje za tisto demokracijo, ki je samo v naprednem papirju. Ker se udeležujem sestankov za ta dan in so mi nek večer rekli : sedi in piši, sem glede tega kajpada nekoliko "kompeten-ten," da povem kako in kaj, da je. V kolikor jaz zdaj razvidim iz sklepov in zapisnikov, se je vabilo razna društva in stranke k udeležbi za to parado, ki se vrši v nedejo popodne; pa je temu primeren tudi odziv. Je! Kar je res je res, prišli so odgovori : pridemo korporativno. Celo iz Jolieta smo dobili nekaj takega od društva sv. Genovefe št. 1§8 KSKJ. To društvo gotovo ne pride korporativno, ampak če pride zastopnica, pa že šteje. Pomislite iz Jolieta! Pa bi mi, kar nas je Olevelandčanov, ne prišli? Le na plan, pa brez strahu, pa nič ne porajtati, če kakemu moskovskemu agentu to ni všeč. Smo v Ameriki! Ali ste kdaj brali o "svobodi" v Mehiki, pa v Rusiji, kjer so morali skrivaj hoditi v kako sobo, da so bili pri službi božji, pa zato v veliki nevarnosti, za življenje? In prav tako je zdaj v "osvobojeni" Jugoslaviji. Mi tukaj v Ameriki smo pa prosti in hočemo biti prosti, zato pa tudi stopimo na plan; na plan brez bojazni, neoziraje se na jkake neslane fraze, če bomo možato stopili na plan, si bomo to SVOBODO lahko obdržali, drugače pa se lahko nam zgodi kot se godi našim tam doma, ki so "osvobojeni" od vere, vkovani pa v VERIGE" prave tiranije. Zato ljudje, le pamet, je veliko boljša ko žamet. V Clevelandu nas je prav lepo število:,štiri take slovenske fare, ako uključimo Euclid, da je le kaj. Pridite vsi kar mogoče, kot pravi Ribničan: vse kar lajze inu gre. Kakor razvidno iz poročil, pridejo od vsepovsod gostje k nam, ki nas bodo obiskali, zato se tudi mi malo. podvizajmo, da pridemo na plan, se udeležimo slavno-sti, ki se vrši v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, kjer stoji med drugimi spomeniki slovenskih velmož tudi spomenik škofa Baraga. Gotovo se še spominjate onih veselih slavnostnih dni, ko je bil tukaj ljubljanski škof dr. Rožman, pri odkritju tega spomenika, ob res ogromni udeležbi našega naroda. Enako, ko je bil tukaj ljubljanski župan, dr. Ad-lešič, pri otvoritvi J. K. Vrta; ob enako veliki udeležbi. In danes? Oba visoka predstavnika sta danes na tujem, ker doma v domovini ni mesta zanje, razen morda v kakem breznu, ako bi se vrnila. Mi tukaj, hvala Bogu, smo še svobodni. In če razumete kaj je je res SVOBODA, potem pridite zopet, da se ob tej priliki spomnimo tudi na te nase tam, ki so po krivici preganjani, ki trpe po nedolžnem. Lahko polijejo še stokrat toliko črnila, pa priobčijo slik, zlasti o škofu Rozmanu, nas ne bodo prepričali nikoli, da je bil škof Rožman izdajalec svojega naroda in enako ne dr. Adlešič, ter ne drugi tisoči in tisoči v tujini in ne oni, ki so bili pomorjeni od komunizma. Jaz tukaj ne bom našteval kateri vse pridejo, pa katera društva, ker za to bo obširnejši program in ker niso še vsi priglašeni, bi utegnila biti potem zamera. Rečem le to: v nedeljo 30. junija popoldne vsi na plan! V parado, potem pa v J. K. Vrt. Prepričan sem, da nikomur ne bo žal. Pridite radi gostov, ki bodo prišli iz oddaljenih krajev, da bodo videli, da nas je res nekaj. Potem pa pridite, radi svojega prepričanja kot katoličani v zahvalo in čast Vsemogočnemu Bogu, ki je v svoji Previdnosti poskrbel, da smo še v svobodi. Jože Grdina. Pismo iz domovine Cleveland, O. — Mrs. Frances Knaus, 1052 E. St., je prejela iz domovine pismo od svojega