Uro LXVKI
TbStnlna plaSan« ▼ gotovini.
4 Ljubljani, f nefoljt, itnč 8. fetruir}t 193!
Stev. 30 i
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI 6/111

VENEC
Telefoni nrednfStva ia nprave« 40-01, «MS, «04», 404H, 40-08 — lakaja vsak dan zjatraj razen ponedeljka ia dneva p« praznika
Cena 2 Din
Cek. račun s LJab-Ijana it 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Du naj 24.797
U p r a v a: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Po pravi poti
^ Današnji čas spada med one, ko usoda preizkuša posameznika in ves narod, koliko je vreden. Kadar je vse negotovo, kakor je danes, kadar se pogreza preteklost, ki je bila kakor varno zavetje, in se poraja bodočnost, čije lice je popolnoma neznano, kadar 6e dolgo med seboj ustaljene razmere in odnošaji naglo umikajo viharni borbi za čisto nove temelje družbe in nima mir ter udobje posameznika nobenega pomena več — takrat se pokaže prava cena vsakega in se nam razodene resnična moč naroda in njegova sposobnost za življenje.
Naš slovenski narod je taldh preizkuSenj ie veliko prestal in njegov organizem se je prekalil v velikem trpljenju, neizmernih žrtvah iin junaškem prenašanju, ko je naš človek sam6 iz pri-Todne privezanosti na svojo kri in zemljo ter vero brez vsake organizacije in vodstva pod tujimi gospodarji več ko tisoč let ohranjal samega sebe. Danes je nekako eno stoletje, ko živi iz zavesti svojega posebnega narodnega bitja in na tej osnovi gradi svojo omiko ter ee je tak6 po svojem lastnem delu tudi politično po svoji narodni ideji osamosvojil in dobil svojo državo. Ves ita razvoj, ki so ga drugi narodi preživeli že davno, je šel skozi same prelomne dobe v hudih borbah lin z veliko naglico ter je pokazal, da smo ne samo izredno nadarjeno, ampak tudi žilavo ljudstvo z ogromno zalogo nravstvenih sil. Ko pa se je iz krvavega viharja svetovne vojne rodila svobodna država, smo Slovenci vse svoje sile usmerili v to, da to državo kot skupnost s Srbi in Hrvati utrdimo tako, da se v njej utrdi v svojiih samoraslih temeljih in kulturi tudi naš narod iu da se nadalje razvija v neomejeni rasti svojih talentov v še večji meri. To delo, ki ni stvar par let ali enega, dveh desetletij, traja dalje in kljub neizogibnim ter včasih ostrim sporom in oviram napreduje, kar vidi vsakdo, kdor zna gledati delj, mego samo čez svoj ozki plot.
Slovenski narod je v vseh dobah tega razvoja bil na svojem mestu in je tudi danes, ko se naše državno in narodno življenje odigrava tako rekoč na vulkanu do dna pretresenega sveta in člove-čanskega reda. Vsakokratno politično vodstvo Slovencev je vedno našlo pravo pot in pravilne metode, po katerih ee je našemu narodu zagotovil političen obstoj in napredek ter njegova kulturna rast, čeprav je seveda ta pot šla tudi sikozi zmote. Ničesar nam ni škodovalo, ampak nas je le za bodočnost izmodrilo, če smo sledili zdravemu instinktu svojega ljudsitva in ostali na podlagi njegovega zdravega nravstvenega izporočila in se le nanj opirali kot na edini kažipot v vseh zunanjih političniih izpremembah. Po tej glavni smernici eo naši narodni preporoditelji premagali nemšku-tarstvo, se prav okoristili z idejami svobode in napredka proti pretiranemu konservatizmu, pozneje premagali naval kulturnobojnega svobodo-mdselstva in znali našo krščansko omiko ohraniti proti pritoku socializma, kakor jo danes njihovi nasledniki uspešno branijo tak6 proti levičarski kakor proti desničarski skrajnosti. In vse kaže, da smo tudi v tem primeru zadeli edino pravo v 9voji tesni povezanosti z našo ljudsko dušo in v neomajni veri in zaupanju v njegovo notranjo nravstveno moč, narodno idejo in kulturno poslanstvo, ki ga od. vekov ima na križišču dveh svetov.
Od tega stališča našega narodnega vodstva tudi silnii prevrat našega časa ni premaknil in njegova vera tako v moč naše države kakor v vztrajnost slovenskega življa in v njegovo svetlo bodočnost se ni v sodobnih viharjih, ko nekatere kroge prevzema malodušje, črnogledost in včasih kar blazen strah, nič oslabila. Ko so v teku dvajset lat našega neodvisnega političnega življenja nekateri hoteli naš narod gnati v najradikalnejše struje, ko so svetovali, da se vržemo zavezanih oči v prepade, ko so oznanjali, da je mogoča le ta ali ona skrajnost, smo ostali mirni, kakor nismo izgubili glave vsa ta zadnja leta, ko so preroki, ki svoja hipna razpoloženja, strastna hotenja in bujne privide zamenjujejo s »klicom časa« in »nujno zahtevo bodočnosti«, na vse pretege dokazovali, da je edina rešitev našega naroda v ideologiji skrajne evropske levice. In tudi v naših notranjih vprašanjih našega ljudstva ni moglo ničesar zapeljati v stranpota, ki so nam hotela prihraniti mirno, vztrajno in smotrno delo v prirod-nein postopnem razvoju, da ustvarijo čudež v kakšnem velikem prelomu. Dejstva kažejo, da hodi zastopstvo našega naroda, ki v delu za Čim močnejšo državno skupnost obenem z vso močjo uveljavlja politične in duhovne sile slovenstva, pravo pot, s tisto doslednostjo, vztrajnostjo in pametno umerjenostjo, ki so svojske naši narodni biti in ki so nas ohranile. Po tej poti se čedalje bolj bližamo rešitvi našiih najvažnejših vprašanj, o katerih gotovi ljudje mislijo in so mislili, da bodo odnesla našo državno stavbo, če se ne bomo ravnali po njihovih radikalnih receptih in nebotičnih programih.
Naš program je bil in bo: prava demokracija v polni nravstveni odgovornosti pred narodno skupnostjo na osnovi naše narodne krščanske omike, iz katere črpamo z našim narodom vred svoje bodro razpoloženje, svoj pogum in svojo vero v to, da nas Bog prav vodi.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Zeinunska vremenska napoved: Lepo in jasno vreme. Povsod precejšen mraz. Megla v dolinah in kotlinah. Najnižja toplota 4. februarja Tuzla — 13, najvišja Dubrovnik 12 stopinj.
Odstop Stojadinovičeve vlade
V ospredju je sporazum s Hrvati
Po mnenju petih ministrov je bita sestava dosedanje vlade „ovira za ureditev tega važnega vprašanja"
Novo vlado sestavlja Dragiša Cvetkovič
delgrad, 4. februarja. AA. Snoči, dne 3. februarja 1939 «o odstopili dr. Mehmed Spaho, Dragiša Cvetkovič, dr. Miha Krek, Fran Snoj in dr. Džafer Kulenovič. Utemeljitev ostavke se glasi!
Utemeljitev
Gospod predsednik! V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru Bogoljuba Kujundžiča, ministra za prosveto, se je ugotovilo, da je v vladi različno naziranje glede ureditve vprašanja našega sporazuma s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni, ne samo v interesu izpolnitve naših načelnih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi iz drugih velikih državnih vzrokov, čim prej dokončno urediti to vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da je vlada v sedanji sestavi ovira za ureditev tega važnega vprašanja, in iz teh razlogov nam je čast odstopiti z mest, ki jih zavzemamo v vaši vladi. Izvolite, gospod predsednik, tudi pri tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja.
Dragtta Cvetkovift
Zato je danea 4. februarja predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič odstopil z vsemi člani svoje vlade. Nato eo se začela posvetovanja v Belem dvoru.
Sestava skupščinskega odbora odložena
Belgrad, 4. febr. Današnja skupščinska seja je pričela ob 11.25. Ze v ranih urah so se poslanci, kakor hitro 60 zvedeli za ostavko petih ministrov in za qstavko celokupne vlade, ki jo je potem podal dr. Stojadinovič, zbirali v svojih klubih in
pretresali ter razpravljali o novo nastali situaciji. Ko je predsednik skupščine Čirič stopil v dvorano, so poslanci, ki so bili polnoštevilno zbrani, plaskali. Zaradi ostavke vlade so bile ministrske klopi prazne, med poslanci pa sta bila v skupščini bivši pravosodni minister Simonovič ter Franc Snoj, ki je snoči z ostalimi ministri podal ostavko. Predsednik Čirič je potem začel skupščinsko sejo z besedami: »Gospodje poslanci! Čast mi je otvorili peti predhodni sestanek skupščine. Malo preje me je obvestil predsednik vlade dr, Stojadinovič, da je cela vlada podala ostavko. Zaradi tega mi je čast predložiti skupščini, da to sejo odgodi, na nedoločen čas, kakar je to navada, kadar vlada poda ostavko«. Skupščina je ta predlog sprejela, nakar ie predsednik Čirič sejo zaključil, prihodnja pa bo sklicana pismeno.
Dragiša Cvetkovič je dobil mandat za sestavo vlade
Belgrad, 4. febr. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v teku današnjega dne v Belem dvoru zaradi posvetovanj predsednika senata dr. Antona Korošca, predsednika skupščine Stevana čiriča, prometnega ministra dr. Mchmeda Spaho in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragišo Cvetkovič a.
Po končanih posvetih ln v zvezi z odstopom vlade dr. Milana Stojadinoviča je nocoj proti večeru sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle mi-nista za socialno skrbstvo in ljudsko zdrav'e v ostavki Dragišo C v e t k o v i č a ter mu zaupal sestavo nove vlade.
»Anglija je danes na najboljši poti k stari moči" HaiHa«)
Angleški zunanji minister odgovarja Hitlerju
London, 4. februarja. AA. (Reuter.) Snoči je Imel angleški minister za zunanje zadeve lord Halifax v Hellu govor, v katerem se je dotaknil vprašanja angleške ol>orožitve v zadnjih treh letih.
Halifax je v svojem govoru zanikal Hitlerjevo trditev, da jo bil namen svetovne vojne, izključiti Nemčijo z vseh svetovnih tržišč. Zaradi mrzličnega tekmovanja v oborožitvi je Anglija danes na najboljši poti stare moči. Ako pridejo preizkušnje kjerkoli na svetu, mislim, da naša domovina ne bi dovolj skrbela zase, če ne bi uporabila ves svoj vpliv za to, da javno mnenje preneha delati napake. Mi bi vsekakor pretrpeli mnogo škode v novi vojni, ter je zato potrebno, da storimo vse, da do vojno no pride. Vendar pa angleški narod želi, da ugladi vse nesporazume z drugimi narodi, dasi ni dvoma, kako hi bil njegov odgovor v primeru, da bi bil prisiljen prijeti borbo.
Nato je Halifax govoril o Hitlerjevem govoru v nemškem državnem zboru, ter dejal: Hitler je izjavil, da mora nemški narod živeti in da mora izvažati ali pa umreti. Ni nobenega dvoma, da jo to točno tako za Nemčijo kakor tudi za Anglijo, samo da jo Hitler netočno naglasil, da se je svetovna vojna vodila zaradi tega, da bi se Nemčija iz-
ključila s svetovnih tržišč. Prod vojno je bila Nemčija najboljši kupovalec angleškega blaga. Njena trgovina je cvetcia in napredovala tako kakor naša, ter jo začela padati z našo vred. Oho državi sta bili ozko povezani na trgovskem in finančnem polju. Zakaj bi torej mi želoli, da se Nemčija odžono s svetovnih tržišč.
Hitler jo dejal, da vernje v dolgo dobo miru. To želimo tudi mi in so pridružujemo tej njegovi želji. Ako se svet prepriča, da jo mir zavarovan, bo trgovina oživela in gospodarsko življenje so bo začelo razvijati. Trajen mir, to jo edina osnova za nacionalen napredek in za zboljšanje življenjsko ravni. Mi smo pripravljeni pri tem vsak čas sodelovati, ako so nam pridružijo tudi drugi narodi.
Spor filozofij
Ultimat ii
Irski revolucionarji groze angleški vladi
Glede sedanje velike podvojenostl idej na svetu je Halifax dejal:
To je b po r raznih filozofij, ki so ostale od svetovno vojne, in zaradi katerih je postalo ozračje na svetu nezdravo ter se potrpežljivost dostikrat smatra kot znak slabosti. Ali nismo mi, angleški narod in vlada, poklicani, da v tem ozračju poskušamo ohraniti trajen mir. Naši napori ne bi imeli uspeha in bi bila naša dežela prisiljena Rtopiti v vojno, ne dvomim, da bi kdaj obžalovali, da smo hoteli ohraniti Evropi mir. Angleški narod ho brez razlike na pripadnost k raznim idejam in strankam zodinjen v primeru napada. A nisem med onimi, ki smatrajo, da je vojna neizogibna.
Glede dogodkov v Španiji je dejal, da so zbudili veliko zanimanje v Angliji in Franciji, kor je njihova rešitev za oho državi življenjskega pomena. Zaradi tega sta obe državi posebno pritiskali na to, da da Mussolini gotova jamstva v tej smeri. Interesi Francijo in Anglijo se v tem pogledu krijejo ter zato angleška zunanja politika želi, da so ustvarijo prisrčnejši odnošaji z Italijo. Nato je IlalifajL dejal, da se je že čez milijon prostovoljcev vpisalo in prijavilo za obrambo pred letalskimi napadi, kar smatra kot najboljši znak moči angleškega naroda. Ves angleški nared je v duši pripravljen umreti za domovino.
Pred nekoliko tedni je Anglija Cula krepke besede predsednika Roosevelt a. To je bil glas naroda, ki dolguje svojo neodvisnost in svoj obstoj ljubezni za svobodo, ta duh ,jc danes močnejši kakor kdajkoli prej, Ta duh je ustvaril angleški imperij,
London, 4. februarja. AA. Reuter: Uradni krogi v Whitchallu izjavljajo danes, da je lord Halifax_ sprejel 13. januarja t. 1. poročilo, o katerem mislijo, da izvira od irskih republikancev-te-roristov. Poročilo, sestavljeno v obliki ultimata, pravi, da se imajo umakniti vse enote britanske vojske, ki so stacionirane na Irskem, in sicer v roku 4 dni. Štiri dni nato je prišlo do atentatov na električne vode v raznih delih države. Če bi britanski vojaki še nadalje ostali na Irskem, pravi ta ultimat dalje, bi to pomenilo izzivanje ter bi pomenilo grožnjo, da bo treba resno poseči v vojaško in gospodarsko življenje Velike Britanije, kakor britanska vlada posega vmes na Irskem.
Nove eksplozije
London, 4. febr. b. V predmestju Stock New-ton so našli ponoči na nekem vrtu sedem bomb, ki so bile pripravljene za eksplozijo. Ure so delovale in so jih policijski organi takoj demontirali. »Daily Telegrapb« poroča po informacijah, ki jih je dobil iz Scotland Yarda, da je v Londonu in pokrajin! skritih okrog 100 ton raznega eksploziva in orožja irske tajne organizacije. V noči od petka na soboto so bile v Angliji in v Ulstru znatno okrepljene policijske straže, da preprečijo nove atentate.
Davi je zunaj Londona prišlo do nove eksplozije. ki je povzročila nevaren požar v tovarni električnega materiala za britsko letalstvo. Eksplozija se je zgodila že navsezgodaj zjutraj in je bil peklenski stroj montiran tako, da je eksplodiral v času, ko še ni bilo delavcev, tako da smrtnih žrtev ni bilo. Po eksploziji je nastal ogromen požar, ki je uničil nad pol tovarne. Gasilci so sicer takoj pridrveli z motornimi brizgalnami iz vseh
krajev, vendar pa so komaj rešili pol objekta. Na kraj eksplozije so takoj oddrdrali uradniki Scotland Yarda, prav tako pa je tja prišel osebno notranji minister. Nihče ne dvomi, da gre tudi tu za atentat irske skrivne organizacije. Vse, kar je mogel Sco,tland Yard ugotoviti, je to, da je bil podtaknjen peklenski stroj in da je eksplodiral davi pred pričetkom dela v tovarni. Vsa dosedanja zasledovanja za atentatorji so zaman. V zvezi s tem atentatom, ki jc v tovarni povzročil ogromna škodo, zaradi katere bo delo v njej zastalo zelo dolgo časa, ker je treba tovarna popolnoma obnoviti, je pričelo angleško časopisje ostro napadati Scotland Yard ter mu očitali, da vodi preiskavo še vedno na krivi poti, ker mora končna priznati in tudi ubrati novo smer. Zaradi uničenja te tovarne je državna oblast odredila zastražitev vseh javnih objektov, elektrarn, plinarn, vodovodov, železniških postaj ter drugih javnih zgradb.
London, 4. februarja. A A. (Reuter.) V vsej državi bo uvedeno nadzorstvo nad skladišči eksplozivnih snovi, ker mislijo, da je znatna količina eksploziv še vedno skrila v posameznih krajih. Preiskava bo uvedena ne samo v trgovinah eksploziv, pač pa tudi v mnogih tovarnah ter v vojnem ministrstvu, med admiraliteto in v zgradbah dobaviteljev na debelo. Londonska policija je pregledala nad 100 naslovov in danes so detektivi odkrili gotovo število tajnih klubov, kar hi utegnilo hitro privesti do razčiščenja. Po navodilih iz Londona so podvzeli v windsorskem gradu posebne varnostne ukrepe. Obiskovalci lega gradu, ki so nosili s seboj kovčeee in zavitke, so morali pokazati organom policije, kaj nosijo v seboj. Za časa vveekenda bo policija, ki patrulji™ v Man-chestru, okrepljena, ol*>ruženi organi pa bodo opravljali dežurno službo na najprouietnejših točkah mesta.
Od nedelje •
Zunanji pregled
PretekH leden je zelo bogat na dogodkih, ki oodo vsi močno vplivali na nadaljnji razvoj zunanjepolitičnega življenja. Vsi so več ali manj med seboj povezani in »padajo v veliki okvir merjenja moči med dvem>a taboroma velesil.
Najprej je treba navesti govore vodilnih državnikov.
V	ponedeljek je govoril nemški kancler
Hitler. V njegovem govoru sta dve stvari, ki sta zunanjepolitično važni. N«mški kancler je najprej ugotovil, da se Nemčija bori z gospodarskimi težavami zaradi tega, ker ji odrekajo kolonije, od koder bi mogla dobivati živež za svoje ljudi in surovine za svoje tovarne. Nemški kancler zahteva od nasprotnega tabora, da mu vrne kolonije, Ameriko pa posvari, nai nikar ne nadaljuje gospodarske vojne proti Nemčiji, ker Ivi lo nc imelo do,brih posledic. Drugo, kar je Hitler podčrtal, je, da bo Nemčija v vsaki vojni, ki bi jo kdo Italiji vsilil, stala zvesto ob strani Italije, s čemer je hotel Italiji vrniti podporo, ki jo je Nemčija vživala, ko je reševala avstrijsko in sudelsko viprašanje.
V	torek je Hftlerju odgovoril angleški predsednik vlade Chamberlain, ki je dejal, da Hitlerjev govor ni napravil nanj vtisa, ko da prihaja od človeka, ki bi rad Evropo strmoglavil v vojno. Nasproino, Hitlerjev govor se mu zdi miroljuben. Anglijo to veseli. Vendar pa se mora Anglija pridno pripravljati in se tudi pripravlja. Oboroževanje napreduje z blazno liitrico in angleško morsko in zračno brodovje se tako hitro izpopolnjujeta, da sla že danes kos vsaki nalogi. Chamberlain najavlja, da je Anglija pripravljena in naj nikdo ne greši na račun utvare, da je Anglija slaba.	,
V	sredo se je ogla sil predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt, ki je razlagal, da je danes svetavno-politični položaj takšen, da bi bile v primeru vojne meje Amerike tam, kjer so meje Francije. Amerika da mora podpreti Anglijo in Francijo, kajti če bi se komu posrečilo ti dve demokratični velesili nad vladati, bi hitro prišla na vusto tudi Amerika, na katero s Tihega motrja sem. preži japonski zaveznik obeh totalitarnih držav v Evropi. Roosc-veltova izjava je ohlajevalno vplivalla na ves svet in bo zmanjšala marsikatere napetosti, ki so se pojavljale med obema taboroma velesil.
V	isti okvir merjenja moči obelh taborov je treba vzeti tudi trojne po morske vaje, ki jih francoska, angleška in ameriška vojna mornarica istočasno vprizarjajo na obeh obalah Atlantskega morja, francosko in angleško brodovje na afriški obali in okrog Azorov, amerišiko brodovje pa v mehikanskih vodah. To dejstvo je vzbudilo veliko pozornost in ga v italijanskem in nemškem tisku razlagajo kot demonsitracijo, kar pa najbrže ne bo res.
Špansko vprašanje je v preteklem
tednu prišlo na zanimivo in odločilno preokretrtico. General Franco podi rdečo armado pred seboj proti francoski meji in je sama še vprašanje kratkega časa, ko bo zasedel vso Katalonijo. Francoska vlada je iz tega potegnila koristen nauk in je pripravljena, da prizna vlado generala Franca in s tem popravi napako Blumove vlade, ki se ie postavila proti necio/ialni Španiji ter, tpko sama zakrivila, da sta se Italija in Nemčija vmešali in začeli podpirati Francovo vlado. Ako Francija prizna Franca, sc bo evropski politični položaj takoj bistveno in temeljito spremenil in bo merjenje moči med velesilami zado.bilo takoj druge oblike.
Na južnovzhodnem prostoru Evrope so bili tudi važni dogodki. Obisk romunskega zunanjega ministra v Belgradu jc odprl pogled na obsežno diplomalično delovanje, ki ima za cilj, da spravi Madžarsko v prijateljske sosedne odnošaje z Romunijo in Jugoslavijo. Jugoslavija in Romunija sta namreč odločeni, da nastopata skupno. Italijanska diplomacija je vse lepo pripravila, kakor so to pokazala potovanja grola Ciana v Bu-d mpešlo in v Belje, tako, da smemo v najkrajšem času pričakovati podpisov prijateljskih pogodb med Madžarsko in njenima sosedoma. Dogovorjeno je bilo tudi, da se vse te države med seboj povežejo še z gospodarskimi vezmi in zunanji izraz te medsebojne povezanosti podonavskih držav naj bi bila velika avtomobilska cesta, ki bi iz Trsta v Italiji šla skozi Ljubljano, Belgrad, Bukarešto do Črnega morja. Tako nastaja v zaledju Italije velika mirovna ploskev podonavskih držav, ki ho odbijala od sebe vse vplive, od koderkoli bi prihajali, in vse poskuse nadvladanja, kdorkoli bi jih tudi poskušal.
Domači pregled
Najvažnejši dogodek preteklega tedna je bila seja narodne skupščine v Belgradu, na kateri je skupščina v petek zvečer potrdila po celodnevni obravnavi mandate vseh poslancev, ki so predložili svoja poslanska polnomočja. Nato pa so poslanci prisegli. Na tej petkovi seji je govorilo mnogo poslancev iz opozicije in tudi od vladno strani. Govorila sta tudi dva ministra. Od ministrov je sila ostro govoril minister Kujundžič, sklepni govor pa je imel notranji minister Arimo-vič, ki je naglašal, da je vlada vodila volitve tako, da so bile mirne in res svohodne. Naglašal je, da je že njegov prednik notranji niinister dr. Korošec izdal meseca oktobra vsem podrejenim uradnikom, naj se nihče ne vtika v volitve ter naj uradi puste volivce v miru. Vsi govorniki od vladne strani so govorili tudi o sporazumu s Hrvati, prav tnko pa so govorili o tem opozicijo-nalni poslanci. V soboto dopoldne je bila določena nova seja skupščine, nn kateri naj bi bilo izvoljeno novo predsedstvo. Toda takoj po skupščinski seji so ministri: dr. Krek, dr. Spnho. Dra-giša Cvctkovič, Franc Snoj in Džafer Kulenovič
- do nedelje
sporočili ministrskemu predsednika, da odstopaj«.
Na podlagi tega je v sotioto dopoldne dosedanji predsednik vlade dr. Stojadinovič odstopil i vso
svojo vlado.
Iz novih poročil bodo bralci že lahko razvi-
deli, kako so bo cela zndeva razpletla. V ospredju notranje naše politike pa je slej ko prej rešitev našiti notranjih razmer, to se pravi sporazumna ureditev države. Znnimivo je, dn je prav te dni, kakor poročajo nekateri zagrebški listi, neki Alfonz Hribar izdal knjigo o ureditvi hrvatskega vprnšanja, v kateri veli, naj bi se na mesto sedanjih banovin uredilo le 3 banovine, in sicer slovenska, hrvatska in srbska. Slovenska banovina bi bila razdeljena v mariborsko in ljubljansko županijo, hrvatska bi obsegaln dosedanjo savsko, primorsko in vrhnsko banovino, drugih 5 banovin 11 i pa prišlo v sest;;v srhske banovine. Vsaka banovina naj bi imela svoj zbor, ki bi sklepal postavo v okviru skupnih postav, katere bi sklepala narodna skupščina v Relgradu. Bane bi imenoval kralj na predlog banovinskega zbora. Ban pa bi predlagal svojo vlado, ki bi jo tudi imenoval kralj. Vsaka banovina bi k skupnim stroškom prispevala v sorazmerju s svojo velikostjo, prebivalstvom in dnvčno silo. Na Slovenskem bi bil uradni jezik slovenski, drugod pa jugoslovanski, to so prnvi srbsko-hrvntski. — Kajpada je to le misel. Prav pa je, da se o tem čim več piše in govori, ker prej ali slej bo to važno zadevo vendnr lo treba urediti.
Da gro pri nas kdo v samostan, nI nikdar nič čudnega. Pretekli teden pa je šel v samostan mlad belgrajski časnikar Milan Kncžcvič, kar je v srbskih pravoslavnih krogih povzročilo nenavadno pozornost. Ob tej priliki je srbski list »Samouprava« prinesla članek, kjer piše, da bi bilo pravoslavnim samostanom treba več nnrn-ščnja, da hi se poglobilo versko življenje med Srbi. Katoliški človek je vesel, ko sliši, da se tudi v srbski pravoslavni javnosti poudarja potreba
verske poglobitve Zato smo tudi zapisali ta dogodek.
Pretekli teden so bili na Slovenskem imenovani novi člani banskega sveta v Ljubljani. —
Slovenski obrtniki so se sešli na pogovor o nameravanem starostnem in bolezenskem zavarovanju za obrtnike. Naglasili so potrebo takega zavarovanja, naglasili pa so, da si žele takega zavarovanja le, če liodo o svojem zavarovanju lahko sami odločali, to so pravi, da ne bo centralizirano. Zavod in denar, ki naj služi slovenskim obrtnikom, naj upravljajo samil To naj bi veljalo tudi za druge take zavode, zlasti za delavsko zavarovanje, kjer je toliko pretirane centralizacije, ki dela le škodo. — Dne 3. februarja so bili v Novem mestu sojeni napadalci, ki so !). decembra prer toklega leta blizu Sv. Križa pri Krškem napadli slovenske može in fante, kateri so se vračali z volivnega shoda dr. Kreka. Pri tej priliki je bil od kamna zadet pošteni slovenski mož Anton Hribar, ki je drugi dan umrl. Napadalci so bili obsojeni: 38 letni Franc Banič je dobil 5 let ječe, 32 letni Janez Jarkovič je dobil 3 leta in pol strogega zapora, Jalovec Kari je dobil 8 mesecev strogega zapora, Vučič Alojzij, Novakovič Jože in Novakovič Andrej pa so dobili po dve leti in 4 mesece strogega zapora ter izgubo častnih pravic za 3 leta. Vdovi pokojnega Hribarja morajo povrniti 3400 dinarjev za pogrebne stroške.
Vso jugoslovansko katoliško javnost pa je hudo pretresla novica, da je dne 3. februarjn umrl v Ljubljani skopljanski škof dr. Janez flnidovec. Njegova življenska pot je bila pot svetega moža. Bil je pred vojsko profesor na škofijski gimnaziji v Št. Vidu in ravnatelj tega prvega slovenskega gimnazijskega zavoda. Leta 1919. je stopil v misijonsko družbo lazaristov v Ljubljani ter je bil leta 1924. imenovan za škofa v Skoplju. Bil je nenavadno svet mož, ki je vse, kar je imel razdelil revežem, katerih je imel v svoji škofiji mnogo. Mnogo je molil in se postil, tnko da je nazndnje njegovo telo omngalo. Ko se je prišel zdravit v Leonišče, je bilo že prepozno. Bil je pravi apostolski mož na slovenskem jugu, ki so ga spoštovali tudi dru 'overci in se klanjali njegovemu plemenitemu značaju.
Gerona zasedena
V nekaj dneh bo rdeča fronta v Kataloniji Izginila
Burgos, 4. febr. dl. S padcem Gerone jo v Francove roke prišla prestolnica še zadnje, to je četrte katalonske province. Gerona s svojimi 30.000 prebivalci je važno železniško križišče, sedež škofije in Upravnih oblasti. Mesto krasi mnogo zgodovinsko znamenitih cerkva, zlasti je znana cerkev sv. Feliksn z njegovimi relikvijami. V mestu je velika industrija plulovine in tekstilnih izdelkov. V zgodovini je Gerona bila nekaj stoletij vseufti-liško mesto. Leta 1809 v francoskih vojskah eo za mesto divjali hudi boji in so se ga Francozi polastili šele po dolgotrajnem obleganju.
Zaradi hitrega napredovanj a Francovih čet vedno bolj kopni preostanek rdeče Katalonije. Poročila javljajo vedno nove uspehe in naštevajo mesta, ki so bila osvobojena. Rdeče čete se samo mesitoma upirajo, drugače pa beže v divjem neredu in puščajo za seboj ogromno vojnega materiala. Njihovi voditelji so v dneh, ko so imeli moč v rokah, nastopali kot najstrahotnejši1 krvo-Ioki. Ko pa je prišla stiska, pa so se izkazali, kot vsi zločinci, bojazljive in so se prvi umaknili na varno. Popolna likvidacija komunističnega režima v Kataloniji je le še vprašanje nekaj dni. Mnoge čete se udajajo brez strela. Rdeča armada je slnbo oblečena in slnbo prehranjena. Samo orožja ima dovolj. Zadnje tri dni je bilo ujetih nad 5000 miličnikov. 1'ireneje je zapadel debel sneg in je prehod čez gorovje zelo otežkočen.
Perpignan, 4. febr. AA. Havas: Po podatkih vzhodnopirenejske prefekture je doslej pribežalo s Španskega nn francoska tla okoli 80.0(M) beguncev iz španskih obmejnih krajev. Te begunce so poslali v notranjščino Francije. Med njimi je 60.000 žensk, 13.000 otrok in 2000 moških, slnrih več ko 55 let. K temu številu je treba dodati še_ 10 do 15.000 interniranih vojakov, za katere jamčijo posamezni francoski državljani.
Figueras, 4. febr. AA. Havas: Več ko 80.000 ljudi je krenilo včeraj iz Gerone v Figueras, kamor se zgrinjajo begunci iz raznih krajev. Sprevod beguncev se pa tudi tu ni ustavil; to mesto je že itak prenatrpano, tako da si posamezne skupine kuhajo hrnno kar na ulicah in na trgih. V paničnem strnhu zaradi silnega bombardiranja, ki se je včeraj šestkrat ponovilo, hite begunci po krajšem postanku dalje proti meji.
Snint .Tcan do Luz, 4. febr. AA. DNB: Po poročilih iz Madrida je genernl Miaja izdal nalog, da se ob vsej sedanji meji republikanske Španije zgradi pas utrdb, globok več kilometrov.
Barcelona, 4. febr. AA. DNB: Doslej so našli več ko 12.000 fotografij ljudi, ki so jih ustrelili re-publikanci zn časa svoje vlade.
Barcelona, 4. februarja. A A. O zavzetju Gerone so se zvedele tele podrobnosti: Nacionalistične čete so izvedle zgodaj zjutraj prve napnde na Gerono. Legiotiarji, ki so prodirali od Cnssa dela Selva, «o zavzeli Lamhijas ter so zlomili odpor republikanskih čet. Navarska brigada je izvedla svoje manevre ob cesti, ki vodi iz Santa Coloma v Gerono ter je za"zela nekaj važnih postojank. Južno od Gerone med Aquaville in Quarto so se nnc. čete združile in izvedle skupen zadnji napad na Gerono, v katero so vkornkale nekoliko po 10. uri. V Geroni so nacionalisti naleteli na obilen vojni plen.
V Barcelono se vrača normalno življenje
Bnrgos, 4. febr. AA. Hnvns: V Barceloni teče zdaj življenje že popolnoma normalno. Električna
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STARESINSTVO
naznanja žalostno vest, da je umrl njegov zaslužni član
prevzvišeni gospod
DR. JANEZ FR. CNIDOVEC
1KOF SKOPLJANSKI
Naj nam bo dobrotljlv priproSnJffc pri Bognt Vljudno vabimo, da dobrega tovariša spremimo na njegovi poslednji poti.
LJubljana, dne 4. februarja 1939.
razsvetljava je ponovno uvedena, tako da dela že
veliko število tovarn. V luko so začeli prihajati že parniki z življenjskimi potrebščinami.
Bnrcelona, 4. febr. AA. Štefani: Tu so našli diplomatski arhiv republikanskih voditeljev, ki ga niso mogli odnesti na begu. Pri pregledovanju so odkrili zelo ]x>membne dokumente. Iz njiih so vidi, kakšno stališče so zavzemale razne stranke do španskega konflikta. Ko bodo dokumente uredili, bodo nekatere izmed njih objavili.
Na estramadurskem bojišču nacionalne čeite »talno napredujejo. Republikanci so imela od začetka ofenzive na estremadurskem bojišču 6625 mrtvih in 6486 ujetnikov. Nacionalistične čete so zaplenile preko 200 strojnih pušk, 4000 pušk in 12 tankov. Razen tega so uničile 23 tankov in sestrelile 12 republikanskih letaL
Tudi Valim otrokom lahke poetreiete I abeslnskim Čajem
**
ker ne vsebuje teina. Dobite ga pri VaSem trgovca.
_ - - ---------
Kdor ga Je
le enkrat preizkusil mu ostane vedno svest. Res dobro je domače terpentinovo milo
H UBERTUS
ki odlično opere in vse opere I
•I
Menza" Kolodvorska ul. 8
nudi vsakemu okusno in obilno domačo hrano v mnogovrstni izbiri. Dnevna sprememba jedil. Palalinke kom. 1 Dlll.
Razgovori med ZZD in Jugorasom
Ljubljana, 4. februarja.
Na podlagi v časopisju že objavljenega sporazuma mod Jugoslovansko dela- ko zvezo (Jugorasom) in Zvezo združenih dclavcev jo danes v Ljubljani bila konferenca med opolnomočenimi zastopniki ministra Cvetkoviča in glavnega odbora Jugorasa ter med zastopniki Zveze združenih de-lavcov v knjižnični dvorani kr. banske uprave r. Ljubljani.
Na tej konferenci so bile določene vse podrobnosti medsebojnega sodelovanja in je bil določen čas izvedbe posameznih točk celotnega belgraj-skegn in ljubljanskega sporazuma.
Zveza združenih delavcev bn sklicala zaradi končne izvedbe sporazuma izredni občni zbor za 26. februarja 1939.
Po končanih razgovorih je bila poslana pozdravna brzojavka resornemu ministru Dragiši Cvetkoviču. Delegati Jugorasa in ZZD so bili po razpravi sprejeti tudi pri banu g. dr. Natlačenu.
