Ste v. 27. V Trstu« ¥ soboto, 27. januarja 191? in praznikih, L"; c df»r ija vsak dan, tual ot> nedeljah ob £ zjutraj. i < .o: ftlcj S'-. Frznfi.'k« AsiSksga ?t. 2:>. !. nsf^T. — Vsi r. s- poS!}*Jo nrcd.ii&n: lista. Ncfranklrtr.i pls-na ne rprfjcmsjo in rokopisi £2 nc vračajo. lz"*'i't.) !.: odgovorni urednik Štefan O-'tna. Lastnik fcsnsorclj l r* .Edkem bojišču nobenih važnejših do- ffodkov Na zapadni fronti ix>srečen napad nemških polkov zapadno Moze. P*i«ka bojišča. — Na daljni uspehi nem-rili čet ob reki Ai. iužno Rige. Razno. — Rojstni dan nemškega cesar-•. Cesar Karel v nemškem glavnem sta-• i. Spomenica grške vlade poslanikom Odgovor Slovencs'j na oc 9 3Vor entente Wilsonu. 1 L NAJ, 26. (Kur.) Načelnik hrvatsko-•vei kega ur/avnozborskega kluba, dr. Korcsec, je poslal dne 19. t. m. naslednje ■:>n:o vnanjemu ministru grofu Czerninu: Vaša ekscelenca! Kot načelnik hrvat-- -In* renskega državnozborskega kluba si štejem v čast. zagotoviti Vašo cksce- rasedenjem nadaljnih ruskih postojank na obeh straneh reke. Na vzhodnem bregu so se izjalovili močni sovražni protisun-ki; privedenih je bilo 500 ujetnikov. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Bereškem gorovju so bili v dolini Casinu odbiti napadi več romunskih stotnij. — Mackense-nova armada: Nič novega. — Macedon-ska fronta: Ob Bufuktasu, ob pobočjih Mosienice, so bolgarske čete odbile sunek srbskih sil. Prvi generalni Tcvartirinojsterj rl. Ludendorff. Dogodki na morfu« BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: V noči 25. t. m. so odpluls nemške lahke pomorske sile v angleška obrežna vodovja južno Lowestofta, da napadejo tamkaj poprej javljene sovražne stražne in patruljne ladje. V vsem preiskanem vodovju iri bilo nikjer opaziti sovražnika. Nato je bil utrjeni kraj Southwoid iz kratke razdalje s svetiljnimi granatami naših v imenu po klubu zastopanega hr- torpedovk dobro razsvetljen in obstrelje- vatsko-s'ovenskega naroda, da je hinavsko zagotovilo entente mistru VVilsonu ..di osvoboditve Slovanov v Avstriji iz-valo pri Jugoslovanih le ogorčenje, ker l il naš hrvatsko-slovenski narod, kakor tako tudi sedaj trdno odločen, da -jne zvest in vdan monarhiji in vzvišeni \ i j Ja; ski hiši Habsburžanov na živ-Perie in smrt. Obenem prosim Vašo ek-ceSenco. da porabite to naše zagotovilo r;> lac:t:ein preudarku, kakor se Vam zdi i ..! j u; ■ " in potrebno. Z odličnim spošto- jem: Dr. Korošec.. « » ' * V isti zadevi je poslal dežeini glavar i raniski. dr. Ivan Šusteršič, ministru Czerninu sledeče pismo: Vaša ekscelenca! Odgovor entente \ ilsonu. v katerem se označuje osvoboditev avstnjskih Slovanov iz »tujega gospodstva za vojni cili naših sovražnikov, . mi zdi, da je treba pravilno interpreti-r ui t: ko, da je nod -Slovani« razumeti , ravzaprav Jugoslovane, ker so Cehi in Slovaki omenjeni posebej. Slovenski na-•vJ protestira z vso odločnostjo, da se v noti entente izrablja implicite kot pretveza za nadaljevanje te grozne vojne. Sio-venski nared ne živi pod nikakim tujim g podstvoo, ampak pod dednim vladar-; i halsburške dinastije, ki jo ljubi in ji e aj > zvesj. kar ie bilo dokazano v tej vonij na bojiščih samih z dejanji. Pač a hoče ententa i riMliti hrvatsko-sloven-sKi narod pod tuji jarem, ker hoče velika lir\atsko-sl.»ven-ka ozemlja priklopiti de-1 ; ia Italiji, deloma Srbiji. Hrvatsko-slo-ve:i>ki narod stremi za svojimi interesi in ideali le v okvirju habsburške monarhije in je poln neomajnega zaupanja v to če-Mitljivo državo in njenega vzvišenega \ ladarja, pod cegar žezlom edino hoče /iveti. Dobil sem naročilo, da podam to \::.ivo tako kot načelnik Slovenske Ljud-' . Stranke na Kranjskem, najmočnejše 'rankine organizacije avstrijskih Jugoslovanov, kakor tudi v imenu vseh Slo-\ eneev Kranjske kot njen avtonomni gla-« ar in se \ rh tega popolnoma strinjam z ' toričnim mišljenjem celega iirvatsko-\ enskega naroda, v čegar prvih vrstah ■ t jujem in dekun v javnem življenju že K »ro tri desetietia. Sprejmite, ekscelenca, ..e .o\ ilo visokega in odličnega spošto-\ania: I>r. Ivan Šusteršič. deželni glavar voivodine Kraniskc.« 1916 (8. januarja 1917), naznanja kraljeva, jim pojasnjuje stvar aliirancev, je prispel kot armadnega poveljnika Vas imenujem vlada poslanikom Francije, Velike Brita-1 včeraj semkaj. Preložitev Parkerjevegai za kapitana Moje prve arcijerske telesne Avstrijsko uredno poročilo. DUNAJ, 26. fKor.) Uradno se razglaša: 26. Mnuarja !917. Vzhodno bojišče. — Na južnem krila aimaane fronte nadvojvode Jožefa je bil v »loiini Casir.u romunski sunek od-hit. FtJen naših letalcev je dne 23. t. m. pri himpohingu zračnem boju sestrelil eno rusko leiaio. Sicer pri avstroogrskih i som izpovedb ujetnikov je četah nič novega. Italijansko van pt»tem s topovskim ognjem. Opaženi so biii zadetki. Naše sile, ki tudi na povratku niso naletele nikjer na nasprotnika, so se vrnile nepoškodovane. