ŠTEVILKA 10 — LETO 6 OKTOBER 1978 Rdeči cvet ob 1. novembru lillllilllS Še cveti, saj bil zalit je s kapljami krvi. Tam družno v boju je ostala na poljani bojni desetina, tu kurir, tam komandant v vojni. Aktivist omahnil je, in mati v hiši je zgorela, še nerojenemu otroku mamica je zoglenela. Takrat, ko češnjev cvet je zacvetel, odšel junak je s pesmijo, da svetu razodel bi: še smo tu. Še cvete naš rdeči cvet, pripnimo si ga vsi na prsi, naj cvete v srcih naših. Saj z nami ste in mi gradimo z vami novi svet. V srcih vedno znova, vsako leto rdeči cvet. V čistih srcih mladi rod ne joka — ponosen je in vas spoštuje bratje in sestre. Poglejte naokoli, kamor ti oko zazre, je zrasel novi svet, katerega krasi rdeči cvet, ki vi ste si pripeli bratje in sestre ga v boju in nam nadeli v zmagi in svobodi. PROSLAVA NA MAMOLJU NA MAMOLJU JE BILA 17. SEPTEMBRA PROSLAVA OB 35-LETNICI USTANOVITVE DOLENJSKEGA ODREDA, OKRAJNEGA ODBORA OF ŠMARTNO IN DELOVANJU KURIRSKE POSTAJE TV - 3. KOT POMNIK NA TE DOGODKE IN DELO SEKRETARJA OO OF ŠMARTNO TOV.FRANC AMOJŠKERCA - FRENKA JE BILO ODKRITO SPOMINSKO OBELEŽJE Proslava se je pravzaprav začela že v zgodnjih dopoldanskih urah, ko so se občani in mladinske pohodne enote z vseh koncev pomikali proti prireditvenem prostoru na Mamolju. V prazničnem vzdušju, sončnega nedeljskega dne, so se ponovno srečali in si segli v roke borci Dolenjskega odreda — osvoboditelji Šmart-na in Litije, aktivisti OO OF Šmartno, kurirji TV - 3. Pridružili so se jim mnogi vabljeni, domači in številni delovni ljudje naše občine, tako, daje bilo vseh več kot dva tisoč. Slovesnost se je začela z odkritjem spominskega obeležja, katerega so prevzeli v vastvo člani Lovske družine Litija. Nato je zbor odprl pred- sednik OK SZDL Litija tov Miro Kaplja, v imenu Dolenjskega odreda je navzočim spregovoril in orisal njegovo bojno pot vojni komisar tov. Miro Lipuš, o delu OO OF Šmartno in o liku njegovega sekretarja Franca Mojšker-ca—Frenka, pa je spregovoril Marko Rainer. Slavnostni del se je zaključil s podelitvijo plaket borcem Dolenjskega odreda, priznanj zaslužnim tovarišem, ki so sodelovali pri organizaciji proslave in z mogočno pesmijo „Svobodi", združenih pevskih zborov Lipe in Zvona ter sindikalnega pihalnega orkestra Litije. Drugi del — tovariško srečanje — je potekalo v prisrčnem in nadvse prijetnem vzdušju. Borci, kurirji, aktivisti, ki se niso videli že desetletja, so si stali nasproti, si stiskali roke in obujali spomine na težke, vendar slavne dni naše zgodovine. Bili so ponovno med ljudmi — domačini, ki so jim takrat v tistih težkih dnevih nudili vse, kar so imeli in so jih sedaj, ko so na domačijah že nove generacije, spet presenetili s svojo gostoljubnostjo. S hvaležnostjo do njih, ki so nam pripravili veličastno srečanje borcev NOB, aktivistov OF, ki je začela revolucijo in mladine, ki jo nadaljuje, smo odhajali obogateni z mnogimi novimi spoznanji o NOB na tem delu naše občine. M. K. Na podlagi odloka o priznanjih občine Litija (Ur. 1. SRS Št. 1/75), razpisuje Občinska konferenca SZDL Litija NATEČAJ za priznanja občine Litija za leto 1978. Priznanja se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine "na področju: — kulture in prosvete — vzgoje in izobraževanja — zdravstva in socialnega varstva — gospodarstva — turizma — kmetijstva — narodne obrambe — telesne kulture — delavskega in družbenega samoupravljanja Predloge za podelitev priznanja lahko posredujejo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva, SIS, OZD in združenja občanov. Predloge je treba posredovati Občinski konferenci SZDL Litija do 20. novembra 1978. UREDNIKOV STOLPEC Se čutiš odgovornega, delegat? Že prve ugotovitve o delovanju delegatskega sistema in odnosov v novem mandatnem obdobju v naši občini kažejo nič kaj razveseljivo stanje. Spomladi letos smo v naši občini na volitvah izvolili skoraj 1700 delegatov v delegacije za zbore občinske skupščine in skupščine SIS. Že v kadrovskih pripravah na volitve smo ob upoštevanju meril in kriterijev evidentirali najboljše, najsposobnejše, najodgovornejše in se nekatere ,,naj" smo dodali kandidatom za delegate. Izmed evidentiranih smo spet izbrali najboljše, naj, naj . . . in jih nato tudi izvolili. Kandidati so tudi pismeno pristali na kandidaturo in bili vsi brez izjeme izvoljeni, kar nam je potrjevalo vašo pravilno kadrovsko izbiro. Že po šestih mesecih pa ugotavljamo, da vsi izvoljeni delegati niso ravno zaslužili, da smo jim izrekli tolikšno javno zaupanje, ko smo jih izvolili za delegate in da tisti „naj" v mnogih primerih ne drži več. Začnimo pri ugotovitvah Občinske skupščine. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta imela vsak po tri seje. Zbor združenega dela ima 28 delegatskih mest, in le 15 delegacij OZD je na vse tri seje delegiralo svojega delegata. Enajst delegacij je samo dvakrat delegiralo delegata na sejo (LIL, Gradmetal, Komunala, Pletilja, Mizarstvo Gabrovka, Mercator, Gostinsko podjetje Litija, Cestno podjetje, konferenca delegacij LB, SDK, PTT in SAP, konferenca delegacij PM in DPO ter osn. šota Gabrovka); zasebni obrtniki in konferenca delegacij Delavske univerze, osn. šole M. Borišek in Vzgojno varstvenega zavoda pa so samo enkrat smatrali, da je potrebno delegirati delegata na sejo zbora združenega dela SO Litija. Nič bolje ni v krajevnih skupnostih, saj je v zbor krajevnih skupnosti SO Litija, ki ima 18 delegatskih mest (vsaka KS po eno), samo 11 KS delegiralo delegate na vse tri seje tega zbora. Krajevne skupnosti Kresnice, Jabla-niška dolina in Št. Poljane so delegata na sejo delegiralo po 2-krat, krajevni skupnosti Litija-levi breg in Vače po 1-krat, delegatov KS Jevnica in V. Štanga pa doslej na sejah tega zbora še ni bilo ne videti ne slišati. Nič bolje ni bilo s prvimi sejami skupščin SIS. Niti ena seja skupščine SIS ni bila izvedena s popolno udeležbo, prva seja skupščine telesnokulturne ■ skupnosti pa je bila celo nesklepčna!! In to ze kmalu po volitvah, ko še niti volilne skrinjice nismo dobro pospravili. Zakaj tako? Kje so vzroki? Očitno je, da se vse delegacije pred sejami skupščine občine in skupščinami SIS ne sestajajo, saj bi bilo težko verjetno, da prav vsi člani 7, 10, oz. 15-članskih delegacij ne bi mogli oditi na sejo in tam povedati stališča sredine, iz katere izhajajo^ Kaj mislijo o teh delegatih občani in delovni ljudje? Morda niso za to niti vedeli. Od danes naprej vedo, in prepričan sem, da ne bodo ostali križem rok. Tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL in osnovnih organizacij sindikata so se na zadnjem sestanku dogovorili za takojšnje ukrepanje v posameznih primerih neodgovornega dela delegatov. Vas delegate in vodje delegacij pa vprašam tole: Ali se še spomnite, da so vas delovni ljudje in občani izvolili, ker so vam zaupali? Ali veste, da ste še spomladi uživali velik ugled tned občani in delovnimi ljudmi? In se zavedate, da danes morda ni več tako? Ali se čutite odgovorne za to, ker ste zlorabili zaupanje svojega položaja? Ali mislite kaj razmišljati o tem? Borci Dolenjskega odreda, aktivisti OF, kurirji TV-3, mladina, delovni ljudje in občani so se zbrali na Mamolju ob 35-letnici ustanovitve Dolenjskega odreda, Okrajnega odbora OF Šmartno in delovanja kurirske postaje TV-3. V spomin na te dogodke in na sekretarja OO OF Šmartno Franca Mojškerca-Frenka je bilo odkrito tudi spomLisko obeležje. 23234848534853235353232323234823532323 NOVICE IZ GOSPODARSTVA Stanje se izboljšuje - Prvi znaki sanacije TOZD Mizarstvo Lesne industrije Litija kažejo na boljše gospodarjenje. Ali so napori kolektiva temeljne organizacije združenega dela zadostni in dovolj učinkoviti še ne vemo. Prav gotovo pa pričakujemo stopnjevanje angažiranja organizatorjev proizvodnje in strokovnjakov ter celotnega kolektiva TOZD Mizarstvo. Hkrati pa si vodstvo delovne organizacije prizadeva pridobiti banke in druge finančne organizacije za finančno sanacijo. Priporočilo izvršnega sveta — V začetku oktobra je Izvršni svet skupščine občine Litija obravnaval plan finančne sanacije TOZD Mizarstva LIL in celotne Lesne industrije Litija. Izvršni svet je plan finančne sanacije potrdil in priporočil finančnim organizacijam, da storijo vse potrebno, da se plan finančne sanacije Lesne industrije začne čim prej uresničevati. Krediti za kovino - Kovina iz Šmartnega pri Litiji je dobila 300.000,00 din kredita za nabavo dveh strojev. Kovina bo s temi kreditnimi sredstvi dopolnila svoje strojne naprave in bo lahko zmanjšala nekatere vrste stroškov ter izboljšala organizacijo dela. Kredit je Kovini odobril Samoupravni sklad za razvoj gospodarstva občine Litija. Kovina na novi lokaciji — Kovina hkrati pripravlja svoj „veliki" program. Pravzaprav ga izdeluje delovna organizacija „Smelt" iz Ljubljane v sodelovanju z Gorenjem Velenjem in Kovino iz Šmartnega. Nova lokacija bodoče povečane Kovine je sedanji kompleks, ki ga ima LIL za proizvodnjo stavbnega pohištva. Možni pričetek izgradnje povečane Kovine je poleti 1979. Vendar ta rok velja le, če bodo do takrat odstranjeni mnogi „čeji". V Litijskem Mizarstvu dobro delajo — Mizarstvo Litija je delovna organizacija, ki na videz zlahka dosega dobre rezultate gospodarjenja. Skoraj nikoli ni v žarišču družbenega zanimanja in vendar so uspehi rezultat trdnega in dobrega dela,. Mnogo lepih proizvodov lahko pokažejo, njihove storitve pa-so občudovanja vredne. Včasih se za njih zanima tudi konkurenca. Kot primer lahko navedemo izdelavo čebeljih panjev. Videti je, da so rezultati takšni, da bi jih marsikdo rad posnemal, če bi prodrl do njihovih skrivnosti. Kdaj bosta mostova popravljena? — Cestno podjetje Ljubljana nikakor ne uspe popraviti mostov na cesti med Grbinom in Bregom. Nedavno so obljubili, da bosta mostova popravljena kmalu, kar naj bi pomenilo v novembru 1978. Najteže čakajo na popravilo mostov sodelavci LIL, ki pričakujejo, da bo potlej avtobus vozil mimo Zagorice. Vsekakor bo preložitev avtobusne proge Litija-Šmartno-Litija ugodno vplivala na finančno realizacijo te SAP-ove lokalne avtobusne proge. Zaposlitev za Polšničane — Krajevna skupnost Polšnik je tretja krajevna skupnost, ki želi približati občanom delovna mesta. Zamisel je naslednja. V tistih prostorih osnovne šole, ki so prazni, se da organizirati proizvodnja. Najbolj primerna je elektro-kovinska dejavnost, in sicer takšne faze dela, kjer je potrebno mnogo živega dela. Zaposliti bi se dalo od 30 do 50 delavk in delavcev. Zaenkrat potekajo prvi razgovori in so kakršnekoli napovedi preuranjene. Prva zamisel, da bi v Pasjeku izgradili proizvodno dvorano je zaenkrat odložena ali bolje rečeno zamrznjena. Za sedaj je videti bolj uresničljiva ideja o proizvodnji na Polšniku. Na Dolah gre po načrtih — Bodoči obrat Kovinarske na Dolah pri Litiji vse bolj dobiva svojo pravo podobo. Zdaj, ko so gradbeniki opravili svoja glavna dela, imajo odbor za izgradnjo, predsednik odbora Vrtač-nik Mirko in strokovnjaki Kovinarske obilo dela ob stoterih problemih pri obrtniških in instalacijskih delih. Rok za dokončanje del in otvoritev obrata se neusmiljeno približuje, to je 2. 