Osebne novice
Belgrad, 4. februarja, m. S kraljevim ukazom so postavljeni v 3. skupino 2. stopnje: za načelnika prometno-komercialnega oddelka pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu Ivan Ker-žič, načelnik istega položaja in skupine v 6ubo-tiškern železniškem ravnateljstvu; za višjega katastrskega geometra 5. skup. so napredovali na katastrskih upravah: Franc Osole v Ptuju, Leopold Juran v Mariboru, Jeras Bazilij v Celju; za katastrske geometre 6. skup.: Ivan Kalin v Litiji, Ivan Marinček v Novem mestu.
Z odlokom poštnega ministra so prestavljeni v istem svojstvu: iz Ljubljane I v Črnomelj Mirko Kramarič, iz Litije v Krško Pija Valant, iz Ljubljane I na pošto Trbovlje I Erči Flajšman. V mestno t. t, sekcijo v Zagreb je prestavljen Alojzij Mura j.
Za šefa postnje v Kotoribi je postavljen Ivan
Glavač iz Velenja.
■a
Rusi - Rusini - Ukrajinci
V	novosndsketn >Danu< je Antfn Ivahnjuk odgovoril Miti Klicinu, kateri je trdil, češ da ni ukrajinskega naroda, pač pa so Ukrajinci le del ruskega naroda in da je ukrajinski jezik zgolj narečje velikoruskega jezika. Ivahnjuk lakole dokazuje:
V	ukrajinskem jeziku pomeni beseda »Ukrajina« isto kakor pokrajina, dežela, kar se lahko spozna že iz ukrajinskih narodnih pestili. Ukrajina ni bila označba za kako »krajino«:, ne rusko, ne poljsko. Ime Ukrajina je prav tako staro, kakor ime »Rus«, ki je pomenilo zemljo. Ukrajina se omenja že v letopisih iz 12. stoletja. V enem izmed njih je celo govorjeno o »gališki Ukrajini«. Torej to ni nobena izmišljotina Avstrije, kakor trdi Klicin, ali morda Poljakov ali Nemcev. Pozneje pa je označba »Ukrajina« vedno lx>!j pogosta, tako da je danes že docela izpodrinila nekdanjo tudi precej pogosto »Rus«. Od stare besede »Rus« je izhajalo ime »Rusiči« ali »Rusini« za narod, pridevnik pa je bil od te besede »ruskic.
Če so jugoslovanski Ukrajinci nadeli svojemu naselju v Bački ime »Ruski Kostur«, tegn niso storili zato, ker so morda hoteli s tem označiti, da so Velikorusi, torej Rusi, marveč so hoteli s tem označiti, da niso Velikorusi. Beseda »ruski« je v ukrajinskem .jeziku istega pomena kakor »ukrajinski«, medtem ko je pridevnik, ki naj bi se nanašal na Velikoruse v ukrajinskem jeziku »rosijskij« ali »moskovski«, kakor Ukrajinci Ve-likorusom pravijo »Rosijani« ali »Moskalji«. Torej ni Avstrija ustvarila ukrajinske narodnosti, ker je ukrajinski narod že bil, ko Avstrije še dolgo ni bilo. Res pa je, da so Ukrajinci v Rusiji, kjer so bili izpostavljeni porusevanju, mnogo poprej odvrgli nekdanjo drugo ime »Rusi«, kakor pa v Galiciji ali Bukovini, kjer so se še dolgo imenovali »Ruse« ali »Rusine«-
Bombe v Peštl
Budimpešta, 3. febr. AA. Havas: Devet Zidov je ranila eksplozija dveh bomb, ki so ju vrgli neznanci, ko so Zidje odhajali iz sinagoge. Mislijo, da so atentatorji člani skrajne desničarske stranke. Uradno poročajo, da 6o oblastva izdala stroge varnostno ukrepe.
Ciano v Varšavo in Berlin
Rim, 4. febr. AA. Havas: Obisk italijanskega zunanjega'ministra grofa Cdana v Varšavi je določen za 25. fabruar. Grof Ciano odpotuje iz Rima 23. februarja ter se bo po obisku Varšave zadržal verjetno v Berlinu.
Izmišljene vesti o Albaniji
Tirana, 4. febr. A A. Štefani: Albanska agencija poroča, da so vesli, ki so jih pred kratkim objavili neki inozemski listi o odkriti zaroti proti vladi in aretacijami uglednih osebnosti, ki naj bi bile sodelovale pri zaroti, popolnoma izmišljene.
Zanimivi ukrepi v ČSR
Praga, 3. februarja. AA. ČTK. Uradno poročajo, da je vlada sklenila 28. februarja ukiniti pripravljenostno klanje češkoslovaške vojske, ki traja od takrnt, ko je bila mobilizacija, to je od 23. septembra 1938. Dne 28. februarja prenehajo
Na trditev Klicina, ki ne priznava Ukrajin* cem posebne narodnosti, dasi jih je 50 milijonov, odgovarja Ivahnjuk, da ne razume, zakaj bi 50 milijonov slovanskih Ukrajincev ne smelo biti poseben narod, če so poseben narod drugi slovanski narodi, ki jih je mnogo manj. Ukrajinski jezik nikakor ni narečje ruskega jezika in ukrajinski narod ni sestavni del ruskega naroda, pač bi pa bilo narobe lahko res. Pisec namreč zgodovinsko utemeljuje, da je kijevska kneževina nastala mnogo prej ko moskovska. In v kijevski kneževini so živeli Ukrajinci ali Rusi, ne pa Moskovci ali Ro-sijani. Dežele, ki so nastanjene z Ukrajinci, nikdar niso bile last Velike Rusije ali Moskve. Šele moskovski zgodovinar Nikola Karamzin, ki je umrl leta 1826, je spisal zgodovino Velike Rusije v imperialističnem duhu ter je tudi zgodovino kijev-ske zgodovine uvrstil med zgodovino Moskve. Šele od tega časa so ruski zgodovinarji začeli kijev-sko dobo ukrajinske zgodovine vključevati v svojo zgodovino. Do tedaj pa sta na vseh tedanjih zemljevidih bili na vzhodu dve državi: Ukrajina in Moskovija.
Glede ruskega jezika je ruska akademija v Petrogradu leta 1935 izjavila, da je to poseben slovanski jezik. Isto je storila češka akademija, ko je bilo po vojni postavljeno vprašanje, kakšen jezik govori prebivalstvo v Podkarpatski Rusiji. Kakor pa se čutijo prebivalci Podkarpatske Rusije sami, naj g. Klicin sprejme povabilo podkarpatske vlade ter naj gre tja ter se na kraju samem prepriča, ali so podkarpatski Ukrajinci res navdušeni Velikorusi.
Prinašamo ta članek, ki bo brez dvoma zanimal marsikoga med nami, zlasti, ker je ukrajinsko vprašanje sedaj v ustih vseh in pa zato, ker je tudi v naši državi mnogo Ukrajincev.
torej vsi ukrepi, izdani v zvezi s pripravljenostim stanjem Češkoslovaške armade. Z dekretom predsednika republike se general Krejči razreši službe vrhovnega poveljnika, ki jo je zavzemal od mobilizacije dalje. General Krejči ho pa tudi nadalje ostal načelnik šlaba češkoslovaške vojske. Vsi letniki, ki so še pod orožjem, bodo konec februarja t. 1. puščeni domov.
Praga, 4. februarja. A A. Štefani. Izve se, da je vlada Podkarpatske Ukrajine dovolila ustanovitev nemške nacionalne socialistične stranke. Osebne vesti
Smrt na Rožnem griču
Maribor, 4. februarja.
Večerni sprehajalci v mestnem parku so okoli šeste ure zaslišali strel z Rožnega griča. Pogledali so na grič ter videli na tleh človeka, vsega v krvi. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da se je ustrelil 30letni trgovski zastopnik Alfonz Gse-rnan, stanujoč v Slrossmayerjevi ulici. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da si je vzel življenje zaradi slabih razmer.
Maček odpotoval v Belgrad
'ebruarja. b. Dr. Vladimir Maček al v Belgrad.
\
Japonska že trideset let preži
na AvStraHfO / Avstralija pripravlja
obrambo
Avstralija, bivša angleška kolonija za kaznjence, je bila 150 let navezana sama nase in od drugega sveta ločena. Od svetovne vojne dalje pa se njene vezi s tujim svetom, predvsem z materno deželo Anglijo, čimdalje bolj utrjujejo, tako da so velika vprašanja bodočnosti, ki danes ne zadevajo samo Evrope, ampak tudi Azijo in Ameriko, postala tudi vprašanja Avstralije, ki se ji do zdaj ni bilo treba brigati, ali med drugimi narodi sveta vlada mir ali pa vojna. Danes je Avstralija potegnjena v usodo vsega sveta in vlada avstralskega dominiona, ki ima 6 deželnih vlad in skupno zvezno vlado z zveznim parlamentom, stoji pred nalogami, pred katerimi ni stala še nobena avstralska vlada.
Najidealnejša dežela za Japonce
Ze češkoslovaška kriza lanskega leta je vznemirila avstralske državnike in avstralski zastopnik v Londonu, Bruce, je takrat bil celo v Nemčiji, da pomaga razvozljati zadevo, iz katere bi se bila mogla roditi vojna, če se Anglija ne bi bila v Monakovem uklonila avtoritarnima državama. Vojna z Nemčijo bi namreč tudi Avstralijo potegnila v splošni svetovni metež, ker vemo, d a na Avstralijo preži že 2 ali 3 desetletja Japonska. Japonska politika išče v Ki-
tajski samo zaloge surovin, ki so ji potrebne, da se razširi na jug v Avstralijo, ki je za Japonsko najidealnejša dežela za naselitev previška njenega prebivalstva. Dočim sta namreč Mandžurija in Kitajska sami zadosti naseljeni in ponekod celo preobljudeni, pride v Avstraliji na kvadratni kilometer najmanj 0.4 in največ 28 prebivalcev; poslednja številka pa vlada samo za komaj 25 kvadratnih kilometrov obsegajoči otok Norfolk, dočim za ostalih 9 držav in ozemelj Avstralije velja povprečna številka obljudenosti 3 ljudje na kvadratni kilometer.
»Mala Italija« v Avstraliji
Kakor v drugih kulturnih državah, tudi v Avstraliji število rojstev pada. Na večje naseljevanje iz Anglije ni računati, pač pa pospešujejo vseljevanje Nizozemcev in Dancev in tudi veliko italijanskih poljedelcev roma vsako leto v Avstralijo, kjer jih rabijo kot pridne delavce na sladkornih plantažah v Queenslandu, ki jo imenujejo »m a I o Italijo«. Vendar pa to vseljevanje Evropejcev ne sme presegati gotovih meja, ker se že zdaj domači delavci hudo pritožujejo zaradi tekme. Če pa Avstralija ne bo imela številnejšega prebivalstva, ki bi v zadostni gostoti
, «t f IV t
I	«
4
f * T
« JL 4
* 1-
'■Tr V" fr	,
T Z.
K
/, *
"O "v ^ k.'
r
r
Kaj so opazili angleški časnikarji na Nemškem
London, konec januarja.
Angleški listi objavljajo dolga poročila o opazovanjih, ki so jih njihovi posebni dopisniki doživeli v alpskih krajih Nemčije, predvsem v Celovcu na Koroškem. Tamkaj so videli na vojašnicah nalepljen letak, na katerem je bil naslikan vojak v jekleni čeladi. Prst je držal k ustnicam. Zraven slike je bilo branje: >Pst! Sovražnik je povsodi!« Angleški časnikarji so na to šli poizvedovati in so prišli do zanimivih ugotovitev.
Ni se mogoče ubraniti vtisu, da po alpskih ideželah nabirajo vojake, ki naj bi se uporabljali [v kolonijah. Znano je že, da je iz Nemčije odšlo Večje število častnikov in vojakov v Abesinijo, kjer naj se priuče kolonialnemu življenju in sodobnim razmeram po kolonijah. Dogovorno i Italijo so bili ti vojaki izbrani iz raznih vojnih edinie nemške armado ter dodani italijanskim bojnim edinicam, ki so že' v Abesiniji, odnosno, ki bodo ,V kratkem v Abesinijo odšle. Nemški vojaki pripadajo večidel posebej strokovno izobraženim tehničnim četam. Nabrani so bili v alpskih deželah, zbrani na Koroškem ter od tam spravljeni čez mejo v Italijo in dalje v Abesinijo. Iz Abesinije so poslali že pozdrave svojcem domov, kar služi kot dokaz, da te vesti niso izmišljene.
Angleški časnikarji poročajo še o drugem Važnem vojaškem ukrepu Nemčije. Zadnje mesece namreč je bilo vpoklicanih mnogo letnikov bivše Avstrije v redno vojaško službovanje, da se prilagodijo razmeram v nemški armadi. Med njimi jih je mnogo, ki imajo za seboj dragocene izkušnje iz časov svetovne vojne. Iz teh mož nameravajo zbrati večjo oboroženo silo, ki bi bila pripravljena, da pride Italiji na pomoč,
Moč italijanske mornarice
Spričo spora med Francijo in Italijo objavljajo italijanski listi spisek italijanskih vojnih ladij po imenu in vrstah. Italija ima danes:
Veliki bojnih ladij: Cavour, Giulio Cesare, Doria, Duilio, Littorio in Vittorio Veneto (6), vsaka po 35.000 ton. Roma in Impero (2) sta še ,v ladjedelnici.
Velikih križark: Zara, Fiume, Pola, Gorizia, Trieste, Trento in Bolzano (7), vsaka po 10.000 ton.
Srednjih in malih križark: Bande Nere, Col-leoni, Giussano, Barbiano, Diaz, Cadorna, Atten-dolo, Montecuccoli, Duca d'Aosta, Eugenio di Sa-voia, Duca degli Abruzzi in Garibaldi (12), od 5000—8000 ton vsaka.
Starega šc uporabnega tipa: San Giorglo, Bari in Taranto (3).
Ladje lahkega tipa: 21 izvidnih ladij po 2000 ton, 56 torpednih rušilcev in 60 torpedovk, od katerih jih je 32 najmodernejšega tipa. 12 ladij izvidnic velike tonaže za oceansko službo je v delu.
Podmornic: 107 različnih tipov, veliko število, ki se ne objavi, se nahaja še v ladjedelnicah.
Masov, to je motornih ladij največje brzine (do 60 morskih milj na uro), ki napadajo tako velike ladje kakor podmornice, ima italijanska vojna mornarica zelo veliko število, ki pa ostane tajna*
če bi med njo in Francijo v Tuniziji izbruhnila vojna. Zbirališče teh vojnih odredov je Celovec na Koroškem, kjer po pisanju angleških listov vsak peti potnik na ulici nosi sivo uniformo. Na vojaških mestih izjavljajo, da trajajo vojaške vaje za vsakega posameznika 2 do 3 mesece, tako, da bo spomladi že vse izvežbano in pripravljeno. Vojaške vaje v Celovcu lahko vsakdo opazuje.
Angleški časnikarji, ki so prenočili v največjem » Hamilton.
naselilo to celino, se Avstralija ne bo mogla braniti pred napadalcem.
Umevno je, da je spričo vsega tega postalo osrednje vprašanje avstralske zvezne vlade vprašanje državne obrambe v primeru kakšnega svetovnega spopada, ki bi tako rekoč sam od sebe sprožil odskok Japonske z njenega otočja na avstralsko celino. Predsednik avstralsko zvezne vlade Lyons je to nalogo nedavno označil z besedami, da »mora avstralska industrija napeti vse sile, da Avstralija postane sama zase sposobna za obrambo.« Avstralija mora ustvariti zadosti močno armado na kopnem, kakor tudi mornarico in letalsko silo. Ker so Japonska Avstralije no more polastiti, oziroma na njeni obali izkrcati armade, čo prej ne onesposobi Singapurja. zato bo seveda slejkoprej opora Avstralije angleška vojska in mornarica s svojim najmočnejšim oporiščem Singapurjem na najbolj južnem koncu Malajskega polotoka, obramba obalo pa bo seveda v rokah domače avstralske sile.
Sedajna vojna sila premajhna
Zaenkrat hočejo zvišati milico od 35.000 mož na 70.000 mož, napraviti narodnoobrambni register, ki bo vsakemu državljanu odkazal njegovo delo v primeru obrambne vojne in usmeriti velikopotezna javna dela v ta namen.
Zato so potrebne nove ceste, železnice, elektro-tvorne centrale, pristanišča, letalski parki in mostovi. Tudi industrija se bo seveda morala v tem smislu spopolniti, oziroma preurediti ter na novo zgraditi, najvažnejše tovarne pa bodo iz gosto naseljenih krajev ob obali prestavili v sredino dežele. Obvezne vojaške službe pa zaenkrat ne nameravajo uvesti, ker se ji ljudstvo prav tako upira, kakor v Angliji. Dokler je Anglija močna in se je nasprotnik še ne bo upal lotiti na azijskem kontinentu, se ima Avstralija bati samo sovražnega brodovja in letal in zaradi tega bodo predvsem skrbeli za to, da se zgradi močen trdnjavski pas ob obali ter močna letalska brodovja.
Nove volitve odločilne
Politično pa bodo važne nove volitve v avstralski zvezni parlament, ki jih bo predsednik Lyons najbrž razpisal istočasno, ko jih bo razpisal Chamberlain na Angleškem, kar bi se moglo zgoditi spomladi ali pa v zgodnjem poletju. Te volitve bodo zato važne, ker bo moral parlament odobriti narodnoobrambni program vlade, nakar bo treba koncentracije vseh narodnih sil, ki so v Avstraliji strankarsko in pokrajinsko zelo razcepljene, tako da zaenkrat najmanjši kontinent sveta ni bog ve kaVn trdno zavarovan pred zunanjo sovražno silo.
celovškem hotelu, pripovedujejo, da jih je zgodaj zjutraj prebudil iz spanja neznanski ropot okrog 100 vojaških vozil, ki so bila natovorjona s strojnimi puškami. Časnikarji so šli za njimi ter so 3 ure opazovali, kako so so vojaki vadili v streljanju na razdaljo 100 m. Trikrat na teden so po vojašnicah filmske predstave in predavanja o kolonijah. Predavanja vodijo in filme razlagajo bivši nemški kolonijalni častniki ali vojaki. Na steni velike dvorane v častniškem domu visi ogromen zemljevid Afrike, ki je razdeljena že po novih vidikih. Iz zemljevida je jasno razvidno, da novi nemški kolonijalni imperij preseka angleško črto Egipt—Južna Afrika, italijanski kolonijalni imperij pa preseka zvezo ined francoskimi kolonijami v severni in v srednji Afriki. Predavanja so vojaškega značaja.
Članek je v angleških listih podpisal C. D.
Vodstr« edino dovoljene romunske stranke »Narodnega preporoda«
40 milijonov protiplinskih krink je razdelila Anglija med ljudstvo
Letalski proračun 50 milijard dinarjev -80.000 delavcev v tovarnah za letala
Pariz, 4. februarja, p. V angleški spodnji zbornici je sir John Anderson javil, da so angleške oblasti do sedaj porazdelilo žc 40 milijonov protiplinskih mask. To velja samo za dobo zadnjih 12 mesecev. Stroški za to so znašali štiri milijone funtov (eno milijardo din). V raznih tovarnah izdeljujejo trenutno še poldrugi milijon protiplinskih mask za otroke.
Pariški listi »o ob sprejemu te vesti dvignili velik krik, češ da je francoska vlada to stran samoobrambe popolnoma zanemarjala in da je v Parizu na razpolago samo 3 in pol milijona proti-pliiskih mask od 15. marca t. 1. dalje.
Pariški listi javljajo nadalje iz Anglije, kake sijajno se tamkaj razvija letalska industrija in
kako so v kratkem času nadoknadili vse, kar je bilo prejšnja leta zanemarjenega.
Medtem ko je bilo leta 1936 t letalski industriji znposlenih samo 30.000 delavccv, jih je danes ko je bilo ustanovljenih večje število novih letalskih tovarn, znposlenih že 80.000. Medtem ko je znašal leta 1936 proračun za letalstvo 22 milijonov funtov (5 in pol milijarde din), znaša isti proračun dano9 200 milijonov funtov (50 milijard din ali petkrat več, kakor znaša ves jugoslovanski proračun.
Francoski tisk sprašuje svojo vlado, kdaj bo Anglijo dohitela v izdelovanju letalske opreme, ki jc pod vlado ljudsko fronte tako sramotno zaostala.
Poverjeniki »Domoljuba«
Prosimo Va», da brez odla-ianja pošljete $ e i n a m e »Domoljubovlh« naročnikov naši upravi najkasneje do
7.1, m.
Uprava »Domoljuba«
Moč duha
Danes, ko se ponašajo s svojo zmago desne in leve totalitarne ideologije, se pogosto sliši mnenje, da so nravstvena načela brez učinka na javno življenje, da sta politika in morala dve drug od drugega čisto neodvisni področji in da ima politika svoje lastne zakone, ki niso podvrženi nravstvenim normam.
To prepričanje, ki ga je utemeljeval v dobi najhujše samovolje in samopašja renesančnih vladarjev že humanist Macchiavelli, je huda zmota, ker nravstveni zakon ni samo suveren zasebnemu, ampak prav tako tudi političnemu življenju, saj bi sicer bila nemogoča kultura in vsak duhovni napredek človeštva. Čeprav zaradi človekove slabosti, njegove notranje disharmonije in neurejenosti človeške narave, v kateri se nižje sile borijo z višjimi, mednarodno življenje večkrat pada na raven živalske borbe, pa zgodovina na drugi strani pozna v isti meri, če ne v še večji, visoke podvige, uresničuje najidealnejša stremljenja in ustvarja vekotrajna dela tudi na področju političnih in socialnih oblik človeškega sožitja.
Na to resnico se spominjamo te dni, ko je izšla nova izdaja vsem zgodovinarjem znanega klasičnega dela o vladanju Ferdinanda in Izabelle (History oi the reign o! Ferdinand and Isabella) od Williama Prescotta, vprvič obelodanjena 1. 1838. Nihče ni tako stvarno in obenem živo opisal grozodejstev španskih pustolovcev, ki so osvojili Ameriko, od znamenitega leta 1492 pa nekako do 1539. leta, ko je eden največjih vladarjev sveta, Karol V., izdal nove postave — las nuevas leyes — ki so indijanske domačine vzele pod zaščito, odpravile suženjstvo in uvedle pravičnejši režim. Danes praznujemo torej 400 letnico tega epo-halnega dogodka, saj Španci s tem niso samo oprali svoje narodne časti, ki je bila omadeževana po sto letih najkrutejšega preganjanja in izkoriščevanja indijanskih plemen, ampak se je njihovo nadaljnje, še nekako 300 let trajajoče vladarstvo v južni Ameriki, dasi je bilo gospodarsko kaj neuspešno, proslavilo po tem, da so indijanski domačini in mešanci živeli ▼ človeških razmerah in so se ohranili ter množili, dočim so protestantski osvajalci v severni Ameriki Indijance v tristoletni dobi sistematično do zadnjega iztrebili.
Zasluga za to, da je postala Južna Amerika deležna krščanske kulture, ne da bi se uničilo domače prebivalstvo, ki se je polagoma in mirno novim razmeram prilagodilo in se prosvetilo, gre katoliški Cerkvi, predvsem do-minikancu, pozneje škofu Bartolomeju Las Casas in duhovniku Petru de la Gasca, čijih spomin je po dveh biografijah lanskega leta zopet oživel v vsem sijaju. Oba ta velika moža sta dokaz, da so moralne ideje v zgodovini zmagovite, da je moč duha učinkovitejša od lokavosti in nasilja in da so sadovi nravstvenih del vekotrajni, dočim tvorbe gole sile kmalu propadejo. Las Casas se je trideset let boril za pravice Indijancev, prepričal Karo-la V. in vse plemenite ljudi, da se jim godi krivica ter 1. 1519 na državnem zboru pred vso špansko gosposko obtožil vse oblastnike v Južni Ameriki, da ravnajo proti Kristusovemu evangeliju, ko Indijance oklepajo v verige suženjstva. Dasi so mu nasprotovali vsi, ki so vlekli iz takega tiranskega režima dobiček, je le zmagal in cesar je izdal ustavo, ki je domačine v ameriških kolonijah proglasila za »svobodne podložnike Njegovega Veličanstva«. Ko pa se je guverner prebogatega Peruja, Gonzalo Pozarro temu uprl, je poslal Karol V. nadenj duhovnika de la Gasca, zvestega somišljenika škofa Las Casasa, ki je brez meča, samo s križem in brevirjem v roki, po svoji ognjeviti besedi pri Xaquixaguani 9. aprila 1548 vso Pizarrovo vojsko pridobil na svojo stran, uporni guverner pa je zbežal in potem svoje zločine nad domačim prebivalstvom skesano poplačal na rabeljskem tnalu. V tistem času je tudi Mexiko dobil novo človekoljubno ustavo.
Ta uspeh premoči duha in nravstvene sile nad pohlepom, tiranijo in brezzakonjem ter plemenskim sovraštvom je samo eden iz premnogih, ki dokazujejo, da je to, kar je nravstveno edino prav, edino prav tudi s političnega stališča. Ta nauk je zlata vreden tudi in posebno ▼ našem času.
(jjOAp&dckMtvo
Banovinski proračun za 1.1939-40
Vkljub povečanju Izdatkov ostanejo davčne dajatve neizpremenjeno
Le i* malo iut nu loči od konca •edanjega
proračunskega leta, ker morajo biti s 1. aprilom v veljavi že novi proračuni: tako državni kot banovinski in mestni. Objavili smo že proračune naših najvažnejših mest, ni pa še objavljen državni proračun. Sestavljen pa je tudi že banovinski proračun, saj se sestane banslu svet naše banovine k svojemu zasedanju že 16. t. m.
Da uvodno takoj povemo najvažnejše: aort banovinski proračun je sicer zaradi potreb banovine na najrazličnejših poljih — saj se tudi stavlja-jo na našo banovino velike zahteve — višji, vendar ostanejo vse davčne stopnje neizpremenjene. Povišanje izdatkov je torej uravnoteženo s pričakovanimi višjimj dohodki do dosedaniih davčnih atopnjah.
Izdatki
Proračunski predlog za 1939—1940 je izdelan po istih načelih, kot je bil izdelan proračunski predlog za 1938—1939, vendar se ta način razlikuje od končnovcljavnega in objavljenega proračuna v toliko, da loči posebej banovinsko upravo od podjetij, katerih višji izdatki so izkazani v proračunu banovinske uprave samo z ono vsoilo, ki jim je potrebna za uravnovesenje proračuna, torej « prispevkom banovine banovinskim ustanovam in zavodom iz proračuna banovinske uprave, ta-rej iz občnega proračuna.
Če se držimo predlogov za 1938—1939 ln 1939 do 1910, vidimo, da je proračun občne banovinske uprave zvišan za okoli 6 milij. din, proračun bn-novinskih podjetij pa je zvišan za okoli 9 milij. din, loda od slednjega zneska odpade na Kranjske deželne elektrarne 5 milij. din. Banovinsko električno podjetje se je namreč zelo razširilo, povečala prodajo in proizvodnjo svojega toka ter namerava izvršiti še veliko investicij. Zato vidimo tudi zvišanje proračuna KDE od 16 na 21 milij. din, kar pa ne zadeva davkoplačevalcev, saj bodo ti povečani izdatki kriti iz povečanih dohodkov elektraren samih. To velja tudi za ostala banovin-ska podjetja, ki računajo, da bodo s povečanimi dohodki krila tudi svoje povečane izdatke.
Po posameznih oddelkih kaže proračun naslednjo sliko (brez podjetij) v tisočih dinarjev:
1938—1939 1939—1940 ohčnl odd. In Ji. pis. upravni oddelek kmetijski prosvetni tehnični
soc. pol., nar. zdravje
finančni
trg., obrt. in Ind. prispevek ban. podj. prorač. rez. kredit skupna vsota
Povečanje števila osebja
Iz tega je razvidno, da znaša skupno poviSa-nje v občnem proračunu 6.296 milij. din. To povišanje je v zvezi s povišanjem števila uredništva,
kakor ga zahtevajo potrebe tiradovanja. Predvsem so ee povečali zaradi višjega števila usluž-
Investicije za šolstvo
6.791	71.186
1.260	1.318
9.525	9.797
22.615	26.569
37.550	40.075
12.748	12.937
19.674	18.090
2.829	3.221
16.008	16.286
1.002	1.000
130.005	136.299
Ker je zgradba vseučiliike knjižnice že pred zaključkom, je banovina zmanjšala svoj prispevek podpornemu skladu za vseučiliško knjižnica od 200.000 na 100.000 din. Nove pa so postavke:
za zgradbo novih gimnazijskih poslopij, odn. anuiteta 1 milij.;
za odkup licejskega poslopja v Ljubljani pol milijona din in
za popravila na drž. realni gimnaziji v Mariboru 164.000 din.
Tehnični oddelek. Poleg povišanja osebnih izdatkov zaradi novega osebja je omeniti tu zvišanje skoraj vseh postavk za vzdrževanje cest in mostov. Nadalje je med drugim povečana podpora pri odplačilu dolgov okr. cestnim odborom in občinam za cestne in mestne zgradbe od 300.000 na 440.000 din, za nadaljevanje gradnje ter anuitete in obresti za gradnjo ceste Ljubljana—Litija—Radeče od 500.000 na 788.000 in za anuitete in abre-
•tl cestnih posojil od 2,000.000 na 3,142.000 din. Med raznimi gradbenimi izdatki navajamo ie povišanje postavke za izredna vzdrževalna dela in adaptacije uradnih poslopij v Knafljevi ulici in Bleivveisovi cesti. Predvidena je tudi gradba stanovanjske hiše pri baijovinski garaži, nadalje 50.000 din za popravila na banovinskih poslopjih na Bledu.
Izdatki za bolnišnice
Socialna politika in narodno zdrav)«. Zvišani
»o razni socialno politični izdatki, prispevki za splc\šno zdravstveno službo, za zdravljenje siromašnih v združenih zdravstvenih občinah od 900.000 na 1,000.000 din. Znatni pa so tudi investicijski izdatki, ki so na novo vneseni naslednji: oprema nadzidka porodnišnice pri javni bolnišnici v Celju 70.000 din, ureditev stanovanjske hiše hiralnice v Vojniku 50.000 in adaptacija in oprema banovinske hiralnice v Gornji Radgojii 300.000 dinarjev.
Finančni oddelek. Med osebnimi izdatki so
povečini izdatki za pokojnine od 700.000 na 800.000 dinarjev, zmanjšani pa so izdatki za anuitete in obresti in vračilo banovinskih posojil od 16 na 15 milij. din.
Oddelek za trgovino, obrt in industrijo. Ker ne zadošča samo materialni kredit v znesku 30.000 din za banovinsko poklicno posvetovalnico, je vnesena v proračun še plača uradniškega pripravnika za to velevažno in potrebno ustanovo. Povišani so upravni in režijski stroški za nekatere ustanove, ki spadajo v ta resor. Nova je poslavka 10.000 din za gospodarsko statistiko in preglede industrijskih podjetij.
Tujski promet.
Z ozirom na vedno večji pomen tujskega prometa so povečane podpore tujskoprometnim zvezam za 20.000 na 120.000 din, vnesena je nova postavka 80.000 din za podporo občinam turističnih krajev, odnosno krajevnim turističnim odborom in na novo vsebuje proračun tudi postavko 100.000 din kot prispevek k banovinskemu skladu za pospeševanje turizma.
Borze
Ljubljana, 4. februarja,
Devizni trg
V preteklem tednu ni bilo na našem devte-nem trgu glede tečajev nikakih bistvenih sprememb. Tečaj funt šterlinga znaša še vedno 238 din, ažio 8.4%, kar da skupno 258 din.
Tudi klirinška marka je obdržala tečaj 18.70 do 13.90, vendar pa kupčije v klirinških markah niso bile znatne v primeri s prejšnjimi tedni, zlasti je popustila kupčija s terminskimi markami.
Tečaj grških bonov je konec tedna znašal v Belgradu 36.65—37.35, v Zagrebu pa 36.00—37.60 (37.25).
Pretekli teden Je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7426 milij. din v primeri z 11.52, 10.122, 10.945 in 7.756 milij. din v prejšnjih tednih.
Na zagrebški borzi je devizni promet znašal 25.6 milij. din napram 37.3 v prejšnjem tednu, na^ belgrajski pa 44.1 napram 33.5 milij. din. Pretežni del deviznega prometa odpade na funtster-linge, v katerih je zaradi nezadostne privatne ponudbe morala intervenirati Narodna banka.
Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev ter tečaja 257.13—258.87 (258) za funtsterlin, so bili danes:
Newyork	54.96— 55.35
Pariz	145.30—146.30
Zttrich	12.41— 12.50
Amsterdam	29.57— 29.77
Brussel	9.28— 9.34 Za valute in šalterske devize so plačevali ko-
nee tedna ljubljanski	denarni zavodi približno naslednje cene;
valute šalter. devize
amerikanskl dolar funlšterling francoski frank švicarski frank holdanski goldinar belga
52.50	53.29
249.-T	249.33
142.—i	140.88
12.—	12.04
28—	28.68
9.—	0.—
Pod pokroviteljstvom češkega konzula g inž Stanislava Minjovskega jugosl. krstna predstava prekrasnega češkega tilma
Film z državno nagrado za umetnost. — Film po romanu K. Svetlove
Triumf slovanske filmske umetnosti I Jlrlna Stepničkova — Witeslav Vejražka ln Mirko Eliaš Križ n pofoha	Publika je še bolj navdušena kakor pri »Poročniku Rjepkinuc
■ ««» jiwniuii»cijonuin vvonri^n nuimuia £ iu u i
Križ ob potoku
Predstava danes ob t0'30 dop.
po znižanih cenah ln ob 15., 17., 19. In 21. url.
KINO UNION-Tel. 22-21
Dohodki
Slika proračunskih dohodkov za 1938—1939 in 1939—1940 je naslednja (v tisočih dinarjih):
1938—1939 1939—1940
doklado	62.764	68.342
delež na skup. davku		
na posL promet	2.900	2.900
trošarine	89.000	39.550
takse in davki	17.»50	19.000
odkup, za oseb. delo	1.100	100
terjatve iz prejš. let	3.450	8.450
razni dohodki	2.938	2.956
skupno *	130.002	186.298
Oblastvena koncesllonlrano mizarsko ln pogrebna podletla
N.Gogala na Bledu
ima v saloni vsakovrstne lesena tn kovlnaste krste ■
vložki za prevoz tn Brobniee od preproste do najfinejše Izdelrve. Obenem Vam nndi vse zraven spadajoče potrebščino, dekoracijo sobe itd. po 7,natno znižanih cenah. V slučaju potrebe kličite telalon 352 in zahtevano se Vam v najkrajšem časn dostavi n« dom. — Postrežba točna, plačilni poboji ugodni.
beneer Izdatki občnega, nadalje tudi kmetijskega
in tehničnega oddelka, Skupno znaša število novih uslužbencev občne banovinske uprave okoli 100.
Se večji del povečanja pa odpada na materialne izdatke občne banoviniske uprave. Tu nam kaže primerjava dosedanjega proračuna z novim predlogom naslednje izpremembe:
Povečanje materialnih izdatkov.
Občni oddelek in glavna pisarna: Nova Te postavka 15.000 din za stroške tečajev za banovinske uslužbence.
Upravni oddelek. Pri nekaterih pozicijah stvarnih izdatkov so bila po potrebi izvršena zmanjšanja, pri nekaterih povečanja. Povečana je med drugim postavka: pomoč občinam pri odplačilu dolgov od 150.000 na 180.000 din.
