fon rM«B »»k01» is ffMOik.01. A toüj •«<** SsturöafS» JdÜ* •*» HolJdejs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniikt la uprsmtAki pro«tort; 1M67 8. LawndsU Av.. Oífka of Publication t M67 South Lawndals A.vo. Talaphoaa, KoekwaU 4804 o^tkab XXX lista jo $8.00 — mmum Juutry IS. IMS. tt Um »M* irffl— Cbt*ee. III»»«*. umSm iS« Act of Coicw •« Sank §. IStt. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. MAJA (MAY 20), 1937. Subscription 14.00 Yearly ßTEV.—NUMBER 99 Acceptanea far mailing at spscial rata of posUc« prortdad for to section 1108, Act of Oct. S. 1917, authorised on Juno 14. 191>. najsta redna onvencijaSNPJ piinik 1. seje dne 17. maja, Cleveland, O. . v-ni predsednik Vincent Cainkar otvori konvencijo ob 9. uri Idnt' s pozivom k redu in približno s sledečim nagovorom: itje in sestre! Po dolgih štirih letih smo se zopet zbrali, da vljamo o naših problemih, o naših nalogah za bodočnost. no i* nadaljujemo, je primerno, da se spomnimo naših po-h bratov in sester, izmed katerih je bilo z nami več pred šti-kti, ki so gradili našo Slovensko narodno podporno jednoto, jih ni več med nami. V spomin tem članom pozivam Mko, da v znak spoštovanja do umrlih vstanete. (Vsi vstane-oddajo jednotin pozdrav.) nli smo »e danes, da rešujemo jednotine probleme, probleme inih drugi morda nimajo. Preglejmo naše delo zadnjih štirih Ohranimo, kar je dobrega, odstranimo slabo in zastarelo, ijmo izboljšati gospodarski sistem tako, da bo najboljše za ¿lanstvo! Ohraniti moramo jednoti bratski značaj. Pri jievanju gospodarstva moramo imeti vedno na vidiku—brat-Jednota ni bila do sedaj samo zavarovalna družba svojim i, ampak je bila izrazito delavska organizacija in taka motati tudi v bodoče. Ohraniti moramo delavske principe, osta-»ra na svobodomiselnem temelju tudi v bodoče. Organizaciji onirji dali za podlago svobodomiselni temelj in ta temelj mo-i tako zavarovati, da ga nobene temne sile ne poderejo in da »jo enkrat za vselej želje do tega. V tem smislu vas kličem u." vor br. Cainkarja je bil z velikim odobravanjem sprejet od Kije. Cainkar nato pozove gl. tajnika br. Vidra, da prečita imena Ibornikov in ugotovi, če so vsi navzoči; dalje imena delegatov, bo poverilni odsek poročal o pravomočnosti navzočih dele- Vider čita imena gl. odbornikov, kateri so vsi navzoči. Nato mena delegatov in delegatinj, katere je poverilni odsek že rocal za polnomočne, ker so listine in vse njih zadeve v so-s pravili. Obenem, ko se je klicalo imena, je vsak prejel konvenčni znak in portfolio z zvezkom, »erilni odsek, sestoječ iz bratov Andreja Vidriha, Johna Mor-rranka Medveda, Johna J. Gabrenje in sestre Christine Stri-poroca, da ro navzoči namestniki delegatov in sicer za štev. rinces Hudomal, za štev. 121 Peter Benedict, za štev. 263 Unetič, za 397 Martin SJobodnik, za 689 Anton Kokal in za Tank Mrzlikar, ki so vsi pravilno izvoljeni. Ije poročajo, da imajo 11 spornih zadev, o katerih so sc zedi-•ed seboj Rledeče: Zadeva druAtev 436, 409, 500, 561: Skupno članstvo teh dru-iteje 108. Stev. 436, ki šteje 35 članov, se ni združila, ker ni i odgovora na pismo, katero so pisali v svrho združitve. Po-i odbor ne more priznati in ne priporočati br. Georga Holjc-u delegata in istotako ne namestnika, »mica soglasno odglasuje, da se ga ne sprejme. Zadeva društev 19, 105, 411 glede delegata Johna Brezovarja, »tev 19, je društvo 411 poslalo protest z razlogom, da ne-Wiinji člani niso bili obveščeni o izredni seji, na kateri so se oije volitve. O tem ni društvo poslalo konkretnih dokazov, je zahteval gl. urad s podpisi onih članov, ki niso bili obve-" wji. Ker drugih nepravilnosti pri volitvah ni bilo, vaš ,lni (K,stlt »matra, da je brat John Brezovar upravičen do pstva. F predlaga, da se delegata sprejme. Predlog je podpl-" zbornica soglasno odglasuje, da se ga sprejme za polno- delegata. Zadeva društev 91, 313, 396, 601: Delegat John Shum; štev. J odstopila (Ki združitve od ostalih društev, toda, ker zdru-«nixtva še vedno štejejo 106 članov, poverilni odbor potrjuje Megata in ga konvenciji priporoča v odobritev. , * w»*'asno odobri delegaU Johna Shuma za polnomočne- wiiala. ^ Zatlc-v« društva štev. 120: Delegat Anton Gantar; drulitvo nii.ru štelo 99 članov, h katerim je bil prištet član Drnov-"imim listom in s prvim januarjem 1937 je društvo ■ ' Un"v « tem je bilo upravičeno do delegata. Poverilni t* priporoča v odobritev. »oglasno odglasuje, da se ga sprejme za polnomočnega k*)» društev 549, 638: Delegat Anthony Persich; pritož-* ■lH»zvani le somišljeniki na sejo, kjer se je vršila voli-^1'rta z dokazi. Istotako se tudi ne more upoštevati pri-" ««nov, ki so bili na bolniški listi in glasovali, ker so J«ni. Poverilni odbor priporoča delegata Persicha v POROČILO Z REDNE KONVENCIJE SNPJ V CLEVELAND« Vsi konvenčni odseki izvoljeni ZBOROVALCI GOST-JE DELAVSKEGA DOMA ih^"^ ',njKN v «t. 7henem izvoljen predaednikom (Dsljt as I. vtrsal; T ret j s sej s v torek, dne 18. majs, pred poldne. V odsek za pravila so izvoljeni: Krže, Mrmolja, Klun, Te-kautz, Minka Aleš, Kosela, Po-tokar, Modic in Homec. V odsek za preiskave, prošnje in pritožbe so izvoljeni: Abram, Perko, Peternel, Trebeč in Bolha. V odsek za resolucije so izvoljeni: Zaje, Molek, Olip, Kafer-le in Vidmar. V odsek za plače so izvoljeni: Barbič, Zaje (Milwaukee), Am-brožič, Podboj in Berger. V odsek za pregledovanje računov delegatov so izvoljeni: Podboj Jr., Medvešek, Barilar, Jamnik in Marn. Na popoldanski (četrti) seji je Fr. Zaje (Chicago) Ukoj po prečitanju zapisnika predlagal, da se črU iz zapisnika odstavek v katerem je omenjeno pismo predsednika RoosevelU, ki je bilo naslovljeno Vatru Grillu in v katerem Roosevelt pozdravlja konvencijo SNPJ. Ker pismo ni bilo naslovljeno na konvencijo, ni umestno, da bi bilo v zapisniku. Predlog jc sprejet in odsUvek se črta. MilwauŠki župan Hoan pozdravi konvencijo in nas vabi, da bi prihodnjič zborovali v Milwaukeeju. ~ Na prMTojf sestre Mej aR, M je sprejet, se pošlje brzojavni pozdrav predsedniku Roosevel-tu. Daljša razprava nastane, ko je br. Zaje, predsednik nadzornega odseka, predložil načrt za povračila voznine in dncvnice na potu na konvencijo in domov. Načrt je bil sprejet z majhno iz-premembo. Po tem načrtu bodo člani konvencije prejeli pet centov od milje. To uključuje povračilo voznine in dnevnice med lM>tjo. Poročila gl. odbornikov so formalno vzeU na znanje. Ker ni drugega na dnevnem redu — konvenčni odbori še niso nič poročali — je predlagano in sprejeto, da se izvoli mesto prihodnje konvencije. Dolga vrsU govorov. Predlagana so mesU Chicago, PitU-burgh, Waukegan, Milwaukee, l>a Salle, Detroit, Collinwood (Cleveland), San Francisco, K-veleth in Barberton. Izid o glasovanju glede mesU prihodnje konvencije SNPJ bo poročan na prihodnji seji. a e • V pondeljek, dne 17. maja, zvečer so bili delegatje in gl. odborniki gostje Slov. delavskega doma v Colli nwoodu. I) i rek to-1 rij jim je priredil večerjo in i pester program s pevskimi in muzikalnimi točkami, kupleti in z živo sliko, krasno alegorijo, v kateri je skupina deklet predstavljala SNPJ. Nastopil je moški pevski zbor Slovan in odpel dve pe.*ml z velikim užitkom za poalušal.*a. Prav Uko si je osvojila občinstvo Jcanette Perdan, znana koncertistka, ki se je pred kratkim vrnila iz Jugoslavije; zapela je več pesmi. Kompapija obtožena kršenju zakona ——i Delavci odpuščeni zaradi unijskih aktivnosti Pittsburgh, Pa. — (FP) — Clinton S. Golden, pokrajinski direktor organizatorične kampanje med železarskimi in jeklarskimi delavci, je pri federalnemu delavskemu razsodišču obtožil Weirton Steal Co., da je vrgla na cesto 160 delavcev zaradi unijskih aktivnosti, odkar je federalno vrhovno sodišče razglasilo Wagnerjev zakon za ustavnega. S tem jje kršila določbe tega zakona, ki garantirajo delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Zaeno z obtožbo so bile delavskemu razsodišču predložene zaprisežene izjave odpuščenih delavcev. Med njimi jih je pet, ki so delali v tovarnah te kom-panije več ko 25 let, 21, ki so delali 20 let in 41, ki so delali 15 let. Dalje so bile predložene zaprisežene izjava glede napada na unioniste s strani članov Weirton Employes Security lige, kompanijske unije. Značilno je to, da je bil U napad izvršen, ko se je E. T. Weir, predsednik te kompanije, vrnil s počitnic. Odpuščeni delavci pravijo, da so bili vrženi na cesto, ker niso hoteli stopiti v kompanijsko u nijo in ker so odklonili zahtevo, naj prenehajo z unijskimi aktivnostmi. Security liga dobiva finančno podporo pd kompani je in U jo ima tudi pod kontrolo, kar je v konfliktu s provizi jami Wagnerjevega delavskegu zakona, ki prepovedujejo kompanijske unije. ~ AVTNA UNIJA NASKOČILA FOR-DOVOTRDNJAVO Velika organizatorična kampanja v zamahu DOLGA SEDEČA STAVKA KONČANA Domače vesti Venti iz ( levelanda Cleveland. — Tu je umrl An-drew Ujčič, sUr 20 let in rojen v Davisu, W. Va., odkoder je prišel v Cleveland s svojimi starši pred sedmimi leti. Tukaj zapušča poleg staršev enega brata in Štiri sestre. — Iz bolnišnice sta se vrnili domov Frances Sušel in V. Unetič.