12. 1978. O naknadnem roku, kije občinski praznik, organizatorji zaenkrat niti sanjati nočejo. Izvršilni odbor Samoupravnega sklada za razvoj gospodarstva občine Litija je sklenil, da bo naslednja seja tega odbora na Dolah. Člani odbora se hočejo na lastne oči prepričati o obsegu del, o uspehih pa tudi problemih in težavah te izgradnje. Psi ogrožajo ovce in srnjad - Malo imamo ovac na območju občine Litija. Nekaj jih je v bližini Vač. Zadnje čase prihajajo od tam črne novice. Menda je tolpa potepinskih psov že večkrat opravila pravo klanje med mladimi ovcami. Morda bi lovci mogli kaj pomagati? Zakaj tako? Tudi ovčereja je del kmetijstva in kmetijstvo je del gospodarstva. Kar ne slišimo več o medvedih in volkovih, kot da so potepinski psi prevzeli njihovo vlogo. Podobne novice prihajajo tudi od lovcev, in sicer iz stranskih dolin proti Osredku. V tem primeru pa so žrtve zlasti mlade srne in mladi srnjaki. Proizvodnja bo stekla decembra - Proizvodna dvorana Gradmetala ob Ljubljanski cesti mora biti dokončana do občinskega praznika. Ne samo dokončati, temveč tudi proizvodnja se mora do takrat pričeti. Upajmo, da bo objekt prav tako uspešen, kot je lep. Z asfaltiranjem bodo nadaljevali - Krajevna skupnost Vintarjevec seje odločila, da bo tudi letos nadaljevala z modernizacijo ceste Črni potok—Vintarjevec. V letošnji program komunalne skupnosti zaradi pomanjkanja sredstev ni prišla. Zato je sama naprosila Ljubljansko banko za posojilo in ga bo verjetno dobila. Seveda je tak način pospeševanja modernizacij možen le zaradi tega, ker ima KS Vintarjevec za tisti del programa, to je asfaltiranje 800 m dolgega odseka ceste, dovolj lastnih sredstev - sedanjih in bodočih. KS Vintarjevec ima od vseh krajevnih skupnosti najboljšo bilanco. Z realnim programom in ugodnim dotokom finančnih sredstev so dokazali bankirjem, da se jim sme zaupati in da jim banka brez rizika more odobriti kredit. 800 m novega asfaltiranega cestišča na videz ni mnogo, je pa zelo pomemben odsek za celo vrsto naselij KS Vintarjevec. Najbolj agilni prebivalci KS Vintarjevec so opravili ogromno prostovoljnega dela pri regulaciji potoka. Vse prebivalce pa še čakajo dela pri ureditvi bankin in druga dela na cesti Črni potok — Vintarjevec. Investitor priključka bo KS Jevnica - Investitor priključka na Zasavsko cesto pri Senožetih za Jevnico, je krajevna skupnost Jevnica. Krajevna skupnost Jevnica se je odločila za izvedbo te naloge, ker nihče drug ni hotel postati investitor. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in Krajevna skupnost Dolsko, na čigar ozemlju se priključek nahaja, sta sicer zagotovili potrebna sredstva pa tudi na druge različne načine pomagali, vendar investitorstva nista mogli prevzeti. Pravi investitor, to je Republiška skupnost za ceste pa za to investicijo nima sredstev. Priprave za izgraditev priključka kasnijo, in sicer zaradi pomanjkljivih načrtov. Krajevna skupnost Jevnica kljub zamudi še ni opustila svojega terminskega plana, po katerem naj bi priključek pričeli graditi še v letu 1978. Mesarija razširja kapacitete - Mesarija Litija v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami GHT (gostinstvo, hotelirstvo in turizem) Ljubljana gradi in razširja svoje kapacitete. O tej izredno pomembni investiciji več prihodnjič. Modernizacija ceste proti Ljubljani Cesta Litija-Senožeti-Šentjakob je vsako leto bolj obremenjena. Ne more se po obremenitvi primerjati z gorenjsko ali dolenjsko cesto, vendar pa je vedno manj možnosti za ugodno in nemoteno vožnjo. Včasih so se šoferji jezili, kako je težko avtobus prehiteti v Spodnjem ali v Zgornjem Hotiču, zdaj pa običajno preklinjajo težke tovornjake, ki so zlasti pogostni in nadležni med Hotičem in Ribčami. To je odsek, ki je le za spoznanje boljši od odsekov pri Strmolah in v Pre-hudniku. Šoferji osebnih avtomobilov preklinjajo tovornjake največ zaradi tega, ker jim slednji mažejo šipe in tudi na druge načine spravljajo v nevarnost osebne avtomobile. Ob tem pa se samodejno sproži vprašanje, kaj je z modernizacijo ceste Litija-Ljubljana. V tem srednjeročnem planu je predvidena razširitev v Prehudniku, pa še ta je zaradi nekaterih drugih problemov vprašljiva ter izboljšanje odsekov ceste med Vernekom in Ribčami. Natančen obseg del bo določen s planom Republiške skupnosti za ceste za leti 1979 in 1980. Stvar se utegne za-vleči tudi v naslednji srednjeročni plan. Hitra rešitev problemov za zdaj še ni na vidiku. Vendar pa našemu prometu grozi v nekaj letih pravi cest- ni infarkt. Z dokončanjem mostu v Trbovljah in izgradnjo ceste Zagorje— Trbovlje (ob Savi) utegnemo „spoznati" gospodarsko moč Zasavja - za nas na najbolj neprimeren način. Velik del tovornega prometa se bo takrat, valil skozi Litijo in povzročal zastoje v Strmolah, Hotiču, in še mnogo kje. Odsek Zasavske ceste med Dolskim in Šentjakobom pa ne modernizirajo temveč dokončujejo. Namreč Zasav- ska cesta se je začela eksploatirati, ko je bila še nedokončana. Med tem, ko je bil spodnji ustroj solidno izgrajen, je bil zgornji ustroj nedograjen. Nekateri odseki od Dolskega proti Ribčam in odseki okrog Dolskega so prav potrebni zgornjega sloja asfalta, vendar je asfaltiranje odloženo na naslednje leto, ali na čas, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. I.K. NA! Avgust Špat, predsednik Turističnega društva Litija je spregovoril predvsem o urejanju okolja in stanju in razvoju turizma v naši občini INTERVJU KAKŠNA JE NAŠA TURISTIČNA PONUDBA? Razgovor s predsednikom Turističnega društva Litija Avgustom Špatom sicer ni imel namena polemizirati o Litiji oz. naši občini kot izključno turističnem območju, saj nismo niti alpsko oz. višinsko območje, kjer bi razvijali zimski turizem, niti področje z dobrimi pogoji za letni turizem. Pa vendar. Smo nekje na sredini, radi pa se tudi pohvalimo, da je območje naše občine lepo, mirno, zeleno in še kaj, kar danes delovni človek ne samo pogreša, ampak celo potrebuje. Turizem kot dokaj nova, moderna in tudi marsikje donosna gospodarska panoga lahko prinaša tudi lepe denarce. Del te problematike je bil obravnavan v našem razgovoru, kije potekal takole: „Tovariš Spat, kot dolgoletni predsednik Turističnega društva gotovo do podrobnosti poznate problematiko našega turizma. Ali se strinjate z mislimi, navedenimi v uvodu tega razgovora? Strinjam se z mislimi navedenimi v uvodu. Pri nas zaenkrat lahko govorimo samo o izletniškem turizmu, in to polovičnem, ker razen tega, kar daje narava, ne moremo gostu ponuditi za boljše počutje skoraj ničesar. Kakšen turizem naj bi torej v naši občini razvijali? V naši občini za sedaj v teh pogojih lahko razvijamo samo izletniški turizem, vse pogoje pa imamo tudi za razvoj kmečkega turizma. Za izletniški turizem so poleg naravnih lepot potrebne tudi dobre ceste, več pristnih domačih gostišč, domačnost in vljudnost občanov. Gotovo je treba izletniku tudi kaj ponuditi razen naravnih lepot? Gostu je gotovo treba ponuditi več od naravnih lepot. Ponuditi mu je potrebno prijazen obraz, ga postreči z domačo hrano, ne industrijsko, svetovati gostu, kaj lahko vidi zanimivega iz naše daljne ali bližnje preteklosti itd. Letos ste izdali turistični prospekt Litije. Ali se to kaj pozna pri obisku naše občine? Da, izdali smo pri barvni turistični prospekt naše občine. S tem smo želeli predstaviti našo občino delovnim ljudem Slovenije in drugim, ki si žele oddiha in rekreacije. Glede večjega obiska pa lahko samo delno odgovorim. Glede na motivizirani promet na naših cestah, ki je zelo gost ob sobotah in nedeljah, obisk ni ravno slab. Ali lahko ocenite dohodek od turizma v naši občini? Dohodek od turizma v naši občini bi težko ocenil. Vsekakor pa ga nekaj gotovo je- KARNEVAL IMA SVOJE MESTO Tradicionalni pustni karneval je vsekakor naša pristna turistična ponudba, ki vsako leto privabi množico občanov iz naše občine, predvsem pa od drugod. Toda karneval je samo enkrat letno, drugih organiziranih akcij skorajda ni. Kaj mislite o tem? Res je, da je karneval sedaj edina turistična prireditev v Litiji. Mnenja sem,da je to premalo. Mislim, da bi bilo potrebno obnoviti letno turistično kulturno prireditev, kot smo jih že imeli na gradu Bogenšperk z nastopom folklornih skupin. Zanimiva bi morda bila zamisel prirediti čolnarsko poletno prireditev na Savi po zapisih iz Valvazorjevih časov. Za razmisliti je. Z združenimi močmi bi gotovo uspeli. Ali še vedno smatrate, da je karneval prizadevanje peščice posameznikov in premalo akcija vseh občanov? Na žalost je še vedno tako, čeprav se v zadnjem času stanje izboljšuje. Marsikateri kraj zavida naši tradiciji. Mnogi so že poskušali, pa odnehali. Z malo večjo prizadevnostjo vseh občanov bi gotovo dosegli veliko večje uspehe. Zato tudi to priliko izrabljam za poziv občanom za večje sodelovanje. Na litijskih karnevalih večinoma nosite ravno vi glavno masko. Ali so kakšni posebni vzroki, da vam pripada ta čast? Posebnih vzrokov za to ni. Morda že po prirodi spadam bolj med karnevalske figure. BOGENŠPERK SE JE ZELO RAZVIL Grad Bogenšperk je v zadnjih letih doživel velik razvoj in danes predstavlja osrednjo turistično in kulturno-zgodovinsko znamenitost v naši občini. Ali je obisk gradu zadovoljiv? Obisk na gradu Bogenšperku je zadovoljiv. Kaj Bogenšperku v tem trenutku še najbolj manjka? Gostinska, oz. banket na konferenčna soba. S tem bi bilo moč organizirati razne seje, konference, seminarje, poročne bankete in