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Na desnem krilu je bil napad sovražne stotni-je na naše pred straže odbit. Na levem krilu za nas ugodni spopadi med poizvedovalnimi oddelki, pri čemer smo napravili par ujetnikov. — Perzijska fronta: Vzhodno Devlet Abada odbiti sovražnik nadaljuje svoje umikanje v smeri jugovzhodno Diz Abada in zapadno Tule.. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. ___ Sovražna uradna poročila. Rusko uradno poročilo. 24. januarja 1917. — Zapadna fronta: Nemci so po srditi topovski pripravi z znatnimi silami napadli naše postojanke rej. i Ai. Po ponovnih nqn;-idih jim »o posrečilo, potisniti naše čete 2—3 vrsti v severni smeri. Srditi beji se nadaljujejo. — Romunska fronta: Do Donave streljanje topov in poizvedovanja naših poizvedo-valcev. Ob Donavi, nasproti Tulcee, je bataljon Bolgarov v megli zjutraj prekoračil rokav sv. Jurija. Naši oddelki so v divjem ponočnem napadu, ne da bi oddali kak strel, uničili oddelke sovražnika, ki so šli čez reko, ujeli 5 oficirjev in 332 mož in uplenili 4 strojne puške. Naše izgube so: 1 oficir in 41 vojakov ranjenih, en vojak mrtev. _ Novi uspešni boji pri Rigi. BEROLIN, 26. (Kor.) VVolfiov urad poroča: Na ruske napade jugozapadno Rige začetkom januarja so odgovorili Nemci naglo z nemškimi protinapadi. Potem ko je deževnemu vremenu sledil zopet mraz, so prešie dne 23. t. m. dopoldne na obeh straneh Ae nemške čete. po kratki uspešni topovski pripravi na fronti 10 km v napad. Čeprav ruskemu vodstvu napad ni prišel nepričakovano, so bili vendar že opoldne na desnem in levem krilu vzhodno Ae ležeče napadne fronte doseženi manjši uspehi. Popoldne se je po novi to- povski pripravi posrečil odločilen sunek v sredini, čeprav so se napadne čete mestoma do kolen globoko pogrezale v Ti-rulskem močvirju. 2e dne 23. t. m. zvečer ie bilo na obeh straneh Ae pridobljeno o-koli 3 km ozemlja. V noči na 24. t. m. smo na desnem krilu, vzhodno Ae, zopet pridobili na prostoru. Rusko gnezdo, ki se je nahajalo blizu nemške napadne črte in je bilo že 23. zvečer obkoljeno, je bilo zajeto, pri čemer je bilo ujetih 400 mož. Ola- imel voditelj nije, Italije in Rusije uradno, da sc opravičuje radi obžalovanja vrednih dogodkov dne IS. novembra (1. decembra) 1916. Slovesni obred pozdrava pred prapori aliirancev se bo vršil prihodnjo soboto pred Zappeicnom.« Poslaniki aliiranih držav bodo v uniformi prisostvovali, isto-tako tudi admiral, ki poveljuje kot vrhovni poveljnik a!iiranim pomorskim silam in zastopniki aliiranih mornaric. ATENE, 24. (Kor.) Uradni list objavlja kraljevi odlok, katerega se pove- ljujoči general I. aimadnega zbora Kalla-ris nadomešča z generalom fiinakisom. Pomorska konferenca v Londou. LONDON. 25. (Kor.) Uradno poročilo o angleško-francosko-italiianski pomorski konferenci, ki se je vršila v Londonu, pravi: Razpravljalo in odločevalo sc je o vprašanjih pomorske politike v Sredozemskem morju. Rezultat je popolnoma zadovoljiv. Sklenjene so bile važne odločitve ne samo glede operacij na morju, ampak tudi glede posluževar.ja ladij, o straženju trgovinskih cest in o drugih sorodnih vprašanjih. Bonar Lawov govor v Bristolu. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Bonar Lav/ je imel na neki skupščini v Bristolu govor, kjer je, kakor se domneva, v imenu kabineta izjavil, da je nemogoče, da bi Wi!šon in Angleži razna vprašanja presojali z istega stališča. Kot poglavar velikega nevtralnega naroda mora zavzemati nevtralno staiišče. Glavno vprašanje v tej vojni obstoja v razliki med pravico in kri/ico. Mi vemo, da je ta vojna sad neprikritega pohlepa po napadanju. VVilson si je stavil sedaj za svoj cilj, da doseže mir in ga zavaruje za bodočnost. To ie tudi naš cilj, naše edino stremljenje. On upa zasigurati mir z ustanovitvijo mirovne zveze in poizkuša pripraviti tudi ameriški senat do tega, da bi izvršil v uresničenje te zveze potrebne korake. Nepošteno bi bilo, ako bi se smatra! ta predlog koi popolna utopija. Upam, da napoči doba, ko bodo vsi narodi igrali vlogo policista, k? ^skrbi za mir v občini. Toda to vprašanje* m nobeno vprašanje bodočnosti, ampak vprašanje življenja in smrti v sedanjosti. Pri presojanju vprašanja, ali je mogoče doseči ta rezultat po poti, ki si jo je zamislil VVilson, ne smemo nikdar pozabiti preteklosti. Govornik je naprtil Nemčiji razna očitanja glede Belgije in Poljske in izjavil. Mi nismo odklonili nemške mirovne ponudbe iz veselja po osvr oje vanju, ali ker hlepimo po sijajnih zmagah, tudi ne iz sovraštva, nevoščliivo-sti ali samogoltnosti, ampak radi tega, ker bi bil sedaj sklenjeni mir le mir, ki bi baziral na nemški zmagi, mir, ki bi bil sklenjen brez uničenja vojaškega stroja. Mi bi ostali na pol pota obkroženja Nemčije in m»r bi pustil stroj v rokah onih, ki so se dolge generacije pripravljali na vojno, ki bi jo zopet pripravljati in le iskali nove primerne prilike, da zabredejo svet v novo nesrečo, v kakršni se nahajamo sedaj. Naš cilj je VVilsonov cilj. Naša srca streme po miru in mi molimo za mir, ki bi pomenil, da oni, ki se ne vrnejo, niso zastonj žrtvovali svojega življenja. garde. — Baden, 21. januaria 1917. — Karel I. r. Nadvojvoda Maks v Sarajevu. SARAJEVO. 