—John Hodnik je naznanil, da bo kandidiral za mestnega odbornika na neodvisni listi. Poataja v lowl bo oddajala program 'Des Molnes, la. — Clanl SNPJ v Iowi in drugi bodo lahko poslušali radioprogram z banke U zborovalcev konvencije SNPJ, ki se bo vršil v Clevelandu prihodnjo soboto večer v avditoriju SND. Program bo sprejemala in oddajala radioposUja K SO v Des Moinesu. Prične se ob 8:80 zvečer (tukajšnji čas) in konča ob devetih. Unija igralcev dobila novo predšednico New York, — Sophia Tucker je bila izvoljena za predsednico Zveze am« riških igralcev na letni konvenciji te organizacije, ki se je vršila v tem mestu. Nasledila je Itudyja Vslleeja, ki je bil imenovan za č*. t nega predsednika. Za podpredsednike so bili izvoljeni Jo«* Laurl, Ren Bernie, Chick York in Harry Rirhman, za Ujnika Ralph Največ aplav-j Whitehead in za blagajnika za je pa /»dnesla mladina, ki Je! Charles Mosconi. nastopila v šaljivih kupletih.' muzi kalnih točkah in v enem aotospevu. Delegatje so burno odobravali vae te naatope in nekateri so ae izrazili, da še niso slišali kaj Ukega. V resnici se je col-linwoodska naselbina izvrstno poeUviia s tem programom in naj prijetnejša zabavala dele-gata. • V LSWöiU cvtUičar Slapnik ¥ Clevelandu Je pod m ril konvenciji velik šopek rož in vsakemu njenemu članu po eno vrtnico. To je bilo prvi dan Drugi dan je presenetil delegaU z novim darom vaškemu po eno vrtnico. Pri časnikarski mizi sede poročevalci lokalnih slovenskih listov, Glas Naroda iz New Yor-ka pa zastopa njegov urednik John TerCek sil fetar Detroit, Mich., 19. maja. — Homer Martin, predsednik unije združenih avtnih delavcev, je včeraj naznanil pričetek velike organizatorične kampanje v tovarnah Ford Motor Co., da potegne vse delavce v unijo. Pozval ja vse enote tawisove organizacije CIO, naj sodelujejo v tej kampanji. Avtna unija bo najprej pričela bombardirati velike Fordove tovarne v River Rougu, v katerih je uposlenih več ko 90,000 delavcev. Martin je dejal, da je unija že odprla večje število uradov v bližini teh tovarn, ki bodo vodili kampanjo. Najbolj izkušeni organizatorji so že na delu, z njimi pa sodelujejo uradniki drugih delavskih unij v Detroitu. Glavni vodja organizatorične kampanje je Richard Frankensteen, podpredsednik avtne unije, ki jc igral važno vlogo v konfliktu med avtnimi delavci in Chrysler Motor Co. Martin je včeraj posvaril avtne delavce v tovarnah korpora-cije General Motors, da unija ne bo podpirala stavk, ki jih vodijo na svojo pest. Delavci so (»klicali že večje število stavk, odkar je ta korporaclja sklenila dogovor z avtno unijo, ki prepoveduje sedale aUvke. Martin v svojem svarilu poudarja, da obstoj vsake delavske organizacija zavisi od izvajanja dogovorov. Organizacijo, ki se ne drži dogovorov, čaka (Milom. "Avtna unija ne bo podpirala nobene grupe, ki razglasi sUvko brez njenega dovoljenja," ja dejal Martin. U Salle, III., 19. maja. — Več ko 800 delavcev se je pri glasovanju izreklo za IzprazniUv tovarne Matthiessen A Hegeler Zine Co., katero so okupirali |>o izbruhu sedeče stavke 23(/ januarja. Ti so člani krajevne unije Mine, Mili 6 Smelter. Workers, ki spada k l^wisovi organizaciji CIO. Zaključek glede iz-prazn It ve tovarne je bil sprejet na konferenci med uradniki u-nije, predstavniki kompanije in L. J. Disserjem, pokrajinskim direktorjem federalnega delavskega razsodišča. Sedeča sUv-ka je bila okllcana, ko Ja kom» partija odklonila zahtevo glede zvišanja mezde 25 odstotkov. PlttMhurgh, Pa., 19, maja. — Konferenca«, katere cilj je bil preprečiUv sUvke v jeklarnah Crucible Steel Co. of America, je bila sinoči pretrgana, ne da bi kaj dosegla.. Ta kompani ja u|*>sluje okrog JM,000 delavcev v svojih jeklarnah v PitUbur-ghu. S stavko je zapretila I«wi-sova organizacija CIO, ki ho^«* biti priznana kot predsUvnica vseh delavcev pri kolektivnih liogajanjlh. Konferenca med u-radmki drožlie in reprezanUnti CIO h«« bo obnovila prihodnji | |M>ndcljek. Velika opozicija proti japonskemu premirju Tokio, 19. maja, — Vse vodilne politične stranke na Japonskem so se združile t namenom, da strmoglavijo vlado premierja H*»njura Hajašija, voditelja mi-liUrislične klike, ki je doživela velik poraz pri nedavnih parla mentamih volitvah Čeprav i-maj o U stranke večino sadežev v parlamentu, je llajaši odldo ni I zahUve, naj reeignira kot načelnik vlade in ceh zapreti I, da bo vladal brez sodelovanja parlamenta. Senatni odsek proti sodnijski reformi Član vrhovnega sodiiča naznanil resignaci jo Waahlngton, D. C., 19, maja. — Senatni justični odsek se je včeraj z desetimi proti osmim glasovom izrekel proti Roosevel-tovi sodnijski reformi, da se poveča število Članov federalnega vrhovnega sodišča na petnajst. Njegovo priporočilo je, naj kongres zavrže Kooseveltov načrt. Drugi važen dogodek je naznanilo, da se bo Willis Van De-vanter, Član vrhovnega sodišča, umaknil v pokoj 1. junija. To naznanilo vsebuje pismo, katerega je sodnik jnislal predsedniku Rooseveltu. Van Devanter Je sUr 78 let In član vrhovnega sodišče 26 let. To pozicijo je dobil I, 1910, ko jo bil Taft predsednik Združenih držav. V vseh odlokih, ki Jih je podalo vrhovno sodišče, Je bil na strani reakcijo. Roosevelt je včeraj namignil, da ne bo umaknil avojega načrta glode sodnijske reforme, Čeprav je Van Devanter naznunil, da se bo umaknil v pokoj fn mu s tem dal priliko, da imenuje progresivca za Člana vrhovnega trlbunala. Kdo ho nasledil Van Devanterja, v tem momentu ni znano. Špansk i anarhisti kljubujejo vladi Uporniki okupirali vasi v bližini Btlbaoja Valenrlja, Španija, 19. maja. — Dr. Juan Negrin, novi Španski premier Je naletel na veliko o|K)zicijo pri anarhistih in sindikalistih v prvih dneh svoje vlade, ki je že šesta, odkar traja civilna vojna. Ti naglašajo, da nimajo nobenega reprezen-tanta v novem kabinetu, zato tudi ne bodo sodelovali z njim. Madridska delavska zveza, moč-na delavska organizacija, je istočasno naznanila, da bo podpirala novo vlado. Negrin Je že |M>dvzt^l korake, da zaščiti svojo vlado pred o|*»' zicijo. Včeraj Je objavil načrt glede odprave vrhovnega vojaškega sveta. Tega bo nasledil drugi, ki pa bo za vse svoje akcije odgovoren vladi. Ta se bo trudila, da vzdrži strogo disciplino v ljudski armadi in na|»ela vse sile, da porazi fašistične u-pornika, V novem kabinetu so trije le vlčarski republičanl, dva sod-alisU, dva komunista in dva reprezentanta CIO USTANOVIL NOVO TRANSPORTNO UNUO Carter je dobila za pa-sažirsko industrijo razen železnic NA VIDIKU JE BOJ Z UNIJO ADF Waahlngton. — (FP) — Da l^wisov odbor CIO ne misli na nobeno spravo z Ameriško de-lavskn federacijo, je razvidno is dejstva, da je zadnje dni kreiral novo mednarodno unijo za oseb-no transportno industrijo. Carter mednarodne unije je dal newyorŠki Transport Workers uniji, ki je nedavno izstopila is ADF. V bodoče bo poznana kot Transport Workers Union of America. N Za ta korak se je l koncentrirala na organiziranje teh delavcev, Pod svoje okrilje bo sprejemala vse delavce brez razlike, kaj delajo, Teh delavcev Je samo v New Yorku nad 40,000, od katerih spada okrog polovica v novo unijo. Konvencija unije krznarskih delavcev Newyorika grupa priporoča združitev z Lewi-sovim odborom Chicago. — (FP) — Tu se Je pričela konvencija unije krznarskih delavcev, ki Je nedavno naznanila, d<> deracije, v kateri je unija včla spremenili svoje sialism, llendaye, Francija. 19 »naja. H«m dospela porodi» javlja iijnia m pridružitve k |#«'wlso-vernu odboru za industrijsko organizacijo, Newyorška delctfa-jo obnovitev fašistične ofenzive i ci j a* ki ivori močno grupo na na baskiški fronti. Ofenzivo konvenciji, se navdušuj? za pri* vodi general Krnili" Mola in nje-1 družitev k CIO, kljub temu je gove Cele so zasedle več vasi v i dvomljivo, da bi se unija odlo-bližini Bilbaoja, glavnega mesta čila za ta korak na t^J konven-province Baske. Mest/» A m bo- el J t, rebieta Je v plamenih. Ogenj so, Na konvenciji b"d« nastopili zanetili fašistični letaki, ko so: proniineiitni voditelji organizi-vrgli večje število |s#žlgalnih ranega delnvslva, nmd temi Wil-bomb na mesto. , llam Gr« n, predsednik Ameri- H severa prodira proti llillmo ško delavske federacije, Sidney Ju močna fašistična armada Od llillman, predsednik krojašk« rnesU Jc bila sinoči oddaljena unije Amalgamalfd Clothing nemo sed«*m milj. Uporniki so, Workers of America, Georga L. tasedli vasi Kchano, Kpslzo, A-nacho, A rindo in Zugazteito. Stavka rudarjev v Alabami odvrnjena Birmingham, Ala. — Vse pre-mogovne druži* v UJ okolici so podpisale pogodb" s distrlktno rudarsko organizacijo t MWA Berry, pr«*d>«dnik unije Inter* national Printing Pressmen in i zvezni senator ter John Klta-patrick, pri • M» r*,tuiM CUMWM i» <» M MM* UM H« Sodišče se izpreminja! K razsodbi federalnega vrhovnega sodišča glede afere zamorskega komunista Herndona je potreben še en komentar. I^eta 1925. torej pred dvanajstimi leti, je isto federalno vrhovno sodišče obravnavalo enak slučaj iz New Yorka, v katerem je šlo za svobodo govora in zborovanja. Kadikalec Ban Gitlow— it se ne motimo, je bil ta tudi komunist—je bil aretiran na podlagi zakona proti "kriminalni anarhiji", ki je bil rezultat povojne histerije— kakor cela vrsta zakonov proti "kriminalnemu