drugo. Boljša postrežba in večja izbira domačih jedi bi bila tudi nujna. KMEČKEGA TURIZMA NIMAMO Glede na izkušnje v Sloveniji kmečki turizem ni samo moda, ampak je dobil zelo trdno in perspektivno mesto v turistični ponudbi V naši občini pa žal nimamo še nobenega kmeta, ki bt se pričel ukvarjati s to dejavnostjo. Kje mislite, da so vzroki za to? ' Kmečki turizem ima vsekakor pogoje tudi v naši občini. Da doslej še ni ničesar na tem področju storjenega, je več vzrokov. Prvič smatram, da je premajhna informativ-nost kriva, da se kmetje, ki imajo za to pogoje, ne zanimajo za to novo dejavnost. Nosilci akcije za pridobivanje interesentov kmetov bi morali biti obe kmetijski zadrugi. Njihova strokovna služba bi morala oceniti, pri katerem kmetu kooperantu so dani pogoji za razvoj kmečkega turizma, jim omogočiti priti do potrebnih ugodnih kreditov za preureditev njihovih domačij. Naravni pogoji v naši občini niso nič slabši kot na Gorenjskem, kjer je kmečki turizem že močno razvit. VAČE BI LAHKO * BOLJE IZKORISTILI Vače z bogato zgodovino bi bilo tudi lahko ena izmed pomembnih turističnih znamenitosti. Kaj mislite, da bi bilo potrebno storiti, da bi Vače turistično zaživele? Vače so tudi v svetu znane po svojih izkopaninah iz stare dobe. Zlasti je znana Vaška situla. Vendar od vsega tega na Vačah ni danes skoraj ničesar. Vačani sami so za razvoj turizma že veliko naredili. Izgradili vodovod, asfaltirali cesto, vendar to še ni dovolj. Razviti je potrebno kmečki turizem. Ravno tako bi morali obuditi delo nekdaj agilnega turističnega društva. Menda je na Vačah celo del muzejske zbirke, ki prikazuje nekatere pomembne izkopanine? Del zbirke Vač in tudi nekaj izkopanin se nahaja v zbirki osnovne šole Vače. Ne vem, če že imajo zato potrebne vitrine, da bi lahko razstavili te predmete na ogled turistom, kar bi morali vsekakor storiti. Blizu Vač je Slivna z nedograjenim turističnim domom. Kaj mislite, da bi bilo potrebno storiti za to nedokončano gradnjo, ki bi lahko ob dograditvi predstavljala tudi pomembno turistično mesto? Zmanjkalo je denarja investitorju, turističnemu društvu Vače, ki ima tudi premajhno pomoč krajevne skupnosti. Poleg turističnega društva v Litiji delujeta še društvi na Vačah in Polšniku. Kako ocenjujete delovanje teh društev? Ob reorganizaciji turističnih društev v Sloveniji je mnogo društev prenehalo z delom. Tako tudi Polšnik in delno Vače. Mislim, da bi morale krajevne skupnosti in tudi mi več storiti, da se obnovi in poživi delo teh društev in ustanoviti nova v Gabrov-ki, Dolah in še morda kje drugje. LEPŠA LITIJA Lani je bila Litija na predzadnjem mestu v Sloveniji v tekmovanju urejenosti slovenskih mest. Kje so bili po vašem mnenju vzroki za tako nizko uvrstitev? Nič čudnega. Na vsakem koraku sta lahko videli nered, neočiščene ulice in zelene površine, luknje v asfaltu cest in ulic, razmetani razni odpadki itdSami smo bili za to krivi. Letos se je Litija zelo polepšala in tudi komunalno uredila. Ali pričakujete zaradi tega višjo uvrstitev v tem tekmovanju? Res je. Letos so vidni prvi rezultati samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o financiranju komunalnih potreb. Omogočeno je pranje in čiščenje mestnih ulic in cest in vzdrževanje zelenih površin. Upam, da bo drugo leto še lepše in boljše. Če hočemo imeti boljši komunalni standard, moramo tudi zanj nekaj prispevati, da se bomo tudi bolje počutili. Predvsem od nas samih zavisi, kakšen bo red in čistoča. S tem bomo dosegli tudi boljšo uvrstitev v tekmovanju slovenskih mest. Turistično društvo Litija izvaja tudi svoje interno tekmovanje v ureditvi okolice hiš. Za kakšno tekmovanje gre? Tudi naše društvo želi prispevati k lepšemu izgledu Litije in Šmartna. Zato razpisujemo vsako leto nagradno tekmovanje za ocvetličenje vrtov, balkonov in oken na hišah in blokih ter za urejeno okolje. Rezultati so vidni. Tudi letos smo razpisali tekmovanje po KS Litija levi in desni breg ter Šmartno. Rezultati so zelo razveseljivi. V vseh naseljih je res kaj lepega videti. Komisija, ki je ocenjevala, je imela težko delo, da je izbrala najboljše. V petek, 13. t. m., so bile podeljene na gradu Bogenšperku nagrade za najboljše dosežke v vsaki KS. S tekmovanjem bomo nadaljevali tudi prihodnje leto. Kaj mislite, da bi utegnilo zanimati turista v naši občini in kaj naj bi mu ponudili? Lepa narava, zgodovinske zanimivosti, dobra in prijazna postrežba v naših gostiščih. Se vam zdi, da javnost mnogo premalo obveščamo o naši turistični ponudbi? Mislim da ne. Za sedaj je dovolj obveščana. Ko bomo sposobni kaj več nuditi, bo tudi obveščenost boljša. GOSTINSTVO CAPLJA ZA RAZVOJEM Organiziranost gostinstva oz. gostinske ponudbe so gotovo eden izmed glavnih elementov turizma. Mnoge ocene pa kažejo, da naše gostilne ne nudijo ničesar takšnega, kar bi turista pritegnilo. Ali se strinjate s to oceno? Z oceno se popolnoma strinjam. Vendar bi lahko bilo drugače. Samo več posluha je treba imeti in prisluhniti željam gostov. Ali bi bili blizu resnice, če trdimo, da tudi režim v večini naših gostiln ni takšen, da bi le-te lahko nastopale v širši turistični ponudbi? Sedanje kapacitete privatnega kakor tudi družbenega sektorja gostinstva so premajhne za nastop v širši turistični ponudbi. Se vam zdi, da je naše gostinstvo premalo celovito, saj poskrbimo v glavnem samo za šank, mizo, stol, pijačo in standardno hrano. Danes gost želi še kaj drugega, npr. boljšo postrežbo, rekreacijo, izvirnost itd. Kaj mislite o tem? Mislim, da sem na to vprašanje že dal odgovor. Dodal bi pa še naslednje. Če objektivno pogledamo stanje naših gostinskih lokalov in njihovo funkcionalnost, vidimo, da so zastareli. V naših lokalih mora gost obvezno mimo dobro zasedenega šanka, da pride do mize. Večina gostov si želi mirno popiti kozarec vina ali pojesti obrok hrane. V naših lokalih pa ni miru. Tudi razpored gostinskih sob je tak, da se v njih slabo počutimo. Če je pa še slaba postrežba in majhna izbira, pa je turizma konec. Vedeti pa moramo, da so tudi objektivne težave, kot so finančna sredstva za obnovo lokalov, vprašanja gostinskih kadrov, njihove zavesti itd. Tudi hotela ali motela naša občina nima? Za nadaljnji razvoj turizma in našega gospodarstva nasploh, je nujno misliti na izgradnjo primernega hotela ali motela. Lokacija motela je bila že določena ob Kegljišču. Za izgradnjo hotela morajo naši urbanisti rezervirati primerno površino zemljišča, da ne bo Litija prej pozidana. Z izgradnjo motela in športnorekreacijskega centra pa bi že lahko govorili o stacionarnem turizmu. Seveda od turizma lahko pričakujemo uspehov le tedaj, ko bomo pripravljeni vanj tudi vlagati sredstva. Pred kratkim je zasebnik na Valvazorje-vem trgu 1 odprl coctail-bar, ki je po mnenju mnogih občanov zares prijeten Jokal - sicer majhen, toda prijazen, lepo urejen, in tudi režim v tem lokalu je prijeten, saj notri ni pijančevanja in brezciljnega posedanja. Tudi izbira pijač in hrane je nekaj posebnega. Kaj mislite o tem? Takih in malo večjih lokalov si samo želimo. To je dokaz več, da bi se v naših ostalih gostinskih lokalih in bifejih tudi dalo napraviti več reda, ustvariti domačnost in dvigniti nivo postrežbe. KJE JE LITIJA? Tovariš Spat, katere so po vašem mnenju glavne značilnosti Litijanov? Litijani smo potrpežljivi in odkriti, včasih preveč zaprti vase. Tudi vi ste Litijan. Od kdaj? Sem Litijan od 1. 1936, ko sem bil premeščen kot cestni nadzornik iz Ptuja v Litijo. Ali vi veste, kje je Litija, na Gorenjskem, Dolenjskem ali Štajerskem? Nekje ob meji vseh treh regij. Poleg dela v turizmu ste še vedno aktivni v komunalnem gospodarstvu in telesni kulturi. Kje je težje delati, v komunali ali telesni kulturi? V telesni kulturi. Sicer sta obe dejavnosti v nezavidnem položaju. Vendar upam, da se bo stanje izboljšalo. Ali mislite, da je razvoj turizma v povezavi s komunalno in telesno kulturo? Razvoj turizma je tesno povezan s komunalno izgradnjo, kakor tudi s telesno kulturo in kulturo nasploh. Vse tri dejavnosti se med sabo dopolnjujejo in tvorijo temelj za razvoj turizma in telesne kulture. Kot član komisije za objekte pri SIS za telesno kulturo v Litiji imate gotovo neko mnenje o stanju in gradnji športnih objektov v naši občini? V zadnjih nekaj letih smo naredili več športnih objektov, kot v vsem povojnem obdobju. Zgradili smo nogometno igrišče, košarkarsko igrišče v Litiji, športni dom v Šmartnem za strelstvo in rokomet, v Šmart-nem lepo rokometno igrišče, nove telovadnice pri šolah v Litiji in Šmartnem itd- Glavno nas še čaka. Moramo pristopiti k izgradnji športnorekreacijskega centra na Ježi. Telesna vzgoja in rekreacija sta pri današnjem hitrem razvoju naše družbe nepogrešljiv dejavnik v življenju naših delovnih ljudi. V športno-rekreacijskem centru bi morali dati prednost pokritemu plavalnemu bazenu in večnamenski športni dvorani. Komisija za objekte pri SJS za telesno kulturo že pripravlja predloge za izgradnjo centra. In na koncu razgovora, koga predlagate za naš naslednji razgovor in o čem naj poteka? Predlagam tov. generala Franca Poglajna— Kranjca, predsednika OO OF Litijskega okrožja. TAKO KOT DRUGOD PO SR SLOVENIJI SO TUDI V NAŠI OBČINI ŽE STEKLE PRIPRAVE ZA VOLITVE DELEGATOV V KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA. VOLITVE V SZPL Na osnovi določb statuta SZDL Slovenije, drugih dokumentov SZDL in v letu 1975 sprejetega dogovora bodo volitve delegatov v konference krajevnih, občinske in republiške organizacije SZDL potekale od letošnje jeseni do jeseni prihodnjega leta. Vsa volilna opravila, vključno z izvedbo volilnih konferenc v krajevnih skupnostih, bodo potekala v oktobru in novembru, zaključena pa bodo do 15. decembra. Volitve v Občinsko konferenco SZDL Litija bodo zaključene do maja prihodnjega leta, jeseni 1979 pa bodo izvedena še volilna opravila v Repu- bliški konferenci SZDL. Volitve delegatov v SZDL bodo dobile najširše družbeno obeležje. Širino politične aktivnosti opredeljuje tudi dejstvo, da je socialistična zveza na socialističnem samoupravljanju zasnovana prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov in vseh organiziranih sociali- stičnih sil ter v političnem sistemu, ki ga razvijamo in dograjujemo, dobiva nove, pomembne in odgovorne naloge. V kandidacijskih in volilnih aktivnostih socialistične zveze za volitve delegatov v konference SZDL bomo ocenili dosedanjo aktivnost socialistične Načela in merila kadrovske politike ob volitvah v SZDL Ob upoštevanju specifičnih razmer okolja in izhajajoč iz splošnih, že uveljavljenih načel in meril kadrovske politike ter izhodišč nadaljnje usmeritve delovanja Socialistične zveze v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja moramo izhajati predvsem iz naslednjih osebnostnih sposobnosti delovnega človeka — samoupravljalca: - da s svojim delom in dejavnostjo izpričuje idejnopolitično opredeljenost za socializem, za razvijanje socialističnega samoupravnega in delegatskega sistema, za razvoj krajevne samouprave in socialistične demokracije, - da ima pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, politike neuvrščenosti in uveljavljanja koncepta SLO in družbene samozaščite - da uživa v svoji sredim zaupanje in ugled in da je že z dosedanjim delom dokazal svojo ustvarjalno zavzetost tako na delovnem mestu kot v življenju in da odgovorno izpolnjuje sprejete naloge. Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce vodilnih funkcij, ki po svoji naravi predstavljajo dodatno odgovornost, pa moramo predvsem upoštevati še: - da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti, - da imajo odgovoren odnos do dela, - da so sposobni zaznavati probleme, ki spremljajo naš družbenopolitični in ekonomski razvoj, - da so samoiniciativni in imajo organizacijske sposobnosti, - da so jim razumljive metode in oblike demokratičnega in frontnega delovanja SZDL, - da predstavljajo kontinuiteto lastne politične in revolucionarne aktivnosti, - da so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč in v okviru danih pobud sposobni in pripravljeni voditi demokratično soočanje mnenj in stališč. zveze kot fronte vseh, v njej združenih organiziranih socialističnih sil. Ugotoviti moramo dosežene uspehe, spoznati dosedanje slabosti ter poiskati ustrezne rešitve za njihovo odpravo. Prav tako pa bomo v teh aktivnostih tudi konkretno opredelili naloge za prihodnje obdobje. Volitve delegatov v nove konference socialistične zveze ne smejo biti le enkratno dejanje delovnih ljudi in občanov, ampak morajo biti široko izvedena aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov in vseh njihovih organiziranih socialističnih sil, zlasti pa vseh družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Funkcijo socialistične zveze kot enotne fronte je treba razumeti predvsem kot najširše usklajeno in stalno družbeno akcijo med seboj povezanih organiziranih socialističnih sil, ki pod idejnim vodstvom Zveze komunistov v tem okviru oblikujejo skupna vsebinska in akcijska izhodišča in usmeritve, usklaju- jejo svoje poglede na vsa bistvena vprašanja družbene politike in z vsem svojim članstvom prevzemajo delež, ki ustreza njihovi družbeni vlogi in funkciji za odgovorno in dosledno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog. To pa pomeni, da so tudi za vsebinske in kadrovske priprave na volitve delegatov v konference SZDL in za konstituiranje novo izvoljenih konferenc SZDL soodgovorne vse v socialistični zvezi združene, organizirane socialistične sile. Oblike organiziranosti krajevnih organizacij SZDL V manjših krajevnih skupnostih bodo krajevno konferenco SZDL kot najvišji in najširši organ sestavljali vsi delovni ljudje in občani, ki bodo izmed sebe (svojih članov) na volilni konferenci izvolili predsedstvo (izvršilni odbor), ki je politično izvršilni organ krajevne konference SZDL. V tem primeru bo predsedstvo (izvršilni odbor) sestavljeno frontno iz delegatov družbenopolitičnih organizacij v KS, društev in družbenih organizacij in delegatov uličnih oz. vaških odborov SZDL. V večjih krajevnih skupnostih bodo krajevno konferenco krajevne organizacije SZDL sestavljali delegati, ki jih bodo izvolili ali delegirali v konferenco delovni ljudje in občani organizirani v: - vaških in uličnih odborih SZDL (teritorialni princip) — krajevnih družbenopolitičnih organizacijah - družbenih organizacijah, društvih in drugih združenjih občanov na območju KS. Tudi v teh krajevnih skupnostih bo delegatsko sestavljena konferenca krajevne organizacije SZDL izvolila svoje predsedstvo (izvršilni odbor) kot politično izvršilni organ konference. V posameznih vaseh, ulicah in naseljih bodo oblikovani vaški oz. ulični odbori SZDL. Delovni ljudje in občani na območju posameznega uličnega oz. vaškega odbora SZDL bodo na svojem zboru izvolili svoj odbor in izvolili delegate v krajevno konferenco SZDL. Merila in način, postopke izvolitve delegatov oziroma delegiranje delegatov v krajevno konferenco SZDL bo določal poseben sklep, ki bo sestavni del pravil krajevne organizacije SZDL. Sekcije v krajevnih organizacijah SZDL V smislu nadaljnje krepitve vloge in funkcije Socialistične zveze kot najširše demokratične osnove samoupravljanja imajo izredno pomembno vlogo sekcije in druge oblike neposrednega demokratičnega, javnega delovanja SZDL. Doslej na tem področju nismo dovolj storili. Se vedno se namreč dogaja, da razpravljamo, se dogovarjamo in politično odločamo v relativno ozkih krogih in forumih, to pa politično pomeni ožanje možnosti delovnim ljudem, da neposredno izražajo svoje interese in potrebe ter da s svojo pripravljenostjo in znanjem prispevajo v procesu dogovarjanja in sporazumevanja in pri uresničevanju dogovorjenih stališč in sprejetih nalog. Nadaljnjemu razvoju in delovanju sekcij-neposrednih, od- prtih oblik dogovarjanja delovnih ljudi in občanov, za reševanje konkretnega vprašanja (problemski sestanek) v krajevnih organizacijah SZDL, bomo namenili osrednjo pozornost. V sekciji mora biti omogočeno delovnim ljudem in občanom, da o vprašanju, zaradi katerega je bila oblikovana oz. sklicana, izražajo svoje interese in potrebe, jih medsebojno usklajujejo, sprejemajo skupna stališča in predlagajo dogovore za neposredne družbene akcije. Pri delu sekcij zato praviloma sodelujejo vsi, za reševanje vprašanja - problema zainteresirani delovni ljudje in občani neposredno in preko delegatov. Ugotovitve, predlogi in variante rešitve, izoblikovane v sekcijah, so zato izhodišča za usmeritev in sporazumevanje in dogovarjanje v družbenem življenju. Sekcija ima sekretariat kot delovna jedra in ga ustanovijo izvršni odbori (predsedstva) krajevnih organizacij SZDL za določeno področje dela v krajevni skupnosti. V sekretariat sekcije so vključeni delovni ljudje in občani iz posameznih zainteresiranih področij dela, ki s svojim znanjem lahko prispevajo k uspešnemu reševanju določene naloge. Naloga sekretariata sekcije je, da proučuje problematiko s svojega področja dela, skrbi za pripravo gradiva in predlogov stališč za obravnavo na sejah sekcij in sodeluje z ustreznim svetom pri Občinski konferenci SZDL in drugimi organizacijami 1*1111 04p \ wš % 1)1^ I l^ip Delegatom Pri analizi delegatskih vprašanj, ki so bila postavljena na zadnjih zasedanjih zborov občinske skupščine, smo ugotovili, da se vsebina vprašanj nanaša predvsem na problematiko komunalnega urejanja v posameznih krajevnih skupnostih. Zato bi ob tej priliki želeli delegate opozoriti na povezovanje z vsemi delegatskimi strukturami, to je na povezovanje z delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Celoten skupščinski sistem snujemo tako, da posamezne interese ure- v__ jamo v skupščinskem sistemu samoupravnih interesnih skupnosti, s tem da zbori občinske skupščine sprejemajo smernice in spremljajo delo posameznih interesnih skupnosti. Zato prosimo delegate, da delegatska vprašanja s področja posameznih samoupravnih interesnih skupnosti usmerjajo v ustrezne delegatske sredine, da bi jih lahko obravnavale pristojne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. SEKRETARIAT SKUPŠČINE J IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Zbori občinske skupščine so se sestali 25. in 26. septembra 1978 ter obravnavali gradiva po objavljenem dnevnem redu. Pri obravnavi informacije o gospodarjenju v prvem polletju letos so sprejeli sklep, da naj plansko analitska služba občinske skupščine izdela analizo in oceno gospodarjenja v smislu določil zakona o združenem delu ter analizo zaposlovanja delavcev iz drugih republik iz vidika razvojnih planov OZD in TOZD v občini; izvršni svet pa naj pozove nosilce planiranja disciplino ter pravočasno planiranje za leto 1979. Po pregledu realizacije skupne in splošne porabe za prvo polletje so zbori sklenili, da sc zaradi usklajenega prihodka s planiranimi, zniža omejitev splošne porabe od 10 % na 5 %. Zbori so obravnavali izvajanje kadrovske politike v občini ter sprejeli sklepe, predlagane na seji izvršnega sveta, sprejeli pa so še sklep, da so organizacije združenega dela ter druge delovne skupnosti dolžne načrtno spremljati usposabljanje kadrov za individualna in druga vodstvena opravila. Po temeljiti obravnavi ugotovitev in ukrepov za preprečevanje črnih gradenj so zbori osvojili predlaga- ne ukrepe na tem področju, določili roke za sprejem normativnih aktov ter sklenili, da je potrebno urbanistično službo kadrovsko okrepiti. Zbori so tudi ugotovili, da krajevne skupnosti lahko dajejo h gradnji objektov na svojem območju le mnenje, za katero pa si morajo predhodno pridobiti soglasje na urbanistični službi. Pri obravnavi osnutka programa stanovanjske graditve v občini do leta 1985 je bilo ugotovljeno med drugim tudi, da bi bilo potrebno plan kompletirati s programom gradenj objektov družbenega standarda in poudarjeno, da naj v javni razpravi aktivno sodelujejo tudi samoupravne interesne skupnosti. Zbori občinske skupščine so v predlaganem besedilu sprejeli normativne akte, ki so že objavljeni v Uradnem listu SR Slovenije. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so zbori soglasno imenovali dva pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja, dva namestnika občinskega javnega tožilca, razširili komisijo za dograjevanje samoupravnega sistema z osmimi novimi člani ter imenovali ravnatelja Osnovne šole Lilija in Osnovne šole Šmartno pri Litiji. IZ DELOVNEGA OSNUTKA ODLOKA O PRISPEVKU ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI Osnutek odloka je sestavljen na podlagi zakona o blagovnem prometu, ki ureja pogoje in razmerja pri odkupu in prometu kmetijskih pridelkov individualnih kmetijskih proizvajalcev. Kmetijske pridelke, ki jih kmetijski proizvajalci na osnovi kooperacijskih pogodb ali na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev dela in zemlje, prevzamejo organizacije združenega dela, na podlagi pogodb ali pa se ta promet s pridelki opravlja po določbah ustreznega sporazuma. Pridelke, ki niso predelani v pogodbenem razmerju smejo Qd kmetov odkupovati organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki s tem, da so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini v kateri so bili pridelki predelani. Višino prispevka v odstotnem deležu, glede na odkupno ceno kmetijskih pridelkov in način zbiranja sredstev, je določen v odloku. Glede določitve višine prispevka je upoštevan predlog upravnega -odbora, Zadružne zveze Slovenije in Skupnosti slovenskih občin. Pretežna večina kmetijskih pridelkov je na območju občine odkupljena na podlagi kooperacijskih pogodb, % v manjši meri izven pogodbenega sodelovanja, kar ni razlog, da osnutka odloka ne bi bilo potrebno sprejeti. Nekatere OZD povzročajo na trgu s kmetijskimi pridelki nered, s tem da odkupujejo določene pridelke po nekoliko višjih cenah, kar se jim izplača prav iz razloga, ker v primarno proizvodnjo na območjih, kjer so v cenah konkurenčni, ničesar ne vlagajo. Za višjo tržno stabilno in organizirano kmetijsko proizvodnjo je nepogrešljivo prizadevanje Skupnosti za pospeševanje kmetijstva, kateri jc prispevek namenjen za neposredne akcije pospeševanja kmetijstva v občini. Pomen in vzroki, da se je pripravil ta odlok, pa so sledeči: 1. zaščititi pozitivne efekte vlaganja v pospeševanje . kmetijstva v občini, ki se odtujujejo zaradi neurejenega odkupa kmetijskih pridelkov, še posebej klavne živine, z doslednim izvajanjem zakona o blagovnem prometu bomo hitreje razvijali kooperacijske odnose in odstranili motnje na trgu kmetijskih pridelkov, s sprejetjem odloka se bomo izognili tudi izpadu dohodka (do katerega prihaja zaradi odvoza v naši občini vzrejene živine) v naši mesnopredelovalni industriji, kar nazadnje prizadeva tudi individualne rejce. Od sprejetega odloka bomo imeli koristi vsi: kmetje-rejci, predelovalna industrija, dolgoročno pa tudi združeno delo v naši občini. Neurejen položaj na trgu omogoča, da kupci z 2. 3. drugih območij odvažajo v naši občini vzrejeno živino, pri čemer posredno odvzemajo sredstva, vložena v pospeševalno dejavnost, (ki jih prispeva predvsem združeno delo naše občine). Zaradi dotiranja naše občine s strani republike so sredstva, ki jih pri nas vlagamo v pospeševalno službo tudi nekajkrat manjša od sredstev, ki jih vlagajo v ta namen nekatere veliko manj kmetijske občine, zaradi česar tak odliv naše kmetijstvo in združeno delo v celoti toliko bolj prizadene. 1. člen: OZD, ki opravlja promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine brez ustreznih kooperacijskih pogodb s predelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen: Osnova za plačevanje prispevka je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša: za teleta 20 % ali 15 %, za goveda in prašiče 15-20 %; za ostale kmetijske pridelke in vrtnine 20 %. 3. člen: Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov. 4. člen: Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov. Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva. 5. člen: Poslovne prostore (odkupne postaje, dogone, prevzemna mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka oddelku za gospodarstvo skupščine občine Litija. 6. člen: Nazdor nred izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi skupščine občine Litija. 7. člen: Za kršitev določb tega odloka se uporablja določila 64. do 68. člena zakona o blagovnem prometu. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA a) Izvršni svet je obravnaval vlogo KZ Litija glede reševanja obveznosti v zvezi z mlečno proizvodnjo. Na seji je bilo poudarjeno, da je glede na to, da gre za proizvodno panogo, ki ne ustvarja ob sedanjih razmerah akumulacije, nujno storiti določene ukrepe za reševanje tega vprašanja. Izvršni svet je zavzel sklep, da se priporoča Ljubljanski banki, da odobri petletni moratorij za kredite, odobrene za družbeno mlečno proizvodnjo, krediti so bili odobreni KZ Litija. Prav tako izvršni svet priporoča skladu skupnih rezerv občine Litija in mestnemu skladu skupnih rezerv Ljubljana, da se odpiše preventivni sanacijski kredit za kritje izgube pri proizvodnji mleka v višini 100.000 din, kije bil odobren KZ Litija v letu 1976 iz sklada skupnih rezerv občine Litija. b) Soglasje k izhodiščni prodajni ceni Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je predlagal izvršnemu svetu, da poda soglasje k izhodiščni prodajni ceni za stanovanjski stolpič S-ll na Rozmanovem trgu. Cena je oblikovana na podlagi določil družbenega dogovora o oblikovanju cen in znaša: din - gradbena dela (60,16%) 4.283,00/m2 - obrtniška dela (22,63 %) 1.611,ll/m2 - instalacije (17,21 %) 1.225,24/m2 skupaj 7.119,35/m2 odvisni stroški odškodnina za zemljišče skupaj 734,72/m2 69,26/m2 7.923,33/m2 Izvršni svet je na predlagano ceno 7.923,33/m2, ki se nanaša na stanovanjski stolpič S-l 1 na 'Rozmanovem trgu, dal soglasje, c) Soglasje h končni prodajni ceni Izvršni odbor skupščine samoupravne skupnosti občine Litija jc predlagal tudi, da izvršni svet da soglasje h končni prodajni ceni za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem stolpiču S-9. Izvršni svet je po obravnavi predloga sprejel sklep, da se da soglasje h končni prodajni ceni za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem stolpiču S-9 na Rozmanovem trgu, ki znaša 8.089,00/m2. d) Odredba o stroških občinskih komisij Izvršni svet je z odredbo določil stroške lokacijske in gradbene komisije ter komisije za pregled poslovnih prostorov. I. Lokacijska in gradbena komisija: 1. kilometrina za oddaljenost: od 2 do 10 km 50 din od 10 do 20 km 80 din več kot 20 km 120 din. 2. delo komisije za: A. gradnja pomožnih objektov (gospodarska poslopja in garaže) 50 din B. adaptacija, rekonstrukcija in gradnja individualnih stanovanjskih objektov in počitniških hišic in garaž: - lokacijski ogled 100 din - tehnični pregled 150 din a) družbena stanovanjska gradnja - lokacijski ogled 300 din - tehnični pregled 500 din b) gradnja infrastrukturnih objektov (ceste, vodovodi, šole . . .) lokacijski ogled 200 din - tehnični pregled 300 din .C. adaptacija, rekonstrukcija ter gradnja proizvodnih objektov a) družbena gradnja - lokacijski ogled 800 din - tehnični pregled 1.000 din b) individualna gradnja - lokacijski ogled 400 din - tehnični pregled 600 din Pri vodenju postopka za izdajo dovoljenj za gradnjo objektov v okviru zazidalnih načrtov v okviru katerih se ne opravljajo lokacijski ogledi, se ne obračunavajo potni stroški. II. Komisija za pregled poslovnih prostorov: 1. kilometrina enako kot pri „Gradbeni komisiji" 2. delo komisije za pregled: ' - poslovnega prostora za obrtno dejavnost 300 din - poslovnega prostora za negospodarsko dejavnost 500 diri v - poslovnega prostora za gospodarsko dejavnost (družbeni sektor) 700 din O stroških odloča organ, ki vodi postopek, s posebnim sklepom. Stroškov ne plačujejo občani v slabih premoženjskih razmerah. Z občani v slabih premoženjskih razmerah so mišljeni vsi socialni podpiranci in občani, ki so oproščeni plačevanja družbenih obveznosti. Ta odredba se uporablja od 1. oktobra 1978 dalje. PREGLED NAJETIH INVESTICIJSKIH KREDITOV IN DINAMIKE ODPLAČEVANJA TEH KREDITOV V ENOTI ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ PRI KOMUNALNI SKUPNOSTI LITIJA Enota za urejanje stavbnih zemljišč je v preteklem obdobju z realizacijo svojih planov pospešeno urejevala stavbna zemljišča, gradila odseke novih kanalizacij, vodovodov, javne razsvetljave in cest. Za finaciranje vseh teh del je pridobila kredite pri Ljubljanski banki - stanovanjsko komunalni banki in del kreditov pri Beograjski banki. Da bi občanom prikazali, kolikšna kreditna sredstva smo vložili v urejanje stavbnih zemljišč na področju Litije in Šmartna, objavljamo naslednji pregled, iz katerega so razvidne tudi obveznosti odplačevanja kreditov. Zaradi velikih obveznosti odplačevanja kreditov je nujno opozoriti na to, da bo investicijska dejavnost te enote v naslednjih letih zmanjšana in prilagojena razpoložljivim finančnim sredstvom, če ne bo povečan dotok sredstev. Sredstva, ki se združujejo v enoti, so: - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vi. 1978 din 5,216.000 prispevek za financiranje gradnje omrežja objektov in naprav (1 "/<• od BOD) iz stanovanjskega prispevka po odloku in sporazumu v letu 1978 din 3,625.000 - prispevki k stroškom urejanja stavbnih zemljišč (dotok odvisen od oddaje stavbnih parcel in gradnje drugih objektov) v letu 1978 din 4,618.000 skupaj: 13,459.000 V tisoč din Konstanten in dolgoročen vir sredstev je le iz naslova prve alinee, ki je predpisan z odlokom občinske skupščine. Vir iz druge alinee je z zakonom o delitvi celotnega dohodka zagotovljen samo še za leto 1979, ker se bodo po letu 1979 sredstva za stanovanjsko izgradnjo izločala iz čistega dohodka. Vir finančnih sredstev iz tretje alinee je odvisen predvsem od števila oddanih parcel in izgradnje drugih objektov (trgovine, proizvodne hale, itd.) Iz prikazanih obveznosti za odplačilo kreditov in prikazanega dotoka sredstev po virih lahko zaključimo naslednje: - v prihodnjih letih je nujno povečati dotok sredstev v tej enoti (povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), - če povečanje dotoka sredstev ne bo, se bo občutno zmanjšala dinamika urejanja stavbnih zemljišč, ker bomo več kot 50 % izvirnih srestev porabili ::a odplačilo kreditov, - po letu 1979 je negotov dotok sredstev iz prispevka za financiranje gradnje komunalnega omrežja objektov in naprav in ga bo treba v primeru izpada nujno nadomestiti iz drugih dogovorjenih virov. Zaradi potreb po nadaljnjem urejanju stavbnih zemljišč in urejanju že zazidanih sosesk bomo morali zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo postavljenih nalog na tem področju. KOMUNALNA SKUPNOST Namen kredita Zapadlost Višina r a- Polletna Anuiteta Anuiteta kredit I.anuitete jet. kred. anuiteta v 1. 