2b. (Kor.) Na povratku iz Crnegore je prispel nadvojvoda Maks včeraj popoldne semkaj. Mesto je v zastavah. Po kratkem bivanju je odpotoval nadvojvoda dalje proti Brodu. Ogrska reprezentantska zbornica. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik pl. Simonsich poročal o udeležbi na bcrolin-skem sestanku predsedstev parlamentov četverozveznih držav in o avdiienei pri nemškem cesarju v velikem glavnem stanu. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede spolnitve zakona o izjemnih odredbah tekom vojne. Posl. grof Apponyi je poročal n statističnih podatkih o ljudskem gibanju v lotili 1914—1916, glasom katerih ie bilo isto 1. 1914 normalno, dočim izkazuie 1. 1915 minus 36.00») = 26*4% in 1. 1916 minus 8.900 = 23%. Radi tega je potrebno, da se posveti materam in dojenčkom večja pozornost. Govornik odklanja predlogo, ker je v tem oziru pomanjkljiva. Po>'. Bela Foldes (neodvisna stranka) je razpravljal nato o delavskih razmerah, predvsem o vprašanju delavskih plač, delavskem zavarovanju in grajal otroška dela, pri čemer je opozarjal na to, da ie kljub veliki važnosti tega vprašanja ogrska zakonodaja opustila do danes vsako tozadevno zakonito ureditev/ Govornik odklanja predlogo. Posl. Aladar Peto (demokrat) je istotako govoril proti predlogi. ____________ Razpust japonske zbornice. TOKI JO, 25. (Kor.) Mikado je razpustil poslansko zbornico. NEVVYORK. 25. (Kor.) Associated Press poroča iz Tokija o novih političnih razmerah, da so pričeli konstitucijonalcj ; Katom na čelu in nacijonalisti hud boj piroti kabinetu Teravki, ker ni sestavljen v duhu konstitucije. Radi tec:a je bilo tudi te ruske postojanke bataljonski ukaz, da VViison nastopi z določnejšimi ponudbami. BEROLIN, 26. (Kor.) Glasom »Berliner Tageblatta* prihaja iz okoliša VVilson a poročilo, glasom katerega si je VV ilson pridržal pravico, da sc približa v dogled-nem času vojujočim sc strankam z določnejšimi ponudbami glede mirovne lige. Vojni minister Stein o vojni in miru. BEROLIN, 26. (Kor.) Vojni minister Stein se je glasom > Lokalanzc:gerj.'>< napram zastopniku Newyork VVorlda< izrazil sledeče: Le zmagovalec ho zamogel narekovati odločilen mir. Mi se moramo bojevati nadalje in vojno dokončati do Kov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Feinšin uradni poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Prestolo-r.aslednikova armada: Na zapadnem bresti Moze so v oddelku generala pehote Francois pod poveljstvom gen. por. Borne ^e nahajajoči priznani westfalski in deli so Rusi opazili, da so obkoljeni od Nemcev, so poveljnika ustrelili. Proti opoldne 24. t. m. je bilo ujetih že 1100 mož, med njimi 10 oficirjev in uplenjenih 13 strojnih pušk. l oda tudi zapadno Ae so nemške čete diie 24. t. m. znatno napredovale. V ečii del Rusom začetkom januarja prepuščenega ozemlja je že zopet v nemških rokah. Veličina ruskih izgub je razvidna iz izpovedb ujetnikov. Od marsikterega polka, ki je štel 3000 mož, je prišlo nazaj le 500 mož, ostali so bili mrtvi, ranjeni ali ujeti. Pri tem so še prejšnja nemška na- i n jugovzhodno naj se umakne, kar pa ni hotel izvršiti, am-. zmagovitega konca. Ta duh prešinja tudi bojišče. — Nobenih posebnih dogod-jpak je izjavil ljudem, da hoče držati. Ko' celo armado. Ako so naši sovražniki mislili, da je Nemčija na kraju s svojimi reze« vami ali vsaj blizu, potem so se jako zmotili. Mi delamo v najtesnejši zvezi z avstrijskim, turškim in bolgarskim vojnim ministrom. Pri tem ne podcenjujemo nasprotnikov, ampak stremimo za tem, da najdemo njihovo močno stran in jih potem potolčemo. Kanadski senat proti udeležbi nevtralcev pri mirovnih pogajanjih. LONDON. 25. (Kor.) Kakor poroča »Morning Post* iz Otave z dne 23. t. m., je bila v kanadskem senatu vložena resolucija, ki nastopa proti udeležbi nevtralnih držav pri mirovnih pogajanjih. V lada je sklenila preklicati vojaški dopust gotovih razredov rudarjev, ker rabi armada vojake nujno in ker dovoljuje varčno uporabljanje premoga na Angleškem omejitev obratov. Dalje je bil izdan preklic dopustov za .30.000 kmetijskih delavcev. Prihod sira Parkerja v Newyork. NEWYORK, 23. (Kor.) Načelnik angleške propagande, tajni svetnik sir Guil-bert Parker, ki je razposlal tekom zad- hauenskih polkov, podpirani po artiljeriji, stanišča, v katerih so sc ugnezdili Rusi, pijonirjih in minovkah, zavzeli z nasko-1 braniteljem imenitno služila. Kakor izjav- ljajo ruski ujetniki, bi se njihova nastanišča niti približno toliko nc mogla upirati topovskemu ognju. V bojih na obeh straneh je bilo. kolikor je dosedaj znano, ujetih 14 oficirjev in 1700 mož in uplenjenih 13 strojnih pušk._____ Grika ententi. kom sovražne jarke na višini 304 m 1600 m v -irini. V bojnem metežu je imel sovražnik krvave izgube in je ostavi! v naših rokah 500 ujetnikov, med njimi 12 oficirjev in 10 strojnih pušk. Ponoči so izvršili Francozi protinapad, ki se je izjalovil. Ob straneh napadne točke so akcije na »Mrtvem ino/u« in severovzhodno Avocourta dovedle do zažefienega rezultata. ATENE, 25. (Kor.) Agence Havas iav- Vzhodno bojišče. — Fronta |ja: Grška vlada je