nečaka, ki je bil do pred vojne okrajni šolski nadzornik za litijski okraj. Pismo se glasi: Litija, 8. aprila 1946. Draga teta! Gotovo ste že upravičeno nejevoljni, ker ne dobite od mene nobenega pisanja. Ko sem prišel po dolgih štirih letih in dveh mesecih iz Srbije, kjer sem preživljal vse muke samskega in še bolnega izgnanca, sem takoj pisal odprto dopisnico, ki je pa prišla nazaj 4. marca 1946. To karto Vam danes ponovno vračam, da boste videli, kaj je isti-na. Nisem vedel nič, da so stric Jernej umrli, zato sem napisal neki star naslov, ki mi je bil ostal v spominu, a je bil žal nepopo-len. Zdaj mi pa dovolite, da Vam popišem svoje življenje od izgnanstva iz Slovenije in do zo-petne vrnitve v domovino. Sicer sem o tem že bolj obširno pisal sestri Mici in pripomnil, da naj da pismo citat tudi drugim sorodnikom. če je to storila, ne vem; pa je škoda, če ni. Pa naj začnem: Do leta 1939 sem bil upravitelj ljudske in obrtne šole. Z novembrom 1939 sem prevzel mesto okrajnega šolskega nadzornika za litijski okraj I. Dalo se je primerno skromno živeti. Pri meni je bila Pepetova hči Štefanija, ki je leta 1941 dovršila meščansko šolo v Litiji. Prišlo pa je do nesrečne vojske z Germani in Lahi. Po izdajalci kapitulaciji belgrajake vlade, sem bil s prvimi 6. maja 1941 odpeljan v lager na Gorenjsko v Begunje. Od tam so me vlekli v Št. Vid nad Ljubljano. Iz št. Vida so nas odvlekli v Južno Srbijo, kamor smo prišli 11. julija 1941 v vas Bačino. In sedaj pa se je pričelo štiriletno gorje. Gotovo boste razumeli, kaj se pravi biti med tujci sam, brez denarja, bolehen. . . Doma v Litiji sem pustil znatno vsoto denarja, ki ga nisem mogel vzeti s seboj. Z mojim denarjem so gospodarili kakor — oprostite prosim, izraz — svinja z mehom. Par dni pred izgonom v lager sem dal nekemu svojemu sorodniku 80,000 din. In koliko mi je vrnil sedaj? Beri in piši — 2,000 din., za kar lahko kupim kvečjemu slabo obleko. Tako sem prišel na beraško palico. Ves trud 35 letnega dela in špa-ranja je šel po vodi. In poleg tega pa prihaja še ta neizprosna starost. Prav bi bilo, da bi se malo odpočil in viival od prihrankov svojih mladih let. A težka vojna vihra mi je vse uničila. Ko sem bil v izgnanstvu, nisem imel nobene službe, živel sem le od milosti tujih ljudi. Večkrat sem bil lačen kot sit. Kako sem hrepenel po svobodi, po Sloveniji. Ali razočaran sem bil, ko sem prišel lani koncem julija domov. Moje staro, predvojno stanovanje je bilo prazno, a ga nisem smel uporabiti. Niso mi dali upraviteljske-ga in ne nadzorniškega mesta. Milostno so mi dovolili, da sem ostal kot najstarejši učitelj na šoli podrejen za 20 let mlajšemu učitelju. Da je bila mera gren-kosti še hujša, so me nenadoma premestili na Gorenjsko v vas Vodice, ki so oddaljene od postaje 14 km. Tam ni bilo mogoče dobiti stanovanja, zato se nisem preselil in ostal začasno še v Litiji. Stanovanje imam silno majhno: v eni hiši sobico, a kuhinja in soba za gospodinjo pa v drugi hiši. In še to po strmih stopnicah. To pa je zame jako hudo, ker imam bolno levo nogo. Nimam nobene jedilne shrambe in ne kleti. In sedaj pomislite, ali je to zaslužil človek, ki je skoraj 35 let pošteno služil svojemu narodu? Mojo lepo knjižnico so mi med vojno skoro vso raznesli. Tega ne bo mogoče več nadomestiti. Veliko mi manjka pohištva (omare, mize, stoli) in druge stvari. Mojo obleko so spravili na varno Pijavški, ali novi dve obleki sta dekleti