79 vi. 80 ' odplačan 1. Ureditev kanalizacija in cest na Graški dobravi 499 33 67 ■ 6? 1.7.1981 2. ^analizacijski zbiralnik sev. del Sma::tno, kanal., vodovod Lj. c. 36o 16 33 33 , iKJŽ O? ske ceste (4o %) 2.8oo 3C4 769 769 ifl 1.11.1931 9. Semafor 45o 5o '. 60 60 1 1.4.1987 lo. Gradnja podaljška Bevkove ceste 2,ooo vračilo v celoti v 1.78 - JU 1978 11. Gradnja kanalizacije in krož. •:trt mir 0. ;vi??. vodovoda'Rozmanov trg 1.442 64 129 1.12.1992 12. Gradnja kanalizacije in vodovoda Ustje 1.161 51 lo3 1.12.1992 13. Gradnja zbirnega kanala S-2 I.008 34 16S :' t'»j^ < 1.6.1992 14. Rekonstrukcija obstoječega vodovoda 1 j rti: t ob ur v Kresnicah 659 29 58 58 . 1.12.1992 15. Priprava stavb, zemlj. na Valva- vrač. v celoti .J? zorjevem trgu 3.000 31.12.1979 3.000 - 31.12.197 16. Rekonstrukcija Ceste Zagorica z mostou 1.8.1978 3.000 412 824 824 1.2.1983 17. Gradnja zbirnega kanala S-2 1.5.1979 1.932 36 172. 172 -Ml 4225 18. LS-12 Gradnja kanalizacije vodo- voda in NKKO 1.8.1979 3.5o8 156 156 .313 1.2.1994 19. LS--12 Ureditev cestne mreža 1.8.1979 1.839 196 ■19(5 392 1.2.1985 2o. LS--12 Gradnja javne razsvetljave 1.3.1979 723 57 5n 115 1.2.1987 21. SS-18 Ureditev cestne mreže 1.8.1979 1.392 14C ' 146 296 1.2.1985' 22. SS-18 Gradnja javne razsvetljave 1.8.1979 592 47 :' 47 94 1.2.1987 23. 66-18 Gradnja kanalizacije, vodo- voda in FffiCO 1.8.1979 4.552 2o4 2o4 4o9 1.2.1994 24. Gradnja JU na cest. priključkih na most in nadvoz 1.8.1979 1.36o lo3 lo3 216 1.2.1987 25. Izdelava spremembe zazidalnega načrta, topografskega načrta, • tshn. dok., LS-12, Šmartno, Kres. 1.2.19GO 929 93 - 136 1.10.1905 26. Rekonstrukcija Ceste Zagorica 1.8.1979 3.056 325 325 651 I.I0.1985 27. Izdelava projektov mestnih ulic LS-lo 1.S.1979 4o0 41 \ 41 82 1.2.19 5 28. Sprememba dela urb. načrta GS-4 1.12.1979 I.880 138 188 377 1.6.1985 7.593 6.254 PREGLED ANUITET PO LETIH 1979 19So 1901 1982 1983 7.6o6.912,3o 6.268.243,8o 6.268.243,8o 5.4o6.937,0o (kreditipod št. 1, 4.S71.o7o,4o (krediti pod št. 1, in 8 že odplačani) 3, 8, 6, 16 že odplazi Telefonska centrala Primskovo dobi manjšo telefonsko centralo. To je po eni strani nepričakovano, po drugi strani pa izredna pridobitev za KS Primskovo. V Primskovem so bili ob lokaciji za PTT razdvojeni. Mikala jih je lokacija v osnovni šoli, pošta pa se je odločila za lokacijo na Ko-pačiji.. . Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti je bilo ugotovljeno, da prostori v osnovni šoli niso primerni zato, ker so prenizki. Zanimivo je, da imajo enake težave tudi mnogi novi obrtniki. Ko graditelj gradi hišo, navadno spodnje ali kletne prostore gradi tako, da je višina 2 m ali največ 2,20 m. Za poslovne prostore pa 2,60 pravzaprav šele komaj zadošča. Na sestanku sveta je predstavnik PTT obrazložil, kakšne napore so morali vložiti, da bo do gradnje sploh prišlo. Namreč postopek odobravanja novih investicij je v PTT izredno zahteven in kompliciran. Sedaj je tako daleč, da so vsi organi to investicijo odobrili. Skoraj bi mogli reči, da je KS Primskovo, kar se tiče telefona, padla sekira v med. Kajti priti v posebni plan razvoja telefonskega omrežja ni vsakdanja stvar. En problem Primskovega bo rešen, reševati pa bo treba še naslednje probleme, le-teh pa je skoraj za cel regiment. K.I. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Cirkuse, 24.9.1978 Tu je bila v nedeljo, 24. 9. 1978, pod pokroviteljstvom 00 ZZB Litija in 00 ZZB Zagorje, spominska svečanost ob obletnici tragične smrti borca zasavskega bataljona J. Krambergarja. Svečanosti so se udeležili mnogi njegovi soborci, občani in mladina Zagorja in Litije. O liku borca Krambergarja je spregovoril predstavnik 00 ZZB Zagorje, o NOB na tem območju občine pa je pred spomenikom v Cirkušah spregovoril tov. Milan Garantini. M.K. Zakaj tako? Tole je Bognarjeva hiša v Šmartnem oz. na Ustju in je pod spomeniškim varstvom. Njen izgled pa ne kaže, da bi jo kdo preveč zavzeto varoval. Pa še ob glavni cesti je tako, da je vsakomur na očeh. (Foto: Zofka) IZ POSTAJE MILICE V SEPTEMBRU Po nesreči je pobegnil Dne 11/9-1978 ob 19.30 uri je M.A. vozil kolo z motorjem po Grbinski cesti v Litiji v smeri Šmartna. Pri makadamskem odcepu ceste proti hiši št. 20, je dohitel pešakinjo D.H., ki je šla po desni strani cestišča. Iz neznanega vzroka jo je pri prehitevanju zadel tako, da je padla po tleh, pravtako pa je padel tudi sam. Pešakinja je s hudimi telesnimi poškodbami obležala na cesti, medtem ko se je M.A. pobral, dvignil kolo na motor in se odpeljal naprej proti svojemu domu. Bil je kmalu izsleden. bila od dežja mokra in spolzka, kar voznik ni upošteval in je zaradi tega v Zgornjem Logu, v desnem-preglednem ovinku, vozilo začelo zanašati v levo in pri tem čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je pripeljal nasproti voznik Š.P. Pri nesreči se je lažje telesno poškodoval voznik ŠJP., sopotnica B.F., in sopot-nik-otrok B.A., težje telesne poškodbe je zadobila sopotnica L.L., medtem ko je sopotnica v vozilu Š.F., t.j. Š.A. poškodbam podlegla na kraju nesreče. Materialna škoda na obeh vozilih se ceni za pribl. 22.000.00 dinn. Prehitro v Maljaku Dne 19/9-1978 ob 7.30 uri je dr. K.R. vozila osebni avtomobil po regionalni cesti proti Zagorju. Ko je pripeljala v desni ovinek v kraju Maljak, kjer je hitrost omejena na 60/km/h, je vozilo zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, voznica je zgubila oblast nad vozilom in zapeljala na desno s ceste. Nato je izven cestišča zapclj.' . v zemeljski usek in peljala po njem cca 4 m, od koder je nato vozilo odbilo nazaj na cesto in ga obrnilo za 180° tako, da je obstalo obrnjeno v smeri Litije. Pri nesreči so se voznica in sopotnika Z.J. ter S.J. poškodovali, medtem ko znaša materialna škoda na vozilu pribl. 20.000 din. Kljub nesrečam so nedisciplinirani Kljub temu, da smo zadnje predpisov smo v septembru pričaše priča zelo hudim promet- javili sodniku za prekrške 67 nim nesrečam, ki terjajo tudi voznikov, medtem ko smo človeška življenja, so vozniki na okoli 300 voznikom, za lažje cestah zelo nedisciplinirani. Za- kršitve, izrekli le opozorila, radi kršitev cestno prometnih Tatvine motornih koles se množijo Nesreča s smrtnim izidom Dne 19/9-1978 ob 17.55 mobil iz Ljubljane proti Litiji z uri je B.A. vozil osebni avto- neprimerno hitrostjo. Cesta je Vse več imamo prijav tatvin motornih koles in koles z motorjem, katere na žalost lastniki puščajo na raznih krajih nezaklenjene. Torej so prava vaba za tovrstne tatove., oz. osebe, ki se prevažajo raje z ukradenimi vozili, kot pa bi se posluževali avto taksija. V zadnjih dneh smo imeli kar pet pri- merov odvzema tovrstnih motornih vozil, katere smo, na srečo, že naslednji dan našli in vrnili obupanim lastnikom. Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, da zaklepajo vse svoje železne konjičke. Storilec je namreč še na delu in prostosti, vendar pa smo mu že na sledi. Zunanja podoba Litije in Smartna se spreminja V letošnji aprilski številki občinskega glasila smo lahko prebrali razpis nagradnega tekmovanja za lepši izgled Litije in Smartna, ki ga je razpisalo Turistično društvo Litija. V njem je pozvalo občane, naj poskrbijo zavOcvet-ličenje balkonov In oken, ureditev okolice stanovanjskih hiš ter za čistočo naselij. Omenjena objava ni ostala brez odmeva; tričlanska komisija, ki je večkrat pregledovala ter ocenjevala prizadevnost ljubiteljev cvetja, je imela veliko dela in težko se je bilo odločiti, komu dati nagrado, komu priznanje. Sprva so turistični delavci predvideli le 3 nagrade in 20 priznanj, pozneje pa so se odločili za 9 nagrad in 26 priznanj. Poglejmo, kdo so prejemniki odlicij TD Litija: Litija - levi breg: 1. nagrada: Bernardka Copar 2. nagrada: družina Lemut Karla 3. nagrada: stanovanjski blok št. 3 na Prvomajski Litija — desni breg: 1. nagrada: stanovanjski blok št. 24 na Rozmanovem trgu 2. nagrada: Zofka Hauptman 3. nagrada: Slavka Habjan Šmartno - Ustje: 1. nagrada: Vida Mohar 2. nagrada Marija Ko kalj 3. nagrada: Ančka Ulčar « Pismena priznanja pa prejmejo: družine Milana Zebica, Marije Molka, Jožeta Zupančiča, Olge Gradišek, Milice Penčur, Andreja Kralja, Antona Jozla, Ivice Dobravec, Mije Kvaternik, Ančke in Danice Kavsek, Majde Zrimšek, Betke Planine, Zorana Bizjaka, Lojzeta Hauptmana in Franca Savska iz Litije, stanovanjska bloka št. 22 in 26 na Rozmanovem trgu, litijska lekarna ter Mira Čož, Pavla Skubic, Mija Tomac, Marija Juhant. Jože Soršak, Vera Ulčar in Ida Smrekar iz Šmartna ter dom „Tisje" v Črnem potoku. Slovesno podelitev je opravil organizator tekmovanja v petek, 13. oktobra, na gradu Bogenšperku. Prejemniki priznanj in nagrad se bodo najbrž potrudili tudi naslednje leto, saj skrbijo za lepši izgled svojih stanovanj in hiš ne le zaradi tekmovanja, marveč zaradi svojega osebnega počutja in zadovoljstva in da se jim bodo v tem mišljenju pridružili tudi drugi Litijani ter Šmarčani. Ob tem si lahko zaželimo se nekaj; tako kot se trudijo stanovalci, naj bi poskrbeli tudi za javne površine, za parke. Ne le da bi bilr vedno urejeni, ampak da bi nanje bolj pazili in se v njih kulturno obnašali. Če bomo iz leta v leto urejevali zunanjo podobo obeh krajev ter dvigali v ljudeh kulturo za čisto okolje, potem se nam ni treba bati, da bo nasa občina po zunanji urejenosti večjih naselij med zadnjimi v Sloveniji, kot se je to zgodilo lani. jj. Žužek Zanimiv film Poštenost — lepa čednost Dne 9/10-1978 je B.A. iz Reka gozda našla večjo količino denarja. Takoj je o najdbi obvestila našo PM in kasneje denar tudi prinesla na PM. Kljub poizvedovanju, nam še ni uspelo najti lastnika denarja. Pravi lastnik denar lahko dobi naPM. Ali smo res tako bogati Dne 22/9-1978 so nam občani pripeljali na PM raztegljiv fotelj, vreden pribl. 