poslala včeraj posla- princa Leopolda Ha v.: Boji ob reki Ai nikom aliiranih vlad uradno spomenico, hj prinesli tudi včeraj napadajočim vzho-iv kateri pravi: »V smislu odgovora na ul-injih dveh let na milijone letakov odličnim dno-pruskim divizijam popoien uspeh z i tirna* a&ranih vlad z dne 28. decembra osebam v Združenih državah, v katerih glavnega stana v Ameriko se smatra kot velike važnosti in kot znamenje, da je zanimanje za stvar aliirancev popustilo in da bo treba največjih naporov, da se zopet oživi in vzdrži. Kongres angleške delavske stranke. LONDON, 25. (Kor.) Kongres delavske stranke v Manchestru se je z 1.498.000 proti 666.000 izrekel proti temu, da bi se istočasno z mirovno konferenco vršil tudi mednarodni socijalistični kongres. Kongres je sprejel z 1,036.000 proti 484.000 predlog glede konference delavskih strank aliirancev. Vrh tega je zavrgel kongres z 1,697.000 proti 302.000 resolucijo, ki je zahtevala takojšnje mirovne predloge. _ Stavka pri tvrdki Schneider & Creuzot. BERN, 25. (Kor.) »Tempsc poroča iz Havra: Municijske delavke tvrdke Schneider & Creuzot v Barfleurju so stopile predvčerajšnjim nepričakovano v stavko. Municijski minister Thomas je s pouličnimi lepaki pozval delavke, da naj pomislijo, kaka nevarnost nastane lahko vsled stavke za obrambo domovine in zahteval, da se takoj vrnejo na delo, sicer se jih prisili k temu. BERN, 25. (Kor.) Glasom »Progres du Lyon« so nekatere delavke na poziv ministra Thomasa že pričele* zopet z delom. Rojstni dan nemškega cesarja. Napitnica našega in nemškega cesarja. DUNAJ, 26. (Kor.) Cesar je včeraj, 25. t. in. zvečer, odpotoval z Dunaja. DUNAJ, 26. (Kor.) Iz nemškega glavnega stana se poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je prispel dne 26. t. m. v nemški glavni stan. da čestita nemškemu cesarju povodom njegovega rojstnega dne H. januarja. V spremstvu cesarja se nahaja minister za vnanje stvari grof Czer-nin, ki je z istotako navzočim državnim kancclarjem in državnim tajnikom Zim-inermannom imel dopoldne konference. Ob li',2 opoldne je bil zajutrek, ki so sc pričakovati razpusta zbornice. udeležili tudi nemška cesarica Avgu-j ^ta Viktorija, princa Henrik in NVaiaeinaf pruska in številno spremstvo. Vladarja sta imela sledeče napitnice: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je reklo: »Polagal sem važnost na to, da pridem danes semkaj, da Vašemu Veličanstvu, mojemu zvestemu prijatelju in zavezniku, izrečem osebno najiskrenejše čestitke. Že tretjič praznuje Vaše Veličanstvo rojstni dan sredi vojne, ki so nam jo vsilili sovražniki in za katere nadaljevanje so vsled odklonitve naše lojalne mirovne ponudbe sami odgovorni. Zmagoslavne armade Vašega Veličanstva so v zvezi z mojimi in hrabrimi armadami naših zaveznikov s pomočjo Vsemogočnega tudi v preteklem letu izvojevale bogate uspehe, ki nas navdajajo z upravičenim ponosom, toda tudi s sigurnim zaupanjem v nadaljni razvoj vojne. Prežet istih čustev zvestega prijateljstva, kakor moj prejasni stric, združujem svoje želje v vzkliku: »Živelo Njegovo Veličanstvo, nemški cesar in kralj pruski!« Nemški cesar je odgovoril: »Za današnji poset Vašega Veličanstva kakor tudi za izražene želje k mojemu rojstnemu dnevu, izrekam Vašemu V eličanstvu kot iskren prijatelj in zaveznik toplo zahvalo. Ali ni navzočnost Vašega Veličanstva danes tu nov sijajen dokaz, da se v veselju in trpljenju, v težkih kakor srečnejših časih armada in narodi Vašega Veličanstva čutijo eno z menoj in mojo armado in narodom v neomajnem skiepu, da končajo to vojno s pomočjo Vsemogočnega s srečnim. za narode blaženim mirom! Odklonitev naše mirovne ponudbe pude na one, i ki so surovo odbili našo ponudbo. Zmagoslavne armade Avstrije in Nemčije bodo skupno z zavezniki izvojevale mir. v katerem se bodo v ognju in železju utrjene prijateljske vezi med nami in našimi narodi izkazale trdne in zveste v skupnem mirovnem delovanju tudi v naprej. Posebno se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za besede toplega spomina na pokojno Njegovo Veličanstvo cesarja Franca Jožefa, mojega prejasnega očetovskega prijatelja. Spomin na Njega naj sedaj in v bodoče posveča naša prijateljska čustva. Združujem svojo zahvalo v vzkliku: » Živelo Njegovo Veličansto, cesar Karel! Hura. hura, hura!« Imenovanje. DUNAJ, 26. (Kor.) Cesar je imenoval tajnega svetnika in finančnega ministra iz. si. dr. Karla Letlia za guvernerja c. kr. privatnega splošnega avstrijskega kreditnega zavoda. Odstop gen. polk. Dankla. DUNAJ, 26. (Kor.) Cesar je poslal gen. polk. Danklu sledeče Najvišje lastnoročno pismo: > Ljubi gen. polk. Danki! Vaše zdravstveno stanje Vam na Moje odkritosrčno obžalovanje zabranjuje zopetni sprejem priznanega vojskovodskega delovanja pred sovražnikom. V znamenje Mojega hvaležnega priznanja Vaših zaslug #f!Scno«9 OEiD za — iriijen mir-? -Ravnokar smo veli z lo važ.n • uro v /iv.jonju >V'-tj.' S terni veleznamenitimi besedami' je v senatu Zedinjenih držav ameriški senator Le Follotte v lapidarnem slogu označil vso veličino pomembnosti VVilsonove akcije. Dal ie izraza sodbi, da ji to veličino dajete dve dejstvi: pride naj' mir. ki napravi konec sedanji grozni vojni, mir, ki prinese človeštvu odrešitev iz mukotrpne si-tuvacije, iz pravega mučeništva, rrxl katerega težo trpi vsled sedanje svetovne katastrofe, ob enem jja nr:j države in narodi dogovorno ustvarijo jamstva, da v bodoče take katastrofe nc bodo mogle več prihajati nad človeštvo. Zato jc ameriški senator mogel reči, da ^»no. ko ie govoril VVilson, doživeli .