Kmetijski oddelek. Tudi v novem proračunu je vsebovana vsota 1 milij. dinarjev za brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov, odn. prispevek skladu. Nova je postavka 25.000 din za plačilo obresti vinarskim zadrugam za posojila za obratno glavnico. Nadalje je nova postavka za gozdarsko statistiko v majhnem znesku 5000 din, za strokovno izpopolnjevanje hudourniškega osebja v znesku 5000 din. Se nadalje je vnesena postavka 100.000 din kot prispevek za ureditev kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, odn. za nakup zemljišča.
Prosvetni oddelek. Prispevek za vzdrževanje ljudskih šol je povečan za 0.85 na 17.3 milij. din. Povečane pa so tudi skoraj vse druge postavke za podpore. Nova je postavka 10.000 din za prosvetno propagando. Povečane bodo tudi podpore športnim organizacijam itd. za 140.000 na 400.000 dinarjev. Razumevanje kr. banske uprave za našo najvišjo znanstveno ustanovo Akademijo znanosti in umetnosti sc vidi tudi v tem, da je v proračunu vnesena kot pcndpora tej akademiji V6ota 50.000 din. Nadalje so vnesene še nove pozicije za podpore važnim prosvetnim ustanovam kot n. pr. mlademu Muzejskemu društvu v Skofji Loki, šolskemu muzeju in ogledni šoli v Ljubljani. Slovenski šolski matici in raznim drugim znanstvenim društvom. Zvišana jc tudi podpora ljubljanskemu narodnemu gledališču za 10.000 na 50.000 din (vpo-števati je, da je najboljši podpiratelj našega gledališča banska uprava s tem, da je gledališče v njenih zgradbah in da nosi stroške za renovacijo.)
Razumevanje za našo kulturo se kaže tudi v tem, da je banovina mislila tudi našo glasbeno kulturo Zato je vnesna v proračun postavka: 10.000 din kot podpora ljubljanski Filharmoniji in postavka 20.000 din za nagrade za izvirna glasbena dela.
Ii podrobnega pregleda dohodkov J« razvidno,
da ostanejo doklade, trošarine, takse in druge davščine popolnoma neizpremenjene, povečanje proračunskih vsot dohodkov pa je pripisovati dejstvu, da se je odmerna podlaga n. pr. za banovinske doklade zvišala in da so bili nadalje pro-računani dohodki prilagodeni dejanskemu donosu
v zadnjih letih. Doklada ostane nelzpremenjena: 50% občna, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska doklada, torej skupno 95% (za občine, ki plačujejo zdravstveno in cestno doklado).
Banovinske trošarine bodo dale naslednje donose (v oklepajih podatki za 1938—1939, vse v milij. din): na alkoholne tekočine 18.0 (18.0), na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače 0.15 (0.15), na kvas 2.0 (2.1), na bencin 2.5 (2.8), na električno energijo 2.0 (2.3), skupne banovinske trošarine po uredbi o skupnih banovinskih trošarinah 9.5 (9.5), na pnevmatike 2.3 (2.5), na jedilna olja 0.85 (2.3), takse pa: 40% doklada k drž. taksi na vstopnice 1.0 (0.7), na lovske izkaznice 0.2 (0.35), na lovišča 0.5 (0.5), 2% taksa «od prenosa nepremičnin 10.S (10.0), 50% doklada k dopolnilni prenosni taksi 0.95 (0.95), na zavarovalne premije 0.7 (0.7), na dediščine 0.65 (0.45), izkupiček za banovinske kolke 4.2 (4.2) milij. din.
Odkupnina za osebno delo je znižana v proračunskem donosu od 1.1 na 0.1 milij. din.
Bednostni sklad
Proračun bednostnega sklada je ostal tako v dohodkih kot v izdatkih neizpremenjen na 6.85 milij. din in je stauje davščine tudi tu neizpremenjeno.
Seznam predmetov, ki se morejo uvažati iz neklirinških držav samo z odobritvijo Narodne banke
Minister financ je dne 30. januarja 1939 podpisal odlok, po katerem se od 14. februarja dalje ne more uvažati naslednje blago iz neklirinških držav, če uvoznik ne razpolaga s predhodnim pooblastilom Narodne banke:
tar. št. 5.1 riž, oluščen. — 5.2 rii, neoluščen.
—	7.2 paradižniki. — 7.3 čebula. — 18.1 a—c limone, pomaranče, mandarine. — 19 banane. — 23 pinjoli, kokosovi orehi in drugi eksotični orehi za jed, rožiči, kostanji maroni itd. — 25.1 surova kava. — 27.1 surov kakao. — 28 čaj. — 29 začimbe v zrnu, luski, oluščene, tolčene ali zmlete. — 31 oljnato semenje. — 38.1 nomb. prediva, 6urova močena itd. — 38.3 jutina vlakna za predenje. — 43 rafija. — 65 čebelni vosek. — 67 loj surov ali topljen. — 69 ribja mast, ribje olje, spermacet. — 71 ovčja volna, surova ali prana. — 72 kozina domače in angorske koze in dlake vseh vrst divjačine. — 76 1 ca—b goveje kože. — 96 surova nepredelana pluta. — 100.4 kolofonija. — 105-106 rastlinska masla. — 159 azbest, amijant in hrizo-lit. — 169.1 antracit. — 169.2 črni premog. — 169.4 koks. — 172 naftine smole. — 176 katranova olja iz premoga. — 177.4 parafinsko olje, solatno olje, olje za mazanje. — 183.1 očiščen parafin. — 200 boraks in borni preparati. — 230 ekstrakti in materije za strojenje kož. — 234.1 gotova zdravila.
—	235.2 ostali lekarniški kemični proizvodi in preparati ter lekarniški proizvodi. — 237 barvilni preparati. — 238 umetne organske barve. — 242.1 trso premog. — 261.2 puder, pomade, rdečila in belila. — 274 bombažna prediva enovrstna. — 275 bombažna prediva dvo- ali večvrstna. — 277 gladke bombažne tkanine. — 278 bomb. žamet, pliš in slično. — 288.1 surova juta, manila, ramija in ostala rastlinska vlakna. — 290 prediva iz konoplje, lana in ramije, enožična. — 293 prediva iz jute, manile, ramije itd. iz tar. post. 288, razen iz post. 291 večžična. — 305 vreče iz jutinih tkanin.
h
Do sedaj je po vsem svetu dosegel največji uspeh film
ROBIN HOOD
in si ea 5e danes lahko ogledate. Se o nobenem filmu ni bilo toliko laskave pohvale kakor ravno o »Robin Hoodu«. - Danes ob 15., 17.. 19., 21. url. KINO MATICA • Tel. 21 -24
Kino SSoga tei.27-30
Ob 15., 17., 19. in 21. uril »■
SShirlev Templs: OTROK IZ PREDMESTJA!
Življenje In vzdušje pariških nočnih lokalov v meslu liunezni, erotike in strasti I f RS1C0ISE KOSAT, ALBERT PREIEAN. LISSETTEIAUHIN
—	308-511 ovčja volna in dlake ostalih Hvali — 312.1 predivo česane volne, enožične. — 312.2 iste večžične. — 313 1 a predivo iz grebenane volne enožične. — 312 1 b ista, večžična. — 317 volnene tkanine. — 327 predivo iz umetne svile, floret in buret. — 329.1 predivo iz naravne svile. — 331.1 goste svilene tkanine. — 341-348 premazane in natopljene tkanine. — 869 bombaž za čiščenje strojev itd. — 370—381 etrojena koža in izdelki. — 382 strojena in nestrojena krzna. — 386 kavčuk in gutaperka. — 393.1 c cevi in ovoji za pnevmatike.
—	418.1 b trakovi za filme in filmi. — 439 izdelki iz plute. — 440.1 zamaški iz plute. — 441.2 papirna masa iz lesa, slamo itd. — 526 odpadki, komadi razbitega stekla. — 537 železna in jeklena pločevina. — 539 železne cevi. — 588 odpadki od železa. — 590 aluminij. — 611 surov cin v kosih, cinasta pločevina. — 624 surov baker. — 616.1 parni kotli. — 650 parne sesaljke, turbine itd. — 652 motorna kladiva, motorna dvigala itd. — 655 šivalni stroji. — 657 stroji za tekstilne industrije.
—	658.11 neomenjeni stroji za industrije in deli.
—	662 na drugem mostu neomenjeni stroji in aparati. — 663 dinamoslroji, alternatorji in elektromotorji. — 665 1-5 električni aparati. — 665.6 radijski aparati in njih sestavni deli. — 672—674 kolesa in motocikli 8 priklopnimi vozovi. — 657 avtomobili in njih rezervni deli. — 685 računski stroji, pisalni in razmnoževalni stroji. — 697.1 fur-niture za žepne ure.
S tem so razveljavljene dosedanje liste teh
predmetov od 1936—193.8, *
Devizna banka. Dne 29. januarja smo objavili daljši uvodni članek na gospodarski članek pod naslovom »Devizna banka«, v katerem smo zavzeli stališče do nekih predlogov, ustanoviti v naši državi devizno banko. Izrazili smo prepričanje, da devizna banka ni rešitev iz današnjega položaja, ampak da je treba najprej poizkusiti z reorganizacijo Narodne Ranice. Naš članek je ponatisnil tudi zagrebški »Jugoslovanski Lloydc. Na naše veliko začudenje pa vidimo sedaj v tedenski reviji »Narodno blagostanje«, ki izhaja v Belgradu, da smo mi tisti, ki zanovarjamo misel ustanovitve take devizne banke. Kdor je pazljivo prečital naš članek, ve vendar, da smo zavzeli do devizne banke odklonilno stališče in se čudimo, kako nam more »Narodno blagostanje« podtikati teze, o katerih nismo nikdar pisali.
Konkurz je razglašen o Imovini Sulerja Hermana, trgovca v Zgornji Sušici, občina Bizeljsko, prvi zbor upnikov 15 februarja 1939, oglasiti se je do 10. marca 1939, ugotovitveni narok 15. marra.
Licitacije: Dne 6. lebr. bo v pisarni Štaba utrjevanja v Ljubljani licitacija za dobavo aparatov in strojnih naprav za potrebe dravske delavnice; dne 7. ftbr. tehničnega orodia in pribora.
—	Dne. 7. febr. bo v skladišču glavno carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo robe. kateri je rok ležanja pretekel (svilena tkanina, barve, dežniki, bombažna tkanina i. dr.}
Važna za naše izvoznike Je okrožnica Narodne banke št. 16 od 31. januarja t. 1. Finančni minister je namreč pooblastil Narodno banko, da sme
od izvoznikov določenega blaga kupovati devize po posebnih tečajih, to so namreč tečaji, obračunani na podlagi tečaja 258 din za funtsterling. Za slovenske izvoznike pridejo med temi izvoznimi predmeti v poštev: deli za zaboje (samo pri izvozu za Palestino), upognjeno pohištvo ter ogrodja in deli ležalnih stolov, razni lesni izdelki, deloma tudi vino in papir. Ker bodo izvozniki prejemali tako višje tečaje kot do sedaj, je pričakovati, da se bo izvoz navedenih predmetov povečal, kar bo v korist prizadeti industriji in našega deviznega gospodarstva.
Denar
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.71, London 20.7225, Newyork 442.875, Bruselj 74.775, Milan 23.30, Amsterdam 238.30, Berlin 177 80, Stockholm 106.70, Oslo 104.12, Kopenhagen 02.525, Praca 15.15, Varšava 83.65, Budimpešta 87.00, Atene 3.80, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, tlelsingfors 9.1375, Buenos Aires 101.75, Sofija 5.40.
Svinjsko mast
prima ekspertno
SALAME, SLANINO znamke Predor«
ima stalno v zalogi
Janko Predovič, Ljubljana,
Poljanska cesta 73. — Telefon 21-30.
Živinski sejmi
Cene litine in kmetijskih pridelkov t> Celju dne 1. februarja: voli I. vrste 5.50, II. vrste 5.—, III. vrste 4 do 4.50, telice I. vrste 5.—, II. vrste 4.50, III. vrste 4—, krave I. vrste 4.—, II. vrsto 3.—, III. vrste 2.50, teleta L vrste 5.50 do 6.—,
II.	vrste 5.—, prašiči špeharji 9 do 10, pršutarji
7	do 8 din za 1 kg žive težo. — Goveje meso
I.	vrste prednji del 11 din, zadnji del 12 din, goveje mesto II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14 do 18 din, slanina 16 do 17 din, svinjska mast 18 do 19 din, čisti med 18 do 20 din, goveje surove kože 8 do 10 din, telečje surove kože 10 do 12 din, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 190 din, ječmen 190 din, rž 190 din, oves 180 din, koruza 140 din, fižol 200 do 350 din, krompir 100 din, seno 70 din, slama 45 din, jabolka I vrste 500 din, II. vrste 400 din,
III.	vrste 300 din, pšenična moka 300 do 350 din, koruzna moka 200 do 225 din za 100 kg.
Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 1. februarja: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 4 din, krave I vrste 4 din. II vrste 3.50, III. vrste 2.50 do 3 din, teleta I. vrste 5 50 do 6 din, II. vrste
5	din, prašiči špeharji 8.50, pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. — Govejo meso I. vrste 12 din,
II.	vrste 10 din. svinjina 17 do 18 din, planina 18 din, svinjska mast 20 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 14 din za 1 kg. — Pšenica 180 din, koruza 140 din, fižol 200 do 300 din, krompir 75 do 100 din, seno 70 do 80 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 500 din, II. vrste 400 din, III. vrste 300 din, pšenična moka do 350 din, koruzna moka 225 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 12 din za 1 liter, finejše sortirano vino v gostilnah 16 din za 1 liter.
Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Mari' boru (mesto) dne 3. februarja: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3.60 din, telice I. vrste 4.75 din, II vrste 4 din, III. vrste 3 din, krave I. vrste 3.90 din, II. vrste 3.70 din, III. vrste 2.50 din. teleta I. vrste 6 din, II. vrste 4.50 din, prašiči špeharji 10 25 din, pršutarji 7.75 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del
8	din, zadnji del 10 din. III. vrste prednji del
6	din, zadnji del 8 din, svinjina 13 din, slanina 14 do 15 din, svinjska mast 10.50 din, čisti med 18 din, goveje sutovp kože 9 din, telečje surove kože 11.50 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 210 din, ječmen 215 din. rž 185 din, oves 210 din, koruza 170 din, f;žol do 330 din, krompir 100 din, seno 75 din, s'ama 40 din, jabolka L vrste 600 din, II. vrstp 450 din. III. vrsto 300 din, suhe češplje T vrste 1200 din. II. vrste 1000 din, III. vrste 800 d'n. pšenična moka do 325 din, koruzna moka 170 din za 100 kg.
Ob mrtvaškem odru škofa dr. Gnidovca
Množice ljudstva se poslavljajo od pokojnega škofa
Ljubljana, 4. februarja.
Kako globoko so spoštovale najširše množice Skola dr. Gnidovca, čeprav je opravljal nadpastir-sko službo v daljnem Skoplju, se je pokazalo sedaj, ko ljudje v tihi žalosti stalno oblegajo mrtvaški oder pokojnika v škofijski palači. Ljudje so s svojim čutom doumeli ves veliki svetniški lik dr. Gnidovca. Škof dr. Gnidovec je na mrtvaškem odru v dvoranj v drugem nadstropju škofijske palače, kjer je stalno polno vernikov iz vseh slojev ljudstva, ki goreče pomolijo kratko molitev za pokojnika, ali boljše rečeno, ki se priporočajo pokojniku za priprošnjo v nebesih. Nato pa se umaknejo, da napravijo prostor neštetim drugim, ki stalno prihajajo, tako da je stopnišče vedno polno vernikov in častilcev pokojnika.
V škofijski ordinariat prihajajo sožalne brzojavke in sožalna pisma, razne ugledne osebnosti in predstavniki oblasti in korporacij pa prihajajo, da škofu dr. Rožmanu osebno izrazijo svoje sožalje. Med drugimi so telegraiično izrazil; svoje sožalje: škof M i š ič iz Mostarja, škof Carevičiz Dubrovnika, škofButorac iz Kotora, ban Marko Novačevičiz Skoplja, francoska Šola v Skoplju in nje voditelj dr. D e r i e u x , cerkveni odbor v Prizrenu, Katoliška akcija in Mari-
Po odhodu prvega rektorja zavoda sv. Stanislava je imenoval škof dr. A. B. Jeglič 23. avgusta 1909 za novega rektorja gimnazijskega ravnatelja dr. Janeza Gnidovca. V neomajni pokorščini in globoki vdanosti do svojega škofa je dr. Gnidovec ponižno sprejel to visoko mesto in bil potem rektor zavoda in ravnatelj gimnazije do svojega odhoda iz zavoda 6. januarja 1919.
Kot mož, čigar pogledi so bili vedno uprti v Boga, se je rektor dr. Gnidovec v prvi vrsti trudil, da dvigne zavod in njegove stanovalce k čim višji svetosti. Posvete naj se gg. profesorji in pre-fekti, angelsko življenje naj bi živeli gojenci in sveta naj bi bila vsa ostala zavodska dru-
* ■■■■l,i .................. •v.-^-g——
žina pr» do zadnjega svojega posla. Da doseže ta vzvišeni cilj, je veliko molil, prosil in dajal najlepši zgled s svojim lastnim življenjem, polnim odpovedi in premagovanja. Za gospode v zavodu je ustanovil Marijino kongregacijo in jih v njej navduševal za ljubezen do Marije in presve-tega Srca Jezusovega. On sam je bil mož, ki je veliko molil za svoje ljudstvo. i?og ve, koliko je premolil pred Najsvetejšim in pred oltarjema Ma-tpre božje in sv. Jožefa za zavod, za škofijo in sveto Cerkev. Vsak čas si ga mogel najti v kapeli. Ker je v kapeli v zimskem času precej mraz, je dobil ozebline na prstih. Vsi smo vedeli, odkod te ozebline in s spoštovanjem smo zrli na nabrekle prste in roke, ki jiii je sklepal in dvigal za nas k Bogu.
Dokler je bil v zavodu, gospod rektor za nikogar ni toliko molil kot za dijake. Malo vzgojiteljev ima tako veliko skrb in ljubezen do mladih duš, kakor jo je imel rektor dr. Gnidovec. Kot angel varuh velike dijaške družine je razpenjal kriia nad mladino, da jo varuje hudega in dviga k večnim idealom.
V njegovem nastopu je bilo nekaj posebnega. Kot bitje iz nadzemskega sveta je prihajal med nas. Sijaj svetosti je obdajal njegovo osebo. In njegova svetost se je razžarjala s takim ognjem, da je morala vsakogar ogreti. Kot velik prerok je z ogromno močjo svoje volje vodil njemu zaupano ljudstvo k Bogu. Ni ga bilo dijaka, ki bi se bil mogel odtegniti moči njegove svetniške osebnosti.
Vendar je bil v tej nadnaravni veličini neizmerno skromen in dober. Kot najzaupnejši prijatelj se je pogovarjal s teboj, se zanimal za tvoje osebne težave in nikoli ni pozabil vprašati, kako je z materjo in očetom, če sta zdrava, kako se jima sicer godi, in podobno. Kako rad je reševal dijake, ki SO imeli kake sitnosti v šoli, to dobro vedo gg. profesorji, katerim je bil on vsega spoštovanja vreden predstojnik.
flna kongregacija v Prizrenn ter Društvo sv. Vin-cencija v Prizrenu.Sožalje so izrekli in napovedali svojo udeležbo na zadnji žalni poti pokojnega škofa dr. Gnidovca: hrvatski metropolit in zagrebški nadškof dr. Stepinac, sarajevski nadškof d r. Šarič, belgrajski nadškof dr. Ujčič, krild škof dr. Srebrnič, mariborski škof dr. To-m a ž i č in senjski škof dr. B u r i č. Napovedi glede udeležbe odličnih osebnosti pa še prihajajo. Pričakuje se tudi velika udeležba vernega občinstva iz Ljubljane, bližnje in širše okolice, ki je pokojnega svetniškega škofa tako zelo spoštovalo.
Kakor smo poročali, ostane truplo pokojnika na mrtvaškem odru v škofiji še v nedeljo ves dan, v ponedeljek ob 6 zjutraj pa bo krsta s truplom prepeljana v cerkev Srca Jezusovega. Ob 10 dopoldne bo tam pontifikalna žalna sv. maša in molitve za pokojnega škofa, nakar se bo razvil pogreb na pokopališče k sv. Križu.
Navodila za pogrebne slovesnosti
1. Truplo visokega pokojnika se prepelje v ponedeljek zjutraj ob 6 v cerkev Srca Jezusovega. Takoj po položitvi na oder v cerkvi se začno olicij
| V naravi mladih ljudi je, da si žele prostosti, v zavodu pa je dijak pod pokorščino, navezan na izpolnjevanje hišnih pravil. Pa pride včasih do kakega konflikta med dijakom in vzgojiteljem. V take konflikte je gospod rektor dr. Gnidovec rad sam osebno posegal. Večkrat je kdo rekel: »K Anžku moram«, a šel je brez strahu. Mirno sta se pomenila, gospod rektor je ostal vedno popolnoma miren, četudi je bil gojenec razgret in jezen. Nezadovoljnega je pomiril in ga privedel brez vsake vsiljivosti do spoznanja, da je njemu le v korist, če premaga svojo samovoljnost in jo podredi skupnosti. Tu in tam je bil kdo jezen ali nejevoljen na kakega profesorja ali prefekta, na rektorja dr. Gnidovca pa nihče ni mogel biti hud.
Skrbno je varoval avtoriteto prefektovskega zbora. Vsi, ki so bili kdaj pod njegovim vodstvom, so polni hvale o njegovi taktnosti in tenkočutnosti.
Pri vsej svoji prijaznosti do dijakov pa od pravil zavoda sv. Stanislava ni popustil niti enega jota. Bil je silno načelen človek. Pri pokorščini je vedno poudarjal, da mora biti zaradi Boga in prav zaradi tega jo je pri dijakih vedno dosegal. On sam je bil z otroško ljubeznijo vdan škofu in svetemu očetu. Vsaka škofova želja mu je bila sveta zapoved. Njegova vdanost do škofa je bila naravnost čudovita. Svojo lastno voljo je popolnoma izročil škofu, bil je v najlepšem pomenu »creatura episeopi«. Lahko kar rečemo, da ni on živel, temveč škof je živel z njim.
Najhujša leta, kar jih je doživel zavod, so bila vojna leta 1914—1918. Ta leta so pa bila za rektorja dr. Gnidovca silno bogata. Zavod je postal bolnišnica, pozorišče velikega trpljenja. V teh časih se je pokazal dr. Gnidovec junaka krščanske ljubezni. Bil je oče ubogih ranjencev, preblagi to-lažnik umirajočih. Bil je v vedni nevarnosti, da ga napade kako infekcijska bolezen, pa se ni nič bal. Njegova velika ljubezen do bližnjega je tedaj
Prehitel si me: jaz bi moral že dva meseca biti na belgrajskem pokopališču, pa si Ti prehitel smrtno truden, da ležeš k večnemu počitku v slovensko žemljico. In ko sem Te gledal na smrtni postelji in včeraj na mrtvaškem odru, so se zopet ogreli in razžareli spomini na našo ljubljeno Ma-cedonijo. G. urednik mi je rekel, da naj kaj od teh spominčkov zaupani tudi njemu, da mi pa pri tem pušča pesniško svobodo. 1'a ni treba nič pesniške svobode, saj je bilo tam doli toliko duhovniške pastirske poezije, da jo je na Slovenskem sploh težko opisati. Pri takih osebnih spominih stopa pred oči seveda tudi oseba: toda moja osebica je majčkena in bo lahko mimo nje.
Na jug smo se odpeljali takoj dva dni potem, ko si bil na god sv. Andreja, prvopoklicanega, ruskega, grškega in macedonskega apostola, posvečen. Že na potu iz Skoplja v Prizren si pokazal svojemu duhovnemu očetu, škofu Jegliču, da je izbral pravega za macedonske klance. Škot Jeglič je na tej poti zbolel in smo le težavno in malo zapeti prišli v Prizren, Ti si pa izmed nas vseh najbolj zdržal. Vse brez izjeme si objel z očetovsko ljubeznijo: s seboj si nesel že prvi pastirski list, ki si ga sam sestavil v slovenskem srbohrvaškem in albanskem jeziku. Istotako si pri sprejemu v Skoplju pozdravil prvič svoje vernike v Skoplju in Prizrenu v vseh treh jezikih. Po ustoličenju smo drugi odšli nazaj v Slovenijo, Ti si ostal sam... Toda kmalu si nas zvabil za seboj. Minilo je leto dni, pa si že pisal v Ljubljano, da vsa Macedonija, južno od Gradskega šc nima duhovnika in župnije. Ce bi kdo prišel, bi ustanovil župnijo, da tem zapuščenim ne bi bilo treba iskati župnika po 200 in še več km daleč.
Ko sem prišel v Bitolj, si mi pisal: »Vaša župnija obsega celo bitoljsko oblast, torej od Bolgarije mimo Grčije do Albanije. Na tem ozemlju torej poiščete svoje župljane, pa jih po možnosti versko oskrbite.« Pa smo začeli rajžati, danes tukaj, jutri tam. Čez pol leta si me prišel »inštalirat«. Šla sva k vojaškemu poveljniku, da bi imeli tudi katoliški vojaki priložnost za velikonočno sv. spoved. Temu je bila ta gorečnost k»
za pokojnika in se bodo opravljalo sv. maše pri vseh oltarjih.
2.	Pogrebne slovesnosti bo začno ob 10. Dostop v cerkev ima duhovščina, sorodniki, zastopniki oblasti in korporacij. Kor cerkev ni prostorna, bodo drugi udeleženci lahko spremljali cerkvene obrede zunaj cerkve, ker bosta nameščena dva ojačevalca.
3.	Društva, kongregacijo in ustanove, ki so žele korporativno udeležiti pogreba, naj to tokom današnjo nedeljo javijo v samostan lazaristov ali osebno ali po telefonu štov. 2 0-06, da se jim določi prostor v sprevodu.
4.	Pogrebni spTovod bo šol iz eerkvo okrog pol 12 tor so bo pomikal po Prisojni ulici in Šmar-tinski cesti na' pokopališče k Sv. Križu.
5.	Natančni spored sprevoda bo objavljen v »Slovenskem domu«, ki izide v ponedeljek zjutraj.
fi. Za gospode duhovnike t doželo, ki so bodo udeležili pogreba, bo pripravljeno kosilo v samostanu. Tabor 12. Da ho mogoče pripraviti, so naprošajo gg. duhovniki, ki želijo kosilo, da to pred pogrebnimi slovesnostmi naznanijo samostanskemu vratarju.
Bratom vseh treh ljubljanskih okrožij ZFO 1
Jutri dopoldne spremimo na njegovi zadnji
rti našega velikega prijatelja svetniškega škofa dr. Janeza F r. Gnidovca, skopljanskcga vladiko. Vabimo vso brate, da se pogreba udolo-žijo y kroju brez površnikov (zato naj pn oblečejo zimsko perilo!). Zbor za vso brate v kroju jo točno ob pol enajstih dopoldne na dvorišču Vzajemne zavarovalnico na oglu Miklošičevo in Ma-sarykove ceste. Skrbito, da bo udeležba kljub delavniku in zaposlenosti čim večja!
Predsedstvo ZFO.
v resnici dosegla zmagoslavje. Da bi lažje delil tolažila sv. vere, se je v svoji gorečnosti naučil celo madžarskega jezika, ker je prihajalo v zavod veliko ranjencev madžarske narodnosti. S svojim karitativnim delom si je pridobil tudi velik ugled pri častnikih in zdravnikih. Ko so pa pršle na dan neke nerednosti, je odločno nastopi z »Non licet« in uklonili so se mu. Kljub svojemu ogromnemu delu v vojnih letih ni pozabil na gojence, ki so morali med vojni hrtim in šum. Pisal jim je pisma polna ljubezni in jih bodril k hrabrosti, da ostanejo dobri in zvesti načelom, pa katerih so živeli v zavodu.
Dasi se je gibal predvsem v nadzemskem svetu, vendar tudi na časne stvari ni pozabil. Zavedal se je, da mu je izročena skrb za zavod v vsakem oziru. S svojim ekonomom, gosp. svetnikom A. Markežem, se je pogosto posvetoval v gospodarskih stvareh. In tu ga je Bog dobro podpiral. Imel je ob sebi tako izvrstnega ekonoma, ..da si boljšega ni mogel želeti, in tako gojencem ' tudi v najhujših vojnih letih, ko so premnogi trpeli lakoto in stradali, ni nikofi manjkalo kruha in so imeli tudi v teh hudih časih dovolj zdrave hrane.
Zelo je tudi pazil na posle. Tudi posli so imeli v njem dobrega prijatelja. Vsak dan je prihajal med nje, spregovoril kako prijazno besedo in jih na neprisiljen način navajal k bogo-ljubnosti.
Cenil in visoko spoštoval je tudi sestre usmi-ljenke. Ker je bil pa tako silno zaposlen s šolo in drugim delom, je vodstvo sester prepustil modremu in v duhovnem življenju zelo izkušenemu gospodu, rajnemu profesorju Porenti.
Zdi se, da je bil gospod rektor dr. Gnidovec predvsem rojen dušni pastir za moške. Zanje je grelo njegovo apostolsko srce in pri njih je največ deloval. Sedaj je ugasnilo življenje v njegovem telesnem srcu, da po bridkem trpljenju zagori v novo življenje ob presv. Srcu Jezusovem. Vse življenje je s posebno vnemo priporočal pobožnost prvih petkov v mesecu. Tako ga je tudi božje Srce Jezusovo sprejelo na prvi petek k Sebi. Vsi, ki nas je kdaj vodil in vzgajal, mu ostanemo za vedno hvaležni, on naj pa prosi za nas pri Bogu!
toliškega cerkvenega kneza nekaj čisto novega, njegov vladika bi ne bil nikoli prišel s tako prošnjo. Pa je takoj obljubil, da bo dal v dnevno povelje, da morajo vsi katoličani popoldne k sv. spovedi in jutri k sv. obhajilu. Ti si se te »sile« ustrašil, in jo skušal ukrotiti, češ, da jo pri nas katoličanih taka reč svobodna, toda zastonj. Poveljnik je prav vojaški to težavo odpravil z besedami »V službenih pravilih stoji tako zapisano in ta je podpisal kralj in to je za mene edino merodajno. Če komu ni všeč, pa ga jutri pokličem na odgovor in naj si poišče drugega gospodarja in službo.« Popoldne si se znal lepo izmuzniti in si sedel na stol pri oltarju in tam spovedoval, mene pa si poslal doli k vratom... Drugi dan je bila poleg moje inštalacije in obhajila tudi birma. Razen olrok je bilo za birmo tudi 53 vojakov, vsi iz Banata, večinoma tudi prvič pri sv. spovedi in obhajilu... Po ustoličenju sva šla na kosilo v mojo sobico. Tam sem se Ti takoj pohvalil, da je pri nas v župnišču prav božji mir in da še nikoli ni prišel navzkriž župnik z kaplanom, ali cerkvenikom, ali z kuharico, ker sem
Iz procesije sv. Rešnjega Telesa v Skoplju. Belooblečene deklice v sprevoda
Procesija sv. Rešnjcga Telesa v Skoplja. — Škoi dr. Gnidovec nese Najsvetejše.
bil vso sam. Zato sem tudi sam pripravil za oba slavnostno kosilo: kupil sem kg kruha in sira, skuhal nekaj mehkokidianih jajc in čaja, in si me pohvalil, da sva imela imenitno kosilo. Nato si še sprejemal razne vernike, ki so prihajali k Tebi strtega srca, da jih ozdraviš po geslu božjega Pastirja in naše družbe: »Poslal me je oznanjevat blagovesjt, zdravit slrta srca...« Nato sva se odpeljala proti zahodu po stari rimski egnacijski cesti, ki je šla iz Soluna skozi Bilolj in Ohrid do Drača. Ko sem se zjutraj zbudil včasih ves gobav od slenic in uši, sem si na tej poli večkrat mislil: čudno je to, da je sv. Pavel s teh svojih potovanj poročal, kako ga je kuhala vročina, drugič zopet pekel mraz, da je bil lačen in žejen, nikoli pa ni omenil stenic, ki nimajo ne črerl in ne sejmov in ne klavnic, pa so vedno site krvi... Ali jih takrat še ni bilo, ali jih je pa bil kot Jud tako navajen, kakor pri nas hlapec bolha...
Čez dve leti sem dobil brzojav: »Pridite takoj v Skoplje, spremljali me boste po škofiji«. Iz Skoplja sva se odpeljala skupaj do Tetova. Tam sva naročila katoličanom za drugi dan sv. mašo, potem pa naprej do Gostivara. Použila sva vsak kos kruha in košček sira. Potem sva se ločila: škof na obisk h katoličanom, in drugi dan je imel prvo sv. mašo v Gostivaru, nato pa drugo sv. mašo v Tetovu. Jaz pa na konja z orožnikom k našim katoliškim orožnikom in financarjem oh albanski meji. Pozno zvečer sva prišla v Trnico. Drugo jutro sv. maša in obhajilo. Nalo takoj naprej skozi divjo sotesko ob reki Radiki mimo Žirovnice, kjer je poveljeval državnim inojarjem (graničarjem) slovenski rojak iz Gorice, do Rostuše: vsi ti kraji so bili že v moji župniji. Ko smo tam poskrbeli za duše, pa zjutraj ob 8. zopet na konja. Za pol ure sva se z orožnikom ustavila v Mavrovih Manili, nato islotako pri izviru Vardarja in sva bila ob 7. zvečer zopet v Closlivaru. lljel sem zadnji avto in bil opolnoči v Skoplju. Tam so mi povedali, da je škof naročil, da ga naj zjutraj dohitirn v Velesu, čeprav mi je prej obljubil, da pojdeva iz Skoplja skupaj. Drugi dan opoldne ga dobim v Velesu v hotelu »Zagreb«. Sedel je v svoji sobici. Veselo se pozdraviva. Poročal sem mu, kako sem opravil ob albanski meji. Vse mu je bilo všeč. samo to ne, da sem pet minut po polnoči izpil čašo vode, čeprav nisem prešnji dan razen kosa kruha in kozarca vina v Mavrovih Hanih ničesar užil. Nato je nekaj mencal in stiskal, pa ni vedel, kako bi mi povedal. Na zadnje me vpraša: »Kaj mislite, ali bi se dalo dobiti tu kje kaj kruha. Veste v hotelu je tako nerodno jesti, ker ljudje duhovnika takoj krivo sodijo.« Kmalu sein so vrnil z hlebom kruha. Sedla sva, eden na stol, drugi na posteljo. On je izvlekel iz svojega kovčka kos sira, dal meni večjo polovico in tako sva pri zaklenjenih vratih zgrizla tisti stari sir in sveži kruh, da sva si čisto usta izušila. Nalo je začel zopet mencati: »Kaj mislite, ali bi se dalo dobiti v hotelu čašo lahkega čaja?« Ko sem mu ga prinesel v sobo, sem si, ne da bi on videl (drugače bi bil preveč žalosten!) privoščil čašo piva, ko sem čakal na njegov »lehki« čaj. Takoj nato bre-vir, obiskovanje katoličanov. Proti večeru sva začela spovedovati orožnike in druge katoličane do 11. ure. Nato sva zopet pri zaklenjenih vratih pojedla vsak kos sira in kruha, zmolila večerno molitev in spat. Drugo jutro ob 4 pokonci: jaz sem tnaševal takoj, on mi je ministriral, da sem bil potem prost za spovedovan je. On pa je čakal do 9., ko je bilo skupno obhajilo. Okrog poldneva smo vse končali, zopet v najino sobico »na kosilo«, nato na avto, v Štip. Tam naju je čakal pokojni g. Pavlič in kosilo. Toda škofa ni bilo mogoče pripraviti, da bi bil šel dol v hotel, ampak jo povžil nekaj zopet gori v sobi. Takrat mu nisem drugoval: žalostno-prijazno se mi je nasmehnil, ko sem odšel z g. Pavlicem doli v hotel na kosilo... Tako sva potovala in pastirovala po škofiji mesec dni. Ko sva se vrnila v Skoplje, sem se komaj vlekel, usmiljenke so mislile, da sem bolan, škofu pa ni bilo nič ...