sindikalizmu" v raznih državah—-in zdi se nam, da je že odpravljen. Citlow je bil obtožen, da je "z besedo pripravljal pot k nasilnostim in a tem je postavil državo v nevarnost anarhije" in na podlagi te ohtožiie je bil apoznan za krivega in obsojen v dolg zapor. Obsojenec je apeliral na vse sodne instance do vrhovnega »odišča. Za nas je zanimiva izjava večine vrhovnega sodišča, ki je zavrglo priziv in potrdilo prvotno obsodbo. Federalno vrhovno sodišče je takrat izjavilo v glavnem, da "ima država New York pravico zavarovati se v naprej proti vsaki nevarnosti nasilja s tem, da prepreči govor v javnosti ne oziraje se na to, če ta govor sam na sebi še ni izzivajoč; zadostuje, če so okolnosti take, da bi govor vodil do dejanskih nemirov . .." Zamislimo se v bistveno podobnost obeh slučajev. Zamorec Herndon je I il, kakor Gitlow, obtožen po zakonu države Goorglje, ki je naperjen proti izgredom in javnemu uporu. Ta zakon ja v jedru docela sličen omenjenemu zakonu v New Yorku, čeprav sta bila obu zakona sprejeta v velikem razdobju in vaak v docela drugačnih okolščinah in z drugačnimi motivi. Herndonu je obtožnica tudi očitala, da je s svojim, drugače mirnim govorom "postavil državo Geor-gijo v nevarnost nasilja" in na temelju te obtožnice je bil Herndon u|siznan za krivega in obsojen na 20 let ječe. Če bi bilo fetktralno vrhovno sodišče gledalo na Herndonov slučaj z istega stališča kot ja l>red dvanajstimi leti gledalo na Gitlowov slučaj, bi moralo zavreči Ilermjonov priziv in potrditi njegovo nbnodlio, —Namesto tega je večina vrhovnega sodišča zdaj zal.ljučiia nekaj |s>|H>lno-ma drugega. Dočim je večina sodišču pred dvanajstimi leti rosno izjavila, da država lahko potlači avobodo govora z namenom, da "v naprej prepreči nevarnost nasilja", je zdaj razsodila, da ustavne določlie, ki Jamčijo svobodo govora In zborovanja, se ne smejo potlačiti, dokler govornik in zborovalci ne prekoračijo meje teh določb in naravnost izzivajo nasilji1! Tu imamo v razdobju dvanajstih let dve razsodbi, ki se razlikujeta I o noč |w dan. Kako je prišlo do tega? Ali je liila ustava v tem času itpremen jena ? Niti črke ne. Ustava je ista stara ustava. Irpremetnlu se je le večina federalnega vrhovnega sodila—prav za prav en sam član tega sodiAča je itpremenll svoje staliAče. To Je isti widnik Kotierts, ki Je zadnjič naklonil zmago W,agnerjevemu delavskemu zakonu. . Koberts je zdaj |uitegiiil s "liberalno" četverico sodišča, ko Je olirnil hrl>et "reakcionarni" čotvorici—-in to je vsa razlika. It tega idučaja Je jasno, kako tenka je nit. na kateri viai vrhunec just tre v Združenih državah. Kn nam «lan midiAča ne premakne—In ustava pomeni nekaj drugega kot ja pomenila prej, Kn asm član sodišča izpremeni svoje mnenje—in kar je bilo lani ali včeraj krivično, Je danes pravično! Kar je lam ali včeraj veljalo ta vior pravičmiNti. ae danes za lene v koš! Zda j An ja močna kamiumia za reformo vrhovnega sodiAča je nedvomno vlivala na Robert na toliko, da danes odobrava aurialne reforme in širšo |NMllago svobode govora in zlmrovanja. Toda- koliko j« |ia trelm, ,|„ ne Kolierts ali kateri drugi član sodi*« n vrne na svoje staro stališče T Majhnega piAa lahke sapice, drobnega laau Jo tre!« ( Kakor veter vleče, tako gre!--L Zahteva vnakega resničnega zagovornika demokracije mora biti t It* t iti ja ustavo! I'stava mora a črko Jamčiti najširše norialno zakono-dajatvo In najširše oliaorjo civilnih »volMNlščial Piknik kluba »L 28 JSZ Cleveland-Newburgh, O,—Po- ročano je že bilo, da bo klub št 28 JSZ odprl letošnjo pikniško sezono pri nas. in sicer v nedeljo, dne 23. maja, ko bo priredil piknik na Zornovih prostorih na Bradly rd. In ker bo to prvi letošnji piknik med nami, zato pričakujemo povoljne udeležba. Kea je, da imamo sedaj v Cle-velandu mnogo raznih prireditev, posebno pa konvenčnih zabav, ki se vrstijo ob času enajste konvencije SNPJ. Toda v nedeljo 28. maja popoldne pa pride na vrsto naša zabava v proati naravi, ki bi morala privabiti marsikoga k nam. Vsled tega upam, četudi se bo v soboto večer vršila velika banketna prireditev v SND na St. Clair a ve. v počast delegaciji SNPJ, da se bomo vsi skupaj dobro odpočili do naslednjega dne popoldne, ko bo čas, da gremo na piknik na Zorno ve prostore. Tam bomo deležni obilo svežega zraka, ki bo prav prišel. Torej ne pozabite priti! Prvi truk odpelje ob 1.30 popoldne izpred prostora na 93rd st. in Prince ave. Voznina je kajpak prosta. Za ples bo igrala dobra domača godba, za vse druge dobrote pa bo skrbel ve-selični odbor, ki kliče vsem prijateljem delavskega gibanja: Dobrodošli! Za klub 28 JSZ: Joneph Lever in Frank Guatinčič. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Iz poročil v Prosveti in Prolctarcu je razvidno, da se bodo vržile razne prireditve v dneh 29.-30.-31. maja. Kna najvažnejših prireditev v tem okrožju pa bo konferenca klubov in društev Proavetne matice JSZ, ki se vrši v nedeljo 30. maja ob 10. dopoldne v dvorani društva št. 333 SNPJ na Blainu. Po konferenci pa se bo vršila prireditev v prid konference. Na to zborovanje ae vabijo vsi zavedni rojaki, katerim je delavsko gibanje pri srcu. Sicer smo različnih misli, ne moremo pa reči, da smo svoji gospodarji, kajti vsi smo enako izkoriščani po kapitalistih. Delavsko gibanje je danes na pohodu, Ae posebno na unijakem polju. Demokrati in republikanci so razcepljeni, in upati je, da iz sedanjega delavskega gibanja se bo organizirala delavska stranka. In naša dolžnost, dolžnost vseh zavednih delavcev je, da se v tem smislu udejstvujemo v delavskem gibanju. Kajti znani izrek pravi, ako nisi nikjer In ne delaA za nobeno stvar, da tudi nisi nič. To |>omeni, da delavec se mora brigati za izboljAanje svojega položaja. O vsem tem bomo razpravljali na omenjeni konferenci. Pozivajo se vsa društva in klubi Prosvetne matice, da gotovo pošljejo avoje zastopnike na konferenco od blizu in daleč. Podana bodo poročila s konvencije SNPJ, o kateri l>odo poročali delegatje iz tega okrožja, kateri se ImkIo u-deležili konference. Po konferenci i m se liomo prav |ni domače zabavali in ratgovarjali, |>a naj Imi lepo vreme ali |ut deževno, kajti dotični prostor na Hlainu odgovarja vsem potrebam, lhru-Atvo At. 13 SNPJ bosta zaslo|m-lu John Hebol in John Ko^jan-čič. priglasilo pa s«* je tudi več drugih, da bodo navzoči. To Je zadnji opomin glede te konference. Kot tajnik-hlugajnik sem storil svojo dolžnost, od vas ao-miAljcniki pa je ležeče, da l*> konferenca Atevilno obiskana in uSpeAna. Prireditve v dvoranah se bodo kmalu zaključile ta to setono. Pri nas se bo lo igisiilo dne 12. Junija tvečer i veliko pleano veselico v koriat naše dvorane. Za pk«s bodo igrale hčerke Jakoba lierganta it l.iabone. namreč pet po številu in vse so llanice SNPJ. One igrajo na razne instrumente in traven pojo. Kjerkoli no nastopile, povsod so tele pri-tiianje. Igrale bodo tudi v Cle-velandti na konvenem prireditvi ta federacijo druAtev SNPJ. To je dobro, da ae povabijo domačo godbe v druge naaelbino, da se tako ljudje setnanijo. občinstvo I m« rado vidi kaj novega Ha j ti godbe, č# Je še tako dobra, ako je vedno ena in ista, se ljudje naveličajo, ako ni spremembe. V tej okolici je več godb, ki hodijo igrat v druge kraje. Kar se tiče prireditve v korist dvorane društev št. 13 SNPJ in št. 23 KSKJ, je bilo sklenjeno, da bo moral vsak član plačati 26c vstopnine, pa če se veselice udeleži ali ne. Kajti lani smo imeli precej stroškov z raznimi popravili, tako da je naša dvorana seda}1 vaem nam v ponos. In zakaj ae naj bi žrtvovali in delali le nekateri člani, drugi pa lepo doma sedeli, dasj so tudi oni lastniki, kakor tisti, ki se žrtvujejo. Poleg tega pa je tudi prijetno in razveseljivo, kadar se vsi skupaj snidemo na veselici, ki je prirejena za naše skupne koristi. Zato pa vljudno vabimo vse uomačine in rojake iz bližnjih naselbin, da pridete poslušat Bergentova dekleta. One so že parkrat prej igrale pri nas za klub št. 11 JSZ. Takrat so bile še majhne, odtakrat pa so svojo godbo izpopolnile. Igrajo sedem različnih godal in pa piano-harmoniko. To bo neka posebnost, gledati in poslušati pet mladih sester, ki so članice naše velike organizacije SNPJ. Kakor znano, je njihov oče Jakob Bergat že vrsto let naš somišljenik in zagovornik SNPJ ter delavskega gibanja sploh. Kakor znano, bo naslednji dan, to je dne 13. junija, veiika proslava dneva SNPJ v Canto-nu, O. Mladinsko društvo št. 640 SNPJ je na svoji zadnji seji razmotrivajo o tej proalavi in sklenilo, da stopi v stiko z društvoma 13 in 333 SNPJ, da si vsa tri društva najamejo skupni avtobus za zlet v Canton na o-menjeno veliko slavje. Vsled tega se apelira na odbore obeh društev, da pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo sejo društva 13 SNPJ v nedeljo dne 6. junija ob 2. popoldne. Btis se bo lahko dobil, ako se vas bo dovolj priglasilo. Tukajšnja Cooperative Railway Co. bo namreč spet v kratkem dobila več novih busov. In čim večja družba izletnikov se skupaj spravi, tem prijetneja je vožnja. Zato pa der lujmo na tem, da se bo dne 13. junija udeležilo slavja dneva v Cantonu čim več članstva in prijateljev SNPJ! Seja kluba št. 11 JSZ v nedeljo 