-.zelo važno uro v življenju sveta«. Izrek ameriškega senatorja potrja kar mi —. kadar govorimo o možnostih, oziroma o prizadevanju v dosego miru — vedno naglašamo: da se milijoni src vsega sveta krčevito in obupno oklepajo vsake take možnosti in koprne v pričakovanju, da bi možnost postala resnica. Ali. da to veličino misije, ki si jo je nadel predsednik Cedinjenih držav ameriških, ocenimo po vsej zaslugi in neizmer-nosti za bodočnost človeštva, vseh narodov sveta, moremo imeti pred očmi že gori naglašeno dejstvo: da VVilsonu ne gre le za dosego bilo kakršnjega koli miru. le za odrešenje iz gorja sedanje vojne, da noče biti Ie > pošten mešetar« med sedaj vojujočimi se vlastmi, marveč da je v glavnem njegov cilj nedogledno višji, ker srremi ro taki trajni uredbi razmerja med državami in narodi, da bi se z rešitvijo sedanjega konflikta obenem odstranile možnosti bodočih vojen. Ne gre mu torej le za mir, tak ali tak, le da sc človeštvo za sedaj oddahne; marveč za mir. ki bi trajno zavaroval svet pred tako šibo božjo! Cilj VVilsonu jc - kooperativen mir . S tem hoče reči, da naj bi se dosegel mir po sodelovanju vseh; da naj bi se ustvarila liga vseh narodov in držav, nekaka vzajemna zavarovalnica proti — krvavemu reševanju medsebojnih navskrižij in sporov. Vseskupna organizacija naj bi s skupno svojo močjo jamčila varnost vsem pred vsakim napadom. Kot glavne konkretne fundamente takega miru, ki bi pornenjal zavetišče, varno pristanišče za vse države in narode, mirnega in zavarovanega življenja, delovanja in snovanja za vse. označa VVilson: enakost med vsemi narodi, malimi in velikimi, mogočnimi in šibkimi, zaiamče-nje varnosti vsem: vsakemu bodi na svobodo, da način, poti svojega razvoja določa sam, brez strahu, neovirano, neogro-ženo; svobodnost morja, ki naj se nevtralizira. da bo last vseh; na bo vsem narodom zajamčena svoboda prometa; rešite* vprašanja omejitve oboroževanj na suhem in na morju, »ker je to vprašanje uajnepo- Si ran !!. EDINOST44 štev. 27. V Trstu, dne 27. Januarja 1917. 5redii:e in najodfočljiveie spojeno z bodo-, 1. (drž. zak. št. 137) o kaznovanju, ako čo zgodovino narodov in človeškega ro- kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja du; a to na ta način, da so države in na- ali zapelje k temu. rodi pri reševanju tega problema odjenlji- Odhod v službovanje: vi drug napram drugemu, da se reši v du- Kdaj in kam bodo mora!i ^^ v hn splošne odjenljfvosti in spravljivosti! Na tc velike ideje in principe hoče \\ il- s- i postaviti bodoCi trajen mir: zgradijo naj ga vsi, da bo \sem v srečo in blago- službovanje z orožjem tisti, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, zvedo na prebiranju. l isti, ki niso prišli na prebiranje ob dneh 1 . ... . ijaju, u<4 uui ii'tiu na "iuiuu»aniv «•« g.'. kc!nprcw:uscn mir, brez diktata in zma-1 koj ^ dodatneni prebiranju; v ozira vred-govalca: m»r med vsem« m enakimi. nih okolnostih pa jim more komisija za Nc ure torej za kak »angleški . meni- prebiriinje dovoliti še kratek vojaški (Jožki ali • ruski mir. marveč M « i>° Pll>t. c, urede svoie zasebne stvari. Tisti, vzvranh idejah m na principih W ilsona. | k| na dodatljein prebiraniu niso bili spo-Zato smo rekli povsem opravičeno, da . an| za spoSobne se zopet odpuste, ker \\i!s< i ne nast^a kot kak .posten meSe- ta:.asn() „e nridei(> v pošte v za službova- Uir , ki hoče za hip in za silo vzravnati j vojskujoče se stranke, da marveč nastopaj kot inicijator — s svojimi idejami in svojimi načrti. Ni«. *:ova beseda v ameriškem senatu odzvanja danes silovito učinkujoče po \sei:s svetu. PozJravljajo jo človeški rodo vi, kjer-koli je Magih src s plemenitimi, res človeškimi čutstvi! nje z orožjem. Tudi ako kdc ne odrine ali ako prekasno lodiine v Službovanje, se kazr.uie po zgoraj oznamenienem zakonu. Ugodnosti: Cmovojnim zavezancem, ki -dokažejo na prebiranju po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje, da smejo nositi znak enoletnih prostovoljcev v ča^n svojega črnovojne-ga službovanja. Tistim, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, je tudi dano na volje, da vstopijo na podstavi vojnega zakona prostovoljno v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo, in sicer na pre-zentni in skupni službeni čas. ki ga je odslužiti po določilih vojnega zakona o prostovoljnem vstopu. Glede izbire vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukrenjene obče omejitve. Po prezentaciji pa je prostovoljni vstop vsekakor dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil dotičnik prideljen za črnovojnika. Poziv in prebiranje bosensko-hercegovinskih deželanov: Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi v letu 1899. rojeni, v razvidnosti reserve službi zavezani bo-seusko-hercegovinski deželani. Kolikor bivajo v Avstriji, se morajo zglasiti do 28. januarja 1917. I. na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem raz-podstavi Najvišjih sklepov, s kate- g'asu imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero morajo priti v času od 5. do 7. dne i -t .