kar lepo razrezali in si dali delati kostima. Zelo Vam bom hvaležen, če Vam bo mogoče poslati karkoli za obleči (perilo obleko, čevlje, pokrivala). Vsega manjka. Po odhodu v lager sem pustil doma štiri dobro ohranjene klobuke, a ob povratku nisem dobil niti enega. Gotovi ljudje so pač mislili (ali pa celo želeli) — šaj ga ne bo več nazaj. Ali Bog je res dober! Bili so časi, ko nisem mislil, da preživim vse težave in bridkosti. Tik pred vojsko sem hotel kupiti novo hišo z vrtom. Ali bil sem prepozen. In sedaj se potikam na starost po tujih stanovanjih. Kako srečen bi bil, ko bi si mogel postaviti vsaj majhno hišico! Ali ne gre, ker ni denarja. V prilogi Vam pošiljam svoji dve sliki iz izgnanstva. Ker sem bil bolan, nisem šel več mesecev v vas k brivcu, zato senr tak. Na cesti pred hišo me je ujel neki fotograf, ki mi je pozneje poslal sliki. Naj Vam bo v spomin na moje izgnanstvo. Za danes bom končal. Zelo bom vesel, če se bo tudi od Vas kdo oglasil, saj vam bo šlo pisanje hitreje od rok, ker imate gotovo pisalni stroj. Srčno pa Vas vse pozdravljam in želim veselo Alelujo! Vdani — Drago V. Ras-tohar. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) r*j«dall(>v&r1p a 1 «tr«an udarniškemu delu ob nedeljah. Prav tako stalno blatijo in so tudi napadli škofa Srebrniča, ki je Goričan in zaveden Slovenec. Pač zato, ker je takoliškj škof in ne odobruje njihovega protikato-liškega početja. Slovenskemu partizanu je prvo njegova komunistična vera, za slovensko narodnost pa se samo toliko briga, kolikor jo more zlorabiti. "UDARNIŠTVO" V SLUŽBI PROTIVERSKE GONJE. — "Udarniško," ki naj bi bilo prostovoljno, izven delovnega časa izvršeno delo, partizani silno poveličujejo. Proglašajo ga za nekaj vzvišenega. Po njihovem geslu se mora delati tudi ob nedeljah, dokler ne bo vsa dežela popravljena in obnovljena. To pa je v bistvu samo hinavska pret-veza. Z nedeljskim delom hočejo sramotiti od cerkve zaukazano svetost nedelje in odvajat ljudi od nedeljske maše in cerkvenih obredov sploh. Podeželski duhovniki se z veliko težavo'bore proti temu načrtnemu zapeljevanju ljudi, zlasti mladine, širjenju mlačiiosti, in uvajanju brezbožnih običajev. V svojih pridigah poudarjajo, da je dolžnost vsakega kristjana, da ob nedeljah prisostvuje maši, otrokom pa še posebej naročajo, naj ne slede pozivom na nedeljsko delo, do-j kler niso opravili svoje nedeljske1 dqlžnosti. To pa seveda partizanom ni prav. Na Kalu je tako učil tamkajšni župnik. Radi tega je vaška OF sklicala sesta-' rek, ki naj bi župnika obsodil. Velika večina župljanov pa se je postavila na župnikovo stran. Komaj četrtina je bila proti njemu. V tej manjšini pa so bili vsi predstavniki komunistične stranke, ki itak ne hodijo v cer-i kev. Toda ta komunistična stranka je tvorila "ljudsko oblast." In ta manjšinjska "ljudska oblast' je proti štirikratni večini proglasila: "Pouk krščanskega nauka v šoli se prekine, dokler župnik ne prekliče svojih navodil otrokom." To je svoboda vere pod komunisti. KAKOR V DOBI TLAČAN-STVA. — Z Vipavskega .poročajo, da tam z "udarniškim" delom, to se pravi z robotanjem, ne napravljajo, kot je bilo včasih običajno, samo vaških in občinskih cest, temveč tudi deželne. Komunistični poglavarji kratko in malo določijo gotovo število ljudi,"ki morajo cestarjem "udarniško" pomagati popravljati ceste. Tu ni izgovora. Komunističen ukaz je hujši kot je bil nekdaj graščakov. Svobode izbei-e