16. maja je bila zelo Živahna. Sklenili so, da se v čim večjem številu udeležijo konference dne 30. maja. Klub jy tudi poslal pozdrav konvenciji SNPJ, kajti vsi klubovi člani so tudi člani jednote. Nekateri so se odločili, da posetijo konven-čno prireditev in banket v soboto 22. maja v Clevelandu. Klub se je tudi odločil, da bo deloval na tem, da se čim več rojakov od tukaj udeleži proslave dneva SNPJ v Cantonu dne 13. junija. Ko to pišem, se je tukaj vršil piknik nekega društva iz bližnjega Benwooda, W. Va. Ko je šel avto s pik nikar j i čez železniško progo, je pridrvel vlak in »-i : 'o I zadel v avto. Pravijo, da sta bili dre osebi ubiti in nekaj ra-j njenih. Takoj po nesreči se j nebo stemnilo in nastala je taia nevihta, da take ne pomnijo. To je bilo okrog pete ure popoldne. Zadnje čaae zelo pogosto dežuje. ^ Ceste so večkrat pod vodo. Tisti dan je voda drla s hribov in noaila s seboj šaro in kamenje. Narava nas tepe kar na-1 prej Majski Gias je ftei hitro izpod rok, četudi ja dospel malo potno k nam. Molkova igra je dobro zadeta, treba pa je, da jo igralci1 dobro predstavijo, da se napravi iz nje izobraževalno deta» vmes ja ja vpletenega tudi precej humorja. Tako so zelo dobri tudi ostali prispevki raznih so-trudnikov. Sedaj so oči vseh uprte v Cle-veland, kjer zboruje enajsta redna konvencija SNPJ. Kakor se vidi, ni lemontskim patrom njihova Straža zadosti, pa so razposlali še nekakšna dodatna pisma delegatom SNPJ. Prepričani smo, da naša delegacija zna sama zase misliti in bo znala izvršiti svoje delavske dolžnosti za principe SNPJ. Par izjem se ne more upoštevati, posebno ne pri tako veliki večini zavedne delegacije. Joaeph Snoy, 13. Naprej za CIO! Hharon, Pa. — Delavske razmere v naši dolini so povoljne in dobre. Se nikdar v zgodovini niso tukajšnje tovarne tako s polno paro obrotovale in dalale kakor ravno sedaj. Nad tisoč delavcev je dobilo delo v raznih tovarnah v naši dolini. Ko čitamo razne časopise in poslušamo radio, se sliši največ o sedečih stavkah. Delavci vse povsod govore: štrajk, štrajk pa zopet štrajk. Vse povsod se delavci bore za zvišanje plače in za priznanje unije CIO. Tukaj v Sharonu in Farrellu se delavci s silno naglico vpisujejo v industrijalno unijo CIO. Danes, ko to pišem, je v naši okolici že organiziranih nad 95 odstotkov delavcev in delavk, ki pripadajo k Lewisovi organizaciji Committee for Industrial Organization (CIO). Ta unija je še mlada in najboljša v Združenih državah, ob času štrajka pa zelo bojevita. Rojaki in delavci, pristopite k najboljši uniji CIO pod vodstvom Johna Lewisa. Pristopite tudi vi pod zastavo CIO in se boste počutili srečnega v tej veliki in gromni družini. Kakor vam je znano, tukaj ni bilo štrajka — zmaga jeklarskih delavcev je kar lepo na tihem in mirno prišla. Če bi bilo vse delavstvo zedinjeno in zastopano v uniji CIO, bi danes ne bilo štrajkov in delavci bi dobili na lep način kar zahtevajo. Najbolj strahopetna unija je pa American Federation of I^abor. Cele armade pristopajo k CIO. John Lewis se mora boriti tudi za člane A. F. of L., ki so ravno toliko deležni uspeha kot člani CIO. Ko se tako opazuje Člane A. F. of L., se opazi pri njih neko Ptatu M. E. Bevin, predsednik unije transportnih delavcev v Angliji. boječnost, tako kot so je imeli otroci v stari domovini pri prvi spovedi. Cemu se je treba bati borbe za poštene zahteve in pošteno delo? Cemu strah pred gospodarjem, kadar vpra-šate za večji košček kruha? Vsi oni, ki nočejo pristopiti k naši uniji CIO, naj se odločijo takoj, da pristopijo! Pozivam vse napredne delavce, njih žene in mladino, da stopijo na stran delavcev, da jim dajo v slučaju potrebe materialno in moralno pomoč ter s simpatijami hladijo in izpirajo krvaveče rane, ki jim jih zadaja dnevno brezsrčni kruti kapitalizem. Končno naj omenim, da med unijo in jeklarskim trustom ni prišlo do jasnega sporazuma v vseh ozirih, toda podlaga je tukaj za mirno nadaljno pogajanje med unijo in kompanijami. Velika ledina je še, ki jo je treba preorati. Kajti satan, kateri nas križa, si ne bo pustil kar tako na lepem stopiti na rep. Zarjul bo, predno bo za vselej premagan. Jack Yert, 262. Otročja pamet Newton Falls, O. — Iz I^emon-ta sem prejel nekakšne bukvice, v katerih tamkajšnji patri pripovedujejo o nekem strahu in drugih takih otročarijah. Tisti stari fantje tam v l^emontu menda mislijo, da ima članstvo SNPJ tako otročjo pamet kot oni, ampak pri tem so se pošteno urezali. Svetujem jim, da tako umazano propagando lepo opustijo, kajti članstva SNPJ se ne bo prijela, temveč bo ta u-mazanija odletela naravnost nazaj njim v obraz. Mi in naša jednota smo že večkrat pokazali, da korakamo z duhom časa naprej, ne nazaj, kakor vi. Mi smo ponosni na naše pošteno in človeka vredno delo! Kaj pa vi, ali morete vi biti ponosni na svoje mračnjaško delo? Delegacija SNPJ naj spet izvoli dobre voditelje naši jednoti in naj |H>trdi vse napredne smernice in načela, ki bodo organizacijo še nadalje vodila po poti napredka. Delegaciju naj gleda za dobrobit vsega članstva in jednote, na zahrbtneže pa naj se ne ozira! Joe Kkrobut. Velike ta t v or nice ob prekop«, ki je tveaal reko Mo»k%o t reko uli». Monk* a Jo zdaj taiao priataatšče MovJotake unije. Delavci pri Packard C o. tprejeli pogodbo Detroit—Organizirani delavci pri Packard Motor Co., ki so se nedavno itrekli z večino 11 proti enemu za avtno unijo UAW, so odobrili tudi pogodbo, ki js bila nato sklenjena med zastopniki unije in družbo. Pogodba bo veljala do 1. maja 1938. Določa priznanje unije kot edine zastopnice delavcev, plačane počitnice, minimalno plačo, ki znaša 75c na uro za delavce in 6ftc za delavke, sia-tem delavskih zaupnikov za i*, ravnavanje sporov, plačo in pol ta česurno delo nad 40 ur na teden in starostne pravice. To je prva pogodita -med večjimi avtnimi družim m i, v kateri js avtna unija priznana kot edina zastopnica vseh delavcev. Kolektivno pogajanje m ««citozakona 8ed»j. ko je federalno vrhovno stranilo vse dvome glede jeve postava o delavskih odnošaiT^ Labor Relations Act), je ta zako V * voveljaven za vso deželo. Prvj*, dovini ae je federalna vlada odk, svobodni tok meddržavne trgovine" T. ^ liziranja kolektivnega pogajan a i, ? uMitoe činitdije »"Wirno poravJtijje^Jj Glavne določbe Wagnerjevega zakoru Postava potrjuje pravico delavcev do« ziranja, da ustanovijo in pristopijo k J* organizacijam in da se pogajajo kol*ki£ tom zastopnikov, ki jih sami izberi izrecno prepoveduje sledeča nečedna r*vn 1. Preprečevanje, zabranjevanje ali » vanje zaposlencev ob izvrševanju njihov« ce do organiziranja in kolektivnega po» 2 Nadvlado ali vmešavanje ob u.stano ju ah upravljanju kateresibodi delavski nizacije ali pa prispevanje denarne ali podpore za isto. (Ta določba je očividno rjena proti takozvanim kompanijskim uni 3. Zapostavljanje ob dajanju dela ali 0 nju na delu oziroma vsiljevanje katerih pogojev zaposlitve, ki bi odvračali delav včlanjenja v katerikoli delavski <,rmai 4. Odpuščanje ali drugačno zapo*uv| delavcev, ki so vložili pritožbe ali prM tem zakonom. 5. Odklanjanje kolektivnega poKajanj» stopniki zaposlencev. Postava določa načelo večine, tako di stopniki, imenovani od večine zaposlena rajo biti izključni zastopniki vseh zaH v primerni enoti. Svet (board) treh članov ima pravj< ločati, katera je prizadeta enota, preisl spore, voditi obravnave, izdati povelja o r nju prizadetih strank in zaprositi fédéral krožna sodišča, da uveljavijo zakon. Večinsko mnenje vrhovnega sodišča, smatralo Wagnerjevo postavo za u«tavn janski pomenja novo tolmačenje nadela "t de pogajanja", katere prekršitev je pouifc petorica prizivov proti tej postavi. Vei mnenje je potrdilo trditev federalne vlai za posameznega zaposlenca sploh ni nikaki bode pogajanja. Posamezni delavec se ne uspešno pogajati z veliko industrialno I racijo glede svoje mezde ali delavskih ri On more le sprejeti ponujene mezde in ru ali pa ostati brez dela. V starih časih,, Združene države obstojale iz vrste naaelfa roku velikanskega kontinenta, je vsakdo svojo izbiro. Ali se je udal ponujenim jem ali pa se je izselil na zapad, kjer jc dobro priliko preživljati se in celo imeti t kem prav dober uspeh. Te mogočnosti i ni več. Delavec, ki ni zadovoljen s ponuja zdo, more le obhajati druge delodajake, pa organizirani in imajo bržkone iste mei delavske pogoje. More pa tudi združiti drugimi sodelavci, da se kot enota ;x>| s svojimi delodajalci ali njihovo organ« Senator Robert Wagner, ki je priprav deralno postavo o delavskih odnotajih, j vno pozval industrije in delavstvo, naj ul jo novi zakon. "Moramo imeti demokrn industriji, kakor v vladi", je vzkliknil. D kracija v industriji pomenja primerno sol žitev s strani onih, katerih življenje i» i žek je prizadet, in delavci v naših v«ki«à j ah morejo uživati to soudeležitev le tedaji jim je dovoljeno, da se organizirajo in | jajo kolektivno potom zastopnikov, ki k sami izbrali."