--i,,, 10fln februaria ic>!7. 1. na prebiranje k c. in kr. C IiO.^1 ZdFI^Ci rojstnega iCfniKC 1893 dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, v či- Pii« -r.jiiie, d;; se doic»c. afi so spe-: področju je nj'hcvo bivališče, sobni za črnovojno slažbo z orožjem, Stažbemm zavezancem v razvidnosti ...» , .. . i reserve se dovoljuje na podstavi izkazni- Dclznost prm na prebiranje: ce brezpiačna vožnja po železnicah (iz- Na prebiranje morajo priti vsi y zgoraj | vzemši brzovlake) in parnikih k c. in kr. 'dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu in Prepoved fotografiranja. C. kr. namest-ništveni svetnik razglaša: Nanašaje se na že večkrat razglašeno prepoved o fotografiranju v naravi, se objavlja, da se tiče ta prepoved tudi izdelovanja vsakovrstnih osnutkov, torej tudi umetniških ročnih osnutkov za slike ali družili osnutkov in železniških predmetov. Javna prošnja. Podpisani se obrača tem potom do milosrčnih rojakov, ki bi mogli odstopiti katerekoli še tako ponošdno oblekco, srajčko itd. za nekaj dečkov in deklic iz Sv. Ivana. : r^ h nirms^s. Na rui črr se je sklicala vsa c. kr. in kr. ogr. vojska, se poživljajo s tem nazaj. V Trstu, 20. januarja 1917. C. kr. namestništveni svetnik. r/ ijuenjenein letu rojeni crnovojm zavezanci (avstrijski in carski državljani tc»- tudi tisti, ki ne morejo dokazati ini>-zemskega državljanstva). 1/vzeti od dolžnusti priti na prebiranje so zgolj: 1. iiMi, ki tača^ iiak ze pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovoini zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na Tirolskem in j ( efci); ate. dru- dajalo goveje meso proti izkaznici za ži- it i .ii. v.ijski zavc/., i!: korporac.j ja vila, ki se preščipne v notranjem delu pod i rajo priti na prebuanje; štev. 8. Na vsak odmerek se bo moglo do- J. t!Mi, ki ocividno niso sposobni za biti ^ 1!lcsaf a}j vsega skupaj ne več :> službo z orožjem (to so taki, k()t j kg. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj. A^revisscilske stvari. Goveje meso. Jutri, v nedeljo. 28. t. m., se bo pro- ki ninujo ene noge ali ene roke, ki so o-sic ji; na obeli očeh. gluhonemi, bebasti. pregla za blazne, umobolne ali, ..... ii j ševae bolezni), ako: »S«1. de,h ^ pnklado je » d :twMihi, oziroma bolezni na prebira- ju predložen primeren dokaz. Božjastni morajo priti na prebiranje; c« 1 aze o njih Lolezni je predložiti najdalje do prebiranja. Zglasitev: Vsi. ki so po spredaj stoječih določilih dol/ni priti na prebiranje, se morajo naj-d::! ^ do 31. dne januarja 1917. I. zgiasiti v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivali-ca ob času izdaje tega razglasa. 1» -/.r,oM zglasiti se. se razteza tudi na t Me, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico. Crnov -jni zavezanci se morajo ob zg!a- CENA: ' Prednii deli s priklado po K 4'80 kg, po K 6*40 kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Bin. Rojan; Callin. Boroevićeva ul. 18; Benedcttich. Boroevićeva ul. 45; Cado-rini, ul. nadvojvode Josipa 11; Ouinta-valle, ul. Poste .3; Stanisla\vsky, ul. S. Spiridione 10; Visintiui. ul. Cavana 22; Perlatti, ul. Sanita 9; Rivolt, ul. Massimi-liana Stanich, ul. S. Oiusto 10; Stabile. ul. S. Micliele 5; Rodella. ul. Beccherie se obrača do rojakov v mestu, da naj pošljejo kaj ponošene oblek-ce ali na slavno vodstvo slov. šole na Vr-deli, ali pa naravnost pr/. isaneinu, pri čemer se lahko poslužijo svetoivanskih dijakov in šolarje\\ ki jih v tržaških šolali (gimnazija, učiteljišče, pripravnica, nemške šole) ne manjka. Za vsako še tako revno oblačilce vam bodi solza hvaležnosti ubogih otrok v zadoščenje! Bog pa plačnik! Virgilij Šček, kapelan pri Sv. Ivanu. Naznanilo občinstvu: Vodstvo dekliške CM šole na Acquedottu naznanja, da krušna komisija ne daja letos nobeni šoli izkaznic! — To bi morala že vedeti tista oseba, ki se pritožuje v včerajšnji »Edinosti«, ker dobivajo otroci zajtrk v šoli. Poslovna poročila vojnih central. U-radno nam poročajo: Minister za trgovino je odredil, da zavodi in družbe, delujoče v resortnern območju na polju potrebščin, ki so pod javnim oskrbovanjem, v svrho objavljenja, predlože v najkrajšem času izčrpno poslovno poročilo in računski izkaz o delovanju do konca decembra 1916. Ta poročila se bodo v ministrstvu za trgovino zbirala, se prouče natančno in se potem natisnejo. V povod tej odredbi niso — kar treba izrecno naglasiti napram krivim vestem v nekaterih dnevnikih — morda kake nerednosti, ki da so se dogajale, ali razkrile pri tej ali oni centrali. Odredba ustreza marveč izrečenim željam in javni potrebi, da bo splošnosti