dela v komunizmu ni. (Svobodoljubni Amerikanci v svinčenem mestu bi tam torej lahko poljubljali močno roko. Op. ured.) Iz Idrije smo zvedeli, da mora tam neka starejša učiteljica, zrela za pokojnino, opravljati nedeljska "udarniška" dela: nositi mora kamenje. Idrijski rudarji imajo 11 do 12 tisoč lir mesečne plače, morajo pa garati brez oddiha in počitka, da so popolnoma zdelani in izčrpani. Reveži imajo polna uišesa besed o svobodi, v resnici pa žive kakor v dobi tlačanstva. Ro-botanje in garanje je prepleska-no z zvenečim "udarniškim" delom. BESEDA IZ NARODA Torej na svidenje jutn ? Vf Nak, ni treba čakati naj1. vje čerjo. Bom že kaj £re'^ Čakaj, skoro bi bil neka^g0fi ga pozabil in prav radi e te klical. Tukaj pri me«1 ^ „» nec, ki je pripeljal drva" jih pripelje k nam? . ^ go? da ne, praviš? No, saj sl p0v0K''' Ižanec obrača klobuk v K nekaj menca, kqnčno se skorajži in reče: a£j ver' "Veste, gaspud, PraV.\e m jamem, da ne P®tre^U' vaifl i". Ampak če vi mislite, da ^ ^{i verjamem, da je vaša ze gte f ta v tistile skrinjici in dl'in1iii^ vorili ž njo, nak tako Ižanci nismo. Pa brez z ^ . In moško odkorači iz ,s° voljen, da je doktorju kar mu ere. ne dos nuaa, ce me u>~ . se" zvečer ne bo domov? ^-'^no vedel, da imam razum"" £ ki ve, kaj je zdravniški s ' 0 bomo šli v nedeljo na ^ Magari! Saj revca 'taK doma čepiš. Da moram j, domov. Menda ja! Tak0-':. ^ predavanje končano. M°r pa res stopil domov d Unionsko klet na četrt. ^ veš, samo na eno četrt- - rj kavarno pa ne. Eh, kaj $ c kvartah! Mari so men1,, p te. Da me poznaš, pray>s' re me ne boš. No ja, včasih J j. malo vržem, če me P1 ji medse zvlečejo. Ne, d®11^« res ne bomo metali- -eVe! že kaj obuti? No, pa si še ^ čke pomeri, če ne Sre fl, f,v<* Popoldne pojdi malo P°c, p0z« na špancir. Pa da ne h°s ^c bila parazola, da te ne 1)0s obžgalo. Seveda si lePa' misliš, kot kri in mlek°- tJ#j neko važno sejo s k0 (|aVa menda nekako važno Pre nje. Da bomo šli v klet na terana, praviš?^ kakšna si! če ti pa rece ^ bo predavanje. Saj veš, zJ mam časa za prijatelje, dom ga nimam dosti, ko h ^ n( vedno tako vprežen- £>a ,- taj maram več? Nikar ne ka, ko pa vendar veš, da ^ { samo na te mislim. Čakaj. , dokažem. Ko sem šel dai ^ urad, sem videl v izložbi k Mejača zelo lep klobuk. ( Za katero, praviš? I> za ^ drugo kot za te, avša. A".^ ^ pojdi in si ga pomeri, bom ^ plačal. Kaj si rekla? k01Jg,ab( glas govori, se nekam ^ ^ ra sliši. Aha, zdaj sem Pa. zumel. Novo obleko da b' ^ No ja, če imaš nov klobu ' ^ ne boš okrog matafirla N obleki, prismodica moja- j, Naš ižanski prodajalec ^ bom šel v nedeljo popoldni ^ res? če bom prišel zvečer mov, vprašaš? Res, ljuba m težko, da bi prišel. Imam z ' —Da odstranite duh P°.r'bav z jedilne posode, denite ^J slano vročo vodo in na toonW | virju^ tfpi« t JCBEIISKA DOMOVINA, JUNE 20, 1946 r s ^išarska polCtlB ! ^demdesef dni v rrkomunisličnem rajurrr 10- •2.H SPISAL NARTE VELIKONJA sem to pozabil, starec prismojeni. Rožnivenec v roke in ne ženitev." In je kratko polglasno brez vsake druge besede voščil lahko noč ter med oče-našem, ki ga je molil med razpravljanjem, mešal svoje misli: "Siviš že in hlače ti mahedra-jo okoli kolen — odpusti nam naše dolge---" In se je zamislil ter se pozabil prekrižati in legel s pre-križanimi rokami pod glavo ter stokal od strašne bolečine, ki mu je rila v srcu: "To je tisto; mlajši je, in ti, oveli preužitkar, ki imaš samo kot pri hiši