—FLIS. Pomladni zrak Pomlad je spet tu in vse pomladanski I kakor nahod, kašelj, utrujenost in živčns godja vseh vrst, lažje premagamo. It «Pjj skozi odprto okno spodbujajoč P»™"-zrak v sob». Stalno bivanje v pokvarjen* ku stanovanj, delavnic, zabavišč z njiMJ mom, prahom in sajami, s pečmi, ki ir* sik, in svetifjkami, dalje nezadostno fi mestnih ljudi v zimskem času povzroi»F nje v presnovi. Posledica pomanjkanj»J ga zraka je potem ta, da se v i»omlsdi*s pojavijo vsakovrstne težave. Zato je potrebno, da zlasti v »pt!r«j pomoremo temu pomanjkanju. Kajti ^ potrebujemo še posebno čistega zrsksj» re kri pridobiti zalogo kisika za nMW S* vedno so ljudje, ki se o tej < benim prigovarjanjem ne d4do prepn«' . je priporočati naalednji.ponkus: Ko * " prebude. naj odidejo iz svoje hem*™ te spalnice in naj se pomude ^ nut na svežem zraku. Potem naj * ^ spalnico in naj jo malo jfl jo še kaj možganov v glavi. * "Z ¡, nad smradom, v katerem so pr*«» g Morda bodo potem tudi «fulBH,'."L'M ko pogostona ostavljali svejejj^^ trujeni in slabe volje, nego tve<*r ja« spat. Manjkalo jim jt namreč iitl«*» M bret katerega telo v upanju t*JT ^i| ti svojih moči. Kdor torej P^ ^ ko poguma, naj vsaj «h!*J t spalnice. Odpre naj jih Uk«. , ! I*> baA v prepihu in naj «« 1 r ul no ^ panje mu bo plan to w ro ni treba ne itdatkov ne ¿¡jsta rednaJwnvencija SNPJ (N»d«ljcvanJ# • L »trsni) it#v Dri volitvah delegata. Toda is pojasnil je raz-,pnih druSl* ' ,niitvo prevzel iz razloga, ker ni hotel istega kfrmed na navzočih članov. Poverilni odbor na» * ^ oziru gtorjen tehnični pogrešek, vendar ta X jp bil v tem oziru hiuij«« «. — ^ t ko velik da bi se moralo druStva kaznovati toliko, K^ J" ta, istoD8tva na konvenciji, ker br. Schneider je pri * bila ul večino Klasov oddanih za delegaU. Vsled tega po-litvah P^^°arfeKa priporoča v potrditev. levTpor<»ča tudi br. Frank Kerie in ga priporoča za odobri- Lrniea soglasno odglasuje, da se ga prizna za polnomočnega '¡T'Kdeva društva 450. Delegatinja Frances Tegel. V smislu ♦ Iv* \ društvo ni upravičeno do delegata vsled nezadost-fll itauitv. 1. januarja 19ST. f* 81 . .|)j|c br vider pojasni, da je omenjeno društvo štelo G£novob I. januarju letos na podlagi knjig v gl. uradu. Po pra- nemogoče priznati delegacije. . ! Umi br Božič zagovarja društvo in izjavlja, da po njegovem Jf u je društvo upravičeno do delegaU; bila je pomota v glav-Turadu Klede števila članstva. * BaHOch tudi trdi, da so ob 1. jan. imeli dovolj članov za vičenost izvoliti delegata. Br. A. Abram pravi, da imamo zato rilni odbor da rešuje sporne zadeve delegatov in društev; ta kva naj se vrne odboru v ponovno presojo in odložitev. Predlaga mc debate o tej zadevi. Predlagano je, da se delegatinje od tega društva ne prizna kot le odlogi poverilni odbor. Predlog je podpiran in z večino gla- l'Zadeva društev 35«, 465, 498: Delegatinja Anna Vidmar od ytva 356. Omenjena društva so se združila v svrho izvolitve Lata v mesecu decembru in prijavljena na glavni urad. Nato društvo 465 sporočilo dne 5. febr. 1937, da odstopi od združenja, j, doba za združitev je potekla 31. jan., kar pomeni, da bi se iadeta društva ne mogla več združiti. Naš poverilni odbor sma-^ ker društvo 465 ni poslalo obvestila pred časom, da bi se bilo Blima društvoma dalo priliko za združenje, da je nepravilno po-ipal« in priporoča priznanje sestre Anne Vidmar za delegatinjo. Delegat John A. Spiller pojasnjuje zapleteni slučaj in ugovar-priporočilu poverilnega odbora, češ, da ima nove dokaze v roji, g katerimi lahko dokaže, da sestra Anna Vidmar ni upraviče-do delegatstva in zato se naj je ne, prizna. Navzoča sestra Anna Vidmar ugovarja trditvam br. Spillerja, njegove trditve niso točne. Br. Vider pojasnjuje slučaj in pravi, da je po njegovem mnenju itra Anna Vidmar upravičena do delegatstva. V tej zadevi je haesanih precej osebnosti. Br. Trebeč predlaga, da se ta zadeva vrne poverilnemu odboru lonovno razmotrivanje. Br. Spiller naj odboru izroči tozadevno ije, ki pravi, da ga ima glede te zadeve. 5r. Medved, član poverilnega odbora, izjavlja, da so oni že re-zadevo v smislu kot so jo predložili. Porabili so že dovolj časa temeljito študijo in za njih je ta zadeva zaključena. Br. Spiller moral svoje nove dokaze pravočasno poslati v gl. urad, da bi se moglo upoštevati. Isto potrdi tudi br. Gabrenja. O zadevi go-ijo še br. Frank Kerže, A. Tomšič, sestra Perušek, Lotrich, mik in Vidrich. Br. I»trich podpira predlog br. Trebca. Sledi glasovanje. Da vrne poverilnemu odseku ta zadeva, je oddanih 11 glasov; da jo prizna za pravomočno delegatinjo, sprejeto z veliko večino wv. XI. Zadeva društev 73, 170, 315, 456, 535, 647: Omenjena dru-»«o izvolila za delegata br. Martina Bolho, člana štev. 535 in namestnika br. Jos. Susteršiča, člana štev. 73. Društvo 535 loiuje br. Bolho, da se ni ravnal po pravilih s tem, da se ni bitno udeleževal društvenih sej in tako kršil člen 17, točko 3 »vil. Obenem je tudi društvo samo kršilo pravila (člen 39, toč-2), ker ni obdržavalo rednih mesečnih sej v letu 1936 kot predrejo pravila. Odbor smatra, ker je društvo samo kršilo pra-», ni upravičeno do delegata iz svoje srede ter priporoča za pri-inje namestnika br. Jos. Sustersicha, člana društva 73. *legat |>r< j0hn Yankovich pojasnjuje zadevo in priporoča, da >mna za delegata br. Martina Bolho. h Vider tudi pojasnjuje zadevo in priporoča, da se kaznuje tftvo vsled neobdrfanja sej s tem, da se odvzamejo delegatske roceilsnu od njih društva. w Fr. /.«¡t* (Chicago) pravi, da po poročilu odbora in drugih Bolha upravičen do delegatstva ali pa nihče od teh društev, kirink Harbich predlaga, da se prizna za delegata br. Bolha, «■»vi govorijo še bratje A. Abram, Jacob Ambrozich, P. Ber-JJ" C. Zamik, ki priporočajo odobritev br. Bolhe za delegata. *'tra MuHich pa pravi, da bi moral br. Bolha obtožiti društvene Mf»Ke. ker se ne zanimajo dovolj, da bi bili obdriavali redne H-' i' J Bartlar podpira predlog poverilnega odbora, da se prizna v ■«učaju namestnika br. Sustersicha. r• ogovarja demokratične principe, na katerih temelji da se jih izvaja tudi v slučaju br. Bolhe. Končno še br. i ' "mrak zjasni, da je osebno šel v naselbino, da se je uve-. 0 Je do tega nesporazuma. Iz poročil uradnikov dru- * razvidno, da br. Bolha ni ničesar zagrešil in nima za kaj po- Sledi glasovanje. * odobri namestnika br. Sustersicha za delegata, manjšina • i»a ne odobri za delegaU br. Martin Bolha, je z večino J* prejeto. • Hslka osebno pojasni slučaj in se zahvali delegaciji za iz- mu zaupanje. £ iM'i««ni. da sU navzoča še dva delegaU in sicer iU : l,r 1 r«nk Martinjak in od štev. 207 br. Frank Loushin, fckmah! l (lomM KVojl Poverilnicl, ki pa sta že pisala ponjt in ^ ' luka Drugače ni proti njima nosnih ugovorov. Vpra-*a delegaU. Poverilni odbor ju priporoča za pri-'i ?' proti nJ'm» nikakega ugovora, zbornica soglasno Br V2L l,,wU ** Pravomočna. l"tn**t d* je ",oven»U cvetličar Ignac Slapnlk at. Lči"* i ''«^KaU po eno vrtnico brezplačno. Br. Jacob predlaga, da se konvencija uradno zahvali za poalane \ ,dr|',.i slHl*>iku st. Predlog je podpiran in soglasno s|*ejet. r.- h juT** U merilni odbor, da je pravilno izvoljenih i u! i katerih je navzočih 216. in navzoči ■dUr f"1 ,K,bornlki» 19 Po številu, skupaj 234 delegatov ► tU, la fa I Wi tt Ir ( U Ii «isk« » *T -'»nKUtira. da no vse siwrne zadeve rešene gledt de-enrija je pravilno konstituirana in pravomočna. IJJ Kl. upravnem (»dseku sestavljen "I>nevni r«I". in "Opravilnik", da jih zaimka sprtjme, (M. kon u ca ♦*neijeM, ki je sledeči; gl. riredsednika. povcrilnef« «Kitara. FBOgf TI - . 4. Sprejem opravilnika in dnevnega reda. 5. Volitve konvenčnih odborov: a) predsednika in dveh podpredsednikov; b) konvenčnega tajnika; c) konvenčni predsednik imenuje reditelje za vsako sejo; d) odbor za pravila (5 Članov); e) odbor za preiskave, prošnje in pritožbe (5 članov); . f) odbor za resolucije (5 članov); g) odpér za plače (3 člani); h) odbor za pregledovanje računov delegatov (6 Članov). . 6. Razprava o poročilih gl. odbornikov. 7. Poročila drugih odborov. 8. Poročilo in referat odbora za pravila. 9. Poročilo odbora za resolucije. 10. Poročila drugih konvenčnih odborov. 11. Bazno. 12. Nominiranje mest za prihodnjo redno konvencijo. 18. Volitve glavnega odbora. 14. Zaključek konvencije. Predlagano je, podpirano in sprejeto brez ugovora, da se rešujet točka za točko vsako posebej. TeČke 1, 2, 3, 4, se sprejmejo kot predložene, ker so že izvršene. Točka 5. Br. Frank Kerže priporoča, da se izvoliU dva konvenčna predsednika, enega za dopoldne,) drugfga za popoldne s podpredsednikoma vsakemu posebej. Je« mnenja, da je za enega konvenčnega predsednika prenaporno deta za ves dan voditi sejo. Predlog je stavljen, da se 5. točka a) odobri kot predloieno. Predlog je podpiran in sprejet z veliko večino glaaov; b) konvenčni* Ujnik, sprejeto soglasno kot predloieno; c) br. Trebeč predlaga,* da se reditelja najame izven delegatov, ki naj bi stražil pri vhodu.