pristopen natančen vpogled v način dosedanjega poslovanja vojnih central. Posebno zanimajo pri tem javnost: višina upravnih troškov, višina režijskih doklad v razmerju k upravnim troškom, višina morebitno doseženih svobodnih prebitkov, ali potrebnih rezerv, in pri nakupovanju in prodajanju opazovana politika cen, v kolikor je pri tem centralam dovoljen do-ločilen vpliv. Sedanji čas je za tako objavo posebne ugoden, ker se poslovno ieto pretežne večine družb krije s koledarskim letom. Odredba, ukrenjena po ministrstvu za trgovino, se torej uresniči že v kratkem času. Zlatarnico Pino dragocenosti (zlata, srebra, dijamantov, biserov in briljantov), se lahko v to svrho obrnejo do urada mestne zastavljalnice ter zaprosijo za predčasno dražbeno prodajo dotičnih zastavljenih predmetov, brez ozira na to, kateri seriji pripadajo. Razpis štipendija. Razpisuje se 1 štipendij v znesku 600 K, ustanovljen cd deželnega zbora v spomin na60-letnico vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega na Ooriško-Grladiščansko in so slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem poljedelskem zavodu. Štipendij se podeli začasno le za eno leto, t. j. za akademično leto 1916/17. Prosilci naj predložijo svoje vloge deželnemu odboru do 15. februva- Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze rua 191/ in naj jim priložijo krstni list, do- obJpke {td 7aiOM ženskih oblek mgvnico, ubožno spričevalo, irekventa-! ®DUK® 1f-a,°Sf zetlSKin ODleK. cijsko spričevalo in dokazilo o dosedanjem MflKO COIlfOrtl, TKtf 0. Cflmpflnlle Z1 učnem napredovanju. Od goriškega de- r želnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: Dr. Faidutti. v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercovvltz & Figllo. Velika izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmern«. Novi dohodi za sezono. ČEŠKO - BUDjrviŠKA R6STAVR CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. I-l. vhod v Uiici Giorgio Oalatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni liiii. :: MALI OGLASI s: □□ □□ »a rafiuaujo po 4 itot. bensJo. Iđastno nakane besed« aa računajo enkrat reč. — Naj'aanjia : pristojbina anala 40 etotinlc. . OD □□ □ □ bliketov - Marzlpan, bombonov m claižic več vrst ao zmem i ceni LJU£ E JU UNGAR Via (arim>a štev. 23, Trst. Zemljišča in Hiša, prodajo za zelo ziner no cono. Informacije via S. Giovanni 14, II. nad. (ravnatelj pisarne). 890 dve lepi, m -blirani sobi v eolnfini le^i, najrajši častniku, pri odlični »n mirni družini. — Naslov pove Inser. oddelek E.iinosti. 3040 Oddosta se I lf01*0fnnflin I Prodaja pohi^t a in peči ter lilieruiilllllu I htedilnikov po zmerih cerma PO'.Oli ! Kupujem volno, belo K 7.50, sivo U.5->, bombaž 6—7, pletenine t>.50, žaklje 2.25, bele i a Či-te cunje 1.20. V a Ri™ 42, Cohen. 8«0 Fotograf Atev. 10. Anton Jerkič posluje zopet r troje.a ateljeja v Trstu, Via delio Po-te 4o7 Žaklle vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. 848 i # Raznovrstna darila dobite v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN — Trst ulica Barrlera vecchia it 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčen h douhie, prstanov, verižic, ovralnih verižic, medaljonovza slike, uhanov iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 10 50 naprej. :—: Preprodajalcem popust. :— :—: Poš'Ijatve proti povzetju. :—: --NS. Govori se slovansko. — oljeve petrotjeve, silikatove. blakove, želj C ve v-a množine kupuje Kuret, Sct tefoutnne 1. 887 Sode 55-lefen vdovec brez o'rok, uradnik v pokoju, zdrav, k epak. brez napake, išče v sv ho žen tve, gospodično ali vdo» o brez otrok, [ katera ima nekaj premoženja. Prjazne ponudbe! pod ,,')5-letni'* na Inser. o«ld. KHinosti. H071 Pristno mosllnouo olje, i iiko uporab ti ko zdravilo, kup.tu od 2 — ii litrov j Piačam pošteno in dam nagrado. - - Ponudb« i a j Inse . odd. Edinosti pod „jetrova bolezen." 307'J j Cunje bele po K I SO, barvane po K ] — *80, bombaž K 6* - . volnena po- 1 krivila K 3 50. letenii e K 4 --, rabljeno obleko ^ 2 , belo volno K 7*—, sivo volno JC (i* vr in , žaklje. Zalog- ulica Geppa 16. Na con. 888 : mmm hi Trsi - Vin Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 2W£2? naprej Cena: 1. vrste K Z. II. urste K l. Hn debelo samo za preprodaje?. Kogavice, snkauea. pipe. milo, gumijevo podpec-Bike, razni gumbi, denarniae, mu žilo za čevlje, električneevetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriia, KT bro, ul. Marije Je režije 43; Kustan. P. I. c g na Rossi. ul. Farueto 3; Saulich, Kjadin Moniivc, ul. Aeguedotto 17; Pontoni, ul. Fontana 20; Ciodi^na, ul. Oiu-lia 24; Depace, ul. Barricra vcccliia 26; SI?AI ngnuan listinami (krst- Cossich, ul. Ugo Foscolo 2; Baifaro, ul. nun ab roistvenim listom, domovnico, de- isiituto 28; Lov, ul. Barricra vecchia 43; p«»>wi>ko knn/ico. šolskim izpn- Benedcttich, ui. Piccardi 28; .lenco, ul. m dr.); tisti črnovojni zavezanci, Kitfutti Coopcrative Operaic, ul. Set-katerirr. sC je p< delil Izkaz o o*ebi in tefontane; Rocco. ul. S. Marco 2; F^izzian, Vltv! v 711 Slu razglasov z dne 6. u! delHstria 76; Godina, Skedenj 50; arca 1 L morajo prinesti to listino aatzmz. J>kcdeni 138; Sini^aglia, Bar-bo, k ZKlasitvi. lkovlje41. 