in se ti že roka trese, da si mleko polivaš po hlačah, ti si se ji ponujal za moža. Še za varuha te ne mara!" . In je slišal še zunaj govorjenje, ki ga ni razločil. "Gluh si tudi že; kot, ptrok si razumel vsako besedo." In je slišal, da je gospodinja šla spat, zapehnila vrata v veži in je slišal Tinetove stopinje proti skednju. "Stopinje pa le slišim!" se je razveselil, a nato vstal in videl, da je šipa ubita v oknu. "Zato slišim!" "Da bi bil slišal, če bi si bila voščila lahko noč, pa si nista. Ce sta si šepetaje," je ugibal ter ni mogel zaspati. Tine se je bil koj vrnil is trafike ter sedel, kjer je prej sedel Matijec. Franca je imela objokane oči in ruto potegnjeno globoko na čelo. Hlapec je zvil cigatreto ter si jo prižgal na ogorku. "Kaj ti je?" je vprašal čez dolgo. "Nič!" je odvrnila Franca., "Nekaj ti pa je vendar!" "Sam dobro veš!" "Kaj naj vem?" In sta molčala. Cez dolgo jezačela Franca. "Ali si že odločil?" "Kako odločil?" "Radi oklicev!" "O, tisto radi oklicev?" "Da!" "Tisto radi oklicev je sedaj na tebi!" se je zasmejal Tine. "Ali sem jaz rekel, da ne?" "Potem pa vedi, da' ti ne prepišem grunta!" "Da mi ne prepišeš grunta?" je povlekel besedo, kakor da ga je udarila. Piše Martin Radoš, župnik. (Nadaljevanje) "Tovariš komandant! ... To pa je Evangelij! ... In do da-, nes* do te ure mi še niste pre- j povedali čitati Evangelija pri' božji službi!" "Že res! ... Pa zakaj ravno danes!?" "Danes je 7. nedelja po Bin-koštih! . . . Ce meni ne verjameš, tovariš komandant, poglej v pratiko! ... In danes je na vrsti ta Evangelij! . . . Tu je Evangelijska knjiga!" . . . Mu pomolim odprto Evang. knjigo . . "Sedma nedelja po Binko-štih!" Ne pogleda, se zaničljivo obrne vztran ih rezko reče: "Lej ga hudiča, kako se zna zagovarjati! ? . . Trenutno si si rešil življenje . . . Toda ne boš nam ušel . . . Tebe bo sodil narod ... Le ena stvar te more rešiti smrti! . . . "Katera?!" . . . vprašam. Boš že zvedel čez osem dni!" Po teh besedah pobere stroj-fiico in odide s svojim spremstvom. Med tednom sem še dal redno svojo "porcijo" v živilih, kakor po navadi skoraj vsak teden, da so me skoraj do dobra obrali in hodil na skupno delo, dasi se na videz več niso dosti zmenili za me, v resnici pa sem bil vedno pod "budnim" nadzorstvom. Ob koncu tedna je komunistična komanda razglasila odredbo: "Za prehod čez Kolpo t. j. na Hrvatsko se propustni-ca več ne izdaja nikomur in pod nobenim pogojem. Vsak poskus priti čez mejo se brez poziva kaznuje s smrtjo!" Dne 21. julija pošljejo komunisti k meni člana terenskega odbora, nekega Štajerca s sporočilom: "Tovariš župnik, danes je bila seja!" "Me ne zanima, kaj ste seja- 'Da, jaz ne prepišem i" In jaz ne pojdem pisat oklicev!" "Tudi prav!" je rezko in odločno dejala Franca in poteze okoli usten so se ji čudno zarezale, da se je Tine ves zme-del, ko jih je opazil. "Tudi prav?" ga je skoraj vrglo z ognjišča. "Takšna kakršna si!" govornost pred Bogom! . . . Torej raje smrt kot "nepokor-než" komunistom ... S čisto vestjo pred Bogom in neoma-deževanim imenom pred zgodovino !" Poskusim pa le, če se bo dalo živo glavo rešiti iz te zanke, če je tako božja volja. Grem pred Najsvetejše prosit Boga in Marijo za pomoč in razsvetljenje . . . Po nekaj desetinah minut molitve mi šine v glavo misel: "Zakaj pa je prost Verderber-jev mlin v Vrtu ob Kolpi!? . . . Ta misel mi dalje vrta po glavi, da nisem več mogel zbrano moliti ; grem v