« Sestra Candon podpira predlog. SUvljen je protipredlog, da set sprejme podtočka kot predložena. Protipredlog je z veliko večino sprejet, (d) Br. Jurca predlaga 7 članov v odbor za pravila. Br.t Frank Kerže pravi, da so pravila najvažnejša zadeva konvencije,« vsled katerih se ta vrši. Priporoča, da bi se v U odbor dalo najširše zastopstvo članstvu in sicer iz vsake drteve, kjer jednoU posluje, oziroma so navzoči delegati, po enega zastopnika. Br. Kosela predlaga, da se v odbor za pravila izvoli 9 Članov., Predlog je podpiran in soglasno sprejet, f) Sprejet je predloženi» načrt za 5 članov v U odbor z večino glasov, g) V odbor za plače je predlaganih 5 članov. Predlog je podpiran in z veliko večino sprejet. Br. Spilar predlaga 7 članov v ta odbor. Pri glasovanju propade, h) Sprejeta kot predložena. Točke 6, 7, 8, 9,10, 11, 12, 18, 14 so sprejete soglasno kot predložene. Dnevni red 1. Otvoritev seje. 2. Poročilo poverilnega odbora. 3. Nujni predlogi. 4. Citanje zapisnika prejšnje seje. 5. Citanje pisem in brzojavov. 6. Poročila konvenčnih odborov. 7. Nadaljevanje s sporedom. 8. Zaključek seje. Vse točke so soglasno sprejete kot predložene. Določitev zborovanja. Br. Amhrozič predlaga, da zborujemo od 9 do 12 ure in od 1 do 5 z 10 minut odmora dopoldne in popoldne. Predlog je podpiran. Br. tatrich sUvi protipredlog, da zborujemo od 8 do 12 In od 1 do 5 ure popoldne s 15 minut odmora dopoldne in popoldne. Protipredlog je tudi podpiran po br. Pečniku. Br. Kerie priporoča, da bi se zborovalo od 8 do 12 in od 2 do 5 popoldne. Br. Homee smatra, da je dovolj naporno zborovanje In vsled tega predlaga, da se dnevno zboruje 7 ur. Br. Petrovič priporoča 7ft ur dnevno, na kar pristane tudi br. Homec. Sledi glasovanje, pri katerem je predlog br. Jacoba Ambroziča z veliko večino sprejet. Br. Vider poroča, da vsled zakasnitve kosila zborujemo danes do ene ure popoldne. Preide se na Opravilnik. Vse točke opravilnika so soglasno odobrene od zbornice. Br. Calnkar teli, da zbornica določi, kako se bo zapisnik priobče-val, ali V dnevniku Prosveti ali samo v obligatnih številkah glasila, v celoti ali v izčrpku. Br. (lodáaa predlaga, da se zapisnik sproti priobči v dnevniku Prosveti. Predlog podpiran in sprejet soglasno. Gl. tajnik br. Vider člU došle pozdravne brzojave in pisma. Čestitke od Jugoslovanske katoliške jednote v Ely, Minn., po gl. Uj-niku Antonu Zbašniku; od uslužbencev v glavnem uradu SNPJ; čestitke od direktorija Slovenskega doma na Holmes ave., Cleveland, O.; čestitke od društva "Gowanda Boosters" štev. 728 SNPJ iz Gowande, N. Y.; čestitke od društva "Friendly City'f štev. 684 SNPJ; čestitke od kluba štev. 118 JSZ v Canonsburgu. Pa.; od direktorija St. Clair Savings and I,oan Co.; čestitke od društva "Gorenjec" štev. 120 SNPJ, Gallup, N. Méx.; čestitke od društva "Comets" Štev. 715 SNPJ, Universal, Pa.; pismeni pozdrav in čestitke od člana Johna Rakeffa, štev. 220, HenryetU, Okla.; pismeni pozdrav in čestitke od tajnice "Združenih ameriških Slovenk", Josephine Frantar, Eveleth, Minn.; pismeni pozdrav In čestitke od soc. kluba štev. 27 JSZ, Cleveland, O. Dalje čiU br. Vider brzojavko od Jetnika Toma Mooneyja Iz ječe, San Francisco, Calif. Želi konvenciji SNPJ največje uspehe in poziva članstvo k vzajemnosti ter prosi za nadaljnjo finančno pomoč, da se enkrat reši Ječe in Izvojuje prostost. Br. Podboj sU-vi predlog, da mu konvencija SNPJ nakaže v njegov obrambni sklad $10O. Predlog je podpiran in soglaano sprejet. Obenem se mu sporoči, da z njim simpatiziramo. Vse poslane brzojavke in pismena voščila delegacija z navdušenjem vzame na znanje. j. Br. Somrak v imenu clevelandske federacije društev 8NPJ kot njen predeednik uradno powiravi diluwlj» BWJ. Howtavtf* da smo nekoč zborovali po tujih dvoranah, sadftj zboruj««» r svojem lastnem poainpju. S. N. domu, katerega so v veliki nmrt pomagala zgraditi društva SNPJ v Cleveland« in njih članstvo, federacija društev SNPJ v Cleveiandu je z« to konvencij* izdala lapo spominsko knjigo a celotnim programom priredb, kratko zgodovino f* deracije in oflltal slovenskih trgovcev, —Utaliirfrv in drugih obrtnikov, katere delegaciji toplo prlporofe, da Jih po motnosti pa t ron I zim za časa konvencije. Omenja, d* «o p stali in fe Jo delegatov dobra volja, lahko ka| kritje tiskarniških stroškov. Opozarja delegacijo, alio pridejo v kake n. prlllko z oblastmi na kakšen način, da ao obrnafa na urad-rwke feleracije, ki Jim bodo nuditi največjo pomoč, ki J« mogoča. Skušalo so Jo storiti vse najboljše za delegata in gosto, da se vsem preskrbi ugodna stanovanja Vse skopaj iakrono pozdravlja In kliče: OobrodoAlI! Gl. predeednik br. Cateto* so v I meno delegacije zahvali za prijazen sprejem dovolandekI federaciji 8MPJ. njenem* odboru in članstvu v obče ter pwdeedn i ko br. Franku Somraku za vsostran-sko organliimaje in poetrstbo. Br. liter vabi delegacije SNPJ v imenu A. D. doma na oblek nocoj, ker hoče H!M> pogostiti delegacijo brezplačno, Tozadevno Je že razdelil vabila ali vstopnice mod delegate, ako pa kaUri Iste na kakšen način nI pr*J«J, ***** pnatreše z njo. Večerja bo servirana od 6 ure naprej. Izvajal se bo tudi zanimiv program na odru. Za gosto nedelegale je vstupiuua U&c. Pri tej zakuski sodeluje tudi šest društev SNPJ. Omeni, ds ima jednota investiran denar v S. D. domu in bo vsled tegs marsikaterega delegsta zanimalo ogledati si poslopje. Prevoz je ugoden. Br. Barbič opozori delegata na zadnjo priliko nabave "Pašna" za prevoz po ulični ieloznki, ki stane f 1.26 za neomejeno vožnjo. Br. Zarnik opozarja delegate, ki imajo svoje avtomobile, da vozijo previdno, da se ne bo zgodila kakšna nesreča; v nobenem slučaju ne nad 35 milj. Br. Sumrak naznanja, da je delegatom na razpolago brezplačno "check roorn", kjer lahko varno shranijo obleko ali svoje dokumente, kar bo oskrbel tajnik S. N. doma John Tavčar. Br. J. F. Terbiian se oproŠČa glede nezadostnr postreibe zjutraj in opoldne, kar se tiče kuhinje. Želi, da delegati zapišejo na listek papirja, koliko se nameravajo poslužiti kuhinje federacije SNPJ v SND ter U listek pustijo v kuhinji v zato pripravljeni škatli. Vsi "refreshment" listki so veljavni za cel čas zborovanja; ako se jih ne porabi en dan, so dobri drugi dan ali še pozneje za časa konvencije. Ako se delegaciji vidi, da ni kaj v redu v kuhinji in s postrežbo, naj blagovoli to povedati vodstvu federacije preje ko drugod. Br. Somrak vprašuje, če se bo dala delegacija slikati in kje. Br. Lotrtč sUvi predlog, da ae (U delegacija slikati"; slikarja in prostor za slikanje naj preskrbi odbor elevelumiske federacije. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Sestra Candon omenja, da je Še nekaj sUnovanj na razpolago, ker še niso oddana. Ako kateri delegat še nima stanovanja, ali ako s sedanjim ni zadovoljen, ai lahko izbere drugega. Tozadevno naj se javi pri odboru za stanovanja. Br. Terbiian, Ujnik clevelandske federacije društev SNPJ, naznanja, da ima pismo od Art muzeja, katerega vodstvo vabi delegacijo na obisk in nudi svoje pročelje, ki je najlepše, ki se more dobiti, da se delegacija tam slika. Vodstvo bo dalo za razgled po muzeju poaebnega vodnika, ki bo razlagal zanimivosti. ' Br. Durn v imenu odbora za banket poroča, da so Želi, da je avditorij v soboto, 22. maja, ves dan prost, da se bo moglo aranžirati mize in pripraviti vse |>otrebno. Ako se bo kaj zborovalo v soboto, naj bi se v spodnji dvorani. Splošni sentiment je, da ae delegacija da v soboto slikati pri Art muzeju in obenem ogleda njega zanimivosti; vse pa aranžira odbor federacije. Br. Calnkar opozarja delegacijo, da se bo pojtoldne pričelo zborovati ob 2. uri. Sejo zaključi ob 1, popoldne. Vlncent Calnkar, predsednik. Braamus Gorahe, zapisnikar. T » " DRUGA SEJA 17. maja 1937 popoldne Glavni predsednik br. Calnkar otvori sejo ob 2 isipoldne. Br. Medved poroča v imenu )>overllnega odbora, da so navzoči vsi glavni odborniki In delegati, razen brata Brezovurja, ki Je bil brzojavno pozvan, a še ni dospel. Navzočih jo torej 2.'tft delegatov in glavnih odbornikov.—Se vzame na znanje. Br. Calnkar imenuje za reditelja pri tej seji brata Bolho. Br. Ilarblch predlaga, naj se naprosi obiskovalce, da gredo na galerijo, kjer je dovolj prostora in se jim nudi lepša prilika |>oslu-šatl in zosledovati potek konvencije.