3.000.00 din. Najden je bil na regionalni cesti v naselju Ježa. Očitno je, da je ležišče izgubil nekdo iz tovornjaka, vendar se mu ni zdelo vredno prijaviti izgube in tako fotelj počiva v naših prostorih brez lastnika. Zidar brez orodja Dne 17/8-1978 je na železniškem prehodu na Zgornjem Logu - počitniški vlak zadel tovorni avto KR 266-34 naložen s 7 tonami Dne 13/9—1978 sta milični- Vreme je lepo, vendar kaže, da kože. Posledica tega je bila, kot kaže slika in za 400.000,00 din ka pri opravljanju službe, našla zidar ne dela več, saj še do materialne škode na lokomotivi ter tovornem avtomobilu. V ne- aktovko z raznim - skoraj danes očitno ni pogrešil orodja, sreči ni bil nihče poškodovan. novim - zidarskim orodjem, niti izgubo tega ni prijavil. Letos marca sta iz KPD Mirna pobegnila dva nevarna obsojenca, ki sta prestajala kazen 7 oziroma 4 let zapora, o čemer smo tudi v našem tisku poročali. Preko poletja pa so delavci PM Litija o tem dogodku posneli zanimiv 8 mm barvni film, ki bo na voljo tudi za javno predvajanje. Celoten scenarij za film je napisal miličnik Zlato Benko, ki je bil obenem tudi režiser in snemalec. 15-minutni film bo doživel premiero konec tega meseca, nakar bo na razpolago tudi za predvajanje npr. v osnovnih šolah, predavanjih o družbeni samozaščiti itd. Film je vsekakor kvalitetno in dobrodošlo delo in nenazadnje tudi sila zanimiv, saj se dogodki odvijajo akcijsko in dinamično, tako da gledalec uživa v spremljanju poteka akcije lovljenja dveh pobeglih obsojencev. Film ima originalni naslov „HAPSITI OPREZNO". Delavci in telesna kultura V predlogu dokumentov za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije je v poglavju o telesni kulturi med drugim zapisano: „Delovni ljudje bomo prek telesnokulturnih skupnosti uresničevali samoupravno dogovorjene smeri razvoja športne rekreacije in množičnosti, da bi tako telesna kultura in rekreacija postali sestavina življenja in delovanja čim večjega števila delavcev, delovnih ljudi in občanov. Sindikati naj bi zlasti podpirali tiste nosilce telesne kulture in rekreacije, ki so svojo dejavnost usmerili v množičnost, ki bo dostopna vsem delavcem in namenjena krepitvi njihove zdravstvene in delovne sposobnosti". In kakšno je stanje v naši občini? V občinskih delav- skih športnih igrah (v organizaciji klubov se odvijajo predvsem v jesenskem in spomladanskem času) aktivno sodeluje razmeroma majhno število delavcev, tako da o kakšni množičnosti ne moremo govoriti. Prav gotovo telesno kulturne organizacije za takšno stanje niso krive, želja po osvojitvi prvega mesta v panogi sili delovne organizacije, da izmed članov kolektiva izbero najboljše, če je le mogoče športnike, ki se amatersko ukvarjajo z nogometom, košarko, šahom itd. Prav gotovo takšen koncept delavskih športnih iger ne sili v množičnost, aktivnost pa je osredotočeria samo na nekaj dni v letu. Predvsem je potrebno doseči, da bi se takmovanja v dolo- NOVICE IZ KULTURE Filmski kažipot - Odslej dalje vas bomo v kulturni rubriki seznanjali tudi s filmskim sporedom kina v Šmartnem. Obisk dobrih filmov vam bomo še posebej priporočali. Sobotni predstavi se začenjata ob 17,30 in 20. uri, nedeljska pa v zimskem času ob 16. uri. Novembrski spored ne obeta nič posebnega, na kar bi vas morali posebej opozoriti. Prvi teden bodo vrteli ameriško kriminalko „Deset sekund za beg", drugi in četrti teden bodo prišli na svoj račun ljubitelji pustolovskih filmov - „Vlak za dva norca" in „Kraljevski fleš" - vmes pa bo za razvedrilo francoska komedija „Dr. Popane". V petnajsto leto - Na šmarski osnovni šoli so že sestavili program dela literarnega krožka, ki začenja petnajsto sezono neprekinjenega dela. Njegovi nekdanji člani so pred enajstimi leti prvi v Zasavju začeli s tekmovanjem za Levstikovo bralno značko, pred šestimi leti pa so ustanovili ŠKD „Zvon-ček", ki skrbi za kulturno življenje Šmartno in okolice Sodelovali so vsi šolarji_ •• .*■»- nvu ncucijo v oktobru je krajevna organizacija Rdečega križa Prim-skovo pripravila srečanje vseh krvodajalcev ter občanov, starih nad 75 let. V kulturnem programu je sodelovalo vseh 19 učencev domače osnovne šole, ki so s pesmijo in besedo poskrbeli za prijetno počutje. Za nastop sta jih pripravili učiteljici Marinka Vidgaj in Mateja Podlogar. Obirski oktet vrača obisk - Poročali smo že, da je junija letos ženski pevski zbor iz Gabrovke gostoval na Obirskem pri Železni Kapli, konec oktobra pa jim bo Obirski ženski oktet vrnil obisk.V soboto, 28jaktobra, se bo ob 18,30 predstavil s celovečernim koncertom v novi litijski šoli na Graški Dobravi, naslednji dan pa ob 11. uri dopoldne v Gabrovki. Na prireditvi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, saj nam bo ansambel, ki ga vodi učitelj Valentin Po-lanšek, predstavil del zakladnice koroške glasbene umetnosti. B. Žužek OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD „NOVATOR LETA 1978" Občinska raziskovalna Skupnost Litija razpisuje natečaj za podelitev nagrad najboljšim novatorjem leta v občini Litija. Višine nagrad so: 1. nagrada 6.000 din 2. nagrada 4.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din 4. 5. 6. Na natečaju sodelujejo posamezniki ali pa skupine, ki jih predlagajo delovne organizacije, Novatorji morajo biti zaposleni v organizacijah litijske občine, Podatki o novatorju: ime in priimek, leto in kraj rojstva, poklic, izobrazba, delovna doba, naslov, Podani morajo biti natančni podatki o inovaciji, Inovacije morajo biti v uporabi najmanj 1 mesec, Dokazana mora biti koristnost inovacije, 7. Prikazati finančni rezultat inovacije, 8. Koliko ur je bilo vloženo v inovacijo, 9. Prijavljena inovacija mora biti proti odškodnini dostopna zainteresiranim podjetjem v občini, razen če se drugače ne dogovori, 10. Na natečaju sodelujejo inovacije izvedene v letu 1977, 1978. Prijave pošljite na naslov: Skupna strokovna služba SIS občine Litija, Valvazorjev trg 9, Litija, najkasneje do 10/11-1978. čeni panogi odvijala skozi vse leto, osnovne organizacije sindikata pa bi morale poskrbeti, da bo v tekmovalnem sistemu sodeloval kar najširši krog delovnih ljudi. V naših delovnih kolektivih tudi ni organiziranih športnih tekmovanj med TOZD, obrati in podobno. In prav s to zvrstjo tekmovanj bi v šport in rekreacijo pritegnili največje število delovnih ljudi. lesno-kulturne aktivnosti v občini, marsikdo pa jo tako pojmuje. V tej samoupravni interesni skupnosti se delavci in občani sporazumevamo o razvoju telesne kulture v občini. Vloga slehernega organizatorja in koordinatorja dela med klubi bi morala prevzeti Občinska zveza telesno-kul-turnih organizacij Litija, ki je formalno ustanovljena, praktično pa njenega Lovci in ribiči so se pomerili v nogometu. Tokrat so bili boljši ribiči in so zmagali s 4:3. (Foto: Zofka) V delovnih organizacijah praktično nimamo organizatorjev rekreacije. Najbrž bi kazalo v začetku delo zastaviti z neprofesionalnimi organizatorji, sčasoma pa bi vsi od direktorja do vratarja spoznali,da organizator telesne kulturne dejavnosti v podjetju ni le strošek, od katerega ni nobene koristi. Bralec se bo strinjal z mano, da postajamo čedalje bolj odtujenidrug od drugega. Saj ne rečem, v obratu se že poznamo, sodelavca iz sosednjega obrata na dvorišču le pozdravimo ali pa še to ne. Športna tekmovanja pa so medij, kjer nenehno prihajamo do stikov, razgovorov in s tem nehote do 8l°fe!iffl9 iZIMpčVfflš; Na občinskem nivoju bi bil potreben dogovor med klubi in delovnimi organizacijami o drugačni zasnovi delavskih športnih iger, katerih cilj naj bi bil množičnost, drugotnega pomena pa športni rezultati. Postali smo bogatejši s telesno-kulturnimi objekti, zato je z dobro organizacijo boljše rezultate mogoče doseči. V vsaki delovni organizaciji bi kazalo organizirati, v panogah za katere vlada največji interes in vsaj minimalni materialni pogoji, rekreacijo za člane kolektiva in tekmovanja med oddelki, obrati in podobno. Najbrž uspehov ne bo takoj na začetku, toda za vztrajno akcijo bi tudi v množičnosti uspehi ne izostali. Še na en problem je potrebno opozoriti. Telesnokulturna skupnost Litija ni strokovni organizator te- vpliva ni čutiti. Pred leti je zveza organizirala trim akcije, ki so bile priljubljene med občani, v zadnjih letih pa jih je vse manj. Zato bo nujno potrebno zvezo ponovno kadrovsko okrepiti in aktivirati in ji kot osrednjo nalogo poveriti akcije, v katerih lahko sodeluje večji krog delovnih ljudi in občanov. L. K. IN MEMORIAM 23. septembra zjutraj, se je boleče spoznanje, da Draga in Sreča Gombača ni več, moralo zajesti v nas. Hitela sta na rally v Mengeš, ne da bi slutila, da bo pot, ki sta se je vedno veselila, postala njun grob. Smrt je družini vzela dobrega moža in očka, staršem pa oba sinova. Krvavi madež bo nezabrisan ostal ob robu ceste. Drago je bil prizadeven član komisije za avto moto šport Avto moto društva Litija in hkrati najuspešnejši voznik na tekmovanjih. Dvakrat je sodeloval na rallyju Sutjeska in bil preteklo leto najbolje uvrščeni Slovenec na tem tekmovanju. Številni pokali in priznanja v njegovi vitrini, pa so nem, boleč spomin na številne uspehe dobrega voznika in prijatelja. Bil je priden in dober mehanik, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. V vrstah Združenja zasebnih obrtnikov bo ostala nezapolnjena vrzel, prisoten spomin na člana izvršilnega odbora in poštenega sodelavca. Bratov Draga in Sreča ni več. 23. septembra se je boleče spoznanje moralo zajesti v nas. S trepetajočo dlanjo bo dlan najbližjih prižgala svečo na grobu in položila šopek rož. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SKUPŠČINE OBČINE LITIJA in AVTO MOTO DRUŠTVO LITIJA VABITA voznike motornih vozil na anonimen preizkus znanja cestno prometnih predpisov v nedeljo, 29. 10. 