Ko sem po treh letih dobil brzojav, da se naj zglasim v Prizrenu, kjer sein zvedel, da moram zapustiti svojo božjo ženico — macedonsko župnijo in v Belgradu začeti drugo, sem se malo težko poslovil: ko so minili telesni napori in smo gledali svojo duhovno in pastirsko pot, smo je bili veseli. Lepo je bilo... Zdaj si pa odpočij!
Andrej Tumpej.
Marijino družbe in kongregacijo vabimo, da
se udeleže pogreba škofa dr. Janeza Gnidovca z zastavo. — Škofijsko vodstvo.
Vsa društva iz Ljuhljane-okolice in kamniškega okraja se vabijo, da se udeleže po zastopnikih z zastavami [>ogreba skopijanskega škofa dr. Gnidovca. Zbirališče jo v ponedeljek 6. t. m. in sicer ob pol 11 nn dvorišču Vzajemne zavarovalnice. Tu naj se zberejo tudi Fantovski odseki v krojih in Dekliški krožki, da potem skupno odkorakajo k cerkvi Srca Jezusovega, odkoder se bo začel pomikali mrtvaški sprevod okrog 11.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, da se |k> možnosti udeleže jutri dopoldne pogreba svetniškega škofa dr. Gnidovca. Zbirališče je ob 9.30 v Rokodelskem domu.
Jegličevci! Pogreba pokojnega prvega ravnatelja in rektorja v zavodu sv. Stanislava, škofa dr. I. F. Gnidovca, se udeležimo skupno z zavodom. Zbirališče v parku pred cerkvijo Srca Jezusovega od 10—11.
Jegličevci! Cvetličnega venca na grob pokojnega vladiko ne bomo položili. Položimo pa duhovni venec čim obilnejših denarnih prispevkov za tako nujne potrebe skopljanske škofijel
Dr. Janez Gnidovec —
rektor zavoda sv. Stanislava
Kako sva z rajnim škofom misijonarila
1 v ■ r> i • • •
po Južni Srbiji
UŽAoJl&ie novice
Koledar
Nedelja, 5. februarja: Prva predpostna nedelja. Agata, devica, mufienica. Albuin, škof.
Ponedeljek, 6. februarja: Doroteja, devica, muSenica. Tit, škof.
Torek, 7. februarja: Romuald, opat. Julljana, vdova.
Osebne novice
— Promovirana je bila na univerzi v Zagrebu 7.a doktorja medicino gdč. Lea OzimiS iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
Sodniški izpit sta opravila pred apelacij-skhn sodiščem v Ljubljani ar. 2nidaršič Pavel in Mohorič Matevž, sodna pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Čestitamo!
= Poroka na Vuhredu. V letoviški kraj Vu-hred se hodijo letoviščarji poročat. Preteklo nedeljo sta sc tukaj po,ročila dva Zagrebčana g. Vojko Bazala in Božena Senel. Ženin je sin zagrebškega odvetnika dr. Gustava Bazala in pa nečak vseuči-liškega profesorja dr. Alberta Bazala. Nevesta je pa uradnica pri Kastner in Ohler v Zagrebu. Za pričo sta jima bila gospoda predsednik in podpredsednik Tujskoprometnega društva v Vuhredu g Pavel Minarik in pa g. inž. Franjo Pabcrnik. Poročal ju je ženinov in nevestin osebni prijatelj g. župnik v Vuhredu. — Novoporočencema želimo obilo blagoslova.
Slovencem In Slovenkam!
V Mozlju pri Kočevju se bo po,kazal prvi sad slovenskega dne v Kočevju: Prosvetni dom. Mozclj je največje slovensko središče na Kočevskem, kjer sc je ustanovilo prvo Prosvetno društvo in se naglo razširja naše narodno delo. Sami kočevski Slovenci pa ne zmorejo vsega. Zato se obračajo na katoliške Slovence in Slovenke s prošnjo, da jih podpro pri tem narodnem delu. Te dni pobirata prostovoljne prispevke za Prosvetni dom v Mozlju dva idealna kočevska Slovcnca: Pirnat Ivan, podpredsednik, in Kotnik Adolf, odbornik Prosvetnega društva v Mozlju. Prosimo Vas, ne zavrnite ju, ampak prispevajte po svojih močeh, da bo čimprej zrastla tako potrebna slovenska trdnjava v Mozlju. — »Slovenska 6traža« na Kočevskem«
K
mašM

—	Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi v čnsu od 18. do 24. februarja 1939 duhovne vaje s tečajem KA v Lichtenthurnu v Ljubljani. Vsa mlada dekleta, ki želito delaiti pri KA, so priglasite za duhovno vaje do 5. februarja na naslov: Zveza katol. kmečkih mladenk, Ljubljana. Masa-rykova c. 12. Celotna oskrt>rtiha znaša 130 din. Vso udeleženke naj pridejo v zavod 18. februarja do G zvečer.	•"" ' 1 ■ " ••••
—	Dalmatine! zahtevajo volitve v Pokojninski zavod. Zagrebški »Jularnji listi poroča iz Splita: Predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. dr. Anton Milavec se je mudil nekaj dni v Splitu in skušal doseči med posameznimi skupinami sporazum, da bi ee postavila samo ena lista za Pokojninski zavod in bi v tem primeru voliitve sploh odpadle. Ves trud predsednika dr. Milavca pa je bil brezuspešen, ker med sindikalnimi organizacijami ni bilo mogoče doseči sporazuma. Zastopniki »Saveza brv. priv. namještenika« brezpogojno zahtevajo, da 60 volitvo v Pokojninski zavod izvedejo.
—	Vzgojni teden Slomškove podružnice v Novem mestu od 9. do 14. februarja 1939. 9. febr.: O verski vzgoji družine (predava g. prosit. K. Če-rin); Dom in šola (pred. g. prof. Rakovec Josip). — 10. febr.: 0 verski vzgoji splošno (predava g. p. Silvin); Glavni in pomožni vzgojni činitelji (gdč.
JCaj jp>uwJLteT
Ko sem zadnjič pregledoval koledar Mohorjeve družbe, mi je prišlo na misel, da bi bil ta koledar prav lahko nekak imenik oseh Slovencev, ki so raztreseni po oseli deželah zemeljske oble. Ugotovili pa sem moral, da za sedaj lo ne more bili, ker je celo doma zanimanju za Mohorjevo družbo mnogo premajhno. Številke so mi pokazale, da /e na kranjskem in štajerskem vsaki le 2j. Slovenec naročen na Mohorjevo družbo. Se pa že koroški Slovenci v tem pogledu bolj postavijo, dasi so tam razmere docela drugačne ko v jugoslovanskih deželah Slovenije. Če vzamemo, da je na Koroškem, prav tako kakor n Jugoslaviji, vsak 2~>. zavedni Slovenec naročen na Mohorjevo družbo, dobimo na podlagi števila naročnikov, da je tam blizu 60 tisoč zavednih Slovencev.
Prav tako človek gleda imenik mohorjanov pn Nemčiji in Franciji in si dela svoje misli. Mnogo premalo se to človeku zdi in mnogo premalo je pri nas zanimanja za Slovence, ki so se izselili za kruhom v inozemstvo. Ali ni, da bi se človeku inako storilo, ko dobite slovenske mohorjane tam doli v pampah južne Amerike, ko vidite, koliko je mohorjanov v Združenih državah severne Amerike? Ni pa jih dobiti ne v Kanadi ne o Avstraliji, dasi tudi tam prebivajo slovenski izseljenci. Vsakega slovenskega človeka povsod po svetu bi morali najti in mu pošiljati naše knjige. In če jih sam ne more plačati, plačajmo mu jih sami. Zalo pa naj bi mo-horjani doma bolj skrbeli za tisti dinar, ki se o la namen pobira.
Sam vem, koliko je Slovencev v drugih deželah Jugoslavije, ki pa jih ni v imeniku Mohorjeve družbe. Kdor ima stike z njimi, naj poskrbi, da jih bo dosegla slovenska knjiga. Nemci n tem pogledu sila skrbe za vsakega svojega izseljenca. Pn je Nemcev HO milijonov. l\as Slovencev pa tako vedno pravimo, da je en milijon. Pa bi ne skrbeli? In vendar sem na podlagi mo-horjansklh številk dognal, da nas je o Jugoslaviji precej več ko en milijon, da pa jih je zunaj naših meja po vsem svetu vsaj še enkrat toliko! Ali naj mirno puščamo, da se nam polovica naroda zunaj n svetu kar izgublja? Zato je treba podpreti delo Rafaelove in drugih družb za naše Slovence v drugih krajih, naj si bodo že d Ameriki ali Aziji ali Avstraliji ali Afriki, kierkolU.	i
Kristina Hafner, šol. upr. iz Ljubljane - Mladika). — 11. febr.: Krščanski vzgoji nevarni činiitelji (g. prof. dr. V. Fajdiga iz Ljubljane); Vzgoja mladostnikov (predava g. Žargaj Tomo, prof. mešč. šolo). — 12. febr.: Vrline in hibe današnjega otroka (predavata gg. Šlular F., šol. upr. Valta vas in Resinan L, šol. upr. iz Toplic). — 13. febr.: Pogled v srednjo šolo (pred. g. prof. Bajuk Hugo); Pouk modernih jezikov in njega vzgojni pomen (pred. g. prof. E Mizerit). — 14. febr.: O vzgoji otroka, da postane srečen človek (pred. gdč. II. Sclnveigerjeva). Zaključno besedo poda g. nadzornik Skebe Venceslav. — Predavanja bodo v ljudski šoli v Novem mestu vsak dan ob pol štirih (pol 4) [>opoldne. Vse vljudno vabi podružnica Slomškovo družbe v Novem mestu.
—	Slomškova družba, podružnica za ljubljansko okolico priredi v nedeljo, dne 12. fabruarja t. 1. po šolski sv. maši v Št. Vidu nad Ljubljano svoje običajno zborovanje. Poslušali bomo zanimivo pre-davnje o šolstvu v severnih kulturnih državah. Referira nadzornik Erjavec. — Vsi vljudno vabljeni.
—	Sožalje za našim dolgoletnim upraviteljem
izrekajo vsej njegovi rodovini njegovi bivši učenci in prijaitelji iz Sv. Katarine nad Trbovljami.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Joscf« erenčico.
—	Dvo nesreči. Na poti iz šole v Stični v vas Mleščevo so se po stari navadi otroci med seboj nekoliko step!i. Neki deček je podrl 10 letnega po-seslnikovega sina Avguština Anžlovarja. Avguštin je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in ga jo oče moral prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Včeraj je prišla v bolnišnico tudi 28 letna služkinja Angela Močnikova iz Godiča prt Kamniku. Po nesreči jo vtaknila pri delu desno roko v slamoreznico, ki ji je roko strla in odsekala dva prsta.
—	»Oven« terpentinovo milo je Izdelek" naj- H starejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odličino milo.
—	Na bregovih Bistrice. Izdalo dijaško društvo ob svoji 25 letnici, strani 175. Cena broš. 80, vez. 40 din. Knjiga opisuje življenje slovenskega dijaka med ljudstvom in je bogato ilustrirana. Zato jo naročite pri društvu Bistrica, p. Domžale.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim" ledvic, srca. proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Žalostna smrt (50 letno starko. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji nam poročajo dne 3. februarja: Danes okrog poldneva si je v Zamešanih vzela življenje 60 letna Jeranovič Marjeta. Bila je ločena od svojega moža ter je živela lvolj samotno. Pri njej je bil le njen vnuk, ki pa je bil v šoli. Tako je lahko nemoteno opravila svoje žalostno delo. Tam v bližini dela na železnici kot delavec njen sin. Danes je prišel k obedu, a je našel vsa vrata zaprta, kar se mu je zdelo sumljivo. Pogledal je v hlev, kjer ie naš,el maitcr obešeno. Zapustila jo listek, vendar ni nič omenila, zakaj si je končala življenje. Že dalj časa je bolehala ter ee j je večkrat izrazila, da si bo vzela'življenje!
Ljubljana, 5. februarja
Gledališče
Drama. Nedelja, 5„ ob 15: Dobrudia 1916. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6., ob 15: Snegulčica. Brezplačna mladinska predstava.
Opera. Nedelja, 5., ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 6.: zaprto.
Rokodelski oder
Dane« popoldne ob pol petih bo Rokodelsko društvo ponovilo krasno romantično spevoigro »Darinka«. Petje vodi g. M. Slatnar, režiser jc g. Fr. Gajeta. Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12.
Radio Ljubljana
Nedelja, S. febr.: 8 Golobič Rudolf igra na harmoniki; vmes citre na ploščah — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Radijski šramel — 10 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10.15 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublj. — Godba grenadirske gardo igra (plošče) — 11.30 Koncert. Sodelujeta zbor »Grafika« in Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.20 Operni spevi ob spremljevanju klavirja. Poje g. Marijan Rus, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek; vmes plošče: operni odlomki — 17 Kmetijsko predavanje: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Revček Andrejček, ljudska igra (člani rad. igr. druž.) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Samospevi g. Toneta Petrovčiča. pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.30 Za krajši čas, igra Radijski orkester — 21.15 Violinski koncert g. prof. Karla Rupla, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za Dles in dobro voljo (plošče).
Drugi program!

SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI Zagreb, Zelcngaj št. 37. Telefon št. 93-80, 07-46. šef-zdravnik: Dr. Gjuro VRANEŠIC
_ Ivana Cankarja zbrani spisi (20 zvezkov) z
uvodi in opombami Izidorja Cankarja so največje slovensko književno delo, dolžnost vsakega zavednega Slovcnca in ponos vsake knjižnice. Izdala in založila jih je Nova založba v Ljubljani, Dobe se tudi posamezni zvezki.
_ Tujskoprometna zveza priredi izlet v Trst,
Gorico in Idrijo na Jožefovo z odhodom iz Ljubljane 18. marca. — Prijave sprejemajo biljetarnice Putnika.
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljen »Pravilnik o ustanavljanju in ureditvi lekarniško sanitetnih skladišč, laboratorijev, lekarn in priročnih lekarn bratovskih skladnic«, dalje »Pogoji za pridobivanje pravice do specialnosti iz balneologije in klimatologije« in »Odredba o seznamu držav, okuženih s krompirjevim rakom, zlatico in moljem in San-Josčjcvim kaparjem.
po dxž,atd
*	Boj človeka s steklim psom. V karlovškcm okraju se je v zadnjem času razširila med psi steklina. Zaradi tega so pobili že precej psov, bilo pa je že tudi več ugrizov, katerih žrtve so zdravijo v bolnišnici in v 1'asteurjevem zavodu v Zagrebu. — Ko je te dni kmet Marko 1'etrič iz karlovške okolice šel po ccsli v Karlovac, ga je med potjo napadel pes, ki ga jo ugriznil v roko, nato pa začel skakati vanj. Petriču se jo posrečilo, da je psa zagrabil za vrat ler ga pričel stiskali, da bi ga zadavil. Toda mrcina je bila premočna, da bi 1'etrič mogel izvršiti svojo namero.' Zato je psa krepko stilnil okrog vratu in ga nesel s seboj toliko časa, da je srečal ljudi, ki so psa ubili s koli. Pri pregledu možganov pobitega psa jc bilo ugotovljeno, da je bil pes stekel. 1'etrič so zdravi v karlovški bolnišnici.
*	Čudna pijača starega cigana. — Sulioliška policija je prijela starega cigana Josipa Dimoviča zaradi mešanja strujiov. Cigana jo prijavil 27-letni Josip Ivandekič, ki jo žo delj časa dvoril lepotici Mariji Filipovič. V zadnjem Času pa so je jela Ivandekovifeva ljubezen ohlajevati in zato jo hotel prekiniti z njo. Lej>otica pa o tem ni marala nič slišali. Ivandekovič se je obrnit na cigana Dimoviča, o katerem je šel glas, da zna pripraviti takšno pijačo, ki povzroči, da se v onem, ki jo pije, ohladi ljubezensko nagnenje. Cigan In Ivandekovič sta šla v lepotičino stanovanje, kjer je cigan dal Mariji pili svojo pijačo. Medlem ko je Marija pila, je cigan mrmral nerazumljivo besede. Učinek pijače na deklo jo bil tak, da je jzgulila zave6t, telo pa se ji je po-
Nedelja, 5. februarja: Belgrad: 20 Vojaška godba — 21. Nar. pesmi — 22.15 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Klarinet — 21 Zab. konc. — 22.20 Plesna gl. — Praga: 19.20 Vojaška godba — 20.30 Zbor in orkester -— 21.10 Ork. konc. — 22.35 Zab. gl. — Sofija: 19 Nar. gl. — 19.30 Godalni trio — 20 Ducti — 20.55 Filmska gl. — 21.30 Plesna gl. — Varšava: 17.40 Prenos iz Katovic — 21.30 Plesna gl. — Budimpešta: 19.50 Igra — 22 Konc. picnos -— 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17 Simf, ork. — 21 Cerk. konc. — 22 Pihala — Rim-Baris 21 Kvartet — 21.50 Igra — Dunaj: 19 Ital, komorna gl. — 20.10 Pisan program — Hamburg: 20.10 Spevoigra »Sodišče norcev — 21.10 Valčki — Koln; 20.10 Opereta — Frankfurt: 20.10 Nedbalo-va opereta »Poljska kri« — Stuttgart: 20.10 Operetni večer — Monakovo: 20.10 Ital, operna glasba.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi danes ob 5 popoldne burko v treh dejanjih »Trojčki«. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji od 4 do 10 din danes dopoldne od 10 do 12 in od 3 popoldne dalje.
šlškarjil Fantovski odsek priredi drevi ob 8 v samostanski dvorani Nušičevo šaloigro »Pro-tekcijo«.	•
Telovadna akademija v Frančiškanski dvorani. Zasavsko okrožje ZFO in ZDK priredita drevi ob 8 telovadno akademijo v Frančiškanski dvorani. Na sporedu je poleg prostih vaj članov, članic, gojenk, mladenk in mladcev tudi več lepih in zanimivih točk, ki bodo gotovo zadovljile občinstvo. Zalo vabimo vse prijatelje naše mladine, da se te akademije gotovo udeleže in si nabavijo vstopnice že v predprodaji do 6 zv. v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, od 6 naprej pa pred Frančiškansko dvorano.
Na jutrišnjem koncertu v proslavo šestdeset-letnice skladatelja Antona Lajovca se bodo izvajale naslednje skladba: Gozdna samota za ženski zbor 6 6prcmljevanjem velikega orkestra. Tenorist Josip Gofitič zapoje nato samospeve: Svetla noč, Spleen, Mescc v izbi. Sledita dve simfonični skladbi: Andante in Cappriccio. Obe simfonični skladbi igra operni orkester pomnožen 6 člani
orkestralnega društva Glasbene Matic«. Nato txj zapel g. Gostič Pesem starca, O, da deklič je dragi moj in Ah, tako mi je prešla mladost. Sklepno točko alavnoatnega koncerta bo izvajal peviki zbor Glasbene Matice. Koncert bo jutri, v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani.
Predavanja
XVI. prosvetni večer je bil posvečen CeSko-
slovaški, in sicer z ideološke historične strani. Gospod predavatelj dr. Tine Debeljak je kaj lepo podal zgodovinsko ideološke smernice, Vaclavske dobo, husitske dobe i>n sedanje smeri. G. predavatelju je bilo občinstvo zelo hvaležno. Prihodnji, to je XVII. prosvetni večer, bo zdravstven večer. G. predavatelj dr. A. Brecelj bo predaval o ljudskem zdravstvu.
Krščansko žensko društvo vljudno vabi na predavanje ge Kriste Hafnerjeve »Žena v zgodovini«, ki se vrši v sredo 8. febr, ob 8 zvečer v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5.
Ženski odsek Sempetrske prosvete ima v ponedeljek 6. febr. ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predavala bo učiteljica gdč. Marija Kovačeva.
Predavanje o vplivu klime na človeka In kulturo. Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo v torek 7. febr. ob 18.15 predaval o tej temi g. univ. doccnt dr. Oskar Reya.
Pozor, smučarji! Frančikanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek 7. febr. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani športno - skioptično predavanje »Lepota in koristi smučarskega športa«. Ob krasnih naravnih slikah govori dr. Ivo Pire.
Socialno ekonomski institut v Ljubljani priredi v četrtek 9. febr. ob 20 v dvorani Delavske zbornice predavanje g. Filipa Uratnika o temi: »Letni prirastek prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji in njegova porazdelitev na poedine poklice«.
Prosvetno društvo v šiškl. V ponedeljek 6. februarja bo v samost. dvorani predavanje o »Važnosti in udobnosti«. Predava dr. p. Roman To-minec.
Podružništva SVD Šiška. V torek 7. febr. bo
predaval g. Kregar Jože iz Jezice o gladiolah. Predavanje bo v I. nadstr. deške ljudske šole, Gasilska cesta 17.
Zanimivo pedagoške predavanje. V ponedeljek 6. febr. ob 6 zvečer bo predaval v dvorani mineraloškega instituta na univerzi g. dr. Vinko Bru-men o »Vzgoji odraslih na Angleškem«. Vstopnine ni.
Prosvetno društvo Ljubljana - Dravlje bo drevi ob pol 8 v cerkveni dvorani imelo skioptično predavanje g. Vinka Zora o temi: »Narodni običaji«.
Sestanki
Od Zvezo šoferjev dravske banovine. Ker bo
na srednji tehnični šoli vsak torek in četrtek tečaj za avtomehanike in je več odbornikov zveze šoferjev na tem tečaju, bo redna seja na že določen dan, t. j. prvi torek v mesecu (7. februarja) ob 9 zvečer po končanem predavanju — ZŠDB.
Naše dijaštvo
Akademiki, Daničarji! V četrtek 9. febr. bo članski sestanek, na katerem bo predaval g. dr. Ivo Česnik »O židovstvu«. Sestanek bo ob osmih zvečer v društvenem lokalu. Udeležba za člane obvezna, člani bratskih akademskih društev va-blejnil
Kino
Zvočni kino Vič. Samo še danes predvajamo največji pevski velefilm »Beli jorgovan«. Zaradi velike dolžine filma predstave ob 3, G in pol 9 zvečer.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo! dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr, Gartus, Moste - Zaloška c. — V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 9, mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Siva moška suknja s svetlo podlogo je bila zamenjana pri lovski prireditvi na Taboru. Pošteni menjalec naj jo odda na naslov: Miro Gre-gorin, Mestni trg 15 (trgovina Mikuš).
polnoma usločilo in postalo hladno. Ko je Ivandekovič videl, kaj se dogaja z dekletom, se je prestrašil in prijavil zadevo policiji. Na zahtevo policije je cigan v minuti povrnil dekle v normalno stanje s tem, da ji je vlil v usta neko drugo tekočino. Pri tem jo spet mrmral nerazumljive 6lavke. Stari cigan noče izdati skrivnosti, kako se pripravlja ta čudna pijača. Pravi samo, da je za človeško telo povsem neškodljiva, temveč ima samo to lastnost, da izžene iz človeka ljubezen. Stari cigan se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Tako pravijo hrvatski lisli.
*	Zaradi malega dolga z bombo nad brata in mater. V vasi Samail v bližini Kraljeva je prišlo do hude družinske drame. Kmet Vojislav Plavšič je vrgel v hišo svojega brala Marka in matere Jelene prižgano vojaško bombo, ker mu bral in mati nista hotela vrniti neznatnega dolga. — Vojislav je še do pred nedavnim živel s svojo materjo in bratom pod isto streho. V družini pa je vladala velika nesloga. Vojislav je čutil, da ga brat in mati ne marata. Sklenil je zaradi tega, da razdre skupnost. Proli koncu lanskega lela je pozval mater in brata, naj si razdelijo premoženje. Vojislav je še nadalje oslal v stari liiši, njegov brat pa je bil dolžan, da zgradi novo hišo in da vzame mater k sebi. Zalo pa je moral Vojislav bratu dati 4000 din. To obvezo jo Vojislav izpolnil. Ker pa je Marko jx)lreboval denar za grajenje hiše, si je od Voji-slava izposodil še 1000 din. Pred nedavnim je Vojislav tirjal ta denar. Brait in mati pa mu nista mogla vrnili. Zaradi tega se je Vojislav maščeval. Vrgel je zvečer, ko sta brat in mati ž? spala, v sobo prižgano vojaško bombo, ki so je razpočila 7. velikim treskom. Misleč, da je ubil oba, je Vojislav pobegnil. Toda v resnici je mali ostala nepoškodovana, brat pa je hujše ranjen, vendar bo ostal pri življenju.
*	Svojo ženo jo nstrelil. Železniški uslužbenec Savo Božičkov iS je na svečnico popoldne v Novski do smrti ustrelil svojo ženo Marijo In nato šo samega sebe. Ker se ni razumela z možem, je žena Marija odšla od njega in živela z drugim. Mož jo je večkrat vabil, naj se vrne k njemu, pa ni hotela o tem ničesar slišati. Na svečnico jo Bo-žičkovič srečal svojo ženo i'ii jo vprašal, zakaj ga jo zapustila. Ona mu je kratko odgovorila, da je našla boljšega človeka. Mož je naito trikrat ustrelil na ženo in jo ubil. Nalo se je še sam ustrelil.
*	Velika množina tobaka je izginila v tobačnem skladišču v Mostarju. Policija je zaprla nadzornika Dželanoviča, ki je bil šele nedavno premeščen iz Šapljine v Mostnr. Dognali so, da je bila organizirana cela družba ljudi, ki je tihotapila in prodajala ukradeni tobak'
Anekdota
V zadnjih letih življenja so postali Goetheju pogosti obiski tujcev zelo nadležni in je zaradi tega vsak razgovor z obiskovalcem skrajšal, kolikor je bilo mogoče. Nekega dne se je prijavil za obisk neki Anglež. Angležev pa se je Goethe najbolj bal, ker je vedel, da bo vsaka beseda, ki jo bo z njimi spregovoril, natisnjena v časopisih. Zaradi tega je sklenil, da bo z Angležem govoril kolikor mogoče malo in še to samo o brezpomembnih stvareh. Anglež je stopil v sprejemnico, Goethe ga je pozdravil s poklononi, ne da bi spregovoril besedo. Anglež se je prav tako spoštljivo in molče priklonil. Goethe je pokazal z roko na stol, Anglež je sedel, ne da bi odprl usta, pričakujoč, da bo Goethe začel razgovor. Preteklo je pet minut globokega molka, nato pa jo Goethe vstal in s tem naznanil svojemu molčečemu gostu konec obiska. Ko je spremljal Angleža skozi predsobo, je pa vendar začutil nekoliko kesanja. Zato je pokazal na marmorni kip, ki je stal v predsobi in dejal:
>Walter Rcott!«
»Je mrtev!« je odvrnil Anglež in tako se Je končal ta čudni obisk
»Tt, kolega, kaj pa bi ti poSc!, Sc bi bile morje polno šnopsa?«
».Takoj bi se začel učiti nlnvutit*
Pij XI. že 16 let vodi katoliško cerkev
Katoliškemu svetu se bliža velik praznik: danes todon bo preteklo 16 lot, odkar je na prestol sv. Petra kot voditelj katoliške Cerkve stopil sedanji papež Pij XI. Izvoljen od zbora kardinalov in toplo sprejet od vsoli množic vernikov po vsoj zemlji žo 16 let sredi razburkanih časov vodi in upravlja t« večno Kristusovo zapuščino, vesoljno Cerkev. Čimbolj so svot zapleta v naduto človeško modrost, ki hrumi in si izmišlja vedno nove reči, tem bolj so oči vsega človeštva uprte v sv. očeta, ki s sv. Duhom uči in opominja in varuje tisto resnico, za katero jo Kristus trpel in umrl, da bi svetu ostala skozi vse časo čista in nepokvarjena
Proračun ljubljanskega okrajnega cestnega odbora
Ljubljana, 4. febr.
Danes je bila proračunska seja ljubljanskega okrajnega cestnega odbora, ki obsega mesto Ljubljano in okraj Ljubljana-okolica. Sejo je vodil predsednik odl>ora ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič. Seja je trajala dobrih pet ur ter je obravnavala pretežno novi proračun za leto 1939-40. Debata na seji je bilo soglasna in je bil proračun obravnavan v popolni slogi. Soglasno je bil spre-sej proračun, ki znaša 5,159.740 din. Med izdatki so glavni stvarni izdatki, ki obsegajo 1,966.000 dinarjev. Osebni izdatki znašajo 113.400 din, razni drugi izdatki: kakor vzdrževanje subvencioniranih cest in drugo pa znašajo 850.000 din. Za nove zgradbe in preureditev banovinskih cest in mostov je določenih 1,476.000 din, med temi sta največji deli most pri Zalogu, za katerega je določenih 600.000 din, in dovršitev del pri Jezeru, za kar je določenih 680.000 din.
Dohodki pa so: cestna doklada, ki je preračunana na 1,963.690 din, na razne druge prispevke in manjše dohodke, 50% prispevek banovine po zakonu o nedržavnih cestah bo vrgel 738.000 dinarjev, razni drugi prispevki banovine 400.000 dinarjev ter še nekateri drugi dohodki, tako da se bodo proračunski dohodki ujemali z izdatki.
Monoblok
Varta
za vse automobile
Zastopstvo in service:
A. GOREČ d. z o, z., poleg nebotUnika.
1 Ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen je
poklonil mesto venca 1000 dinarjev za otroško zavetišče v Zeleni jami v počastitev pokojnega škofa dr. Ivana Gnidovca, s katerim so gospoda bana osebno vezale še posebne vezi, ker je bil blagi pokojnik svoj čas njegov katehet na ljudski šoli. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega se za blagohotni dar najprisrčneje zahvaljuje!
1 Danes praznujejo na Rakovniku god sv. Janeza Boska, ustanovnika Salezijanske družbe. Ob pol 10 bo pridiga g. inšpektorja Ivana Špana, nato pa slovesna sv. maša, ki jo bo daroval g. kanonik dr. Gregorij Žerjav. Ob pol 4 bo pridigal g. kanonik, nato pa bodo pete litanije in blagoslav.
1 Teden roditeljskih večerov priredi za Bežigradom državna poskusna ljudska šola. V okviru
tega tedna bodo vsak večer ob 8. uri v šolski telovadnici pedagoška predavanja. Otvoritev in prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 6. t. m. Predaval bo dr. J. Logar, šolski zdravnik »Zdravstveno stanje naše mladinec. Vse starše vljudno vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. Vstopnine ni.
1 K stroškom za postavitev Cankarjevega po-prsja v veži ljubljanskega dramskega gledališča je prispevalo ministrstvo prosvete z znatnim zneskom. G. ministra prosvete je pri odkritju po-prsja zastopal po njegovem nalogu načelnik prosvetnega oddelka kralj, banske uprave dravske banovine g. dr. Lovro Sušnik.
1 Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto, Mestni dom, sprejme večje število niladeničev od dovršenega 14.—18. leta, ki imajo veselje do gasilske službe, med svoj naraščaj. Prijave za vstop se sprejemajo do 10. februarja 1939 v Mestnem domu.
rtdfio sodoboo WKUH REGISTROTURn
omogočr BED 10 TOČEn PBEGLEft
vse zp rrhive in pisflRno
POTREBSčinE Zfl PISRUIE STROJE
iv.eonpč
HifcnBuRoovn
PRIPOROČI)
1 Tečaj za mlado matere in odrasla dekleta v
zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije) se bo pričel v sredo 15. februarja 1939 ob 17 (5 popoldne). Tečaj bo trajal 12 ur in sicer vsak ponedeljek in sredo od pol 5 do 6 popoldne ter je brezplačen. Prijave se sprejemajo v dopoldanskih uradnih urah v imenovanem zavodu ali telefonično na 6tev. 44-71.
PUTNIK
MIKLOŠIČEVA 17
Vozovnice — Izleti — Vizumi
1 Pustni korzo v Ljubljani. Prireditelji sporočajo vsem, kateri bodo sodelovali v sprevodu na pustno nedeljo, da vse maske, alegorije, igračke z balončki morajo biti tako narejene, da absolutno ne žalijo moralnega, verskega, nacionalnega ali političnega čuta. Cenj. tvrdke, katere želijo sodelovati s svojo reklamo v sprevodu, naj se javijo do i5. februarja pismeno na naslov pusini korzo y Ljubljani. Informacije se dobe v trafiki v pasaži
in mu kazala edino praTo pot v pametno življenje do smrti in srečno posmrtnost
Po vseh katoliških mestih bodo obletnico papeževega kronanja slovesno praznovali, da talt« tudi na zunaj vidno dajo izraza svojemu veselju in ponosu, da so udjo katoliško Cerkve, po pape-stvu v trajni in nepretrgani zvozi s Kristusovo resnico. Proslave pa bodo veljalo tudi sedanjemu papežu kot človeku, ki vso svojo moči žrtvuje svoji veliki družini.
V Ljubljani bo proslava danes teden v veliki dvorani hotela »Unionc, na katero že danos opozarjamo.
nebotičnika ter vsak dan (*d 17—19 v salonu restavracije pri šestici na Tyrševi cesti.
1 lluda nesreča na Bleiweisovi cesti. Včeraj popoldne se je na Bleiweisovi cesti pripetila huda nesreča. 26 letna prodajalka na trgu Minka Ho-čevarjeva iz Kapiteljske ulice 3 se je peljala po Bleivveisovi cesti s kolesom. Nasproti ji je privozil neki vojak, ki jo je podrl s kolesom na tla. Ho-čevarjeva je dobila hude poškodbe na glavi ter je omedlela. Najbrže je dobila pretres možgan. Še nezavestno jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico.
1 Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, izreka v imenu najsiromašnejših voj-
nih invalidov, vdov in sirot vsem plemenitim darovalcem najprisrftnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljuje banski upravi v Ljubljani, mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, ministru vojske in mornarice, g. armijskemu generalu Milutinu Nediču v Belgradu, predsedniku senala g. dr. Antonu Korošcu, oblastnemu odboru UVJ v Ljubljani in vsem ostalim številnim darovalcem, ki so s svojimi veliko' dušnimi darili v denarju in blagu pripomogli k uspeli letošnji božičnici za najrevnejše naše člane.
Advokat dr. Jakob Mohorič,
LJUBLJANA
naznanja, da Je preselil svojo
pisarno z Miklošičeve ceste št. 10
na Kralja Petra trg St.3, pritliije
(ob križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice
1 Za vzdrževanje ljubljanskih cest potrebni gramoz dobiva mestna občina v prvi vrsti iz svojih lastnih kamnolomov v Lanišču in Kamni gorici pri Dolnicali. Ta gramoz je res kvalitetno in prvovrstno gradivo, vendar bodo pa za pripravljanje tega gramoza samo delavci in vožnje veljale nekaj etotisoč dinarjev. Poleg tega gramoza pa potrebuje ljubljanska občina še za okrog 1 milijon dinarjev navadnega in kvalitetnega gradiva za vzdrževanje in gradnje cest ter je v ta namen razpisala dražbo gradiva iz gramoznic in prodišč na 1. marca ob 9, dražbo gradiva iz kamnolomov •pa 2. marca ob 11 na tehničnem oddelku v kresiji. Razpis licitacije bo objavljen v prihodnjem »Službenem listu«.