sobo, se vsedem na stol pri mizi, nad katero je visela podoba "Brezijanske Marije," potopim glavo med dlani in obrnjen proti podobi zaprosim Marijo: "O Marija, povej in razodeni mi po svojem sinu Jezusu in po sv. Duhu, zakaj mi je prišla ta misel o mlinu ravno med molitvijo vgla-vo!? . . . In misli so mi vrele kar druga za drugo: "Res dostop v ta mlin je svoboden! . . . Toda, kaj dalje? ... Za vsak poskus prehoda čez Kolpo čaka vsakogar smrt! Tudi res! . . . Toda ključ rešitve je vendarle tukaj! . . Zaupaj! Pogum!" Odločim se za ta korak v zaupanju na božjo pomoč: pokličem gospodinjo, katero so tudi komunisti obsodili na smrt. Kratka navodila: Ana, čas je, da se umakneva! Ne pravite tega nikomur! . . . Sicer sva izgubljena! . . . Pripravite zrnje! . . . Jutri zjutraj greste v mlin! . . . Mlinarju Martinu previdno povejte moj sklep, ta zna molčati ... Ce bo kazalo, se prepeljite čez Kolpo v Gorše-te. Tam me ljudje že dolgo poznajo. Dobri so. Povejte, sami veste komu, da prideva za nekaj časa k njim! . . . Zapomnite si, kaj bodo rekli, potem se vrnite v mlin, če bo varno, sicer ne . . . Jaz še uredim nekatere stvari, mašujem in pridem za vami . . . Kaj bo nadalje, zaupajte v Boga in Marijo!" Zjutraj ob prvem svitu, 22. julija, odide gospodinja v mlin. Ob 7. uri opravim daritev sv. maše. V kleti, kjer sem bil že prej spravil v zaboje vse matične knjige župnij: Nemška loka in Spodnji log, priložim še par kelihov, zaboje zaprem in ognja-varno zasujem s peskom, prstjo in kamenjem. V tabernaklju sem za slučaj sile, če bi se kmalu vrnil, pustil kakih 6 malih sv. ho-stij v ciboriju in monštranco s sv. hostijo. Zatrdno sme upal, da se kmalu vrnem. Vaino za pošiljatelje denarja frreko morja Kraji, kamor se zdaj lahko pošlje tuja valuta, so se-zvišali v številu in American Express služi vsem. 37 predvojnih uradov že posluje v inozemstvu. Zanesljiva in svetovna American Express postrežba vam da in varen način pošiljanja denarja v tujino po zmerni ceni z izbiro pošte, zračne počte ali kabla. To je važno za vas, ker zdaj kot nikoli prej potrebujete pripomočke American Express za pošiljanje denarja, da doseže vaše drage v redu. To postrežbo lahko dobite na vsakem uradu American Express, Railway Express uradih ter v tisočih pod-agencijah in bankah po vseh Zed. državah. Čotem vzamem prazno aktov-] DELO DOBIJO ko, vanjo še hitro stlačim prazen žakelj in se napotim v mlin. V župnišču, sta ostali dve ženi: 80 letna bolna vdova M. Kapš in njena omožena 43 letna hči Magdalena Kapš poroč. Verderber, ki je bolni materi stregla, obe iz Spodnjega loga, 43 . . . Njima so komunisti razbili okna in vlomili vrata, da nista več mogli stanovati v lastni uborni koči. Vzel sem ju v župnišče in dal na razpolago "hišterno" za stanovanje in v hlevu prostor za dve kravici. Nekaj obleke in živil sta prinesli s seboj. Ti dve ženi sta bili mnenja, da grem le v mlin in se še isti dan vrnem. Mlajši sem naročil, naj ŽENSKE ZA oskrbi tudi "našo" živino, kakor pač more. . . . Na poti v mlin srečam ženo soseda škofa Justina, komisarja za košnjo, vpraša me, kam gre? ... "V mlin! Ana so nesli precejšen žakelj že navsezgodaj. Sami ne bi zmogli vse moke v ta klane, pa grem, da bom pomagal nesti nazaj!" . . . Pri teh besedah potegnem žakelj iz aktovke in ga držim v rokah ter ga potem zopet potisnem v aktovko .. . "Delež moke pride tudi na Vas!" . . . "Ses je! . . . Srečala sem Ano! . . . Nesla je