1978, ob 9. uri v prostorih AMD Litija. Vozniki, ki želite obnoviti in preizkusiti svoje prometno znanje, odzovite se vabilu! Po preizkusu bodo na zastavljena vprašanja odgovarjali inštruktorji AMD in člani prometne milice. AMD Litija hkrati obvešča občane, da stalno prireja tečaje za voznike koles z motorjem, kmetijskih traktorjev in motornih vozil. Prijave sprejema pisarna društva, telefon 88-022. Delavci Delavske univerze Litija vabimo k sodelovanju STROKOVNEGA SODELAVCA - vodjo izobraževalnih oblik Pogoj: višja izobrazba Rok: do zasedbe Informacije: tel. 88-182 Strelska družina Šmartno Litija obvešča ljubitelje strelstva, da so REDNI TRENINGI za pionirje: vsak ponedeljek popoldne za ostale: vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure. TAXI SLUŽBA NEPREKINJENO pred restavracijo POŠTA v Litiji KOPRIVNIKAR FRANC Ponoviška c. 8 LITIJA OBVESTILO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Občane Litija obveščamo, da je razpisan natečaj za pridobitev »solidarnostnih stanovanj" za leto 1979. Upravičenci za stanovanje se lahko prijavijo na natečaj do 15. novembra 1978. NAČIN PRIJAVE: Pri strokovni službi stanovanjske skupnosti boste seznanjeni o, pogojih, katere morate izpolnjevati, da se lahko prijavite. Dobili boste tudi obrazec vloge. Izpolnjen obrazec z ostalimi obveznimi prilogami boste predložili v pregled delovni organizaciji, kjer ste zaposleni; ta pa s svojimi pripombami in ugotovitvami odstopi vlogo stanovanjski skupnosti. KiVJf JE % V OHO* Narašča zanimanje za Debeli rtič Že pred petkom 13. oktobra so nekateri občani izražali dvome o kvaliteti vode, ki jo uporabljamo Litijani in Šmarčani. Naše uredništvo je o tem vprašanju seznanilo načelnika inšpekcijskih služb pri SO Litija, tov. Zvoni-mirja Brica, ki je izjavil naslednje: „Tudi na inšpekcijske službe smo dobili nekatere urgence glede čistoče naše vode. V zvezi s tem je higiensko-epidemiološka služba pri ZD Litija vzela 4 vzorce vode na raznih krajih in jih dala v analizo. Tudi sam sem dal en vzorec vode (na Prvomajski ulici) v analizo. Vse analize so pokazale, daje naša voda 100% čista in ni nobenih razlogov za zaskrbljenost občanov. Ravno 13. oktobra, ko smo zaključili z redakcijo pa so po Savi priplavale velike krpe mazuta, zato so inšpekcijske službe SO Litija takoj zaprle celoten vodovod za Litijo in Šmartno. Izvršni svet SO Litija in Občinski štab za civilno zaščito ter komunalna služba so takoj stopili v akcijo. Ugotovljeno je bilo, da je mazut pritekal iz enega izmed stanovanjskih naselij v občini Moste-Polje v Ljubljanico in od tod v Savo. Zakaj je bil vodovod v Litiji in Šmartnem nato takoj zaprt? Obstajala je namreč nevarnost, da onesnažena Sava prodre v ležišče talne vode, ki je ob Savi ob Ljubljanski cesti. Ta talna voda je namreč vir pitne vode za Litijo in Šmartno. Seveda to ni izključno reka Sava, ampak talna voda Save, ki je bila vse doslej zelo čista. Lahko bi rekli skoraj sterilna. Prejšnji dvomi o kvaliteti naše vode torej niso bili utemeljeni, kar so vedno pokazale tudi tekoče analize vode. Kaj pa sedaj? Strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo SR Slovenije so ugotovili, da je onesnažena Sava prodrla v talnico, ki torej ni bila več uporabna. Nekaj časa je koncentracija umazanije v talnici naraščala, po parih dneh pa je voda spet postala čista in torej uporabna. Toda Litijani in Šmarčani smo kljub vsemu ostali brez vode skoraj teden dni, kar ni bilo ne- znosno samo za vsakdanje življenje, ampak je nastala tudi velika gospodarska škoda v naši občini. Za enkrat je problem rešen, toda sedaj pa opravičeno obstaja veliko vprašanje o možnosti ponovitve onesnaženja Save. Najbrž bo zaradi tega potrebno čim preje poiskati druge rešitve za napajanje Litije in Šmartna z pitno vodo, ker je sedanje ležišče talnice ob Savi ogroženo z vseh strani. Prva nevarnost je reka Sava, druga pa cesta in železnica, ki potekata nad talno vodo in po kateri se vsak dan prevažajo hudo nevarne snovi. Seveda pa samo samoupravna komunalna skupnost sama ne bo zmogla prenesti tako velike investicije, kot je ureditev novega ležišča talnice in vsa dela v zvezi s tem. Nedvomno se bomo morali vsi občani angažirati pri tem, saj si gotovo nihče ne želi, da bi se oktobrski dnevi ponovili. T. B. Vrste pred gasilskimi cisternami Zgradili bodo prizidek Na osnovi srednjeročnega razvoja DO Mesarije in prekajevalnice, so se pokazale potrebe po povezovanju v širše združeno delo in v specializacijo. Tako se je kolektiv po predhodnih pripravah in analizah razvoja odločil spomladi leta 1976, da združi svoje delo in sredstva v SOZD Združeno gostinsko hotelsko turistično podjetje Ljubljana. Taka osnova zagotavlja boljše poslovanje, racionalno izkoriščanje kapacitet, omogoča hitrejši razvoj združenega dela ter izboljšanje osebnega in družbenega standarda delavcev. Prva skupna naloga temeljnih in delovnih organizacij združenih GHT podjetij je zgraditev objekta za centralno pripravo surovin in polizdelkov v Mesariji in prekajevalnici Litija. V tem objektu se bo pripravljajo sveže meso za zrezke, kotlete, golaž, peko na ražnju in raznovrstno kuhanje. Neporabljene surovine, ki ostanejo pri očiščevanju posameznih delov mesa, bodo nadalje uporabljene za poltrajne izdelke. Predračunska vrednost načrtovane investicije je 19.422.275 ND. Financiranje je predvideno iz združenih sredstev delovnih organizacij povezanih v SOZD GHT podjetij ter bančnih sredstev. Z zagotovitvijo sredstev je bil iz- polnjen pogoj za začetek del. Izvajalec Agroobnova Ljubljana je pričel z zemeljskimi deli dne 5. 9. 78. Nekaj dni kasneje pa je predsednik občine Litija tov. Dernovšek v prisotnosti članov kolektiva Mesarije in predstavnikov delovnih organizacij, ki so združile sredstva za to investicijo, vzidal temeljno listino. Z dograditvijo prizidka se bodo tako pridobile nove površine in sicer v izmeri 763 kv. m. S tem bo zagotovljen napredek v preskrbi prebivalstva občine Litije z mesom in mesnimi polizdelki za daljše obdobje, pridobljena pa bodo tudi nova delovna mesta. A. P. glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odJ»r: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vidic. Predsednik ... časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: M BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija,Trg na Stavbah t, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na - dom. Odkar smo izgubili prostor za letovanje otrok v Ankaranu, preživljajo le-ti svoje počitnice v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču. Letos je bil obisk še posebno množičen; najprej so tu preživeli teden dni otroci iz vrtca, nato so se zvrstili šolarji, v septembru pa še učenci vseh petih razredov v občini, imeli so namreč šolo v naravi. V sestavku se bom omejil le na letovanje med počitnicami, ki je potekalo v dveh izmenah, in sicer od 8. do 22. julija (Litija, Šmartno) ter od 22. julija do 5. avgusta (Litija, Dole, Gab rovka). Za obe izmeni lahko ugotovimo, da sta imeli ob prihodu na morje veliko neplavalcev (90), precej manj polpla-valcev (16), plavalcev pa je bilo 33. Ob odhodu domov pa je bilo stanje precej spremenjeno: 93 plavalcev, 28 polplavalcev in 22 neplavalcev. K temu uspehu je poleg prizadevanosti vzgojiteljev ter učiteljev plavanja pripomoglo tudi izredno lepo vreme, kakršnega nismo bili deležni že nekaj let. Vsi plavalci so prejeli značke in plakete: 25 zlatih, 20 srebrnih ter 48 bronastih. Poleg pouka plavanja so vzgojitelji, v obeh izmenah jih je bilo 12, poskrbeli tudi za izlete, tekmovanja, športno, kulturno ter zabavno življenje. Otroci so obiskali mejni prehod Lazaret, si ogledali kopališče v Ankaranu ter se z ladjo peljali v Piran. Posebno množična so bila športna srečanja, kjer so se pomerili v odbojki, nogometu in med dvema ognjema z izbranimi ekipami Novega mesta, Kamnika, Grosupljega, Trbovelj, gasilcev, tabornikov in bolniških oddelkov; dalje so sodelovali v orientacijskem pohodu, v tekmovanju šaljivih iger, v risanju na plaži ter v plavanju, kjer so nekateri naši tekmovalci zasedli celo prva mesta. Ob večerih nismo pozabili na družabnost; otroci so poslušali koncert zabavnega ansambla „Platana" iz Kopra, pevca Alfija Nipiča ter humorista Jake Šraufcigerja, pripravili več likovnih razstav, izvedli zabavni kviz ob odhodu domov, skoraj vsak večer pa so organizirali ples, saj jim je gramofon, ki ga je kupila Skupnost otroškega varstva Litija, odlično pomagal krajšati večere. Še in še bi lahko našteval, vendar sem prepričan, da teh nekaj podatkov dovolj zgovorno kaže, kaj nudi mladim vsakoletno letovanje na Debelem rtiču. Da so otroci res zadovoljni, dokazuje vsakoletni porast prijav. Že letos smo poslali tja takoj po zaključku pouka v izredni izmeni 30 otrok, ki smo jih vključili v letovanje že po podpisu pogodbe, vendar, žal, niso imeli sreče. Vreme jim je pošteno zagodlo in so se kopali le 5 dni. Upajmo, da bo organizator drugo leto rezerviral dovolj mest, ki bodo omogočila počitnice na morju vsem šolarjem, ki se bodo zanje odločili. B. Ž . Poljaki v Domu »Tišje« Skupaj s predstavniki Republiškega komiteja za zdravstvo SR Slovenije je dne 26/9-78 obiskala DOM „TISJE" Šmartno pri Litiji poljska delegacija ministrstva za zdravstvo in socialno politiko. Gostje so si z zanimanjem ogledali dom in njegovo okolico. Po ogledu je sledil razgovor o metodah dela v domu, medsebojnih odnosih, o samoupravi v domski skupnosti in organiziranosti doma. Gostje so visoko ocenili geronto-loško delo v domu in prizadevnost kolektiva, ki s svojim delom razvija bogato notranje življenje. Po končanih razgovorih so si gostje ogledali muzej NOV in grad Bogenšperg. Mi smo zadovoljni z obiskom in obogateni z marsikaterimi spoznanji vaše neposredne gerontološke prakse, je ob slovesu dejal predstavnik Poljske delegacije Mgr. MIECZYSLAW WASOWSKI. G. G. BODICE O ti presneta voda! Dela pri gradnji prizidka ob Mesariji v Šmartnem so stekla. Svežega mesa bo kmalu mnogo več, pa tudi delavci Mesarije bodo s tem povečali dohodek in omogočili zaposlitev novih delavcev. (Foto: Zofka) Spomladi je zmanjkalo plina, sedaj je zmanjkalo vode, o elektriki ni vredno izgubljati besed, sedaj pa čakamo lahko samo še na to, da nam bo zmanjkalo -zraka. . , Prejšnji teden sem v TVdnevniku videl naslednji prizor: V Bejrutu ljudje s kantami in vedri čakajo na vodo, čez pet minut pa se je enak prizor ponovil v Litiji... V Litiji niti ni tako malo tistih, ki jih „brezvodno stanje" sploh ni prizadelo. Vinskih bratcev namreč'... Nafta v naši občini! Bogati smo! Žal je priplavala po Savi.. . Ko smo Litijani doživeli naftno invazijo po Savije bil to petek in še trinajstega je bilo takrat. Torej kar pravi dan za to..-. Litijani smo pa res trdni (in trdi). Ko so pred leti odprli jez pri elektrarni Moste, so v Savi skoraj vse ribe crknile, mi pa še opazili nismo tega.. . Sava je naša najdaljša reka. Ker jo tudi Litijani že dolgo žlampamo, se nam obeta tudi dolgo življenje.. . V dobi nagrajevanja po delu izgleda, da največ in najboljše delajo nekateri v Gradmetalu in Komunali. Vsaj po njihovih osebnih dohodkih lahko sklepamo tako... Celo naš sanitarni inšpektor je osebno doživel zelo higiensko postrežbo na „Pošti". Natakarica je namreč postavljala kozarce na mizo tako, da so bili njeni prsti kar v kozarcu.. .