1 Crepo Satin-rayo ra večerne toalete v krasnih barvah meter 18.75 din. Haniea k. d., [Mostni trg 17.
Kakor vsako leto, tako tudi letos
Samo od 23. januarja do 11. februaija
na vse naše blago, kljub našim znano nizkim cenam. Pri nas je vsak komad vidno označen s ceno in od te cene dobite velik popusti
IVAR OBLEKE:
OGLEJTE SI SEDANJE CENE V NAŠIH IZLOZBAHI ZADNJI TEDEN. SAMO SE DO 11. FEBRUARJA
prodajamo t popustom
ANTON BRUMEC, LJUBLJANA NASPROTI GLAVNE POSTE
L. 1938 14.600 bolnikov v bolnišnici
Mariborska bolnišnica je koncem 1. 1938. čisto tiho proslavila 90 letni jubilej svojega obstoja in 80 letnico poslovanja kot javen zdravstveni zavod. Iz prvih skromnih začetkov nekdanje »mestno bolnišnice« v bivši »Špitalski ulici« (sedaj Slomškov trg) s 23 posteljami
—	in po njeni preselitvi na sedanje mesto s 110 posteljami
—	se je v zadnjih 60 letih razvila v obsežno zdravstveno centralo in razpolaga sedaj s 600 bolniškimi posteljami, orga-nizatorično pa je razdeljena na 8 Specialnih oddelkov, 2 zdravstvena inštituta in na upravi s 4 odseki.
Kakor v Ljubljani, tako je bil tudi v mariborsko bolnišnico v lanskem letu velik naval bolnikov. Nekateri oddelki so bili stalno prenapolnjeni in so morali bolniki ležati na zasilnih posteljah, otomanih, nosilkah, dostikrat pa celo po trije na dveh posteljah. Relativni porast bolniškega staleža je bil v mariborski bolnišnici celo večji, kakor v ljubljanski in kakor v vseh ostalih bolnišnicah naše banovine. Pri primerjavi bolniškega staleža v letu 1918 z letom
mmKino Kodeljevo tel. 41-64™
Danes ob »/, 3., V26. in */j9. ter jutri ob 8. uri naš največji film sezone
VIVERE
Tenorist Titto Schipa poje popularne šla-gerje: Vivere in Veni-Veni
Jezdec brez strahu
Ken Maynard v najbolj napetem in pu-stolovnem cowboy-filmu
1938 vidimo, da jo takratno število 3200 bolnikov narastlo na 14.604 bolnike — torej za 460%.
Ta ogromen porast, ki ga ne beleži gotovo noben drug zdravstveni zavod, je zahteval lansko leto od zdravnikov, strežniškega osobja pa tudi od uprave višek napora. Mariborska bolnišnica je postala po prevratu zdravstvena centrala za obsežnejše območje, kakor ga ima ljubljanska bolnišnica. Zaradi tega je najprej deželna vlada za Slovenijo in potem še bolj mariborska oblast posvetila povečanju mariborske bolnišnice vso paž-njo in če bi imeli še sedaj oblastno samoupravo, bi že gotovo — to lahko smelo trdimo —- imeli tudi že novo, vsem zahtevam odgovarjajočo bolnišnico v Mariboru I 1'oleg tega vpliva lia porast bolnikov tudi gospodarska kriza, ki sili ljudi v bolnišnico, ki bi drugače raje iskali pomoči pri zdravniku. Tudi velika industrijalizacija Maribora vpliva na porast bolnikov.
Vendar pa dosega mariborska bolnišnica kljub tem ogromnim zahtevam, kljub nezadostnim prostorom in pičlim sredstvom, ki jih ima na razpolago, zelo lepe uspehe. Z zaključkom 1938. leta je dosegla mariborska bolnišnica 7. viškom izrabe svoje kapacitete v svojo tretjo razvojno dobo, v kateri se ho začela ustvarjati nova centralna bolnišnica za severni del naše banovine s preko 1200 posteljami in vsemi špecijalnimi oddelki in inštituti, s katerimi mora razpolagati zdravstveni zavod, ki stoji na višku sodobne medicine. Prvi koraki zato so že storjeni, banska uprava se je odločila za veliko denarno žrtev, da izvede svoje načrte za modernizacijo in razširjenje mariborske bolnišnice. S prvo pomladjo se bodo začela dela na dovršitvi še nedograjenega novega objekta in z zgradbo drugih projektiranih poslopij, predvsem porodnišnice, centralne pralnice in kurilnice ter novega administrativnega in stanovanjskega poslopja.
Obseg vsega dela bolnišnice v lanskem letu nam prenočujejo najbolj nazorno sledeče številke: Iz leta 1937. je ostalo na zdravljenju 644 bolnikov,
Pogled na bolnišnico.
na novo jih je prišlo 1. 1938. 14.160, tako da je 'bilo vseh 14.604. Od teh je bilo odpuščenih 13.805, umrlo jih je 386, ostalo je še na zdravljenju 413. Od odpuščenih je bilo ozdravljenih 64%, zboljša-nih 29%, neozdravljivih 4.4%, mortaliteta pa je bila zelo nizka ter znaša 2.6%. Zaradi pomanjkanja prostora je morala bolnišnica odkloniti 4516 bolnikov. Na zavodu je službovalo 185 uslužbencev in sicer 57 stalnih banov, nameščencev, 70 usmiljenih sester, 24 dnevničarjev in 34 režijskega osobja. Za zdravniško službo je bilo na razpolago 26 zdravnikov. Na novo sta bila ustanovljena lani 2 oddelka. Na I. kirurškem oddelku je bilo izvršenih 3885, na II. pa 493 operacij, na porodniškem je bilo 577 operacij, na internem 63.675 preiskav, 31.321 injekcij in punktacij ter 39 transfuzij krvi na odseku za pljučne bolezni je bilo 1926 preiskav in 10.425 injekcij. Bolnišnica je potrošila 599.900 din za zdravila, celokupni denarni promet pa je znašal 14,211.500 din.
m Ob 17. obletnici izvolitve Pija XI. za papeža bo v mestni stolni in župnijski cerkvi v Mariboru ob 8 dopoldne slovesna pontilikalna sv. maša. Vernike na to opozarjamo z vabilom, da se v molitvah združijo za blagor in zdravje sv. očeta.
111 Jegličevci! V ponedeljek, 6. februarja, bo zjutraj ob 7 v stolnici sv. maša za pok. škofom tir. Gnidovcem. Udeležite se sv. mašo polnoštevilno!
111 Maša zadušnica za častnike. V ponedeljek bo ob 9 v stolnici sv. maša zadušnica za pokojne častnike. Sv. maše se udeleži odposlanstvo aktivnega in rezervnega častniškega zbora.
m 27 osnutkov za mariborski spomenik. V petek zvečer se jo sestala v Mariboru žirija, da pregleda osnutke, ki so prispeli za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Mariboru. Vseh teh osnutkov je 27. V žiriji sta poleg mariborskih članov spomeniškega odbora tudi univ. profesor dr. Stole ter upravnik Narodne galerije Zorman iz Ljubljane. Žirija zaseda v posebni sobi mestnega gradu, v kateri so razstavljeni vsi osnutki. Zasedanje bo končano najbrž šele v ponedeljek. Po poročilu tozadevnega razpisa bodo štirje osnutki nagrajeni. Prva nagrada znaša 16.000 din, druga 12.000 din, tretja in četrta pa po 6000 din. Poleg tega je določenih 10.000 din za odkupe osnutkov. V zvezi s postavitvijo spomenika je tudi regulacija Trga Svobode, pa je moral vsak projektant predložiti poleg osnutka spomenika tudi posebne načrte za regulacijo tega trga. Izbira med osnutki je zelo odgovorna, ker so nekateri res lepi in predstavljajo prav primerno rešitev tega težkega vprašanja. Vsi osnutki bodo po zaključku zasedanja žirije razstavljeni javnosti na vpogled.
m Z 82 leti odložil tesarsko sekiro. Te dni je
zapustil težko delo 82 letni tesar Franc Stanitz. Bil je celih 64 let zaposlen kot tesar pri mariborski tvrdki Kiffman. Na pozno starost se mu jo zgodilo kot tolikim drugim trpinom — v pokoj odhaja brez pokojnine in prihrankov.
111 Nenadna smrt. V petek zvečer okrog 10 je prišel v neko gostilno na Glavnem trgu starejši moški v družbi mlajše gospodične. Naročil je za oba večerjo in pijačo. Komaj pa je začel večerjati, je nenadoma omahnil na sedežu ter se zgrudil. Priskočili so 11111 na pomoč gostjo in gostilničar, pa so čez nekaj trenutkov ugotovili, da je mož že umrl. Poklican jo bil takoj policijski zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil možgansko kap. Policijska komisija je nalo odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Bil je to 76letni upokojeni državni cestar Franc Banovšek, ki je stanoval v Ribniški ulici št. 2.
m Rdeči križ pri Devici Mariji na Brezju ima danes popoldne po večernicah v dvorani gostilne Zupan družabno prireditev, pri kateri sodolujo tudi Prosvetno društvo s Pobrežja. Cisti dobiček prireditve jo namenjen za nabavo reševalnega avtomobila.
in I. prosvetni večer. Opozarjamo na prvi prosvetni večer, ki ga priredi Prosvetna zveza v sredo, 8. t. m. ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Predava g. Kr. S. Finžgar o »odkupu Pro-šernove rojene hiše«. Vstopnina 4, 2 in 1 din.
m Katoliška mladina vabi danos popoldne svoje prijatelje v dvorano v Cvetlični ulici 28. Uprizori se zabavna igra »Davek na samce«. Sodeluje tudi godba.
111 No zamudite danes zadnjo prilike ter si oglejte na Ljudskem odru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 pretresljivo ljudsko igro »Četrta božja zapoved«, ki je pri premieri tako odlično uspela. Začetek oh 17.
m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri, v ponedljek ob 20 redni sestanek. Predava inž. Prek.
m Zamenjava starih posolskih knjižic. Pred-stojništvo mestne policije poziva vse one delavce in nameščence, ki imajo stare poselske ali delavske knjižice in ki bivajo stalno v Mariboru, da čimprej zaprosijo za zamenjavo starih knjižic. Po 31. decembru t. I. izgubijo stare poselske knjižice značaj poslovnih knjižic. Prošnji je treba priložiti staro knjižico, 2 fotografiji, 10 din za novo knjižico, domovnico in krstni list. Zadevni formularji se dobijo pri predstojništvu mestne policije v sobi št. 10.
111 Kamnica pri Marihorn. Tukajšnje Izobraževalno društvo uprizori prihodnjo nedeljo, 12. februarja, v cerkveni dvorani veselo in smeha polno burko »Gosposka kmetija«. Kdor se hoče za pred-pust od srca nasmejati, pridi pogledati
m Na Ljudski univerzi predava jutri, v ponedeljek, univ. profesor dr. Leopold Pitamic iz Ljubljane o temi: »Kako deluje državnopravni ustroj Združenih držav Amerike«. Posebno zanimanje bo vzbudil zlasti prikaz udeležbe naših izseljencev v državnem življenju Zedinjenih držav.
m Slaba vest. Na meji pri Sv. Duhu je srečala orožniko starejša ženska, ki se je podala v beg, čim je zagledala može postave. Ti so jo ujeli ter so našli pri njej veliko zalogo saharina ter vžigalnih kamenčkov. Ženska so piše Neža Verovnik ter je stara že 72 let.
Gledališče
Nedelja, 5. februarja ob 15: »Aida«. — Ob 20: »Kralj na Betajnovi«. Znižane cene.
Celje
c »Marijin vitez« v Celju. V celjskem mestnem gledališču bodo tudi lotos nastopili veliki Fran-čiškovi križarji iz Ljubljane. V nedeljo, 12. februarja jih bo pripeljal v naše mesto pojoči misijonar p. Odilo llajnšek, ki je še od lanskega lela Celjanom v prijaznem spomniu. Tudi križarjev se Celjani gotovo še dobro spominjajo od lanskega nastopa. To pot bodo podali čisto novo zgodovinsko dramo »Marijin vitez«. Opozarjamo žo sedaj občinstvo, tudi okoličane, da ne zamude te edinstvene prilike. Vstopnice dobite že v predprodaji v »Slomškovi prodajalni« polog Marijine cerkve.
c Prosvetni večer v Celju. Katoliško prosvetno društvo priredi jutri (ponedeljek) ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice predavanje o svetovnem evharisbičnem kongresu v Budimpešti. Predaval bo ravnatelj Prosvetne zveze g. Vinko Zor.
KINO METROPOL
5. do 6. febr.: »KAVCUG« (v nemškem jeziku). 7. do 9. febr.: »TARZAN — JUNAK«.
c Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju bo imela v nedeljo 1!). februarja ob 9 dopoldne v vrtni dvorani hotela Evrope svoj občni zbor.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v risalnici državne meščanske šole zanimivo predavanje o temi: »Slovenska umetnost po vojni«. Predaval bo univerzitetni profesor g. dr. Franc Sdele iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
c Podružnica SPD v Celju vabi vse prijatelje, da se udeležijo predavanja, ki bo v četrtek ob 8 zvečer v risalnici državne meščanske šole. Predaval !>o znani planindski delavec najmlajše generacije g. Uroš Zupančič z Jesenic, ki si je zbral aktualno temo »Nazaj k naravi«. Na predavanje opozarjamo zlasti skavte, gozdovnike in vse prijatelje naše prirode.
c Skoraj 11.000 smrekovih in jelkiniih sadik so letos posadili blizu Celjske koče celjski vojaki, sktavti, gozdovnikii in šolski otroci.
KINO UNION
Danes ob 10 in 14 zadnjikrat najlepši češki film »NEDOLŽNOST«. - Danes, 5. febr. ob 16 premiera filma »PUSTOLOVŠČINE TOMA SA\VVERJA<.
c Izpred celjskega okrožnega sodišča. Zaradi številnih tatvin, ki sc jih zagrešili 38 letni delavec Auberšek Franc, C. Franc in 25 letna dninarica Pire Milka, vsi iz Plešivca pri Dobrni, je sodišče Auherška obsodilo na 1 lelo strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, C. Franca na 6 mesecev strogega zapora in Pire, Milko na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Obtoženci so kazen sprejeli.
c Okrajni odbor RK v Celju bo impl v četrtek 16. februarja ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu.
c 4 m dolg hlod se je zvalil v gozdu na desno nogo 53 letnemu delavcu Kranjcu Jakobu iz Ljub-nega pri Savinji in mu jo je zlomil pod kolenom.
c V celjski bolnišnici je umri 31 letni Jelen Franc iz Sevčnika pri Sv. Andražu pri Velenju. Naj v miru počiva!
Tržič
Staršf pozor! V torek 7. februarja bo v telovadnici tukajšnje meščanske šole redni led ni občni zbor društva »Šola in dom«. Na sporeduje tudi vzgojno predavanje g prof. V. Čopiča iz Ljubljane. Starši, udeležite se v obilnem številu! Začetek točno ob 8 zvečer.
V Švico na svetovne hokej tekme
Curih, 2. februarja.
Po dolgem Času se nam je vendar uresničila lelja, da se tudi mi kot najmlajša reprezentanca •ostanemo s predstavniki tistih držav, kjer se je hokej že davno udomačil in je na najvišji stopnji
Krasen sončen dan, ki ga sicer nismo vajeni v Ljubljani, nam je pripravil dobro razpoloženje. Pred odhodom sta nas pozdravila znana športna delavca gg. Joso Goreč in Betetto: »Srečno pot in čim vpč uspeha v Švici!« Tvrdka Pielick nas je založila s poinorančami in figami, ki smo jih pridno uničevali še preko meje. Na meji nas je sprejel šef obmejne finančne kontrole gosp. Štefan lielle, ki nam je omoiročil nemoten in hiter prehod čez mejo. V Beljaku nas je pozdravil naš stari znanec kot zastopnik S. W. Villachor hokej moštva, ki nam je želel srečno pot »Ilals und Beinbrurh!« Nato nas je vlak odpeljal skozi pogorje mimo svetovno znanih letovišč M.illnitz, Bad . Gastein, Holgastein do Schwarzach—St. Veit, kjer i
smo čakali na vlak Dunaj—Innsbruek dobro uro. Za razpoloženje je skrbela domača hokejska godba Oti-Luci, pevec pa je bil kot gost znani sprevodnik, tirolski jodlar »Wogel«. Ob tej zabavi bi skoraj pozabili na krasne terene znanega Kitz-biichla, kamor česte zahaja Windsor na oddih.
V Inomostu nas je počakal zastopnik S. V. Innsbruek ter nas povabil za eno dnevno gostovanje na ledeni prostor.
Po peturnem odmoru v Inomostu, kjer smo se podprli z izdatno večerjo, smo okoli polnoči krenili proti Curihu, kamor smo prispeli ob pol 6. zjutraj. Na kolodvoru so nas čakali udobni avto-taksiji, nakar 6mo se podali v hotel »City Ex-celsior«.
Razpoloženje moštva j« dobro ln ob zaključku pismo se moštvo podaja na evoj prvi trening na umetnem drsališču v Curihu.
Temperatura 2 pod ničlo.	'J.
Državno smučarsko prvenstvo v klasični kombinaciji
za leto 1939
Slovenec Smolej državni prvak v teku na 18 km
Zagreb, 4. februarja.
Dojx>ldne se je začela na Slemenu pri Zagre-bn tekma za smučarsko prvenstvo Jugoslavije v klasični kombinaciji. Prireditelj letošnjega tekmovanja je zagrebški klub Maralon. Za tekmovanje vlada v zagrebških smučarskih krogih veliko zanimanje, ker je bilo zagotovljeno tekmovanje vseh slovenskih tekmovalcev, ki so določeni, da zastopajo državo na svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanih na Poljskem, ki bo drugi teden. Prireditev na Slemenu je pod pokroviteljstvo mministra za ljudsko telesno vzgojo Ante Maštroviča in zagrebškega župana dr. Teodorja Peičiča. Vodstvo tekmovanja je v rokah predsednika smučarske sekcije SK Maratona dr. VVeiss-manna in tehničnega vodje Zalokarja. Danes se je začelo prvenstveno tekmovanje za tek na 18 kilometrov. Čeprav je bil delavni dan, je bilo na Slemenu precej gledalcev. Ze zjutraj je pritiskalo močno sonce, tako da je bil sneg, ki že prej ni kazal najboljše, zdaj omehčan. S iom je zelo otož-kočeno pravilno mazanje smučk. Ob 11 je slarthl z Livade prvi tekač izza Uradniškega doma. Progo, ki je bila dolga 8700 m z višinsko razliko 150 m, so morali tekmovalci prevoziti dvakrat. Proga je vodila od Uradniškega doma do Sv. Jakoba, nato izpod skakalnice do najvišjega vrha
Piramide, nato zopet na Livado. Prvi ]e startal
Benediči s startno številko 57. Od slovenskih tekmovalcev so imeli Lojze Klančnik startno številko 12, Avgust Jakopič 13, Knap 32, Smolej 34, Kerštein 47. Ze po prvem krogu se je videlo, da je Smolej mnogo pred ostalimi. Ze po prvem krogu je bil tri in pol minute pred njegovim glavnini nasprotnikom Lojzetom Klančnikoin. Prvi je prispel na cilj Lojze Klančnik, eden izmed fa-voritov pa ni dobro mazal smučk in se je takoj, videlo, da ne bo med prvimi. Smolej je prišel na cilj kot še«ti. Izidi so sledeči:
1. Franc Smolej (Bratstvo) 1,33.50; 2. Kerštein (Ilirija) 1,32.55; 3. Knap Leon (I) 1,36.05; 4. Klančnik Leon (Dovje) 1,36.41; 5. Štahlman Ivan (Sm. klub Ljubljana) 1,37.07 ; 6. Zmavs Ix>vro (Bratstvo) 1,37.20; 7. Lebinger Tone (Br) 1,37.27 ; 8. Jakopič Glisti (Lj) l,38.20i 9. Pogačnik (Bratstvo) 1,38.54; 10. Petrič (I) 1,40.39; 11. Crnobori (Lj) 1,41.16; 12. Knific (Br) 1,41.44; 13. Klančnik Gregor (Dovje) 1,44.39; 14. Majnarič (Zagreb) 1,44.45.
Odstopilo je 13 tekmovalcev, tako da je na cilj dospelo skupno 34 tekmovalcev od 47.
Za alpsko kombinacijo navajajo kot prvaka KerSteina, ki sicer ni med najboljšimi skakači, vendar ima 15 minut prednosti pred Bevcem in 12 pred Gregorjem Klančnikom. Jutri dojpoldne se tekme nadaljujejo na 40 m skakalnici.
Druga smučarska tekma Zveze fantovskih odsekov
Prvak v smuku (a loto 1939 j e brat Finžgar Rudi la Krop«
Črni vrh nad Jesenicami, 4. febr.
Ob izredno lepem sončnem dnevu so se danes pričele II. smučarske tekme ZFO na Črnem vrhu. To je bilo tekmovanje za alpsko kombinacijo in sicer v smuku, katerega odskok je bil na Špano-vem vrhu. Proga je bila dolga 2800 m, višinska razlika 280 m. Tekmovalcev 1. razreda je bilo 15, II. razreda pa 24. Slednji so imeli isti odskok, a so prevozili samo dve tretjini proge.
Pred kočo je zbrane tekmovalce pozdravil načelnik ZFO Ivo Kermavner in jim želel veliko uspeha. Podrobna navodila je dal tekmovalcem smučarski referent brat Sešelj. Tehničli vodja brat Smolej pn je točno obrazložil progo. Vsi so odšli dobro razpoloženi na odskok. Med tekmovalci ni bilo najboljših naših smučarjev Pračka, Znidar-šiča in Žvana, ki so odšli v inozemstvo, da tam zastopajo naše državne barve. Tekmovanje je zaradi njihove odsotnosti izgubilo na svoji kvaliteti.
Med I. in II. razredom je bilo več razlike, kakor smo pričakovali. Medtem, ko je I. razred prevozil izredno težko progo z redkimi padci, so smučarji drugega razreda iKicosto padali. Jeseničani, ki so znani kot najboljši smučarji v drža-
vi, so vozili tako, kot smo jih vajeni videti in njihov napredek je od leta do leta večji. Letos se jim je pridružilo še lepo število drugih.
Izidi tekem so sledeči: 1. Finžgar Rudi, Kropa, 2.16; 2. Herle Franc (Ljubljana, Sv. Jakob) 2.27.4; 3. Zvan Darovin (Jesenice) 2.28.9; 4. Ber-toncelj Jože (J) 2.36.8; 5. Perčin Marjan (Škofja Loka) 2.39.3; 6. Špet Ivan (J) 259.6; 6. Žmitek Janez (K) 2.39.6; 7. Hafner Ivan (Šk. L.) 2.41; 8. Baš Darovin (J) 2.42.8. Izidi tekem za II. razred so sledeči: 1. Torkar Rudi (J) 1.25.2; 2. Langtis Dani (J) 1.27.8; 3. Pirš Darinko (J) 1.30.8; 4. Kordeš Ivan (K) 1.33.8; 5. Jeločnik Albin (L) 1.34.2; 6. Miceli Leon (J) 1.35.7; 7. Pezdir Rudolf (L) 1.41.3; 8. Šimnic Lojze (J) 1.45; 9. Kovač Franc (J) 1.46.2; 10. Gmajncr Ivan (Koroška Bela) 1.48.1.
Jutri, v nedeljo, se vrši drugi del alpske kombinacije in sicer tekma v slalomu, za katero vlada veliko zanimanje. Za slalom je sodniški zbor prepustil 18 tekmovalcev, ki so se kvalificirali v smuku.
Organizacija tekme je bila brezhibna In sodniški zbor z vsemi kontrolami je funkcioniral odlično.
Za napredek slovenskega športa
Minister za telesno vzgojo naroda g. Mnšlrovi č je v petek na večer sprejel v banski palači tudi zastojmike raznih športniii klubov, ki so mu izročili razsežno spomenico, ki obravnava najliolj pereča vprašanja v zvezi z razvojem našega šporla.
Tako se zavzema spomenica za uveljavljcnje modernega zakona o šjiortu, ki naj na principih priznavanja zasebne iniciative in varovanja popolne nepolitičnosti športnih organizacij, reši vsa vprašanja, ki v našem športu še čakajo na rešitev. Dokler pa ne bo stopil v veljavo tak zakon, naj ministrstvo za telesno vzgojo naroda omogoči ustanovitev visoke šole za telesno vzgojo. Kot prvi korak k temu naj se ustanovi stolica za telesno vzgojo na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani, ker so pri nas dane vse potrebne športne naprave. Nadalje naj ministrstvo izposluje popuste pri železniških vožnjah in sicer tekmovalcem 75%, organiziranim š|K>rtnikom pa 50%, kadar potujejo na tekme. Ukinejo naj se takse na dirkalne motorje in avtomobile. Uvede naj se obvezno zdravniško pregledovanje športnikov. Ukine naj se prejioved udejstvovanja srednješolske mladine v Športnih klubih. Pri važnejših novih cestah naj se ob straneh grado v bodoče kolesarsko steze.
Svoje dotacije naj ministrstvo za telesno vzgojo po za več let napravljenem načrtu, po katerem naj se podpirajo najbolj delavne šjx>rtne organizacije. Pri tem naj se podpira lo že začeto ali dovršeno delo privatne iniciative. Prednost naj imajo športne panoge, ki so razširjene v narodu in ki so v interesu državne obrambe, kakor: kolesarski klubi, jahaški Itd. Podpirajo naj se graditve športnih naprav in dovoljujejo prispevki za trenerje. Zastopstva naše države v tujini pa naj se financirajo iz posebnih postavk, ki naj se v bodočih proračunih že vnaprej določijo.
Za prihodnje proračunsko leto nai se sredstva razdeljujejo po drugem ključu kakor do se-
daj, ko so slovenski Športniki kljub Izrednemu prvenstvenemu položaju v državi dobili vedno najmanj podjx>re. Posebno naj se še podpira planinstvo, kolesarski šport, motociklizem, vozači in jahače. Tem bi bilo zlasti potrebno primerno dirkališče. Velikega pomena je tudi taborniški pokret (skavtizem in gozdovništvo), ki se od vseh drugih organizacij še najbolj približuje smernicam, ki jih ima ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
Ljubljana: Hermes
Predtekma: Ljubljana B : Mars
Danes bomo imeli priliko prisostvovati zanimivi tekmi, ki jo bosta odigrala ligaško moštvo Ljubljane in najboljša enajstorica Hermesa. Moštvi obeh klubov ze dolgo nista odigrali nobene tekme med sel>oj, zato bo tem bolj zanimivo vedeti, v kakem razmerju so danes njune sposobnosti. Ilermežani se nadejajo ugodnemu izidu, ker so tekom zime pridno trenirali v telovadnici, nasprotno pa ligafii niso zaenkrat še povsem iz kratkega odmora.
V predtekmi nastopita druga garnitura Ljubljane proti agilnim Marsovcem. Obe tekmi se bosta vršili ob vsakem vremenu na igrišču SK Ljubljane ter bo prva pričela ob 14, druga pa ob 15.30.
ZFO
V proslavo papeževega dne prlrede ljubljanski Fantovski odseki v četrtek, 9. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skupno zborovanje. Ker je »v. očetu tako zelo na srcu Katoliška akcija, zato bo na vborovanju predaval preč. g. dr. AL Odar; »Fantovski odseki in Katoliška akcija«.
Za njim bo govoril prevzvišeni g. škof dr. Gre-gorij Rozman; »Kaj pričakujem od Fantovskih odsekov«.
Zborovanje i« ohvemn t.» Član« ljubljanskih odsekov vabljeni pa so tudi naii prijatelji.
Nikar
se ne boite...
s S

Kožo Vam varnjem jazi Zato se Vam ni treba bati tudi najslabšega vremena, če ste sf poprej namazali kožo z NIVEO. Zakaj samo NIVEA vse-bu e E v c e r i t edino okrepčevalno sredstvo ca kožo.

Zlata poroka
Trebnje, 4 februarja. Dane« sta povsem tiho in neopaženo praznovala zlato poroko g. Franc Hud in njegova žena ga. Marija iz Ponikev pri Trebnjem.
Gospod IIuč je daleč okoli, zlasti pa v trebanjskem sodnem okraju, znana osebnost. Bil je namreč skoraj polnih 30 let župan velike trebanjske olvčine. Udejstvoval se je mnogo tudi kot načelnik zdravstvenega in cestnega odbora za trebanjski sodni okraj. Ni čudno, da ga zaradi tega tudi oblasti niso prezrle. Saj vemo, da je bil večkrat odlikovan, bodisi že v predvojni ali povojni dobi. — Preden je bil poročen, je služboval nekaj časa kot orožnik in že tedaj ga je odlikovalo vrhovno žan-darmerijsko jx>veljstvo za izredno požrtvovalnost, ki jo je kot orožnik izkazal pri velikem požaru v Mengšu. Bil je tudi poverjenik Vzajemne zavarovalnice, načelnik domačega gasilnega društva. Pri vsem tem delu pa ni zanemarjal skrbi za svojo družino, pri čemer mu je pomagala njegova zvesta zakonska diružica. Osemkrat so se oglasile rojenice v družini, a žal tudi smrt ni prizanašala in je še v svetovni vihri terjala 6vojo žrtev, tako, da sita ostala le dva sinova — sin, bodoči gospodar, in g. Alojzij, ki je uradnik pri železniški direkciji v Ljubljani.
Slavljenec je bil torej povsod mož na mestu: v službi, družini in v odličnem verskem življenju, skupaj s svojo družino. Pisec teh vrstic, ki je dalj časa služboval v Trebnjem, se pridružuje vsem njegovim dragim prijateljem in znancem z željo, da slavljenca dočakata biserno jsoroko.
Žalostna smrt podrcarednika Zalokarja
Kakor je »Slovenec« že poročal so se 20. januarja vračali v svojo garnizijo, ki je oddaljen 3 kilometre od mesta Otočec pod-narednik Zalokar Bogomil, narednika Ant. Skrbnik iz Maribora in Breznik Alojz iz Brežic. Vsi trije so bili zavratno napadeni ter je Bogomil podlegel petim ranam, ki jih je zadobil z nožem. Oba narednika sta bila ranjena. Pogreb je bil 23. januarja ob veliki udeležbi njegovih tovarišev. Pri vseh svojih tovariših in oficirjih je bil zelo priljubljen in poznan kot miren in trezen fant. Doma je bil iz kmetske hiše in je nadvse ljubil svoje starše. Naj mladi podčastnik počiva v miru! Staršem naše iskreno sožalje.
Mogočna zdravilna mol narave
se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI
Redka lovska sreča
Kostanjevica, 3. febr.
Te dni je priredil župan g. Likar Jožef v Opatovi gori pogon na divje prašiče. Sreča je bila ta dan našim lovcem zelo naklonjena; posebno je bila radodarna gospodu županu, ki je ustrelil kar dva prašiča, in sicer eno veliko svinjo, težko 142 kilogramov, in eno manjšo, težko 72 kg. Čuvaj in posestnik Jordan Martin iz Koprivnika pa je pogodil prašiča, težkega 68 kg, dočim bi pa njegov lovski sosed Jordan Anton, vulgo Jakš iz Malone, kmalu plačal lov z življenjem. Streljal je na izredno velikega merjasca; žival ni bila smrtno zadeta in je zaradi tega bila tako razdražena, da se je z vso srditostjo zagnala na lovca in le lovčev čudovit mladeniški odskok — čeprav ima že šest in pol križa na plečah in kljub nesrečni revmi, ki ga muči posebno v nogah — mu je rešil življenje. Pravi, da pa je kar po zraku neslo okrog bukve. Pa naj kdo reče, da lov na divje svinje ni nevaren!
Prireditve na deželi
Mekinje, PmRv. društvo uprizori ob polštirih popoldne veseloigro »Micki je treba moža«.
Dvojni mnor In samomor
Celje, 4. fehruarjm.
Rogatec in vsa obsoteljska občina ne pomni tako žalostnega dogodka, kot se je zgodil snoči ob 7 blizu Rogatca pri posestniku Beletu. K Be-letu je že dalje časa prihajal iz Huma ob Sotli posestnikov sin Jutriša Anton in ee zagledal v 21 letno posestnikovo hčerko Ljudmilo ter jo vzljubil. Dekle se ga je branilo, vendar je Tone še vedno silil vanjo in jo i>roeil ljubezni. Postal je ljubosumen in je ves nesrečen taval okoli, dokler se mu v srcu ni porodila grozna misel, da mora biti Ljudmila njegova ali pa mrtva. Snoči ob 7 je prišel iz Huma v Rogatec. Ves zbegan je bil, ko je stopil v hišo pri Belelovih, kjer je našel Ljudmilo in njeno 19letno sestro Miroslavo. V njem je vzplapolal ogenj, potegnil je iz žepa vojaško repetirko in dvakrat ustrelil Ljudmilo v glavo, tretji strel pa je pognal Miroslavi v srce. Obe sestri 6ta so mrtvi zgrudili na tla. Grozen jo bil pogled na mrtvi sestri. Domači »o bili vsi zbegani ter so tekli za morilcem, ki pa je zbežal. Orožnika Graševič in Arzenšek sta pričela morilca takoj zasledovati, našla pa sta ga mrtvega pred Berševo hišo v Humu. Tone si je z istim samokresom pognal dve krogli v usta Ljudmilo in Miroslavo bodo pokopali v RogaV.u. Toneta pa so odpeljali v mrtvašnico v Humu.
Vlom v Laškem
Celje. 4. februarja.
Laško ja imelo v noči od petka na soboto obisk nevarne vlomilske tolpe. Kar na treh straneh so vlomilci poskusili erečo. Iz prodajalne Marije Rozin so odnesli precejšnjo množino raznega špecerijskega blaga, nakar so ee podali še k Frecetu in dr. Flegu ter pokradli obleke in perila v vred« nosti kakih 7000 din.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Sneberje - Zadobrova
60 letnico rojstva je obhajala na eveSnfeo v krogu svoje družine Avšičeva mama. Rojena je bila v Kresnicah. Poročila se je v letu 1901 v Sne-berjih z zidarskim mojstrom in jioeestnikom Avši-čem Francetom, zavednim možem, ki je že od mladih nog vnet zagovornik kat. idej in dolgoletni občinski svetovalec. Rodilo se ji je v zakonu šest otrok, ki je vise vzgojila tako. kot jih more vzgojiti le prava slovenska mati. V njeno hišo prihaja »Slovenec« že nad 30 let. Tudi na prosvetnem polju ima Avšičeva mama dosiii zaslug, saj je bil vprav v njeni hiši začetek našega prosvetnega dela. Skozi 8 let so hile razne vaje, sestanki, seje itd. v njeni hiši. Z veseljem je spremljala naše delo in nas dostikrat vzpodbujala z dobrimi nasveti in v veliki meri podprla tudi materialno, posebno pri zgradbi našega »Pevskega doma«. Bog jo ohrani zdravo in zadovoljno še dolgo vrslo let!
Naš dramatični odsek vprizori danes popoldne Cerarjevo opereto v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. Nastopi mešani zbor.