—Predlog je {»dpiran In soglasno sprejet. Br. Somrak predsUvi braU Franka Oglarja, dolgoletnega člana društva št. 0, ki kot podpredsednik Slovenskega narodnega doma želi pozdraviti konvencijo. Br. Oglar si šteje v čast, da lahko pozdravi v Um domu delega« te in glavne odbornike naše mogočne Slovenske narodne |x>dporMe jednoU. Člani konvencije se bodo imeli priliko prepričati, da je slovenska naselbina v Cleveiandu lahko isinosna na ta svoj dom in m svoje ŠUvilne kulturne in gospodarske ustanove. Cleve* landski rojaki pazno zasledujemo delovanje U konvencije, kajti reševala bo tu številne važne probleme in bo s svojimi modrimi zaključki imela globok vpliv na naše javno življenje in bo v inspiracijo še poznim rodovom. Iskreno želi zborovalcem v svojem imenu in imenu direktorija Slovenskega narodnega doma veliko uspeha. Br. glavni predsednik Calnkar se iskreno zahvali za gostoljubnost in prijaznost, s katero je bila delegacija sprejeta. Br. Terblaan, Ujnik federacije elevelandskih društev SNPJ, pojasni glede prehrane. Br. Itrlčs, Jurco, Mrmoljo in Usjaka, TI se takoj odpravijo na delo, razdelc listke in jih nsto poberejo, pre-štejejo Ur iioročajo, da Je prejel br, Petrovich 167 in br. Godina 64 glasov. Dva glasova sU In Is neveljavna, — lir. Mat h Petrovich je torej predsednik II. redne konvencije HNPJ. Za mesto prvega konvenčnega |K>d|>redsednlka nt Imenovani bratje Ambrozič, Hozich, Utrlch, lx»ker, Kdwsrd Tomsle <2W), Berger, Pechnlk, Spiller, Kumer, Kress, Peternel (UHO), liarilar, KJemencic in sestra Močnik. Sprajmejo nominacijo Vratsrlč, Močnik, Spiller in Kumer. Posebni odsek za štetje glasov |*>Ure glasovnice In ko prešUje glasove, poroča, da so prejeli: Vratarič 68 glasov, Močnik 20 glaaov, Spiller 44 glasov in Kumer 98 glasov. Trije glaeovi so bili neveljsvni. Ker ni noben kandidat dobil riadiioiovične večine glasov, Je potrebna otja voli U v med bratoma Kumrom In Vratsrlčem. Br. Vraiartč umakne svojo ksndidaturo v firilog bratu Kumru. Br. Kumer Je torej prvi konvenčni isalpred^lnik, Br. Catabar poroča, da Je baš kar dospela velika simbolična slika, ki Jo Ja naslikal In Jo (Kslarla Jednoti br. Jos. liogt«wI predsednika. Nomlniranl so VrsUrič, Itolka, Močnik, Klsnšek, Kress. Boaich, TrčolJ, Treb«-, Kosleh In Spiller. Nominacijo s|wej. mejo bratje Vratarič, Holka, Kress, Hozleh In TreUe. Tozadevni odsek pobere glssovnlre, prešteje glasove in poroča, in so prejeli s • ' Vratarič 111 glaaov, Bolka 'JU glasov, Kress 41 glasov, Kosteh Ml glaaov, Trebeč 16 glaaov. Dva glasova sU bila neveljsvna. Potrebna Ja otja volitev med breUtma VraUrifem in Kressom, pri krnim* prejme prvi 161 In drugi 76 glaaov. Kn glas Je neve. I Javen. Br. VraUrlč Je progl*A*n za drugega fsidpredsednika te konvencije. (DsIJ* nrMn)ti ) Franco vi zavezniki aktivni v Ameriki Odkritje špionažno-ga krožka New York. — (FP) — Splo-nstni krošek v službi generalu Frane iaca Franca, načelnika španske fašistične junte, »je bil tnlkrit v Ameriki. Voditelja tega krotka sta Juan PrancisQo do Cardonas, ki je bil španski poslanik v^Washingtonu od I. 1«:U do 1. 1934, in Jose de Oregorlo, bivši tajnik španskega poslaništva. Kakor hitro je bilo poročilo o odkritju krotka objavljeno, so senator Gerald P. Nye In kon-gresnika John T. Kernard in Jerry O'Connell zahtevali kongresno preiskavo aktivnosti španskih fašistov v tej «leteli. Kongresnika sta dobila podporo pri drugih progrès!vclh v nitji kongresni zbornici, ki zdaj pritiskajo, da se preiskava proti špionom, ki delujejo proti |h>-stavno izvoljeni španski vladi, s katero ima Amerika prijatelj, ske odnošaje, čimprej prične. Oba, Cardonas in Gregorio, uživata diplomatsko privilegije in imaU potna lista, katera sta dobila na sleparski način. Ta dva kupujeta orotjo in munlcljo kot agenta fašističnih drtav (I-talija, Nemčija, Portugalska in Guatemala) v Ameriki. Te dr-tave potem pošiljajo orošje in munlcljo generalu Francu v Španijo, kar Je direktuo kršenju ameriškega nevtralnost nega zakona. Ogden H. Hammond, bivši u-merlškl poslanik v Španiji, jo omenjen v fašistični koresinui-dene! kot prijatelj fašističnih u-IKirnikov v Španiji. On Je aktiven v Ameriškem odboru za pomoč ftpaniji, ki javno simpati-zira s španskimi uporniki. Njegovi tovariši v tej orgsnizaclji so Basil Harris, podpredsednik International Mercantile Marine; Leon Frazier, direktor korporacije General Klectrlc; Joseph P. Grace, velet rgovec; Kelly Graham, predsednik Prve narodne banke v Jersey Ottyju; William N. Haskell, newyorški bankir, Iii Thomas Woodlock, finančni veščak in oboftevatelj Hitlerja In Mussollnija. Ta organizacija Je pričela z veliko propagando, da |x>dtge navdušenje v Ameriki za španske u|H»r-nike. Avtobušna druiba v Ahronu m podala A kron, O. — Mesec dni trajajoča stavka voznikov avtobusov je bila končana z zmago stav-karjev, Akron TransporUtion Co, je kapitulirala, ko je mestna vlada isalprla stavkarje. Zapreti Is je, da JI bo odvzela dovoljenje In sama prevzela avtobusni promet, če ne bo kompa-iilja pristala na zahteve stavkar-Jcv. Delavci v tem mestu imajo močne organizacije in politiki se Jim nočejo zameriti, zato so izvajali pritisk na drutbo. Htav-ksrji so izvojevall zvišanje plače osem centov na uro Iti druge zahteve. Oblačilni dmlaoci odobrili pogàdbo Klchmond, Va, — Delavci pri frledman-Harry Marks L'Ioth-Ing t'o. so z navdušenjem odf>-brili pogodbo, ki Ja je kompeni-ja sklenila s krajevno unijo A-malgsmated Clothing Workers. Izmeti '.MJO delavcev, ki so upo-h leni v tovarni te drutU, Je samo 70 nučlsnov unije. 1'ogodbs, ki bo v veljavi tri leta, uključu-Je priznanje unije, zvišanje mezde 12 od«U»tkov in skrajšanje delovnega tedna na .'16 ur. Hid-ney llillman, predsednik Amai-gamated Clothing Workers, /e dejal, tla tlela vel tru intima stopajo v miljo, odkar je federalno vrhovno sodišče potrdilo Wsg-nerjev zakon. "Vse nsjboljše k tvojemu godu," teli Mihec očetu na njego* vegs gtidu dsn. "Mihec, če mi obljubiš, da boš zmerom ul»ogljiv In priden, po-Um Je to zeme najlepše darilo za god " "Oh. očka. to pot sem II te nekaj drugvga kupil." F. M. DOSTOJEVSKU: Bratje Karamazovi v AUrik Mik s apila««»—Pasl«T«il Vladimir L—M Hrani ga in ne jokaj več." In tako j e Marfa Ignatjevna res odgojila otročička. Krstili «o ga ip ga imenovali Pavla, po očetovstvu pa «o ga jeli vsi, ne da bi jim bil kdo kaj rekel, umi od sebe imenovati Fjodorovlča. Fjodor Pavlovi* te nI ničemur upiral, vse to se mu je rdelo celo zabavno, čeprav Je Ae vedno na vse krip-Ije tajil. Ljudem v mestu je ugajalo, da je viel najdenčka k sebi. Pozneje li je Fjodor Pavlovič izmislil za najdenčka tudi rodbinsko ime in ga je po vzdevku njegov« matere, Llza-vete Smrdele, nazval Smerdjakova. Prav ta Smerdjakov je posUl drugi sluga Fjodora Pa-vloviča in je živel ob začetku naie povesti s sUrim Grigorijem in staro Marfo vred v stranskem krilu. Uporabljali so ga za kuharja. Zelo potrebno bi bilo izpregovoriti tudi o njem fte kaj poaebej, a vest mi ne da, da bi tako dolgo odvračal čitateljevo pozornoat na toli navadne lakeje; zato rajii preidem k svoji povesti, nadejaje se, da pride Smerdjakov v njenem nadaljnem poteku sam od sebe v pravo luč. , . a r 111 0 ,, Itpovgd vročega trca f V »tihih Ko je Afjofta sllial zapoved, ki mu jo je krik-nll oče i voza, ko se je odpeljal iz samostana, Je stal nekaj časa ves zmeden na mestu. Ne bal da bi bil stal kakor okamenel — to se mu nI nikoli zgodilo. Narobe, vzllc vsej svoji vznemirjenosti je bil toliko pri sebi, da je ne-utegoma stopil v igumanovo kuhinjo in poizvedel, kaj Je bil zgoraj napravil njegov papa. Nato se Je vendarle odpravil v mesto, nadejaje se, da se mu spotoma kako posreči razreAiti nalogo, ki ga je težila. Da povem U naprej: očetovega kričanja In njegovega ukaza, naj se "i blazinami in ilmnico vred" preseli domov, se nI prav nič bal. Predobro je vedel, da je bil ukaz za preselitev — čeprav tako glasan in s takim teatralnim krikom — dan tako rekoč "v zanosu", bolj zaradi lepiega, podobno, kakor ae je bil malo preje neki nai meičan na svojem gostovanju upijanil In iz srda nad tem, ker mu niso več hoteli dati žganja, mahoma pričel razbijati svojo lastno posodo, trgati svojo In ženino obleko, razbijati svoje pohištvo in naposled celo okna — in vse to samo zaradi lepAega; prav tako se je bilo zgodilo tudi zdaj s papanom. Drugi dan, ko se je pijani meičan iztreznil, mu je bilo seveda žal pobitih skodelic in krožnikov. Aljota je vedel, da ga bo tudi starec že jutri, da, nemara že danes gotovo pustil nazaj v samostan. Bil je pa tudi povsem uverjen, da bi oče morda hotel užaliti koga drugega, nikakor pa ne njega. Aljoža je bil prepričan, da ga vobče nikoli nihče na vsem svetu ne bo hotel, da, niti ne bo mogel* užaliti. To je bilo zanj enkrat za vselej In brez premišljevanja ustanovljen aksiom in v tem zmi-slu je ftel naprej, ne da bi bil le količkaj okleval. A v tistem trenutku se je v njem oglašala neka druga, povsem drugačna bojazen, tem bolj mučna zanj, ker je niti sam ne bi bil mogel opredeliti, namreč bojazen pred žensko, pred Katarino Ivanovno, ki ga je v svojem pravkarftnjem pisemcu, ki mu ga je bila predala gospa Hohlakova, tako nujno prosila, naj pride zaradi nečesa k njej. Ta zahteva in neizogibna potreba, da gre, je bila mahoma napolnila njegovo srce z nekakšnim mučnim čuv-stvom In to čuvstvo se je vse dopoldne čedalje bolj in čedalje bolestneje razbolevalo v njem, ne glede na vse prizore in dogodke, ki so se bili potlej že pripetili v samoatanu in zdaj pri igumanu Itd., itd. Ni se bal tega, da ni vedel, o čem bo jela govoriti z njim in kaj Ji bo on odgovoril. Tudi ženske vobče se v njej ni bal: čeprav Je ženske seveda le malo poznal, je vendar živel z njimi vse svoje življenje, od naj-zgodnjega detinstva pa do samostana. Bal se je prav te ženske, prav Katarine Ivanovne same. Bal se je že od tistih dob, ko jo je prvič zagledal. Videl pa jo je bil vsega samo enkrat ali dvakrat, morda tudi trikrat, ter nekoč po ihaključju celo Izpregovoril z njo nekaj besed. Njen obraz mu je bil v spominu kot obraz lepe, ponosne in oblastne devojke. Toda mučila ga /li njena lepota, ampak nekaj drugega. In prav ta nepojasnjivost njegovega strahu je zdaj množila v njem ta strah. Nameni te devojke so bili kar najplemenitejii, to je vedel, prizadevala si je, da bi rešila brata Dmitrija, ki Je bil Že kriv pred njo, in to iz samega veli-kodušja. In glej, vzllc spoznanju in priznanju, ki ga