precej ! . . . Sama ne bi zmogla!" ... Po teh besedah odide soseda proti vasi, jaz proti mlinu (Dalje prihodnjič) -o- —Povprečna vporaba gazoli-na za osebne avtomobile se je o leta 1920 do danes podvojila. malioglasT Pohištvo naprodaj Naprodaj je še zelo dobro hranjen studio couch. Vprašajte na 1142 Norwood Rd. zgorej med 10 dopoldne in 2. popoldne. Fino kosilo Naznanjamo društvom in posameznikom, da serviramo ob nedeljah fino kosilo. Za podat-te pokličite IV 4511 (122) DELAVKE HIŠNEGA SNA2ENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. i 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu j Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office the ohio bell ' telephone co. JalM' (x) "Takšna, kakršna sem!" je trpko dejala Franca in skleda ji je zaropotala v škaf, tako so jo zbodle te besede. "In ljudje že vedo!" je navidez malomarno otresli pepel cigarete. "Da, ljudje že vedo, in Bog že ve!" je resno s strašnim ke-sanjem v duši dejala Franca. "In oče že ve," je čez čas pristavila ter ga pomenljivo pogledala. "Ta bi bil itak zvedel; silil me je, da morava iti snubit, pa sem mu nazadnje povedal, da sva že midva zgovorjena," se je opravičeval Tine. "In pijana sva bila. Saj' besedo lahko preklicem, če ti je zdaj še neprijetno; pa ne vem zakaj, ko ne moreva skriti. Za skrivanje je že prekesno!" "Da, že prekesno!" je poudarila; "in Matij ec tudi ve!" "Temu nisem povedal!" "Njemu sem povedala jaz sama!" "Njemu si povedala ti sama?" "Ko me je zasnubil!" mu je ostro pogledala v oči. (Dalje prihodnjič) fli!" "Pa te bo zanimalo, če ti povem, da se je sklepalo o tebi!" "No, zdaj sem pa res radoveden !" "Komandantova obsodba je odobrena. Ostane še v veljavi. Sklenjeno pa je: da ostaneš živ le pod pogojem, če sam zažgeš župno cerkev in župnišče! . . . Straže na "Pragi," "Kožicah" in "Bokštajnu" bodo dale znamenje s premontiranimi bombami. Pol ure po danem znamenju morata biti župna cer kev in župnišče dodobra v plamenih. Za to pa moraš sam r.a podstrešjih oskrbeti toliko slame in dračja, da se bo to zgodilo. Pohištvo, obleko in živila pa moraš prej pravočasno pripraviti, da se naloži na vozove in spravi na varno v Kočevski rog, kamor moraš z robo sam prispeti. Če se to ne. zgodi, to je, če župna cerkev in župnišče ne bosta v naročenem času v plamenih, čez naslednje pol ure pridejo tovariši, te odvedejo v hosto; kjer te bodo v najmanj 24 urnem mučenju likvidirali . . . Razumel?" "Sporočaj! Naročilo sem razumel !" Po odbornikovem odhodu pobitim v cerkev. V naglici pre mislim in doumem položaj ter sklenem: "Tega pod nobenim pogojem ne storim! Raje smrt! . . . To je torej tista prefrigamo nastavljena past . , . jo bo župnik, poprej kaj zavozil! . . . Torej, če tega ne izvršim ali izvršim, v obeh slučajih sem zapisan smrti! V prvem slučaju me bodo likvidirali kot "ne-pokorneža," v drugem pa se bodo komunisti potuhnili, da so mi to oni, zapovedali in *me likvidirali kot "požigalca," in kar jVi le hujše: bodo delali za se po svojem načinu propagando s tem' činom ... in tretje: moje ime bo pred zgo dovino umazano za vse čase . . . četrto najhuje pa je: Od Foreign Remittances Americam Express i „, ša za 2 družini, ves hrastov les, 2 furneza, 2 porča, lot 40x187. Dobro kupčijo boste napravili, če pokličete HE 6054 po 5 uri zvečer. J. Lushin (Jun. 20, 21, 27, 28) Lepa prilika Naprodaj je hiša z 7 sobami, velika garaža, en aker zemlje, 90 madih drepes, nekaj