Zagorje ob Savi
85-lctnico rojstva obhaja danes ga. Marija
Medvedek, ki se je rodila 185-4 kot hči veleposestnika Jože Čopa v Št. Juriju pod Kumom. S svojim možem se je nastanila v Zagorju ter jo mati sedmih otrok, od katerih pa žive le še trije. Vzgojila je vse v katoliškem duhu ter sta sinova vneta dolgoletna naročnika »Slovenca«. Jesen svojega življenja preživlja pri svoji hčeri Kristini, poročeni Ilabič. Bog dodeli dobri katoliški materi še mnogo 1 ;t v zdravju in zadovoljstvu!
Prosvetno društvo priredi drevi ob 7 Gogo-ljevo komedijo: »Zenilev«.
St. Vid nad Ljubljano
Prosvetni večer. Prihodnji prosvetni večer bo v sredo 8. februarja ob 8 zv. v Prosvetnem domu. Sjx>red bo pester in zabaven ter obsega: šaljivo predavanje, burko enodejanko, kuplete, petje in prvi nastop društvenega šramel - kvarteta. Vstopnina je običajna, zato vabimo k številni udeležbi.
Fantovski odsek Št. Vid. V ponedeljek bo ob 8 zvečer redni fantovski sestanek v društveni sobi v kaplaniji. Ker je nujno, da se pomenimo zaradi bližajočih se prireditev (smuške in prosvetne tekme, akademija in drugo), je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. Proti neupravičeno izosta-lim se bo postopalo po društvenih pravilih I — Bog živi!
Trbovlje
Vsem, ka'eri so se udeležili dne 81.1. žalne sv. maše ob obletnici izgube našega nepozabnega sina
Mirka Rofžk-a
podporočnika trgovsko mornarice izrekamo našo zahvalo.
Rudolf in Otilija Ročžk.
K V C T U R Ji
Maks Goričar:
Doneski k zgodovini likovne umetnosti
na Slovenskem
Sfivenska Bistrica. Tu je zabeležen v krstni knjigi kot oče otroku znani graški slikar Ignacij Flurer, ki je umrl v Gradcu 1. 1742. Način vpisa — najprej je namreč zapisal matičar proles il-lcg. ... pictoris (slikarja) pustivši pred to oznako praznino, v katero je pozneje unesel ime slikarja: Ignatii Flurer — ta način vpisovanja kaže, da je slikar bival le neko dobo tukaj, da je hil znan kot slikar, točnega imena pa matičar v onem hipu ni vedel. Ali je Flurer tukaj slikal za neko cerkev, ali za samostan minoritov, ali za zasebnike, saj je tu bila stara graščina, meni ni znano, vendar je mogoče, da se nahaja kakšna njegova slika tu ali v okolici.
Vuzenica. Velezajemljiva je cerkev vuzeniška, častitljiva v svoji starodavnosti, kakor jih je malo v Sloveniji. Nje gotski oboki že skozi dolga stoletja odmevajo od pobožnih molitev, od žalostnih in veselih spevov našega slovenskega ljudstva. Častitljiva je in starodavna, pa je človeku takoj domača in ljuba. Srce naše se ne zave, kaj mu jo prikupi, morda nezavestno čuti, da tu med temi skoraj tisočletnimi zidovi molijo in koprnijo z njim k Bogu miru in življenja nešteti rodovi, ki so prihajali in potem legli k večnemu počitku tu zunaj teh mirnih zidov. Zajemljiva je cerkev, saj je cel majhen muzej starih oljnatih slik, nekaj tudi na presno. Tri oltarne, sedem, mislim, jih visi na stenah, med njimi tri velike. Ona, v prez-biteriju, Jezusa polagajo v grob, je pač mnogo večje kot srednje vrednosti. Meni se zdi klasično lepa. In druga manjša ob glavnem oltarju, Jezus ob steber privezan, razodeva nenavadnega umetnika. Ni mi znano, ali jim je že kdo določil izvor. Neizkušenemu, kakršnim se moram priznati sam, je to nemogoče. In če bi tudi nosile slike oznako, je bilo to nemogoče zaradi slabe svetlobe. Samo na eni, to je na oltarni sliki v stranski ladji, ki predstavlja sv. Štefana, prvega mučenca, sem našel znak: F. M. Straus Pinxit 17?1. To bo pač Franc Mihael Straus, samo da je T v imenu izostal. Istega slikarja 1k>, sodim, tudi sv. Mihael na sosednjem oltarju, ker je način slikanja isti. Obe sliki spominjata na sv. Pankracija, Strausovo sliko, ki visi danes v gornji veži starotrškega župnišča.
In drugo slike? Morda so tudi tega ali onega slovenjegraškega slikarja. Toda tudi Vuzenica je imela nekaj slikarjev v oni dobi, ko je cvetela šola v Slovenjem Gradcu. Matične knjige starodavne vuzeniške župnije beležijo, v kolikor sem našel nehotoma, dva slikarja.
V	poročni knjigi dne 29. 6. 1682 najdemo vpis: Martin Mushienz, slikar, tukaj v trgu poročen z Jero (svojo služabnico), Priči: Karol Vrdin in Matija Noch ali Nagli, tudi slikar. Šest let pozneje (1. 13. 1688) se je slikar in tržan vuzeniški Martin Masinz kot vrlovec drugič poročil z Marijo zakonsko hčerjo Klementa Vindiš. Iz teh dveh vpisov se vidi, da so ime slikarja pisali jako različno: Mušenc, Mazinc, in zopet Mezinc in Mezenc. Katera oblika je pravilna,
Slikarju Mezincu, kakor smo videli, starešini pri prvi poroki neki Matija, etiam piclor, tudi slikar, ali tudi njegovo ime piše matica ob raznih vpisih različno: Noch, Nagh, Nagg, tudi Nuk. Priznam, da je nekajkrat pisava nerazločna. Tudi tega slikarja poroko nahajamo istega leta zapisano za 19. okt. 1682: Matija Nagg, slikar v Vu-zenici, se je poročil z Regino, vdovo organista-učitelja Stainkellerja v navzočnosti Janeza Omana in Jakoba Kneza. Tudi pri vpisovanju otrok ga imenujejo slikarja. L. 1710 se poroči dominus Mathias Nuk pictor vdrugič z Marjeto, vdovo po Janezu Praprotniku. Ali je morda to že sin prvega? Kakor vidimo, tudi to ime kaže najrazličnejše oblike, kar nas ne sme čuditi, če premislimo, da so v tedanji dobi priimke zapisovali kar po izgovarjavi dotičnega kraja, kakor je pač zapisovalcu prizvenelo v uho. Za katero obliko bi se danes odločili?
Laško
Laško. V tukajšnji krstni matici sem našel dva slikarja vpisana kot očeta, ki sta po vsem videzu bivala tukaj samo prehodno: 1674. 1. 20. avgusta se je rodila Maria fil. illeg. Frančiška Bossetti, slikarja in ... Barbare.
1678. 6. 3. je bil krščen zak. sin očeta Martina Trer, slikarja in njegove žene Helene,
Pliberk
Pliberk. Pri pregledovanju matičnih knjig v druge rodoslovne namene sem našel poroko: dne 8. oktobra 1685 se je poročil g. Peter Flere, slikar, z Marijo Crobot. Flereti so bili v tem času j tudi v Mariboru. Ali je Peter bil tu?
Maribor
Maribor. 13. jan. 1687 se je poročil tukaj (v stolni cerkvi) Janez Kašpar Riser, slikar v mariborskem gradu Baltazarja Riserja in ? žene, umrlih zakoncev zak. sin, rojen v Beljaku v gornji Koroški, z Ano Barbaro Janeza Reischl, meščana mariborskega in Barbare zak. hčerjo.. Priči sta bila Martin Adam Sporer, praefectus Aulae in Mihael Graff. Ženin Joannes Casparus Riser je bil torej, kakor veli latinski vpis Pictor in Aula marpurgensi.
V	istem mesecu in letu, to je 20. jan. 1687 se je istotam poročil Janez Seperger Mihaela Se-perger in Uršule zak. sin, rojen Salisburgi s Ka-tarijo Jurja Milpauer in Magdalene zak. hčerjo, rojeno v Lipnici. Bržčas je hil tudi ta slikar zaposlen in Aula marpurgensi.
Tri leta pozneje (1960 10. aprila) se poroči Frančišek Marija Mitjihl, vdovec, slikar, z Marijo Terezijo Krištofa Wafl in Marije Rogine zakonsko hčerjo. Priči: Ferdinan Ilizelperger in Matija Černologar. Prvi izmed prič je bil tedaj judex civitatis.
★
Rrez dvoma bi natančen pregled najstarejših matic po naših večjih in starih župnijah spravil na dan ime še marsikaterega slikarja, domačina ali priseljenca in tako obogatil zgodovino naše ; likovne umetnosti v 17. in 18. stoletju, pa tudi : pomogel, da se z večjo ali manjšo gotovostjo usta- i novi pn^eteir jn po^etnik «!ikaro po naših cerkvah. ' Po naših župnijskih in podružnih cerkvah hrani- I mo mnogo oljnatih slik v oltarjih in na stenah,
mnoge so pač brez posebne umetniške vrednosti, ki pa je drugim ne moremo odrekati. Ali oceniti njih vrednost, to ni dano vsakemu človeku, pa naj se tudi šteje med omikance. In tako se je zgodilo (ali se še dogaja?), da se je morala marsikje stara umetnina umakniti šablonskemu delu, ali kakšnemu prav vsakdanjemu kipu, kakor se je pripetilo svoj čas n. pr. v Mozirju, kjer je star, sicer pravilen križev pot, ki brez dvoma razodeva umetnika, romal v podružno cerkev, da jo naredil prostor sedanjemu, manj vrednemu, in se je sv. Jurij, Bergantovo delo, moral umakniti nerodnemu tirolskemu kipu, ki moti skladnost lepega oltarja, ko je Bergantova slika tako lepo sodila v celoto.
Nekaj sličnega se je pripetilo v cerkvi Matere božje v Velenju, in sicer s Strausovo sliko v glavnem oltarju. V oltar so v poznejši dobi vdelali nekakšen prestol za dva Marijina kipa, ki sta se s hrbtom oslanjala drug ob druega, da so ju lahko po želji zavrteli, slika Strausova pa je visela na vrvi ob zadnji steni oltarja z licem v to steno obrnjena, pač čakajoč, da jo kdaj pa kdaj potegnejo v oltar pred oni prestol. Ali v oni dobi, ko je pi-
T)ve leti sta že minuli, odkar je v slovenski javnosti stopilo izrazito na površje stremljenje po ustanovitvi najvišje glasbene šole, po ustanovitvi najvišjega slovenskega glasbeno kulturnega zavoda. Taka samostojna Glasbena akademija, ki naj bi se izvila iz dosedanjega državnega konser-vatorija, upravljanega po ljubljanski Glasbeni Matici, je postala predmet vsesplošne pozornosti in vsestranskega razmotrivanja, ki se je razširilo med vse glasbene in glasbi naklonjene kroge. Res, da je ostalo vse to snovanje nekam prikrito m ni kar planilo pred javnost; toda zato se je lo-liko bolj napelo, pa se zgostilo v dveh središčih. Z ene strani jo priklicalo v življenje posebno društvo prijateljev glasbe in glasbenega naraščaja, ki si je zaradi označenega osnovnega namena nadelo ime »Glasbena akademija«; društvo je še danes sredi dela za dosego osnovnega smotra. Z druge strani pa se jo omenjeno snovanje močno vzpostavilo v krogu Glasbene Matice same in obenem konservatorija, kjer se razvija vztrajno delovanje v tej smeri. Posledica vsega lega snovanja je, da postaja danes na vprašanje Glasbene Akademije pozorna že vsa slovenska javnost in da je pričela z živim zanimanjem opazovati in spremljati razvoj dogodkov ob ustanavljanju tega kulturnega zavoda, ki je obstal na mrtvi točki tik pred svojo uresničitvijo. Toda uresničenje mora priti; vse premočna je že namreč vera v rojstvo najvišje glasbeno kulturne ustanove in vse pregloboki so vzroki, ki opravičujejo in celo zahtevajo njen nastanek.
V podobi kulture slovenskega naroda se odraža glasba s posebnim poudarkom. Sorazmerno morda noben narod ni tako zagledan v to posebno umetnost niti je ne goji e tolikšnim navdušenjem. Saj je ne srečaš vasi ne koče, pa naj ho še tako izgubljena v nedostopno pokrajino, da hi v njej ne donela pesem, ali ne zvenei zven glasbil. Slovenskemu človeku je glasba naravnost duševna potreba, v njej mora sproščati svojo čustveno razgibano duševnost, v trdi preteklosti in prav taki sedanjosti hudo preizkušeno. Ko je oblikoval Cankar najbolj živo in bridko podobo slovenskega človeka, jo je vjrl v Kurenta-godra, in malokdo je videl v dušo tega človeka tako globoko in spoznal njega hrepenenje tako do dna. Ta značaj za glasbo vnetega slovenskega človeka pa se kaže tudi stvarno v posebni ljubezni do umetnega petja. Že narodno petje samo ie pod neverjetno močnimi vplivi žive visoke glasbene kulture zapada; predvsem barok in ne malo klasika in romantika so vtisnili vanjo svoj pečat. Dokaz tega posebnega zavzetja pa so tudi nešteti pevski zbori, raztreseni po vsej slovenski deželi kot bele cerkve, ki v njih prepevajo in kol ponosni domovi, v katerih se ponašajo pred hvaležno zavzetim ljudstvom s svojo lepo pesmijo. Veliko je število teh pevskih zborov, tako veliko, da vzbuja strmenje (nad 300 jih je samo včlanjenih v raznih zvezah); nič manjše pa ni njih gorko hrepenenje po čim večji umetniški dovršenosti. Zato ni nič čudnega, če si je ta narod od Boga obdarjenih pevcev zaželel v svojem
Pri nas se je v zadnjem času začelo realno gledati na kulturo slovenske vasi ter smo v tem pogledu doživeli več razprav in publikacij, ki nam prikazujejo naše kmetstvo v drugačni, toda stvar-nejši luči, kako- pa smo ga bili vajeni doslej. Prepričani pa smo, da se bo le na tak način dalo priti do čini natančnejše in pravičnejše podobe naše vasi. Začeti pa je treba vsako delo na trdnih osnovah ter je zato znanstveno raziskavanje vseh komponent, ki tvorijo naš temeljni stan, nujno potrebno. Že prej so drugi narodi — in med njimi ne na zadnjem mestu — spoznali to važno nalogo tudi Poljaki, ki so ustanovili samo za ta namen državno ustanovo »Zavnd za kulturo ranit, kateremu je uspe.o postaviti prav kmečko kulturno vprašanje na čelo vseh socialnih in kulturnih problemov. Poročal sem že na tem mestu, da je pred kratkim izdal mladi sociolog dr. J. Chalasin-ski v štirih zvezkih rezultate splošne ankete o kmetskih delavcih, ki so sami napisali svoje težnje na naslov: »Opis mnjer/a življenja, drla, premi&tje-vanj in hotenj.« Tega natečaja se je udeležilo 1544 kmetskih delavcev ter je imenovani sociolog lahko njihove odgovore uporabil za štiri knjige dokumentov ter jih razdelil pod poglavja: 1. Socialni temelj gibanja vaške mladine na Poljskem, 2. Svet življenja, dela in hotenja odsekov kmelske mladine. 3. Vloga knietske mladine v socialnokulturnih spremembah vas' ter 4 O kmelski šoli. Rezultat vsega tega ogromnega dela pa jp, da so kmetje posebna socialna vrsta na Poljskem s svojimi posebnostmi. težniami ter da ta knjiga — kakor pravi kritik prof Znanerkl — predstavlja življenje današnje kmetske mladine v taki obširni podobi in razsežnosti, kot je nimajo o nobeni veliki
ser, teh vrst služboval v Velenju, ni nihče več vedel zanjo, stikajoč za oltarjem jo je v svoje presenečenje našel in potegnili kvišku prav pred praznikom Škapulirske Matere božje, katero predstavlja in kateri je posvečena velejnska cerkev, kar so je pa tudi žo bilo s sliko vred davno pozabilo ter se jo kot naslov cerkvo razglaševalo Marijino Vnebovzetje. Že Orožen je navedel tako, kar dokazuje, da je že v njegovem času bila slika pozabljena, z njo pa tudi pravi naslov cerkvo. — Štiri manjšo slike — gotovo istega slikarju, nanašajoče se na škapulir in njega zgodovino, ki so nekdaj krasile dva cerkvena prapora, so se našle takrat v nekaki ropotarnici nad cerkvijo. Danes je glavna slika zopet na svojem mestu v velikem oltarju, in sicer za stalno, ker je izginil tisti prestol in je vsa cerkev prenovljena po trudu g. župnika in z žrtvami župljanov, katerim je draga stara Marijina cerkev. Tudi omenjene manjšo slike vise ob steni.
Po naših nemerodajnih mislih bi bilo zelo koristno in potrebno celo, da bi veščaki ocenili slike in kipe po naših cerkvah, kjer se to še iii zgodilo, da se ne bi morale resnično umetnine često na prigovarjanje zaslužka željnih neumetni-kov (pravi umetnik tega ne bo napravil) umikati manjvrednim proizvodom. Skoraj vsem našim slikam pa bi seveda bilo treba čiščenja: stoleten prah in čad jih je pokril ter jim vzel živahnost in sijaj barv. Ali takega čiščenja so sme lotili samo vajena roka vestnega strokovnjaka, ker mora bili čiščenje strokovno izvršeno, ne pa prepleskavanje z lakom. In taka vešča roka, ki samo pravilno čisti, dela čudeže na starih slikah, vrne jim življenje in sijaj.
središču glasbenega prestolnoga zavoda, ki bo po najvišjih estetskih postavah urejeval to umetniško gibanje in ga "vodil do visokih cil jev Prav tako razumljiva in pravična pa je volja, ki hoče to za-kladno bogastvo dvigniti, ga izčistiti in obrusiti, da ee bo zasvetilo v radost in srečo domačina in tujca, ki jima bo ta blesk nujno pritegnil pogled in ga opozoril na tako izredno utelešenega slovenskega duha.
Obstoj najvišjega glasbenega zavoda v osrčju Slovenije pa je tudi duhovno izrazito osnovan in podkrepljen. Kajti to posebno nagnenje do glasbene umetnosti med Slovenci, ta poudarjeni ulrip glasbenega življenja med njimi je že stoletja nazaj ustvarjal posebno razgibano duhovno okrožje, ki je kot plodna zemlja vabilo vase vsestranske kali in jih poganjalo v rast. Kot pisana njiva razcvele ajde je bila ta duhovna glasbena planjava, ki je vabila v pašo roje čebel daleč naokrog.
lil tako je razumljivo, da je v tej skromni, beli Ljubljani že davno utripala bil plemenitega glasbenega življenja, da so se v njej toliko križali odsevi najvišjih snovanj zapadne glasbene kulture. Že leto 1702 je rodilo Acadeinio philo-har-iiKinicorum, na ,svetu eno prvih takih združenj, ki je gojilo visoko glasbeno nipetnost. Vanjo so bile uprte oci vse Evrope; Ludvig van Beethoven je bil njen častni član in ji jc posvetil svojo VI. simfonijo. iosepli Ila.vdii se je prav tako oddolžil častnemu članstvu z mašo c C-duru. Davno so bile pomembne glasbene šole v Ljubljani; za učiteljsko mesto Javne glasbene šole (1816) se jc potegoval Frana Sehubert. In še naprej se je kosala mala Ljubliana z velikim utripom evropskih glasbenih središč V njej so gostovale najslavnejše gledališke družine (Mmgotti, Schickauerier), njeno operno gledališče je poslalo v svet Gustava Mahlerja, skromni orkester Vaclava Talicha in po vojni znameniti Zikov kvartet — In če so že pred skoraj 100 leti dali Slovenci glasbenemu svetu velikega Jakoba Gallusa, jo to njihov upravičen ponos.
Vse to ni brez pomena. Nasprotno dokazuje, da je rliili slovenske zemlje glasbenemu svetu posebno naklonjen, da zbira v njenem središču napele silo, ki čakajo, da sc sproste v bogato in nasičeno glasbeno življenje, ki naj po žilju zvezano z vso deželo razvije vso .svojo moč in vrednost, se prebije prav do prvega reda svetovne glasbene kulture ter tako na svojstven način pove vsemu svetu, da prebiva v osrčju Evrope narod — majhen sicer in nebogljen — borer; in zatiran, a vendar po svojih sposobnostih vreden, da stopi oh stran vseh drugih narodov na svetu ter deli z njimi enakovreden življenjsko usodo.
Taka volja slovenskega duha pa je vzbudila sedaj stremljenje po Glasbeni Akademiji, po najvišjem urejevalcu in oblikovalcu vsega domačega glasbenega snovanja in s tem po onem činitelju, ki drži ravnotežje mori ostrimi postavami idealnega glasbeno umetniškega sveta ter med dejansko glasbeno kulturo slovenskega naroda. In ta volja je zakon, ki mu danes sledi vsa narodna glasbena javnost.	Vilko Ukmar.
človeški skupini na Poljskem. Izdanje tega gradiva je že zasluga Instituta za kulturo vasi.
Toda program dela tega zavoda, ki ga imam pred seboj, obstoji v raziskavanju vrste vprašanj, ki bi bila naslednja: 1 vas kot izraz kolektiva, njega potrebe, zavodi in spremembe,
2.	vprašanja nasprotstva antitez: vas — mesto,
3.	določati vrsto kmetstva na Poljskem in končno
4.	podpirati vsako socialno in kulturno gibanje na vasi.
Metoda tega zavoda je la, da dela vse v najtesnejšem stiku z vaščani samimi ter zahteva za raziskovalce življenje na vasi ler celo stanovanje pri kmetih samih. Na drugi strani pa vzdržuje stike z vaškimi društvi ter skuša dobiti mnenje va-ščaniov v vseh stvareh s pomočjo anket in razpisanih problemov, ki jih rešujejo kmetje sami. Istočasno pa raziskujejo tudi arhivalno gradivo, zbirajo statistične podatke, ki jih izpopolnjujejo s pomqčjo anket v časopisih. Ankete in fornuiiarji pa so tako sestavljeni, da dajo rezultat kolikor mogoče resničen ler ne sugerirajo žo kakega odgovora. Tako kmet postane sotrudnik pri reševanju svojega lastnega problema. Zavori organizira ljudske univerze, vaške šolo in sploh kmetijske strokovne šole ter daje štipendije za življenje na vasi, predvsem pa skrbi za vaške knjižnice ler za vaška ljudska gledališča, ki Imajo zase posebno vsebino in tudi poseben slog.
Ali bi nekaj podobnega dela ne mogle prevzeti pri nas Kmetijske zbornice ter Kmetijska zveza ter bi po zgledu podobnih inozemskih tokov pa tudi po domačih (na Hrvatskem) postavile naše kmečko vprašanje na znanstveno podlago v temeljno rešitev
Pri tej priliki pa naj tudi omenim nekaj novih kmečkih romanov v poljski književnosti, ki je nam Slovencem znana prav od te plati po Rey-montovih Kmetih«. Pravi kmečki motivi se v poljski literaturi pojavljajo žo davno prej, toda kot moderna snov zlasti v XIX. stoletju in to tem bolj, čim bolj se bliža to stoletje svojemu koncu. Sicer se jo razmerje pisateljev <lo vasi v leni času zelo spreminjalo: nekaj časa je bilo didaktično, potem romantično, dalje pisano z vidika graščaka in meščanu, ki gleda kmete zdaj s temnimi očmi kol leglo nekulture in greha, zdaj zopet kol idilo lepega življenja in sreče. Tako so pisali 1'rus, Kraszovvski, Konopnicka, Orzeszkovva, Dvgasinski itd. Toda v teh romanih je bil glavni junak vendarle posestnik, ne pa toliko sam kmet, in kmet je predstavljen tako, kakor ga gleda meščan. Ob začetku novega stoletja je dal svojo podobo poljskega kmeta Re.vmoiil, ki je bil po poklicu — železničar ter je delo Kmetje« dobilo zaradi svojih pesniških posebnosti, zaradi močnega čustva in mogočno epike Noblovo nagrado ter je veljalo do sedaj za najboljše delo poljskega kmetstva, dasi je v bistvu še vedno pisano s stališča meščana.
V svobodni Poljski pn je tudi ljudstvo prišlo do svojih pravic ter so je tudi kmet sam pokazal v pravi luči književnosti. Književni trg je poln del, ki so jih o kmelu napisali kmečki sinovi kakor Wiktor, Burok, Pienlak, Morton itd. — ter so dali v njih podobo življenjazmožnega kmetstva. Najbliže pravi kmečki sodobni podobi pa je prišla pisateljica AVanda Wasilewska v povestih »Domovina« ler »Zemlja pod jarmom«. Ona je prodrla najgloblje v dušo poljskega naroda ter je probleme, ki danes napolnjujejo poljsko kmetstvo, najgloblje premislila in domislila. Toda kljub temu moramo reči, da je njena podoba vendarle pre-enostranska. ker vidi v lakoti edini in glavni problem kmetstva. Poleg nje je pokazal z uspehom na poljskega kmeta tudi pisatelj Burek v delu »Pol skozi vas«. Tudi on jo našel lope besede iti pravične v slikanju kmečke bede in kmečkega truda na polju. Drugi romani pa opisujejo več ali manj samo individualne zgodbe iz kmečkega življenja ter osebne tragedije. Tako subjektivno, ogocon-trično stališče je prišlo do veljavo pri Stanislavu Pienl a k ii v romanu »Mladost Jana Kunepaln«, ki je dobil svojčas državno nagrado za najmlajše pisatelje. V njem opisuje življenje kmečkega fanta, ki m kmečko trmostjn in premočrlnostjo premaga vse ovire, ki se mu stavijo na poli k izobrazbi in uspehu. Pienlak je steni prav za prav pokazal svoje lastnft življenje tor je povest tako avtobiografskega značaja. — Drugi kmečki sin je Morton. ki je prav tako napisal dol svojega življenja v delu »Izpovedi«. V njem opisuje svojo izpovedi, v katerih hoče pokazati, kako težko jc kmetskemu otroku doseči stopnje višje socialne vrste. Toda tudi lu moramo poudariti kol pri prejšnjem: Mor-tonova tragedija je njegova lastna, ne pa kmeta kot takega. Dokazuje samo, da je sedanji kmelski roman prav tak kol predvojni, dasi ga zdaj pišejo pisatelji, ki so kmelski sinovi, vendarle enostranski, ler ne zajame celotnega problema stanu, lonivcč samo posameznih kmetov. Vsi so zaposleni bolj z lastnim razvojnim problemom, kako priti v višjo socialno vrslo, tor so s tem izgubili tudi zaupamo svoje lastne vrsto.
Velik, resnični opos poljskega kmeta čaka še vedno uresničenja kljub Reymonlu, toda rlolo za kulturo poljske vasi in izobrazba kmolskoga delavstva lor poudarjanje njihovega lastnega sveta bo gotovo sloj ko prej rodilo no samo višjega gospodarskega in kulturnega razvoja, temveč tudi bolj tunelsko in pravičnejšo literarno podobo poljsko vasi, kol pa jo poznamo danes.
Bilanca Češke akademije. — Bilanra Češko akademije znanosli in umetnosti je bila te dni potrjena. Imetje Češke akademije znanosti in umetnosti jo vredno 14,464.795 kč. Prejemkov je bilojeta 1937 : 3,068.988 kč, izdala pa jo 2 milij. 874.572 kč. — Opozarjamo na lo številke, da vidimo, s kakim premoženjem delujejo akademije drugod in s kakim začenja naša akademija, ki ji Bog daj lopo bodočnost.
Religija in medlega
V tedniku »Schiinero Zukunft« je priobčil dr. med. Rhahan Licrtz nekaj zelo zanimivih člankov o »duhovnem zdravljenju« (Olicr scelisrh<-Krankonbchandlung). V teli člankih si je. postavil problem: religija in zdravnišho ler piše o njem: »Religija in medicina sta postali zadnji čas najvažnejši problem psihoterapije. Dosedanjo pomanjkanje tesnejših zvez med medicino in vero si lahko razlagamo samo s popolnim znmterializi-riinjem priroiloslovnih ved, ki so v XIX. veku docela izpodrinile duha iz svojih raziskavanj. Sedaj pa jemljejo zdravniki pri vprašanju zveze mod psihičnim in fizičnim svetom vedno bolj v postov tudi zakone, ki vladajo dušo. Sodobni zdravnik si vedno bolj in bolj poglablja v dejstvo, da človek ni samo skup cclic, v katerih se dogajajo najraz ličnejši kemični in fizikalni proccsi, temveč da je predvsem osebnost, ki ima nesmrtno dušo« Tako piše ta znani zdravnik iz Kolonije. Toda tudi drugi se mu priključujejo. Tako piše dr. Charles Vida I v časopisu »Rcligion et moderin« podobno: »Vedno glohokeje postaja v sodobni medicini prepričanje, da obstoja tesna zveza ined telesnostjo in moralnostjo. Svet je sini pek sil, ki so harmonično vladanc. Človek jim jc podložen, toda tudi vpliva nanje, kajti on sam je skupek sil. človeška sila jc notranjega izvora (notranja kemija), ter zunanjega (toplota, svetloba clcktričnost, suhota itd.). Da hi človek mogel imet' siln, ki 1»i bila pripravna in potrebna za vse pri mere življenja, je nujna stvar, da ima harmoniju organičnih funkcij. Tn harmonijo pa lahko rtosež--samo s vzdrževanjem predpisov medicine in hi gicne tor — kar moram posebej poudariti — z vdanostjo moralnim obveznostim, ki jih terjajo božje zapovedi.«
Zopet podobno pravi eden izmed predstavnike-sodobne medicine — kakor poroča dr. G. Biclil m a i r v "/Religion und srclische Gesundheit«: 7 izpolnjevanjem božjih zapovedi si zagotavljamo taki dušno kakor tudi fizično zdravje, kajti prv jc Klavna opora za drugo, a drugo vpliva na prvo Obenem z zdravjem imamo tudi večjo duševno r m sodnost. Tedaj moremo bolje izpolnjevati svoj-obveznosti, svoio delo in dolžnosti. veseliti se n,v' lopolo in težiti k idealom. Izpolnjevanje Inzi I zapovedi nam pomaga razumeti vse zapovedi hi cicne. katere izpolnjevanje terja določenih črt a značaju, tako točnost, vztrajnost, čistost itd.«
Sodobna medicina prihaja do prepričinjn, ri su med boleznimi telesa in duše na (tesnejše zver-Slavni psihiater Kraepelin poudarja še to. rt veliko nervoznih in nevrastenifnih ljudi ni bolni' na telesu, temveč samo na volji. Sodobna mo dicina je na zgrešeni- poti. fr išče kikšner' »cliksira življenja« izven njega, ki je Zdrav ji duše.
Širite katoliško časopisje!
Glasbena akademija
Oelo poljskega Zavoda za kulturo vasi
M £ Atol S EOVE.N £ C
Odmev
Stric Lovre čara
(It francoskega.)
Jurček še ni vedel, kaj je odmev Nekega dne je odšel na livado daleč od mesta in veselo zavriskal: >Juhuhul<
lz gozda, ki je stal na kraju livade, je nekdo prav tako veselo zavriskal; »Juhuhul«
Jurček jo bil prepričan, da je v gozdu skrit poreden deček. Nastavil je dlani k ustom in zaklicali
»Hej, hej, kdo pa si ti?«
Skrivnostni neznanec v gozdu ga je oponašal:
»Hej, hej, kdo pa si ti?«
Jurček se je zadri:
»Ti si bedak!«
Neznanec je ponovil njegove hesede: »Ti si bedaki«
Jurček ga je začel še lilijo zmerjati, a neznanec v gozdu mu niti besedice ni ostal dolžan. Pri priči mu je vsako zabrusil nazaj.
Jurček se je razjezil, stekel je \ šumo in začel iskati nagajivca, da bi ga poštono premladi. A iskal ga je zaman. V gozdu ni bilo žive dušo.
Jurček je stekel domov in ves objokan jk>-tožil materi, kako ga je neki nevljudni deček iz gozda zmerjal.
Mati pa je rekla:
»Sinko moj, ta nevljudni deček si bil ti sami Na livadi nisi slišni drugega kakor odmev svojih liresedi. Če bi bil zakliral v gozd lepo besedo, bi U tudi lepa beseda zadonela nazaj. Vdrugič ujx> rabljaj dostojne besede in vse bo pr«v.<
Dva potočka
Dva potočka sta pritekla iz enega in istega vira ter stekla po [K>lju v beli svet. Stara, modra žena jima je polagala na srce:
»Stara sem in mnogo vem, zato vama svetujem: tecita zmerom po ravni poti in pazita, da ne zaideta na stranpot!«
Potočka sla tekla dalje. Prvi je. preudarno tekel po ravnini in sprejemal v svoje varstvo še ilruge potočke ter se tako spremenil v veliko, mogočno reko. Drugi pa se je kmalu naveličal ravne poti in zahlodil je med visoke planino, kjer je zastal. Ni mogel več dalje. Spremenil se ie v mlakužo.
Otroci, poslušajte opomine in nasvete starih, izkušenih ljudi, pa boste srečni! Barba Rike.
Zdravilo proti debelosti
Stricu Janezu je trebušček na vso moč rasel. To mu ni bilo nič kaj všeč. Premišljeval je in premišljeval, kako bi shujšal, pa mu nič pametnega ni padlo v glavo. Nazadnje so jo odločil, da pojde k zdravniku in ga povpraša, kako in kaj.
Rečeno — storjeno.
Zdravnik je nekaj časa premišljeval, |>otem pa je vprašal:
»Ali ne greste vsak dan v gostilno ,Pri sod-čku'?<	.V.-*-
»Seveda grem,« je odkritosrčno priznal »trie Janez.
»Torej poslušajte,« je svečano rekel zdravnik. •»Najboljše sredstvo proti debelosti je, če v gostilni ,Pri sodčku' odkimate z glavo...«
»I. čemu pa?« se je začudil stric Janez.
»Ne segajte mi v besedo!« je jezno rekel zdravnik. »Torej, če v gostilni ,Pri sodčku' odkimate z glavo, kadar vas kdo vpraša: , AI i bi vrček piva, gospod Piškur?'«
Vljudnost
Učiteljica: »Janezek, danes si spet prišel v šolo z umazanimi rokami I Kaj bi ti rekel meni, če bi imela umazane roke?«
Janez: »Nič, jaz sem vljuden dečko!«
Uganke
Kadar domov gre, v goro gleda, kadar v goro gre, domov gleda, kaj je to? ('iaoSoj ifzojf)
Najprej je rdeče, potlej pa črno. Kaj je toT (ojidon oj|9tuojj)
Pod vodo je, pa ni mehko.
(•mo}BJi5 pod mio^)
Kaj visi v sobi brez kljuke? (•TtuuajfB.j) Janka Golmajer, učenka H. r. v Ljubljani.
vmmMnoBMHannHMMMBBBHMnnHHi
Kakor smo vam že enkrat j>ovedali in izkazali, zna stric Lovre imenitno čarati. Vsakega čarodeja prokosi, tako vam zna. Zadnjič so ga otroci spet toliko Časa prosili in rotili, naj jim pokaže svojo čarodej no umetnost, da se je nazadnje res vdal. OlKjrožil se je z velikanskimi naočniki, si nataknil na glavo prečuden klobuček, rekel »Za-pikl« in začel.
Začarani klobuk
Najprej je stric Lovre jiokazal coprnijo z začaranim klobukom.