vsem Um lepim in velikodušnim čuvstvom ni mogel odreči, ga je izpreletaval po hrbtu mraz, čim bolj se je bližal njeni hiii. Pomislil je, da svojega brata Ivana Fjodoro-viča, ki Je bil z njo Uko bližnji, ne bo našel pri njej; brat Ivan je bil sdaj gotovo z očetom. Dmitrija pa še bolj gotovo ne bo Um; Aljoša je slutil, zakaj ga ne bo. In Uko bosU imela svoj razgovor na samem. Silno rad bi bil pred tem usodnim razgovorom še videl braU Dmitrija in skočil za trenuUk k njemu. Ne da bi mu pokazal pismo, bi se vendarle lahko še kaj pomenil z njim. Toda brat Dmitrij je stano-val daleč in po vkej priliki ga zdaj tudi ni bilo doma. Ko je sUl Uko nekaj časa na mestu, se Je naposled odločil. Naglo se je prekrižal, kakor je bil navajen, in se Ukoj za Um nečemu nasmehnil; nato je odločno krenil k dami, kaUre se je tolikanj bal. Njeno hišo je poznal. Toda če bi bil moral iti po Veliki ulici in nato preko trga itd., bi bil imel dokaj dolgo pot Naše mestece je sicer majhno, a sila razkropljeno in razdalje so v njem dokaj velike. Mimo tega ga je pričakoval oče, ki morda še ni bil pozabil svojega povelja in je utegnil posUti še bolj siUn; zato se je bilo treba podvizati, da ne bi mudil ne tu ne Um. Iz vseh Uh razlogov si je sklenil skrajšati pot In kreniti za hišami; vse te prehode v mestecu je poznal kakor svojih lastnih pet prstov. "Za hišami" je bilo toliko kakor malone brez vsake poti; treba je bilo hoditi ob samotnih ogradah, časih celo plezati preko tujih plotov in minevati tuja dvorišča, kjer ga je sicer vsak poznal in so se vsi pozdravljali z njim. Tako je imel na Veliko ulico dvakrat krajšo pot. Tam Je moral na nekem kraju prav blizu mimo domače hiše, namreč mimo vrta, ki je mejil ob očetovega in je spadal k trhli, vegasti majhni hišici s štirimi okni. Lastnica U hišice je bila, kakor je Aljoša vedel, neka naša meščanka, hroma sUrka, ki je živela s svojo hčerjo, bivšo omikano hišno v prestolnici, ki je do nedavna služIla po samih generalskih Vodbinah, a se ja bila zaradi starkine bolezni že pred letom dni vrnila domov in se postavljala v gizdavib oblekah. Ta sUrka in njena hči pa sU bili zabrell v utrašno bedo in sta kot sosedi celo vsak dan prihajali v kuhinjo Fjodora Pavlovlča po juho In kruh. Marfa Ignatjevna jima je drage volje nalivala. Toda hči, Čeprav je prihajala po juho, vendar ni prodala nobene svojih oblak, izmed kaUrih je imela ena že kar predolgo vlečko. To poslednjo okol-nost je bil zvedel Aljoša, čisto po naključju, kakopak, od svojega prijatelja Rakitina, ki mu je bilo v mestecu prav vse znano, in jo je seveda tudi Ukoj pozabil. Ko pa je prišel zdaj do sosednjega vrta, se je mahoma spomnil prav tiaU vlečke; naglo je dvignil svojo po-bešeno in zamišljeno glavo — ter zdajci naletel na srečanj«, kakršnega bi se bil najmanj nadejal. (Dalja prihodnji«.) (l.ttrm* poročile la J«|mUtI|«.) I'mor pri Hv. Marku na Dr»», akem polju V ponedeljek, dne 26. aprila zjutraj so nsšli v ttukovcih na Dravskem polju umirajočega .11 letnega čevljarskega |Kimočnik* Jožeta Zelenika, po domače l.ač-novega Jožeta, doma is Markov-cev. liobanjo Je imel preklano * sekira Prepeljali so ga hrt v Ptuj v bolnišnico, toda bolnišnica ga ni sprejela, ker bi bila v*a-ka pomoč zaman in je kmalu na to fant umrl. Kdo bi bil lag reši I utnor in ta radi česa. tega doslej ni bilo mo- ni v Bukovcih. Ko so se fantj« m tAl i, j« šel Zeleni k vasovat v «tajnice, odkoder se je spet vrnil v Cvetkovo gostilna is katere pa je kmalu odAel, ker ni našel tlruftlie. Kaj se je potem zgodilo t njim, ni znano. Nedaleč od te goatilne »o ga zjutraj našli u-mirajočega v mlaki krvi. Storilec je Zelenlka udaril a oatrino nekire po lobanji in mu jo preklal. Ker pri Zeleniku ni-iio našli liatnke, Je verjetno, da ga je zločinec oropal. Da pa bi ira bil damo taradl tega napadel, je ukora j neverjetno, saj ni mo- kov. Potem pa smo dobili spet pravi dež in nekaj dni Je skoraj n«pre*tano deževalo. Ta dež dela veliko škodo v sadovnjakih. Sadno drevje cvete In moralo bi biti lepo vreme, da se cvetj« o-plodi. Tako ne je bati, da bo zgodnjega »arija zelo ntalo. Tudi dalo na polju je ovirano. Poleg tega pa so ne začeli premikati plazovi. O velikem plazu, ki je uni- čil dve domačiji v Zagorju ob Savi, v vasi Podkraj nad rudniškimi rovi, smo že poročali. Dež je najbrže pospešil sesedanje zemeljskih plaati nad opuščenimi rovi kisovškoga rudnika. Zdaj pa poročajo spet o plazovih, ki so na nekaterih mestih zasuli progo med Ljubljano in Zidanim mostom. Ta proga je zlasti med po-sUjo Sava in Ljubljano in Zidanim mostoai zelo nevarna, ker je vsekana v skalnat, strm breg, s katerega se rado trga kamenje na progo. Ob deževju pa kaj radi potegnejo tudi plazovi. Znana je velika železniška nesreča, ki s« je pripetila h koncu vojne blizu Zagorja ob Savi: velik plaz je zasul prpgo, vanj je zapeljal vojaški vlak. Več vagonov je vrglo v Savo, dragi so se razbili, mnogo vojakov je bilo mrtvih. Zdaj je plaz spet zasul progo na najbolj nevarnem terenu med Zagorjem in Savo. Plaz se je usul tik pred topniškim vlakom, ki vozi v Ljubljano. Strojevodja je sicer opazil zasuto progo, a ni mogel več usUviti vlaka, pač pa je zmanjšal brzino in s Um preprečil hudo nesrečo. Lokomotiva <*« z zmanjšano silo treščila v plaz n skočila s tira. Tudi prvi vagon je skočil s tira, ostala garnitura pa Je ostala na tračnicah. Železniški delavci so očistili en tir, po katerem se j« potem razvijal ves promet v obe smeri do jutra, ko so očistili tudi že drugi tir. Vlaki so seveda imeli ta popoldan precejšnje zamude. — Dan poprej pa je plaz zasul progo blizu Litij«, a so jo že v nekaj urah o-čistili. — V Hotiču pri Litiji pa s« je sprožil tudi velik plaz v širini 20 metrov in grozi zajeziti potok, ki Uče z Vač. Cesta se je Umkaj ponižala že za cel meter. Ce se vreme ne bo izboljšalo in ne bomo dobili solnčnega vremena, se bodo plazovi pojavili gotovo tudi na drugih mestih. Jože Grdina iz Clevelanda je velik prijatelj "Jutra", ki ga klerikalni tisk zmerja s "framazon-skim tiskom". Grdina je prišel spet obiskat domovino In biva v Preval ju pod 2alostno goro. Prišel pa je tudi v Ljubljano Ur se oglasil v uredništvu brezverske-ga "Jutra", ki mu Grdina — odkar je nastala afera zaradi Cankarjevega spomenika — pridno dopisuje o zadevah tistega cleve-landskega kulturnega vrtca. Samomor. — Iz Vranskega poročajo, da si je tamkaj vzel življenje Ignac Zorko, oskrbnik in gozdar pri dr. Robiču. Zjutraj je šel pregledat polja, nato pa se je ustrelil. Star je bil 2S> let. Zapustil je ženo in otroka. Zakaj si je vzel življenje, ni znano. Kako drugi katoliki mislijo o Španiji Pogosto smo že navedli, kako ves klerikalni tisk pri nas z navdušenjem piše o Francovi revoluciji v Španiji in s kako naslado piše "Slovenec", da delajo fran-kovci v Španiji iz republikancev "čežano" (U izraz je rabil "Slovenec", ki čveka sUlno o krščanski, edino pravilni morali). Na vso moč želi naš klerikalni tisk, da bi Franco zmagal, češ komunizem v Španiji je treba zatretl. Da pa so na svetu še drugačni katoliki, ki nasprotujejo fašizmu in tako tudi Francovim ciljem, nam je pokazal članek, ki ga je na veliko razburjenje naših klcrofašistov objavila katoliška leposlovna revija "Dom in svet" v svoji prvi številki za leto 1937, ki predstavlja za to revijo jubilejno l«to. Petdeset let je namreč že, kar Izhaja U katoliška l«poalovna re- vija, ki so jo pred 50 leti ustanovili katoliški inUlektuaki, da ne bi imeli Slovenci samo eno leposlovno revijo "Ljubljanski Zvon", ki je bil v rokah svobodoljubnih slovenskih pisaUljev. Te dni je izšla 1. šUvilka "Doma in sveU" za jubilejno, 60. leto svojega izhajanja. In prav U ŠUvilka je razburila naše klerikalce, naše klerofašiste. V reviji je namreč sedanji najbolj znani katoliški pesnik, profesor Edvard Kocbek, objavil članek o Španiji, ki kaže dogodke v popolnoma drugačni luči kakor ves ostali naš klerikalni tisk. Kocbek sam je napisal prav za prav le kraUk uvod v članek, vse osUlo so izjave španskih in drugih duhovnikov, katoliških pisaUljev In drugih inUlektualcev. V uvodu pravi Kocbek, da želi opozoriti čitaUlje "na zgodovinsko krivdo španakega krščanstva in na krivdo tistih krščanov, ki so se danes zatekli v zunanjo učinkovitost namesto v notranjo zbranost, opozoriti ne zato, da se zmanjša krivda zločinov, ki so se nad cerkvijo v velikem —*«ter»ud Pietur». Slika kaže nakladanje živil na angleški parnik v BackvvortbiJ bo namenjena prebivalcem španakega mesta Bilbaoja. ščanstva poslužujejo poganskih 1. j J U t A -i.i čet ^d. Z velikim občudovanjem številu dogodili in se dogajajo, omenja Kocbek baskiSke du_ T1^^i^Ji u6-I hovnike, ki da so stopili na stran vlade za obrambo demokracije. Zanimivo je, da ves katoliški fašistična trdiUv, ki hode prenesti težišče spora drugam, češ da je državljanska. vojna v^Španiji vltrajno molči 0 grozodej- verska vojna. Vzroki strašnega! tyih nad Bagki( četudi je ite_ obračuna v Španiji namreč niso wuh bagkiških duhovnikov mmamaI/ H wiimočniku bogve koliko denarja. Oroinittvo preiskuje aločin. IMaam )e ne vnip«. — Okrog 20. t. m amo mlalili, da ae bo april-«ko dritevno vreme apremenita, naj pravijo, da se vreme ravna p