trt. Vpraša naj se na 3297 Richmond Rd. med Euclid in Chardon Rd. (121) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 Vi c na uro čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (123) ASEMBLERJI DRILL PRESS OPERATORJI HAND MILLING MACHINE OPERATORJI Dnevno in nočno delo Plača od ure in bonus Locke Machine Co. 971 E. 63. St. (122) Dobra služba Izkušena kuharica dobi takoj dobro službo. Delo podnevi. Zglasite se na 390 E. 156. St. (121) Delo na farmi Iščem priletnega moža za delo na farmi. Tudi dva mlada fanta od 15 do 17 let se sprejme za pomoč na farmi. Kdor želi iti, naj pokliče IV 4511. (x) IMAMO KUPCE z gotovino za hiše za eno družino, za dVe, apartmente, za trgovske prostore in lote. Imamo tudi klijente, ki bi radi zamenjali. Kaj imate vi? Mr. William Sintic Real Estate 18419 St. Clair Ave. KE 0974. _____035) Stanovanje iščeta Zakonski par brez otrok išče stanovanje 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 9029. (121) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) SPREJME SE izurjene coopers da bi delali na vinskih sodih in posodah v veliki elevelandski vinami. — Dobra plača Zglasite se pri American Vineyards Corp. 2637 St. Clair Ave. CHerry 4190 (122) mali 0glašt" Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. ' 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 __Govorimo slovensko_(x) Pohištvo naprodaj 3 kosi (maroon) za parlor, kuhinjska peč New Process v dobrem stanju, Frigidaire ledenica, miza za parlor. Zglasite se na 1063 E. 68. St. spodaj. (122) Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Be priporoča za popravila in barvanje vašesra avtomobila. Delo točno in dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo ssa obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In lenderje. Welding l JOHN J. FOZNIK GLenville 3830. 982 East 152nd St. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel GL 1316 j8ta se skregala?" je 1 ^atijec počasi, boječ,1' ,1® Zadene ob besedo, in v srcu čakal odgo- r Se; Prama mi je zju- to ti povem, da ima . Posebno na piki! In, i^o sem ti hotel poveda-^ehnil v zagredi, kakor je z&letelo, "glej, da Ie ne bo! In če te, po- i^m . . " .j Potem?" je vprašala l^o s6 jo Matijčeve be- do mozga. N potem sem jaz tu!" j. 0 sem ti to naredila?" selile solze na lice. "Ti, ' Le nikar ne misli 6 bom že branila in ti , ^eš supščati z njim. i' taj bi nastalo iz tega! j^em prositi in če ga potem si to izbi j j6. Poznaš ga! Moč* mlajši je!" J^jši je in mlajši je!" s'ih pokimal za njo ter ji;ase. Kakor da ga je ijj z bičem, so se mu zdele f besede. Močnejši je in mlajši!'' vstajal z ognjišča. ^ o, to je tisto! Jaz in ?e star ter mi sive lasje In se mi že hrbet ' O, mlajši! Kako da ^aiamo takega dela!" četudi se ponoči 7I1, imaš zjutraj vsta-je rezko odvrnila '"ia. "Danes bomo ime-Ce pri krompirju." tisto, to jo grize!" se ^ Tine ter kljubovalno , 'sto ponoči! Kako pa? ^ še in imam pravico!" je dejala Franca, pravic ne jemljem, jaz htevam, da si zjutraj 11! In če nisi na mescem ne tepeš živine!" , je obrnila in šla. |8en veter?" se je osu-^al ter zmerom prišel ^dgovor: "To jo grize, se fant in da me zvenoma!" 151 Čez dan molčala. Oko-^ krompir. Franca je ! Pogledala k delavcem i °sorna in malobesedna \ 5erji je molče vzel klo-■ šel v trafiko. Matija za hipec posedel pri ^°hor pa krehaje lezel XIX ^ je po onem pogovoru ,rjem dobila čez noč os-na čelu in odločne za-