»Otroci, dobro si oglejte tale klobuk! Takšnega klobuka že niste videli Kar sam vam zna romati iz kraja v kraj. No verjamete? Čakajte, dokazal vam boin.«
Na te besede je stric Lovre stopil v drugo sobo. Postavil je stol na sredo, sedel nanj in rekel:
»S tega slola se ne bom niti ganil. Kdor ne verjame, naj so prepriča na svoje oči.«
Rekši je stric Lovre položil pod noge polo papirja in ukazal:
jPolegnite s svinčnikom Črlo okoli podplatov. Čo bi le za spoznanje premaknil nogo, bi se koj poznalo. Tako Zdaj j>a položite klobuk v onile kot ali kamor hočete Kakor vidite, ga z rokami sjiloh ne morem doseči. In zdaj ugasnite luč in pojdite ven. Čez eno minulo se vrnite v sobo. Videli boste, da klobuka no bo več na prejšnjem mestu, ampak da bo čisto drugje.«
Otroci so storili, kakor jim je stric Lovre velel. Položili so klobuk v kot nn tla, ugasnili luč in zapustili sobo.
Ko so čez eno minuto odprli vrata, prižgali luč in stopili v sobo, je stric Lovre nepremično sedel na stolu — klobuk pa jo bil na omari. Prepričali so se, da se črla, ki so jo zarisali okoli jK>(lplatov strica Lovra, natančno ujema s podplati. Če bi bil stric Lovre stopil iz tega obrisa, na noben način ne bi mogel v temi položiti nog tako natančno nazaj, da se ne bi poznalo. Niti za en milimeter niso podplati moleli čez črto.
Otroci so se na vso moč čudili in si zaman belili glavo, kako je stric Lovre to čarovnijo napravil. In vendar je ta čarovnija otročje lahka: stric Lovre je imel v trenutku, ko :e stopil v sobo, še eno polo papirja v žepu, in sicer natančno tako veliko, kakor je bila tista, ki so mu jo položili jvid noge. Ko je ostal v temi sam, je papir hjtro jiotegnil izpod nog, ga zmečkal in vtaknil v žep. Stopil je v kot, pobral klobuk in ga položil na
omaro. Potlej je položil pod nogo nov papir, začrtal s svinčnikom črto okoli podplatov — in otroci so bili prepričani, da se ni premaknil z mesta.
Čarovnija s kovanci
»Zdaj vam bom pokazal drugo čarovnijo,« je rekel slric Lovre, ko je prvo srečno spravil pod
streho.
Vsul jo v klobuk nekaj kovancev po 2 dinarja in po 1 dinar.
»Zavežite mi oči!« je ukazal.
Otroci so mu z rutico 6krbno zavezali oči, da ni mogel videti niti nosu pred 6eboj,
»In zdaj naj eden izmed vas vzame iz klobuka katerikoli novec hoče,« jo nadaljeval stric Lovre.
Janezek je segel v klobuk in potegnil iz njega kovanec za dva dinarja.
»Dobro si ga oglejte vsi!« je rekel stric Lovro. »Zapomnite si letnico na njem in kakšne posebne znake. Če pa posebnih znakov nima. napravite sami kakšen znak na njem.«
Kovanec je romal iz rok v roke. Otroci so si ga ogledali od vseh strani. Janezek ga ie z nožom malo oškrabljal na robu, da bi ga takoj spoznal.
»Zdaj naj ga pa eden izmed vas 6tisne v pest,« je ukazal stric Lovre.
Janezek ga je krepko stisnil med prste in vprašal:
»Kaj naj pa zdaj storim?«
»Zdaj pa položi pest s kovancem na moje čelo in jo drži tam eno minuto,« je odgovoril stric Lovre.
Janezek je prislonil pest na stričevo čelo in jo z napeto pozornostjo držal tam toliko časa, dokler ni Tonček zaklical:
»Minuta je že pretekla!«
»Vrzi kovanec nazaj v klobuk in ga dobro zmešaj med druge kovance,« je rekel stric Lovre.
Janezek je začel mešati kovance kot za stavo.
Stric Lovre je nato segel z roko v klobuk in na presenečenje vseh privlekel na dan prav isti kovanec.
»,Toj. kako ei pa to storil?« je vzkliknil Janezek.
»Človek mora biti čarodej, pa vse zna!« se je zasmejal stric Lovre in ni hotel razkriti svoje
skrivnosti.
Tudi ta čarovnija je čisto enostavna: kovanec, ki je romal iz roke v roko in katerega je Janezek celo minuto držal na čelu strica Lovra, je posta! tako gorak, da ga je stric Lovre z lahkoto otipal med drugimi mrzlimi kovanci.
Stričkov kotiček
Dragi Kotičkov stričekl — 2e dva meseca čakamo, da Izpolniš dano obljubo in nas obiščeš ter si ogledaš našo lepo Radovno. Pa Te ni od nikoder. Zato smo se vsi Radovčani odločili, da Te pismeno opozorimo, da obljuba dela dolg.
Striček, če bi Ti vedel, kako je vsa Radovna obdana od zelenih smrek in gorskih velikanov, gotovo ne bi več odlašal in bi nas takoj iznenadil s svojim obiskom. Se to Ti moram povedati, da imamo tu mnogo snega. Prav lahko bi se z nami smučal. Če se pa še ne znaš. Te lahko naučimo. Ali je res, striček. da nimaš smučk? Tako pravi gospa Jugova, ki ima tu v Radovni kočo. Jaz pa kar ne morem verjeti. Gospa Jugova 6e morda samo šali. Če jih pa res nimaš, Ti lahko jaz posodim svoje.
Upam, da obljubo kmalu izpolniš in prideš med nas.
V imenu vseh Radovčanov Te prav lepo pozdravlja — Alojzij Lipovec, učenec ? razreda, Radovna,
Dragi Alojzij! — Loj ga, kako si pa I«-vcdol, da nameravam prikolovrutiti tja in si ogledati prelepi vnš planinski raj? Razen Potokarjevi mami na Dovjem in še devetim drugim ženicam in dvanajstim možakarjem nisem toga povedal živi duši. Potokarjeva mama vam toga prav gotovo ni izklepetala, kajti ona — kolikor jo jaz poznam — ni nobena klepetulja. Skrivnost, ki jo človek vrli Potokarjevi mami zaupa, jo prav tako varno spravljena, kakor če bi jo obesil na voliki zvon. Na vso moč skopega govorjenja je, Potokarjova mama. Vsako besedico stokrat ohrnc in pretehta na jeziku. predon jo vrže v boli dan. Včasih se res zgodi, da ji ta ali ona beseda uide iz ust. A tega pač ni kriva Potokarjeva mama, ampak je kriva beseda, ki kar ne more strpoti v ustih. Gotovo se ji zdi tam strašno dolgčas, pa ti kot miška smukne i« luknjice. Kaj more uboga Potokarjeva mama ra to? Besede vendar no moro zgrabiti za vrat in jo potlačiti nazaj v usta!
Zdaj, ko me žc pismeno opominjate, 'da obljuba deln dolg. bom moral ta svoj dolg res v kratkem poravnati. Hvala Bogu, da mi ta dolg no dela nobenih preglavic in skrbi, kakor jih delajo človeku drugi dolgovi. Še celo prijeten so mi zdi ta dolg in časten. Nobenega dolga ne bom s takšnim veseljem poravnal ko tega ...
Kdaj torej pridem v Radovno zijala prodajat? Če proj ne, čez 25.920 sekund prav gotovo. Kakor veš. ima dan 24 nr. ura 60 minut in minuta 60 sekund. Zdaj pa izračunaj, kdaj ho to!
Da šo nimam smučk, jo velebridka resnica. Gospa Jug si tega ni izmislila. Saj še ni dolgo od toga. kar sem to važno reč na dolgo in široko v kotičku razložil. Ali je nisi bral? Sem napisal in zdaj ponavljam, da sem oni dan pod Triglavom že posekal dve veliki smreki, iz katerih si s plp-cem tešem prelepe nove smučke. Narejeno bodo. če pojde vso po sreči in če se pipec no ho proj skrhal, če« kratkih sedem let. Sedem let mine, kakor hi pihnil!
Daj, poprosi v mojem imenu Požrlovo staro mater, naj začne s svedrom vrtati po spominu, da bo meni zvrhan klobuk pravljic Izvrtala, kadar pridem. Slišal sem. da sc edino Ie še Požrlova babica malo spominja davnih starih časov, ko so bili gozdovi in skalnate jamo okoli Radovne polne vsakojakih škratov, divjih mož, belih žen, torka-bab. škopnikov. čatežov. kvatrnic, vešč, gorečih zakladov, žalžen in drugih bajeslovnih bitij. Škoda bi bilo, da bi te zanimive pravljice in pripovedke, ki jih je iztuhtala domišljija naših dedov in babic, zašlo v pozabljen ie. Nc pozabi torej nomudomn obiskati Požrlovc babice in ji svečano izreči mojo prošnjo!
Na vso moč lopo pozdravlja Tebe in vso dovčano — Kotičkov striček.
Zima
Prav tiho sneg je beli na zemljo pal čez noč; dolino našo lepo pobelil je gredoS.
Otroci brž so vstali,
pogledali čez prag,
zavriskali veselo
tja v mrzli zimski zrak.
So hitro svoje sanke izvlekli izpod streh in kmalu po bregovih donel je zvonki smeh.
Vida Kogej, dijakinja v Ljubljani.
Kotičkovemu stričku
Pozdravljen, moj predragi striček! 0 sprejmi, prosim, me v kotiček, da s Tabo se pogovorim, da boš izvedel, kje živim.
Povem Ti nekaj novega: iz Vrhnike sem jaz doma; gotovo znan Ti je ta kraj, ga Cankar krstil je za »raj«.
Če res tak dober si m oži čok, predragi moj Kotičkov striček, mi prošnje majhne ne odreci: že drugi teden k nam pritecil
Veš, jaz bi rad se sam prepričal, potem pa v širni svet zakričal: >Je danes tisti stric, pri nas, ki le en sam ima še lasi«
Se to Te prosim, dobri striček: to pesmico daj v svoj kotiček! Baš videl, da ne bo Ti žal, ei Vrhničana noter dal!
Lovro Kunstelj, učenec V. r. na Vrhnild.
Velikodušnost
Dimnikarski vajenec je posodil brivskemu va jemcu 20 dinarjev. Brivski vajenec je bil zelo ganjen nad prijateljevo dobroto Rekel mu je:
»Tonček, čo se ti bo kdaj slabo godilo, Se te bo zapustil ves svet, če se starši, sestre in bratje ne bodo več zmenili zate, če boš brez zaslužka in brez vsega, pridi k menil Jaz te bom zastonj bril.«
V SOU
Učitelj: »No, Kraneek, aH veš, od katar« 81-vall dobimo mast, meso tn drugo?«
Učeneo4 »Od mesarja, gospod učitell!«
Kdor drugim jamo koplje...
Naš poredni Janezek tuhta novo šalo: muco Godrnjavko bi rad podražil malo.
Muca ljubko se smehlja; reviea ne sluti, kaj pripravlja Janezek ji hudobni, kruti.
Šala je iztuhtana! Tjakaj k pasji koJS Janezek navihani kar na lepem skofil.
Kužka sta od vezana; v muco zakadita ae kot blisk... A kaj stori muca naša zvita?
Halo, bistre glave
Iituhtajte k tej zgodbici zanimiv in »abavon konc« za tretjo in četrto sliko, ki ju bomo objavili prihodnjo nedeljo. Rešitve so lahko v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali v prozi). Pošljite jih
najpozneje (lo četrtka, 9. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Tri posrečene rešitve bodo nagrajene l lepimi knjigami. Nagrajence bo določil žreb.
»•rltn Kunftlfl:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Vešča na Janševem Gorelšu
(Dalje.)
Tako so mu tekla in odtekala leta, da sam ni vedel kdaj in kako. Ko je jesenski podlesek pognal iz zemlje in so prvi listi začeli rumeneti, se je sklonil nad bistrim potokom, da bi zajel -.veže yodč. Tedaj je videl, da je siv in star. Malo ga je »preletelo, malo zapeklo. A že je zamahnil z roko — in žalost je zbežala mimo kot nadležen komar. Drobni valčki iz, potoka so mu zaupno zašumljali: Kruljavi Štefan, pokonci glavo! V sa-moM m se rodil, v samoti si živel, v samoti boš umrl. Nihče si ne bo nad tvojim grobom mel roke, nihče ne bo jokal za teboj. Najlepše jo tako!
Kruljavi Slefan je goreče pokimal in sonce mu je pozlatilo vedri obraz.
Sedmi križ si je kruljavi Štefan oprtal na rame in še ni omahnil pod njim. Hrbet se mu je malo ukrivil, nova guba se mu jc zarezala v obraz in kolona so se mu za s|>oznanje ujiognila od naporne hoje po strminah. A v njegovih žilah :e še zmerom vrela mladostna moč. Z medvedom bi se žel metat in z mladcem bi vštric plezal po pečeh, čeprav je šepal na desno nogo.
Na Janševo Gorelše »e je spustil zlat večer. Po prstih se je splazil mimo staje do pastirske koče ln tiho uprl skozi okno zvezdnate oŠ
Kruljavi Štefan je ležal vznak na pogradu. Roke je imel sklenjene pod glavo in nogo prekrižane. Zamišljeno je strmel predse. Na ognjišču so prasketala bukova polena. Rdečkast odsev je divje plosal po očrnelem stropu in z ognjenim čopičem risal čudne, pošastne podobe.
Zdajci je nekdo narahlo potrkal na duri.
Kruljavi Štefan se je zganil iz zarnišljenosti in so začudil. Le kdo bi pod večer zahlodil v to samoto?
Vrata so zahreščala v tečajih in se odprla.
V kočo je pricapljal droben grhast možicelj. Sivo brado jo imel, nemirno mežikajoče oči in rdečo čepico na glavi.
»Dober večeri« je tenko zaplsknl skozi nos.
»Bog ga daj!« je odzdravil Štefan in r! pomol oči. Ali bedi ali sanja?
Možicelj je tebi nič meni nič stopil k ognjišču. Hukal je v premrle prste in si jih drgnil nad ognjem.
»Brrr, hladno je, hlndno!«
»Le r^Rre.l se, le,« mu je dobrodušno prigovarjal pastir Štefan.
Možicelj se je jiogrel in zadovoljno brundal vase.
»No, kaj hož dobrega povedal?« ga je [io-| drezal Štefan. Ugibal je. kdo in odkod hi ,.tnrr„ii biti pozni gost
Možicelj je srepo uprl vanj svoje kačje, ▼ zelenkasti luči lesketajoče se oči. Dolgo ga je molče motril.
»No, ali se me šo nisi nazijal?« se je raz-hudil pastir Štefan in namršil obrvi.
Možicelj si je pogladil razmršeno brado in ee »aničljivo zarežal:
»Kruljavi Štefan, ti el bedaki« Kruljevega Štefana je kar vrglo pokonci. Skrčil je koščene prste v pest in zarenčal kot razdražen medved:
»Pogrel si se za božji Ion, zdaj me pa zmerjaš. Bratec, tako se pa nisva zmenila!«
»Zmenila ali ne — bedak sil« jo neustrašeno ponovil možicelj in se ni umaknil niti za ped.
Pastir Štefan so je že hotel zakaditi vanj in mu prerahljati kosti. Pa se je premislil. Človek, ki se je kot mlad petelinček repenčil pred njim, je bil tako droben, tako neznaten, da se mu je zasmilil. Saj hi ga še ubil! je dobrovoljno za-momljal v brke. Sedel je nazaj na pograd, privlekel vivček Iz žepa, ga natlačil s tobakom in prižgal. Puhnil je možlelju gost ohlak dima pod nos in ga pokroviteljsko povprašal: »Zakaj bedak? Razloži mi to reč!« Možiclju je dim zašel v grlo in v oči. Strašno se je začel dušiti in kašljati. Vmes pa jo venomer cvilil in pisknl:
»Bedak! Bedak! Bedak!« »No, no, le pomiri se, žabica, le!« se je široko zasmejal pastir Slefan in mu puhnil nov oblak dima pod nos.
Možicelj je odskočil in zacvilil kot poparjen kužek. Zapeklo ga je v očeh in zaščemelo, da je bil kmalu ves v solzah.
»No. no. nikar ne Jokal!« ga je tolažil pastir I Štefan. Imenitno ga je zabavala ta šala...
(Konec prih. nedeljo.)
Takt
Takt opaziš, te ga ni.
Takta se ne moreš nikoli nauliti, samo lepega vedenja se lahko nauliš. Takt je tisti »fair* za ozračje v sobi, za iarke, ki izhajajo od ljudi in reči.
Takt je beseda, kretnja, molk na pravem mestu.
Takt je glasba duše.
Kralj Edvard VII. angleški, je bil posebno takten. Ko je bil perzijski šah na obisku pri njem, je jedel beluše in je glavice odgrizoval, konce je pa metal zadaj za svoj stol. Kralj Edvard je takoj storil kakor šah, ne da bi le z očesom trenil.
Pri taktu ni ničesar ne prevel ne premalo. Drugače pač ne bi bil takt.
Zelenjava
Pomlad in jesen sta primerna leina Jasa za zdravljenje z zelenjavo; jesen je skoraj še bolj na mestu za to, saj je pomladanska zelenjava navadno predraga. Ničesar ni, kar bi kri tako dodobra izčistilo ko zelenjava, ki jo redno dodajamo kosilu in večerji. Tu ne govorimo o kaki vegetarijanski preloni, od katere je polt bleda, marveč mislimo na mešano hrano, ki jii je za podlago zelenjava in eočivjo. Pa ni vsakršna zelenjava primerna, da ugodno vpliva na zdravo polt. V prvi vrsti je korenje, ki vsebuje take vitamine, da se polt izčisti. Kdor bi teden dni užival korenje (v presnem stanju, nastrganega, pretlače-nega, pomešanega s smetano aii prekuhanega s presnim maslom in pomešanega z zelenim grahom), si bo jako izboljšal polt; dovolj je, da ga ješ dva do trikrat na teden. Ob drugih dneh ješ fižol v stročju, špinačo ali pa navadno solato skuhano. Boljša je, če jo pretlačiš, zlasti za občutljivo črevesje. Tudi surova solata je odlično sredstvo za izboljšanje polti, zlasti je za to dobra glavnata solata, ker vsebuje dosti žvepla Solata pa mora biti okisana s citrono, ker jesiih polt samo grdi. To so taki preprosti pripomočki, ki si jih utegne privoščiti vsaka ženska. — Glede na polt |e dobro uživati tudi pire iz rumene kolerabe, repe in čebule — vse to zmešano. Buče, artičoke, zelje in ohrovt nič ne vplivajo na polt. Glede na koruzo pa jo mnenje različno. V Ameriki ima važno besedo, in Amoričanke pravijo, da so le zaradi uživanja koruze tako na dobrem glasu glede na lepoto.
Prej in zdaj
(Tri podobe iz življenja.)
Prva podoba
Prijateljica se poslovi od mlade gospe, ki se je pravkar poročila z uglednim možem in ki odhaja z njim na potovanje v inozemstvo. »Torej zbogom, draga moja, čez kaki dve leti se pa spet vidi va. Takrat te bom pač že pozdravila kot srečno, mlado mater.«
»Kaj še! Tako neumna pa midva nisva,« se brani mlada gospa. »Taka naglica je bila v prejšnjih časih na mestu. Dandanes je življenje preveč muhasto. Samo to pomisli — dragoceni avto! ln pa — človek mora imeti vendar tudi kaj od življenja!«
Prijateljica zamišljena odhaja: »Torej avto ima prednost... Sploh pa — ali je bilo življenje pTej zares lažje?«
Druga podoba
Mlada mati, žena pridnega obrtnika, gre s svojo lepo ohlečeno hčerkico čez ceslo. »Kakšnega ljiubkega otročiča imaš,« jo pozdravi njena bivša sošolka- »Toda, kakor vidim, fantek še manjka. Ta pač še pride, kaj?«
»O, prosim,« odvrne mlada mati. »Ker se fantek doslej še ni pojavil, ampak je pustil punčko prej na svet, naj tudi še nadalje ostane, kjer je. Prej, seveda, si je človek že lahko privoščil krdelo otrok. Toda zdaj... Kaj le misliš!«
In tudi ta prijateljica je odhajala, misleč: »Ali
jo bilo poprej zares lažje?«
*
Če je bilo lažje?... Na to vprašanje naj odgovori
Tretja podoba
Ustanoviteljrica prvega katoliškega društva delavk v flamski Belgiji, gospa Virginija Hrockaert iz Genta, poroča o življenju iz predvojne dobe tole:
Njen oče, ki je bil delavec, ni 6 svojim 10 do 12 urnim dnevnim delom zaslužil (v današnjem denarju) niti 140 din na teden. Ta znesek naj bi zadoščal za preživljanje družine deeetih glav. Seveda je bilo na ta način vsega premalo O kakih podjx>rnih društvih pa takrat še nihče ni ničesar vedel.
Torej (e morala Virginija, kot najstarejša, že v zgodnji mladosti pomagati z zaslužkom. Prav še kot otrok je šla v tvornaco in je ondi pomagala lepiti škatle za prav borno mezdo- Nato je bila nastavljena v neki predilnici. Brati in pisati 6e je večidel naučila v nedeljski šoli.
V noči od sobote na nedeljo sta se izmučena oče in mati le malokdaj ulegla na posteljo. Tedaj sta morala urejati in popravljati perilo, skrbeti za drra, vse oprati in postoriti sto del za vso družino.
Zvečer je Virginija pletla nogavice za vso družino, kasneje tudi za sosede (za prav pičel zaslužek). Vrh tega so morali otroci hoditi okoli po brstje, okleščke in ostanke premoga.
Tako trda je takrat predla marsikateri družini in posebno še na deželi. Pa niso bili ljudje tako nezadovoljni, kot so zdaj.
Tudi tistim, ki so bili »višjih slojev« ee m" godilo prav nič dosti boljo. Najpotrebnejših sitvari za %
Obleka za pražnje prilike
Moderna plesna obleka ima pa« visoko položen in je krilo iako široko. Bole-ro jopic« in nrnv kratka, rokavi so dolgi in eo morajo voljno uleči krog lakti in zapestja.
Lep monogram na kakem darilu za god ali rojstni dan poudari pomen dotičnega darila. Na kako rjavo rutico za krog vratu narediš monogram rjasto barve. Na žep smučarske jopice prido bel našitek z monogramom rdeče in sinje barvo. Na pletene in kvačkano predmete daš kvačkan monogram. Na rokavicah jo monogram v obliki okraska na narti. Oblačila iz trikoja pa zahtvajo monogram iz tenčice ali čipk
Pletena otroška oblehca
Pričujoče navodilo za obleko je za otroka 4 do 5 let. Sicer si pa oglej kroj, od katerega je
I. krilo, II. hrbet, III. desna spodnja stran, IV. rokav, V- vezenina.
Potrebuješ 10 štren volne, ne preveč modre barve. Dalje okroglo pletilko »Tnox< šl. 3'A, 2 navadni »Inox« pletilki št. 2'A in 2 pletilki št. 3Vi. Bazen tega še 5 majhnih gumbov in bel ovratnik. Za vezenino kupiš malo bele volne in še kako belo, finejšo prejico »Angora«.
Začneš spodaj pri krilu in nasnuješ na okroglo pletilko 250 pentelj in pleteš 8 vrst po 2 desno in 2 levo, nato 8 vrst desno in spet 8 vrst po 2 d. in 2 .1 Poslednjih 10 vrst ponoviš še dvakrat, tako da imaš skupaj 4 proge po 2 d., 2 1. Nato pleteš desno dalje, dokler ni pletivo dolgo 40 cm. Nato pleteš takole: Najprej 8 navadnih pentelj, potem 27 krat 2 p. skupaj, spet 7 navadnih p., in spet 27 krat 2 p. skupaj. Potem sledi 8 navadnih p., 28krat 2 p. skupaj, spet 2 navadni in 28 krat po 2 skupaj- Tako ostane še 140 p. in z njimi kar dalje pleteš pas in bluzo.
Za hrbet vzameš pletilko št VA in spleteš najprej 70 p. po 1 d., 1 1. Ko je proga 2 cm visoka, gleteš s pletilko št. VA desno dalje. Ko tako na-
1 d., 1 1., obrneš, 2 p. skupaj, spet 2 p. 1 d., 1 1.
in ostanek desno. Sicer delaš pri desnem delu spodnje strani prav tako kakor pri levem, seveda vse v obratni smeri.
življenje so sicer imeli, a za kako zabavo, oddih, razkošje jim le ni bilo. Skromno in varčno so živeli. Takrat niso mislili na to, da bi se kdo strahopetno skrival spričo bremen in se za vogali izogibal dolžnostim življenja. Ljudje so se pač zavedali, da je življenje naloga, ki ima stroge zahteve in ni lahkomiselni zabavni izlet. Vedeli so, da življenje terja žrtve, samozatajo, vestno izpolnjevanje dolžnosti, in da če človek ne živi tako, ga nekoč pretrese pogled na strahotni življenjski »bankrot«.
Virginija se je prav od početka svojih dni zavedala pomena pravega življenja.
Ko ji je bilo tri in dvajset let, ee je poročila s poštenim tovarniškim uslužbencem in je poslala mati številnih otrok Kasneje je pomagala zbirati krog sebe katoliško ženstvo in je ustanovila kar vrsto socialnih društev. Ko je bil pred dvoma letoma v Parizu kongres mater, je predsednik francoske republike nagradil njen spis, ki je posvečen povratku delavske žene k domačemu ognjišču-
Življenje te delavne žene je jako dobra prispodoba med »prej« in »zdaj«.
Čeprav je življenje zdaj v marsaTokem pogledu težko, je pa materialni položaj ljudstva vendarle dosti bolj&i kot prej. In to je prav. Delavskemu ljudstvu ni treba niti malo hoditi k boljševizmu po kako več ko dvomljivo pomoč za izboljšanje svojega 6tanja. Da niti ne omenimo ti-
stih, ki ei marsikaj privoščijo in ki imajo najmodernejše, razkošno stanovanje, imajo avto, različno zabave, pozimslu šport, poletne počitnice, morsko kopeli in tako dalje — imajo vse — le otrok nimajo, kakor jih je prej imela najbolj 6kromna, najl>olj revna družina.
Kdo bi mogel resno trditi, da ima dandanašnja povprečna družina več materialnih skrbi kot v prejšnjih časih? Le to je res, da dandanašnji mnogo več, preveč zahtevamo od življenja, da v zahtevah šo bolj hitimo, kakor hiti gospodarski napredek.
Ali ni dandanašnjega nezadovoljstva največ kriva prav odurna sebičnost in 6amoijubnost?
Nihče ne misli na to, da bi družinam ne privoščil primernega življenjskega standarda. Nasprotno jo res! Toda duhovni in moralni razvoj pri tem ne sme biti okrnjen, marveč se mora vsaj v isti meri razvijati kakor se boljša gospodarstvo splošnega življenjskega stanja. (Iz lista »Luksem-brška žena«.)
C. •.• • V/ • • • . \/
'i, V	V	A,.,. ,
rf' *»"* v--V• •„• «7v \
•	*'' \vyV" "v* i
! . . . • W W.....*
•	• ''
....... .v.

vw-• • —-g
(• • 'VVWWW;-v • - 'A
.... vwwww • • • • K->	• w• 4
r* • y>^wvwy• • v«,
k« -VvV« • 'VvV- • • ♦ u* r «V* V• • • • - VVV - •
•	- v-v.....v • v • • ••!
•	v • ' v 1 • • • • • v • v • • • *v v/T . . v« • v*v. . . • i V •	V • V • *
pleteš 3 cm, skleneš za odprtino za rokav na vsaki strani po 4 p. Ko sta odprtini dolgi 14 cm, skleneš srednjih 20 p., in po 21 p. na vsaki 6trani skleneš proti ramam v 3 skupinah.
Sprednji del. Ostalih 40 p. pleteš po 1 d., 1 1., dokler ni proga 2 cm visoka. Potem deliš sprednji del.
Za levo sprednjo stran vzameš pletilko št- 354 in pleteš najprej 32 p. desno, nasnuješ nato 6 novih p. za gumbnico in pleteš po 1 d., 1 l. do konca. V začetku vsake desne vrste dojameš po 1 p., dokler ne dobiš 35 desnih p., zraven pride še 6 p. po 1 d., 1 1. Ko je ta del 3 cm dolg. merjeno od proge, skleneš 4 p. za rokavsko odprtino. Ko imaš 12 cm dolžine, skleneš 6 p. (desnih in levih), pri čemer v vsaki drugi vrsti ob vratu 2 p. skleneš, dokler nimaš spet 21 p. Ko meri odprtina za rokav 14 cm, skleneš pentlje ob ramah v treh skupinah.
Desna spodnja stran
Od 38 p. pleteš 32 desno. 6 pa po 1 d., 1 1. za gumbnico. V ta dostavek vpleteŠ v presledku po 2 cm, kar 5 gumbnic. Gumbnice pleteš: 2 p. po
Rokav
Začneš spodaj in nasnuješ na pletilko št, 2% 36 p., nakar pleleš 8 vrst po 2 d., 2 1. in nato desno naprej. V 3. d. vrsti, dojemaš pri vsaki pentlji po 1 novo p. in s tem dobiš 72 p. Nato pre-ideš k pletilki št. 3'A in pleteš d. dalje, dokler ni rokav 8 cm dolg, nakar pleteš 8 vrst po 2 d., 2 1. Potem pleteš spet desno, da imaš 28 cm dolžine, nakar začneš snemati. Najprej skleneš na koncu na vsaki strani po 4 p. in začenjaš vsako vrsto s tem, da 1 p. snamcŠ, da imaš le še 32 p. Nato vzameš spet pletilko št. VA in pleteš vso vrsto zmeraj po 2 p. skupaj, nakar sledi 1 vrsta 1. in skleneš v desni vrsli ostalih 16 pentelj.
Vezenina
Po vzorcu našiješ na vsaki strani podobo živali. Delaš z verižnim vbodom in sicer imaš 1 belo debelejšo nit in 1 Angora, ali pa samo debelo.
Skončaš
tako, da po vlažni krpi polikaš oblekoo ln rokava, ne pa pasu. Nato sešiješ poedine dele skupaj, in dobro polikaš šive. Potem prišiješ 5 gumi>ov in slednjič vstaviš še bel ličen ovratnik.
Kuhinja
PISANA SOLATA
Skuhaj malo kumine, 1 kg rdeče pese in 2 kg krompirja in vse razreži na rezine. Prav tako dve kisli kumarici in 1 kg jabolk. Vse skupaj dobro premečkaj, osoli in pol i j z mešanico: jesihove vode, sesekljane čebulo, 1 rumenjaka in enega nastrganega krompirja. Ta solata ima izvrsten okus-
Kaminov liker
V Vt I vinskega cveta namočiš za teden dni 7 dkg kumine. Potem 6kuhaš 1 kg sladkorja v 11 vode, da se sladkor vleče, nato precediš vinski cvet z namočeno kumino skozi filtrirni papir v sladkor, vse dobro premešaš, ohladiš, priliješ M 1 čistega alkohola in najtolniš steklenico.
OkUJUb
je posebna prednosl odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega deluje milo In bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Ž® vssssm
Naš domači zdravnik
F. M. R.: V oktobru lanskega leta »te ae ponesrečili. Rana, ki so vam jo zašili, ee je lepo zacelila. Prst pa je ostal trd. Opažalo tudi, da vam roka pri delu oteka. Kam bi se obrnili za podporo v nezgodi?
Ne poznam sicer vašega primera. Morda se da prstu šo pomagati. Velikokrat so s ponovno operacijo dosežejo prav lepi, do 100% uspehi. Mislim da sle član bolniške blagajne. Obrnite se na svojega zdravnika, ki bo ukreni) vso potrerbno.
M. B. K.: Vaša 17-letna hčerka je bila lani operirana na zlati žili. Operacija ni pomagala, mislite. Hčerka je še vedno hudo zaprta Jemlj9 redno zdravila za iztrebljanje. Tek ima dober. Če pa so preveč naje, izbljuje. Trebuh ima velik ^n napet, vendar pa ne boleč.
Vaše mišljenje, da bi se z operacijo moralo kar takoj odpraviti neredno iztrebljanje, je napačno. Res je, da jo po navadi to dvoje tesno povezano med seboj, oziroma prehaja drugo v drugo, bi rekel. Kopičenje in zaostajanje blata v črevesu povz.roča prenapolnjenje žil v okolici odprtine, ki se potem razširijo- Tako nastane zlata žila. Pri iztrebljanju nastanejo ziaradi zlate žile različne neprijetnosti (bolečine, krvavitve itd.). Zaradi tega bolnik še bolj zavlačuje iztrebljanje. Tako mu neredno iztrebljanje preide v navado. Ženske so zaprtjem bolj močno podvržene kakor moški. Pri prav trdovratnem zaprtju moramo misliti na Ilirschprungovo bolezen. Znak te bolezni je močno razširjeno široko črevo. Ta bolezen se da ugotovili rentgenološko. Ker je zaprtje tako trdovratna bolezen, zato je treba veliko jx>trpežlji-vosti. Važna je primerna prehrana. Uživa naj veliko surovega sadja, sočivja, zlasti stročnic, kom-l>ota, solate z jesihom in oljem, ali pa s kislo smetano, yogurt, črni kruh itd. Mesa pa le malo. Redno naj jemlje na tešče Karlovarsko sol in naj so čimveč giblje I
Ista: Vaš 12-Ietni sin ponoči vstaja ln blodi okrog. Vedno so še pravočasno zbudite, da ga epravite v posteljo. Bojite se pa, da se mu ne bi zgodiila kakšna nesreča.
Motnje v spanju, kakor jih opažalo pri sinu, so po navadii znak neuropatije .S pametno vzgojo dosežemo prav lepe uspehe- Otroka morate telesno in duševno okrepiti! Večerja naj zgodaj preden gre spat. Glejte, kaj bere, s čim se igra. Prepovejte mu razburljivo čtivo in razburljive igre. Preden leže, mu daste lahko zdravilo, ki vpliva pomirjevalno in uspavalno. Pri tem pa morate paziti na to, da se otrok tega ne navadi. Včasih odpravimo nadlogo že s tem, če otroka preselimo v drugo sobo.
S. D. L j.: Vaša 13-letna deklica je za svoja leta zelo močno razvila. Poleti in pozimi se pa |irav močno poti. Razširja močno neprijeten duh, ki je v nadlego njej hi okolici.
Močno trajno znojenje opažamo pri akutnih in kroničnih nalezljivih boleznih (tbc., bolezni ■sklepov), daljo pri rahitičnih, živčno slabih, slabokrvnih itd 'Spoznati moramo torej glavni vzrok in tega skušati odpraviti. Začasno pa si pomagajte takole: dnevno naj se koplje v topli vodi. Po dvakrat na dan pa naj se umiva z vodo, v katero pri-lijte kisa.
J. K.: Obračate se name dale? z juga, kjer iz planinskih krajev ne morete do zdravnika.^ Svojega stalnega zdravnika pa, kjer ste v službi, še nimate. — Vaša 2S-letna žena loži, da jo boli že mesoc dni v zapestju in sklejvli obeh palcev na roki. Bolečino so včasih precej hude. Občutek ima, kakor bi ji roke hotele skočiti iz sklepov, če jih zvija.
Izterjanje posojila. I. .T. ft. Mati je pred leti
posodila vsolo denarja posestniku, večji znesek pa tudi obrtniku. Po materini smrti je prevzela ujene terjatve hčerka, ki je brez imovine. Posestnik se upira plačilu in trdi, da bo povrnil v 12 letnih obrokih samo polovico posojila. Tudi obrtnik se za opomine ne zmeni. — Vprašate, kaj naj bi hčerka storila? — Ako je posestnik, ki je dolžan navedeno vsoto, v boljšem gmotnem jx)lo-žaju od upnice, ne uživa zaščite in upnica lahko potoni sodišča izterja celo vsoto. Če l>o j>a sodišče dolžniku priznalo zaščito, bo mogla upnica izterjati res samo polovico posojenega denarja v 12 letnih obrokih. Obrtniki pa zaščite ne uživajo, zato upnica lahko s tožbo od dolžnika-obrtnika izterja takoj celo vsoto.