11: Rocchelli, ul. Piazza Piccola 2; Fab- 17 meni dogaja to, dasi vedo, rdečega ima za brado, Žlice, razna rezila, robei, mre&ice Brezvestnost preprodajalcev kruha. Prejeli smo: Dobivam kruha za osem in drugo prod*> J a ko u i>;vi. ulic* ». Ni«olo porcij na dan, tako, da inoram imeti 2 kg *tev- 19_ 24 dkg za svojo družino. Vsak dan ne mm - « ^^ m^JE TJff tehtam, ko mi ga prinesejo, bodisi da se dg ^^ & w mudi odrezati ga, ali je kaj drugega; ali ■ a^PS^'B S ko ga stehtam, ga je vedno manj, nego bi ga moralo biti. Danes je manjkalo celo celili 17 dkg. Pomislimo sedaj, kako skromno nam je odmerjen živež na teden. Sedaj naj pa še trgovec na kruhu slepari in prikrajšuje kruh ubogi družini za celili ZOSeZDBAVNSK Dr. J. Čermak v Trstu, ui. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Posta. Izdiranje zobov braz bolečine. s-s :-: Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJL na Opcinah • (.. - Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna ima veliko množino dO- j naznanila reklamne vsebine, naj se pošl- liaji) na »Inseratni oddelek Edinosti« — brega črnega vina naprodaj, j o,, sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje. m d ;, ki sc zgliisi, prejme črnovojno i/ka/»iico, ki jo mora skrbno hraniti in I predložiti na prebiranju. Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnikih na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako se na prebiranju s|»ozna za sposobnega, do brezplačne v« žnje, kadar odrine na službovanje. Ako ^e kdo ne zglasi. kaznujejo to strogo politična obJa*tva. Izvršitev prebiranja: Cn: \oi!ie zavezance prebirajo, da se d« /ltk nriiova sposobnost za črnovojno služH , / orožjem, komisije za prebiranje črne \oi*ke, ki bodo uradovale v času 4>d 8. do 22. dne februarja 1917. I. Kraj, dan in ura uradovanjj teh komisij s j s poebno objavo. Kateri komisiii je odkuzana posamezna pre ar i zavezana oseba, se ravna po Cibeiiii, \ kateri se je morala zgiasiti po s*ojem bivališču. I ti. Li so bili z nepremagljivimi ovirami / iJržani priti na prebiranje ob dneh. ki biil doloCen' Krnje, se morajo pred-j si. i-i kombiji za dodatno prebiranje. Kdaj iti kie b. do imslovjle komisije za še. se objavi posebej. DomaČe vesti. »tlJINOST« izide jutri, v nedeljo, na štirih straneh z raznovrstnim zanimivim gradivom. Pomoč vojnim ujetnikom. C. kr. na- mestni št ven i svetnik razglaša: Ponovno se svari občinstvo, pomagati na katerikoli način vojnim ujetnikom na ubežauju steni, da se jim daje hrano, prenočišče ali civilno obieko, ali drugače. Proti obdolženim ] rešiti ali jih pa še nadalje zastaviti, dokler se uvede vojaskosodno postopanje zaradi razpolaga z njimi še mestna zastavljalni-zločina nevarnosti proti vojni moči dr- ca. — One stranke pa, ki bi se hotele oko-žave.____»ristiti na ugodnih tržnih cenah za prodajo da kruh lahko zvagam, si lahko mislimo, kako se šele dogaia revežem, o kterih preprodajalec ve, da siyie vedo pomagati,, _ bodo molčaii. Zato oj^fcarjam občinstvo,! S da si stehta kruh na istivagi, kjer ga je H stehtal trgovec, ako misli, da ne odgo-varja odmerjenim porcijam. Za štiri od-| 3 merke se ne dobi le kilo, kakor se navadno ; n reče, ampak kilo in 12 dkg. To si zapom- □ nite matere-gospodinje, da ne bodo trpeli □ vaši otroci še bolj, nego jim je že itak na-! loženo. Na preprodajalce kruha pa naj bi malo pazile in na vestnost in dolžnost jih opozorile pristojne oblasti. —Gospodinja Ravnateljstvo mestne zastavljalnice razglaša: Dodatno k razglasu z dne 14. dec. 1910.. nanašajočemu se na dražbo dragocenosti serije 137., zastavljenih na modre listke in sicer od štev. 1. do 20.000, se naznanja, da se bo prihodnje dni vršila dražba dragocenosti iste serije 137. in zastavljenih meseca marca, aprila in majni-ka 1915. na modre listke od štev. 20.000 do 30.0(M». Stranke morejo te predmete □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Piazza Caserma SALONE EDbSGŠN? Palazzo VSanelfio B Krasna in glasovita umetnica Mu MU MU je v č e r aj doživela zmagonosen I m v sijajnem Igrokazu. Danes m ponovi zadnjikrat igrokaz Greh Helgi Arndt. Bff~ Sama i« odrasle. □ uspeli n n □ □ □ □ □ □ □ ^ San« sa odrasle. 1« □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Prodam 1 vagon vina- pristni viški opolo, približno 11 stopinj, po K 330 hI v luki ali na železnici na Reki (Fiume). Sodi K 24.— za hI, proti predplačilu potom banke ali po poštni nakaznici. KARL REXINGER - Trst Via Kandler it. 7, ! I. nadstr. slrolin Roche Se dob) 9 . vseh lekarn^ S rm Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, 4nfluenCa Kdo naj jemlje Sira/in ? \ Vadušljivi.kaferifnSiroIln tnd^no olehča naduho- . «. Skrofuzni otroci,pri katerih ucinku|e5iroiin & ugodnim vspohon nasp»ošm počufek. Vsak. ki H*pi na t rajnem kaliju Lažje |e obvarovali se boicznuego jo zdraviti. Osebe a kroničnim ka/arom bronkijav, ki s Sirotinom ozdrave. t: nride n.T preMrznk. se to 4>v> i l 2JL 1890.