Odklonitev vpisa v Združenje trgovcev. R. — Ker ste dovršili štiri razrede meščanske šole, se smatra, da ste dovršili dveletno učenje v trgovinski obrti in enoletno zaposlitev kot pomočnik. Za samostojno izvrševanje vam je potrebna samo še enoletna zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Postopanje vaše združbe trgovcev, ki je odklonila vašo prijavo v združbo in to radi tega, ker da ste že prestari, se nam ne zdi pravilno. Obrtni zakon predpisuje le najnižjo starost za vajence, ne pozna pa navzgorne starostne meje. — Obrnile se zato na pristojno obrtno oblastvo.
Uničena obveznica vojno škode. Š. F. Obvez niče vojne škode so vam zgorele. Obrnili sle so na finančno ministrstvo s prošnjo, da se vam izdajo duplikati, vendar je ministrstvo vašo prošnjo odklonilo. Vprašate, kam bi se obrnili? — Obrnili ste se na pravi naslov. Finančno ministrstvo vam ni moglo ustreči, ker se veljavnost zgorelih obveznic ni sodno razveljavila (amortizirala). Po zakonu o sodnem nepravdnem postopku se morajo izgubljene, ukradene, zgorele ali na kakršen koli drug način prešle ali uničene listine sodno proglasiti, da so izgubile svojo [>ravno veljavnost. Toda v vašem primeru to no bo mogoče, ker isti zakon izključuje od razveljavi jen ja med drugim tudi srečke državne razredne loterije in srečke drugih loterij, prirejenih za obče koristne in dobrodelne namene, kakor ludi državne vrednostne papirje, ki igrajo za dobitke. Med take papirje spadajo tudi obveznice vojne škode. Zato amortizacija vaših izgorelih obveznic ne bo mogoča in torej tudi duplikalov ni mogoče dobiti.
Krošnjarska knjižica. Š. F. Ravnajte se po navodilih, ki vam jih je dalo okraino načelstvo. Kaj drugega vam mi ne moremo j>ovedali.
Zaščiten denarni zavod. A. A. O zaščitenih denarnih zavodih sino že večkrat pisali in smo
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. |
| f,Slovenec" 5. februarja 1939 |
^uuMnaBimiuiiimiuiiJiitiuiuiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiutiiuiiiiiuiiiuiiitiiiiitiiHiiiuitniiiiiiniiiiiiiiig
Monim, da bo to sklepni revmatizem, Id ji dela težavo. Ker sto tako daleč od zdravnika in tudi od lekarne, 6i mora pač pomagati s tein, kar ima pri rokah. Predvsem je to toplota in pa potenje. Skrbi naj, da bo čim več na toplem. Aspirina iin pyramidona menim, da ne manjka v vaši domači lekarni. Tega naj jemlje in skrbi, da 60 bo dobro prepotila.
P. 0. 0.: Vaša žena toži žo tri mesece, da jo zebe, in sicer najbolj po hrbtu. Podnevi tega no čuti toliko, pač pa [»onoči, ko se uleže. pa naj jo postelja še tako topla in ona še lako toplo oblečena. To traja nekaj časa ali pa tudi vso noč. Večkrat čuti slabosti v rokah in nogah, sploh po vsem telesu-
Ne vem, koliko je žena stara. Po vaši službeni stopnji sklepam, da bi bila v letih, ko nastopa mena, in so te težavo v zvezi z njo. Trditi pa seveda ne morem. Obrnite se na zdravnika.
A. Z. Lj.: Za mater prosite sveta, ki jo boli leva noga že 8 let. Zdaj pa jo jo začela boleti še desna noga. Kadar jo zelo boli in srbi, se praska. S kože se odlušči prhljaj, potem pa se cedi voda. Nogo ji čez dan zatekajo, ponoči izplahnejo. Od lO.lela ima krčne žile. Stara je 44 let.
Menim, da bodo prav krčne žile tisti nepridiprav, ki povzroča te nadloge. Odpraviti je treba najprej te pa bodo tudi druge težave prešie. Kako se odpravijo krčne žile, sem že nekajkrat razložil.
A. V. g.: Skrbite za telesno snago! Kopljite so redno in umivajte. S tem boste nadlogo odpravili. Če |>a bi izcedek, ki ga f>o vašem opisu moram smatrati za samostojen f>ojav, ne prenehal, se obrnite na zdravnika!
II. L. Lj.: Tablete, k.i jih omenjate, preprečujejo in ustavljajo krvavitve. Res je sicer, da se potrebujejo predvsem v ginekološki praksi, ni pa lo edina uporaba. Potrebujejo se tudi pri krvavitvah iz pljuč in želodca na pr. To pa nastopa prav tako pri moških, kakor pri ženskah.
Venter: Hodite po poti, ki je začrtana slovenskemu študentu že od nekdaj. Preživljate ee z inštrukcijami, hrano si iščete j>o menzah in go-stilnicah, večkrat ste pa kar »ob svojem«. Od lanskega maja opažate, da prebava ni v redu Ne iztrebljale se več redno. Ob letošnjih počitnicah sto se zatekli v bolnišnico. Pri preiskavi niso našli nobenih bolezenskih sprememb v črevesju- Predpisali so vam dijeto, katere se vestno držite. Kljub temu pa vas nadloga vedmo huje mori. Iztrebite se komaj dvakrat na teden. Nerazpoloženi ste in pri najboljši volji ne morete študirati. V trebuhu vas tišči po vsaki jedi. — Odgovor: Klinična preiskava ni našla nobenih bolezenskih sprememb v prebavilih. V tem primeru mi je iskati vzroka v okvarah živčevja, ki urejuje gibanje črevesja. Če pa opazujemo, kje in pri katerih ljudeh se ta nadloga najbolj pogosto pojavlja, pa pridemo do čiislo drugih misli o vzrokih. Nadloga se pogosto pojavlja pri ženskah kakor pri moških. Pri meščanih pogosteje, kakor pri podeželanih. Pri kulturnih in civiliziranih narodih češče, dočim je primitivna ljudstva sploh ne jx>zuajo. Rekli bi torej, da je to nekakšna pridobitev civilizacije. Če sklepamo iz tega dalje, najdemo, da je temu vzrok, ker ljudje iz tega ali onega vzroka zanemarjajo iztrebljanje.. Neprimerna prehrana, upi i v žlez z notranjim izločenjem, živci itd. bi bili šele na drugem mestu (sekundarnega pcmena). Tudi vi storite tako. kakor som odgovoril na eno izmed prejšnjih vjrrašanj v današnji številki. Še to hii prij>omnil, da poskušate redno vsak dan, najbolje zjutraj, četudi ne čutite nuje- Ne obupajte, če ne dosežeie lakoj uspeha! Morate se prisiliti k temu!
tudi na taka vprašanja, kakor ste nam jfH poslali vi, že odgovorili. Pojdite v denarni zavod, kjer imate vlogo in prosite, naj vam jx>kažejo izplačilni načrt, pa boste izvedeli, kakšne dolžnosti ima dotični zavod napram vlagateljem.
Tožba proti advokatu. P. J. L. Ne moremo se spuščati v vprašanje, ali bo odškodninska tožba, ki jo nameravate vložiti proti advokatu, uspešna ali ne, kar iz pisma, ki ste nam ga jx>slali, ne moremo presoditi, če vam je res advokat s svojim postopanjem zakrivil škodo. 0|x>zarjamo vas samo na to, da mora advokat odkloniti zastopanje, če je zastopal v isti stvari, ali v stvari, ki je v zvezi z njo, nasprotno stranko. Če pa advokat prevzame zastoj>anje, mora vestno in zvesto hraniti pravice svoje stranke. Tožbo bi bilo vložiti pri sodišču toženčevega bivališča.
Ureditev mejo. S. M. V gozdu imate parcelo brez prave meje. Mejaši vedno silijo v vašo. Vprašate, kako bi se dala urediti meja? — Pri okr. sodišču lahko predlagate, da sodišče meje med vašo in sosedovo parcelo obnovi ali popravi. Sodišče bo nato razpisalo narok pred sodiščem samim zaradi poskusa poravnave; če ta ne uspe, se odredi narok na mestu samem. V vseh primerih se določi meja, kolikor ni dokazana močnejša pravica, po zadnji merni posesti. Ce se pa ta posest ne da ugotoviti, se sy>orni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. Stroške postopka trpe stranke po meri svojih meja. Tisti, ki je predlagal ureditev meje, trpi sam stroške postopka, če razprava pokaže, da obnovitev ali poprava meja ni bila potrebna.
Pokojnina železniškega uslužbenca. R. J. L. Vaš brat je bil nekaj let v službi pri železnici. Vprašate, ali ima pravico do kakšne rentnine. Službo je prostovoljno zapustil leta 1923. Ker je službo prostovoljno zapustil ,nima pravice do pokojnine, ki jo v zmoti imenujete rentnino. Pa tudi drugače bi ne imel te pravice, ker ni niti 10 let služil.
Gradbena šola. M. I. Ij. Obrnite se za potrebna pojasnila na ravnateljstvo srednje tehnične šole v Ljubljani.
Adopeija (posvojitev). Č. T. Teta, ki živi v Gradcu, bi rada posvojila vašo sestro. Vprašate, kakšno dovoljenje je potrebno za jiosvojitev? — Oseba, ki hoče koga posvojiti, mora biti najmanj 40 let stara, otrok, ki se naj posvoji, pa mora biti 18 let mlajši od svojih posvojiteljev. Če je otrok nedoleten, se more posvojiti le s privoljenjem zakonskega očeta, če ga nima, je treba privoljenja matere, varuha in sodišča. Tudi če je otrok polnoleten in njegov zakonski oče še živi, se zahteva očetovo privoljenje. Posvojitvena pogodba se sklene pred sodiščem. Ves postopek izvede okrajno sodišče, posvojitveno pogodilo pa odobri okrožno sodišče, zato se tja obrnite.
Sporna meja v gozdu. J. T. P. Dokler nI posestvo prepisano na nečakinjo, ste pač sami še posestnik in se morate v nastalem sporu zaradi posekanih smrek sami v lastnem imenu hraniti. Če bi mejaš vas tožil na odškodnino zaradi posekanih smrek, morate pač ugovarjati, da so rasle smreke na vašem svetu in da gre za sporno mejo, ki naj se predvsem uredi. Nato bo sodišče moralo ugotoviti sporno mejo, ki jo bo določilo po zasli-
Sanju prič po zadnjem mirnem uživanju. Sel« ko
bo meja določena, se bo videlo, na čigavem svetu so rasle j>osckane in sedaj sporne smreke. Če 6e bo vrednost sj»orne ploskve gozda po novi od sodnika določeni meji ocenila z vrednostjo preko 5tXX) din, bo lahko tista stranka, ki je v mejnem sporu propadla, uveljavljala svojo močnejšo pravico s posebno tožbo. Če zaradi starosti ne morete na sodišče, vas lahko v tem sporu zastojia nečakinja kot pooblaščen ka. V mejnem sporu trpi vsaka stranka svoje stroške, v pravdi pa trpi vse stroške tista stranka, ki propade.
Stroški zaradi žaljenja časti. 3. K. R. V kazenskem postopanju zaradi žaljenja časti velja načelo, da trpi vse pravdne stroške tista stranka, ki pravdo zgubi, če ste bili pravomočno obsojeni na denarno kazen, čeprav pogojno na eno leto, boste morali tožitelju povrniti vse pravdne stroške. Višino pravdnih stroškov bo odmerilo sodišče šele na predlog nasprotnika. Proti tej odmOri ima vsaka stranka pravico pritožbe na okrožno sodišče, čigar odločba je potem dokončna.
Invalidska sirota. J. M. Ker je bila vaša zadeva že v teku za priznanje invalidnine po noveli invalidskega zakona iz lerfa 1936, vain ni treba sedaj napraviti nobene nove vloge; j>o likvidaciji sedanjega divizijskega invalidskega sodišča bodo morali invalidski sodniki pri okrožnih sodiščih predvsem rešiti zaostale, še nedodelane spise. Prisojena invalidnina vam bo itak nakazana za ves čas nazaj od leta 1930, neglede na to, kdaj bo izdano rešenje.
Tožba. K. D. Kdor se pogodbe ne drži, odgovarja nasprotni stranki za nastalo škodo. Če ste pa medtem z nasprotnikom sklenili poravnavo, je s tem med vama vse urejeno, kar je bilo dotlej sporno, in ne more več po sklenjeni poravnavi nasprotnik od vas uspešno uveljaljati nobene odškodnine.
Planko pred okni na meji. M. A. B. - Sosed ima tik ob vašem vrtu hlev in hišo z okni v vaš svet. Hiša sloji preko 30 let, hlev pa šele 20 let. Ker si sosed lasti ozek jias sveta ob hlevu in hiši. zaradi katerega se nočete pravdati, vprašale, če smete za tem pasom na svojem svetu napraviti plot, ki bi vzel razgled sosedovim oknom. — Na svojem svetu lahko napravite, kar hočete, tudi take planke, da vzamete sosedu ves razgled. Le če bi sosed že imel pripiosestvovano služnostno I pravico razgleda v vaš vrt, mu te ne smele vzeti. I
Primerna zemlja za čebulo, F. D. Š. - Želite vedeti, kakšna vrsta zemlje bi bila primerna za saditev večje množine čebule. V dolini nameravate preorati travnik, ki je nekoliko močvirnat, vendar je zemlja zelo dobra, črna — Za gojitev čebule je jx>trebna rahla, bolj peščena, dobro zagnojena, humozna zemlja. Da bi na preoranem travniku, torej na ledini uspevala čebula, zlasti če je k lomu zemlja še nekoliko močvirna, je zelo dvomljivo. Globoka, težka zemlja ni za njo- Če hočete iz takega zemljišča napraviti vrtno zemljo, ga morate preorati že jeseni, in sicer globoko ter ga pustili v odprti brazdi čez zimo, rla dobro pre-mrzne. Najbolje jo je že jeseni zagnojiti s hlevskim gnojeni, s<pomladi pa jo zasaditi s krompirjem, ki ga med letom pridno Okapajte, da se očisti plevela. Tako pripravljena zemlja bo potem drugo leto že bolj prij>ravna za čebulo. Seveda le v tem primeru, če ni preveč močvirna, kajti talna vlaga čebuli zelo škoduje teT povzroča, da močno gnije.
Gnojenje travnika z umetnimi gnojili. F. P. B. - Travnik e površino treh četrt orala (joha) nameravate po gnojiti z umetnimi gnojili. Do sedaj ste gnojili o hlevskim gnojem, pa vam je zemljišče preoddaljeno. Katero gnojilo je priporočljivo in koliko ga je treba? — Za travnik, ki je bil že večkrat zagnojen s hlevskim gnojem, je najboljše umetno gnojilo Tomasova žlindra, jci vsebuje zadostno fosforne kisline in apna, ki hlevskemu gnoju ne sme manjkati. Za % orala, kar je blizu pol hektarja, potrebujete 150 do 200 kg To-masove žlindre. Najbolje bi seveda bilo, da ste to potrosili že jeseni; toda tudi sedaj še ni zamujeno, dokler Irava ne začne odganjati. To gnojilo je črno, zalo se prav lejK) trosi na snegu, ker ee vidi, kje je že zagnojeno- Vsekakor storilo to čimprej, če hočete imeti že letos uspeh gnojenja.
Katero sorto jablan je saditi? Št. A. V. - V
bližini mesta nameravate zasaditi nekoliko jablan na zemljišču z južno-vzliodno lego. Zasadili bi samo eno vrslo in želite vedeti, katera bi se vam najbolje izplačala. — Vi si mislite, da ie odgovor na to vprašanje tako enostaven, da vam navedemo tu eno sorto in uspeh bo — sijajen. To pa ni tako! Razno sorte jablan so zelo občutljive za najbolj malenkostne razlike v podnebju, v legi zemlje in v vrsti tal. Moremo vam torej podati samo splošna navodila, ki veljajo za vaš sadjarski okoliš. — Ker ste v bližini mesta, je najbolje saditi zgodnje vrste jablan, ker le zgodnja jabolka dosežejo na trgu ugodno ceno Take sorte so Poletni kalvil, Šarlamovski, Beličniik, Rana Viktoria, Reverent Wilks in druge Katera teh ali drugih vrst bo za lego vašega zemljišča najbolj primerna, to bi vam mogel nasvetovati na kraju samem vešč sadjarski strokovnjak. V vašem mestu jih je takih več. Obrnite se na enega izmed njih, pa boste najbolje opravili.
Obrezovanje vrb in akacij ob potoku. V. B. G. R. - Ker potok odnaša zeml jo, ste ob njem nasadili na eni elrani vrbe, na drugi akacije, da bi se nasip sčasoma zarastel z močnimi koreninami, ki bi preprečile trganje zemlje po vodi. Želite vedeli, če je treba te rastline obrezovati ali ne, da poženejo krepkejše korenine. — Vrbe kakor tudi akacije jo bolje pustiti eno dvo dve leti ne-obrezane, da poženejo močnejše korenine. Pač pa je v tem času stalno obrezovati one veje in jx>-ganjke, ki rastejo j>roti vodi, kajti te večkrat ovirajo tok, ki se potem zagrize v obrežje ter ga trga. Po dveh letih pa morate oboje rastlin popolnoma obrezali, da poženejo iz stebla ob zemlji poganjke in se v tej še bolj razrastejo ter jo zavarujejo. Pozneje jih morate vsako leto skrajševati, da se njih koreninstvo še bolj razčleni v tleh in tako zavaruje obrežje.
Mlado vino šc ni za steklenice. I. K. P. - Spomladi nameravate kupiti manjšo množino lanskega vina ter ga čez nekaj tednov pretočiti v steklenice, da ee vam v sodu preveč ne osuši. Prodajalec pa vam je pisal, da je vinu dodal nekoliko sladkorja. Zato se bojite, da bi tako vino ne bilo dobro za shranjevanje v zaprtih steklenicah. — Iz vašega vprašanja sklepamo, da želite kupiti vino za domačo potrebo ter ga dati v steklenice, da bi se vam čez poletje ne skva-rilo. Opozarjamo vas, da mlado enoletno i.n morda še sladko vino ni za steklenice, da bi v njih ostalo čisto. Zlasti pri sladkem vinu nastopi nevarnost da ob poletni toploti začne nanovo kipeti ter vrže zamašek ven ali pa razžene steklenico, če ta leži. Četudi natočile v steklenice čisto vino, bo rx>stalo motno. Ko se bo pa č?z nekaj časa v steklenicah očistilo, se bo na dnu napravila usedlina, ki se bo takoj dvignila in vino zamolila, ko steklenico dvdguite, oziroma iz nje točite. Vino pa se no bo
VSak nima toffito denarja, da me-AA re potovaU ▼ kopališče toda vsekflo
bi moral dati za zdravje letno 100— 150 dinarjev in piti mesec dni meato druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALISOA
SLATINA RADENCI
Ni zadosti, da stoji sosedova hiša preko 30 let z okni ob vašem vrtu. Sosed bi moral dokazati, da ste vi pred 30 leti hoteli na svojem svetu napraviti planke, ki bi mu vzele razgled, on pa se je temu uprl in ste so takrat njegovi prejx>vedi uklonili. Le s tem bi sosed pridobil tekom 30 let pravico, da mu ne smete zadelati razgleda. Namesto plank lahko zasadite tudi drevje na meji.
Na costi najdena babi. E. M. D. Na cesti ste našli balo bombaža in jo spravili domov na varno. Še istega dne ste o najdbi obvestili tovarno, ki je že balo pogrešala in jo je šofer, ki jo je spotoma zgubil, takoj šel na vaš dom iskat. Vprašate, če imate pravico do najdenine in koliko znaša. — Kot najditelj imate pravico zahtevati od lastnika najdenino, ki znaša 10% obče vrednosti. V kolikor bi po tem preračunu nagrada dosegla 1000 goldinarjev, t. j. 500 din, 6e glede presežka odmeri le 5%.
»Ponižani«. Ce imate tako neprijetne sosede, ki vas zbadajo, izzivajo nato pa tožijo zaradi žaljenja časti in se poslužujejo lažnjivih prič, vse samo zato, da se nad vami maščujejo, jiotem je najboljše, da se čim prej preselite, sicer ne boste prišli do miru. Če pridete k razpravi, nastopajte mirno in preudarno, tako da boste napravili čim boljši vtis. Sodnik bo moral oceniti izpovedbe vam nasprotnih prič. Če bodo napravile slab utis, jim tudi lahko odreče verodostojnost ln vas oprosti, ker vam naprtena žalitev ne bo dokazana.
Zaposlitev. A. K. - Zaradi službe za hčerko boste prejeli ponudbe ali pri Borzi dela ali pa pri kaki privatni posredovalnici. Obrnite se na dotično občino, ki vam bo sporočila naslove domačih posredovalnic.
okvarilo, ampak bo samo motno. Steklenice z vT-nom pa se morajo hraniti v kleti leže, da ne pride zrak do pijače, ker tedaj bi se skisalo. — Če vam ni mnogo na tem, da postane vino pri točenju iz steklenice motno, oziroma če želite vino hraniti samo čez poletne mesece v steklnicah, do jeseni pa ga že izpijele, potem ga lahko hranite v njih, ne da bi se bilo baiti, da se bo v tem kratkem času skvarilo. Vsekakor boste imeli manj škode, kot če vse poletje točite vino iz malega soda.
Kakšen štedilnik jo boljši? A- M. B. - V svojo
kuhinjo nameravate postavili nov zidan štedilnik, ki naj bo ali jx>kroman ali pa rje<prost (rosifrei). Želite vedeti, kaiteri je boljši? — Dobro pokro-mano je prav tako zanesljivo kakor rjoprosto, kajti oboje prepreči, da ne more rja kvariti že-lezja in ga ohrani svetlega, ne da bi ga bilo treba snažiti. Svetujemo vam, da se tozadevno obrnete na veščega ključavničarja, ki postavlja take štedilnike, si pri njem ogledate načrte in še odločite za tistega, ki se vam zdi najholj primeren. Še bolje bo, če se posvetujete pri dveh ali treh takih strokovnjakih, da dobite o tem jasnejšo sliko.
Nas domači živinozdravnik
J. S. M., Lj. — že več let redite kure, letos imate 20 kokoši in petelina, ki so do letošnjega leta bili popolnoma zdravi. Pred nekaj dnevi pa ste zapazili, kako otožno čepijo, da imajo oči zaprte, trepalnice olečene in gnojne. Pri eni kokoši Jioleg teh znakov pa v kljunu pod jezikom kot gobo polno, zaradi česar težko diha. Izpirate oči s kamilico, pa ni nič bolje.
Odgovor: Po opisu poteka bolezni Vaša perutnina boleha na kužni bolezni, ki jo imenujemo difterija. Kaj to kugo povzroča, ne vemo, le to je gotovo, da je to kuživo, ki ga ne moremo videti z nobeno še tako močno povečavo in ga zato imenujemo virus. Na difteriji ne ohole samo kokoši, temveč tudi purani, fazani, pavi, golobi, jerebice in menda celo kanarčki. Kuga je pri nas razmeroma redka; pojavlja se le sein in tja, posebno ob priliki razstav, ko pride domača perutnina v dotiko s tujo in se okuži. V ugodnih primerih po preteku kuge živali ozdrave v 3 do 4 tednih, v neugodnih pa poginejo že v teku prvega tedna ali pa celo v dveh do treh dneh. Ker je to kuga, je zdravljenje bolj postranskega pomena. Način zdravljenja naj predpiše živinozdravnik. Dobro sredstvo za mazanje je jodglicerin, 1% lapis, za oči pa 2%na mlačna raztopina borove kisline. Glavno pa je cepljenje bolnih in pa posebno zdravih živali. S tem se prepreči prenos kuge od živali na žival. To pa mora napraviti samo živinozdravnik. Cepljenje ni drago in se pri dragoceni perutnini prav gotovo izplača. Kurnik in okolico pa morate seveda kot pri vsaki kugi dobro razkužiti. Vsekakor pa bo najbolje, da pošljete ali pa prinesete eno obolelo žival v državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani, Lipičeva ulica S tem boste šele točno vedeli, na čem da ste.
M. J. ž. R. D. — Kokoši so nenadoma začele bolehati in tudi poginjati Videli ste samo, da so pljuča velika in jx)lna belih mehurčkov. Kokoši blede in se nekaj časa vlečejo bolane, pa jih ko-ljete.
Odgovor: Samo po teh znakih, ki ste jih
Vi navedli, ni mogoče poznati bistvo bolezni Vaših kokoši. Zaradi tega Vam svetujemo, da pošljete eno bolno ali mrtvo kokoš državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani in prosite tudi za nasvet, kako naj se obolela perutnina zdravi.
J. J. Sr. G. — Krava po četrtem teletu sploK ni molzna. Vimena ima trda kot kak hrustanec.
Odgovor: Dobro bi napravili, če pokličete zivinozdravnika. Bolezni vimena so tako različne, pa tudi tako nevarne, da mora to videti živinozdravnik. Točna ugotovitev je prvi predpogoj za ozdravljenje, v kolikor je to sploh še mogoče.
it
OtroSkl voiriikl na}- Dvokoleaa, ttviUnl rtrojl novejših modelov motorji,trtclkUI pogreiljlvl to selo nlikl cenil Ceniki fr&nkol .ISiSUMS" r. SnTin, iiuBURnH, KarivvSka 4 fodrulalca; Maribor, Aleltiaadrova out* M
Pravni nasveti
Kmetijski nasveti
Krava se je ubila
Krava jo povrgla mrtvo tele. Prišlo je z repom naprej in poginulo padlo v travo. Rjavo neokretno truplo je obležalo z zasukano glavo, zgrbljeno v lčpko kepo. Naokoli eo stali moški in molče zmajevali z glavami. Žena kmeta, katerega je goved bila, jo vzdihnila in menila: »Božja volja je!« Krava je od bolečin mukala in se težkotno okre-nila. Pod težo života so se ji noge grezale v rahlo zemljo. Nagnila so je nad tele, mukata in ga vohala. S hrapavim jezikom je ljubeče lizala trdo truplo. Kmetica ji je solznih od: gladila čelo; zakaj, bila je tudi mati.
Kravo so vnovič napadle bolečine. Odmaknila se je od teleta, obstala nizko sklonjene glave in močno sopihala. Iz nozdrvi so ji uhajali dolgi, bledosivi stolpci sape, podobni snopom sončnih žarkov, ki sijejo skozi okno v zatemnjeni cerkvi Odgnali so jo h kraju pašnika, kjer je z glavo na ogradi izmučena stala in venomer opletala z repom.
Tele so za noge odvlekli po pašniku do ograde in von po drugem pašniku skozi drugo ogrado, nato pa še vkreber po travnatem pobočju na vrh čeri- Ondi so ga vrgli v morje Nazaj gredč so možje skrbno zadelali vrzeli v kamnitnih ogradah. Spet so se vstopili h kravi, ki ji je kmetica ponudila toplo ovseno kašo. Ker je ni marala, so jo zgrabili in ji jo v bikovem rogu vlili v grlo. Tedaj je je pol pogoltnila, pol pa se je je izce-itilo iz gobca, ki je z njim žvečila.
Potem so se ljudje razšli domov. Kmetica je med potjo zdaj tarnala za poginulim teletom, zdaj prosila Boga, naj ji spregleda njene tožbe. Njen mož je ostal, da čuje nad kravo, dokler ee ne potrebi. Iztrebek je zakopal pod kainnitni obrov in ga s peto zatlačil v tla. Pobral je pest rjaje prsti in naredil kravi na lakolnico znamenje križa. Nato je tudi on odšel domov.
Krava je z glavo na ogradi dolgo stala pri miru. Da je le bolečina pominila, pa se je sunkoma okrenila, zamukala in sunila z glavo v zrak. Ko se je pognala malo naprej, so ji mišice v nogah škripale kot novi čevlji. A ker ni na pašniku ničesar videla, je postaja. Ne dolgo in zajx>dila se je vzdolž ograde, tu pa tam naslonila glavo na njo in mukala. Našla ni nič. Nič ni odgovorilo na njen klic. Tedaj je razločno občutila pomen tega, kar je izgubila, in je zdivjala- Oči so ji postalo podobne bikovim, ob robeh rdeče in togotne. Pol je tekla, pol hodila počasi, vohala povsod po tleh in ee nerodno spotikala ob travne šope.
Tukaj je bilo, kjer je ležala in se toliko mučila; pod težo njenega telesa se je bila trava ob tej mali vesini stlačila in zvčnila. Tukaj ie bilo, kjer je povrgla. Tukaj so ljudje vtepali tla in z nogami razgrebli rušo do rjave zemlje. Vohala je, kjer je bilo letažo tele. Ondod so bile po travi mokre lise. Stogotena je jKigledala naokoli, nato pa je začela slediti tir, ki so bili po njem vlekli tele. Ob ogradi se je ustavila in dolgo vonala;
Rrzovlak se je ustavil na eni od onih majhnih postaj, ki je njih ime samo zato v voznem redu, ker se vprav tam in ne za pet kilometrov dalje križata dve važni železniški progi Potniki so napol vedro, napol porogljivo opazovali mogočni kolodvor, ki ni prav nič sodil k pomembnosti tistega kraja, in dokaj nespoštljivih opazk je padlo na rovaš prebivalcev tega kraja, ki so bivali ondi samo zaradi slučaja, da so bile tračnice tako in tako položene in ne drugače. Pet debelih minut je morala sopiliajoča lokomotiva, ki je sicer brezbrižno brzela mimo mnogih drugih cvetočih krajev, tu krotiti 6voje sile-
Na neki taki majhni postaji se je zgodilo, da je železniški uslužbenec razburjeno tekel vzdolž mednarodnega vlaka in je pri slehernem vagonu zakričal s hripavim glasom: »Doktor Benedikt iz Curiha, brzojavka za dr. Benedikta.« Nekaj hipov je vprašujočega obraza počakal, da je potem pri drugem vagonu iznova isto zaklical. Potnik dr. Benedikt, ki je bil doslej kot vsi drugi potniki, le brezimni lastnik plačane vozovnice, je bil tako izročen javnosti. Kaka važna novica, vesele ali nevesele vsebine, mu je bila prisojena, -in mogoče bi se posrečilo izslediti tega človeka, ki je postal nenadoma zanimiva oseba.
Ko je Benedikt zaslišal svoje ime, se Je za hi,p zdrznil, a se je koj obvladal in ee je z malomarnostjo, da je bilo videti, da ee tako le dela, zagledal v svoj časopis. Zdelo se mu je, da natančno ve, kakšne vsebine je brzojavka: njegov tovariš mu bržkone priporoča, naj se takoj vrne, ker se stanje kupčije, kakor je bilo itak pričakovati, v poslednjih dneh ni izboljšalo. To je pomenilo razsulo, mučno razpravljanje z upniki, to je pomenilo še več: uničenje dobrega imena, ki si ga je s težavo pridobil v desetletjih, a ki se je s konkurzom tvrdke brez dvoma uničilo. Benedikt ni bil bojazljivec in niti malo mu ni prišlo na mar, da bi 6e bil zaradi odgovornosti hotel potuhniti. Čutil pa je po teh tednih izbega-vanja in odlašanja, ko je imel venomer usodni konec pred očmi, potrebo, da bi za nekaj dni izpregei, da bi se prepustil »velril, naj gre, kamor hoče...« Saj se bo še zmeraj v pravem času po-greznil v nesrečo, in zatorej naj njegov solastnik le misli, da ga brzojavka ni dobila.
Toda, kaj je bilo to? Gospod, ki je sedel nasproti njemu in ki si je bil doslej s tem kratil čas, da je reševal križanke in je po sleherni rešitvi prav natančno razpolovil jabolko; ta gospod, ki je bil videti kakor sama nedolžnost, je
Ubogi stražnik'
»Le kako bi vam dopovedal, da to ni kost, *iQpak pendrekU
neumne pameti je ugibala, kam lo sled drži. Iz-
nenada se je tofioglavo z veliko močjo uprla v ogrado. Kamni so jo porezali po prsih, toda v svojem strahu je le še močneje pritiskala in ograda se je razvalila. Rinila je skozi vrzel in si obrezala stegno ob vimenu. Bolečine pa ji ni bilo mar; hitela je dalje, vohala sled in sopihala.
Vedno brže je hodila in kdaj pa kdaj dvignila glavo in zamukala. Mukala je žalostno in zavijala ko burja, ki zaluli okrog vogla. Ob drugi ogradi se je oddahnila. Spet se je uprla vanjo in spet ee je ograda sesula. Ko se je silila skozi vrzel, ee je zataknila in ko se je trudila naprej, se je porezala po obeh lakotnicah- Kri je v zobčastih curkih polzela po njej in belo liso na levi strani života rdeče pobarvala.
Po travnati rebri so Je krava zapodila na čer. Ko je zagledala morje in zaslišala daljno bu-čanje, se je stresla in odekočila; tom doli na skalah so kipeli valovi in morski ptiči so neznansko vreščali in gagali. Krava je začudena vohala zrak. Stopinja za stopinjo so je počasi pomikala vkreber in vsa trepetala. Ko je prišla na vrh, kjer je nehala trava, in stopila na grušč, ki ee je takoj zatrkljal v samo skalnato strmino, se je zadenskl pognala nazaj in zopet divje mu-kaje le kolobarila. A je spet prišla na čer, pazino je postavila nogo na kamenasti grušč in pogledala dol Tu je končevala sled za njenim teletom. Dalje je ni mogla slediti. Izgubila se je v praznoto pred kremenastim skladom. Poskusila je ovohati zrak, a nozdrvi so ji ujele le slani duh morja. Iztegnila je vrat in pogledala navzdol. Na skalah je zagledala svoje tele.
Veselo je zamukala In stekla nazaj, da poišče stezo. Hodila je po čeri gor in dol, vohala tu in tam, pogledovala preko roba, se plazila po kolenih, strmela v globino, a nikjer ni ugledala steze, ki bi držala k teletu tam spodai na skalah. Kresaje se z zadnjimi nogami je stekla spet tja, kjer so bili teleta vrgli v prepad
Silila se je z goljave; s sprednjimi nogami je tipala in praskala po kremenastem grušču in hotela v brezno. Toda bilo ni ničesar, kamor bi mogla postaviti noge — bila je le trideset metrov visoka gola skalna strmina in 6podaj na skalah njeno tele-
Ne da bi le mišico zganila, je dolgo kar stala in neumno gledala. Nato je mukala, klicala teletu; odgovora pa ni bilo. S plimo je videla prihajati vodo, videla je, kako obkoljuje teleta. Spet je zamukala, da ga posvari. V skale pa je drvel val za valom in se valil okoli trupla. Krava je znova zamukala in divje sunila z glavo, kakor bi hotela valove nabosti na roge.
In tedaj je prihrul velikanski val, dvignil teleta na greben in ga odvlekel s skal.
Krava je zarjula in na glavo skočila v prepad.
(Angleško: Liam 0'Flaherty.)
okorno vstal, ko je uslužbenec obstal pri vagwiu, in si je dal izročiti brzojavko. Benedikt ga je že hotel ogorčeno nahrulili, a vlak se je že premaknil. Videl je le še, kako se je uslužbenec odkril, si z robcem obrisal znojno čelo, a nato je bil že kolodvor in dotični kraj daleč za vlakom-
Benedikt ee je zdaj obrnil k svojemu Čudnemu sopotniku. Gos-pod je vtaknil brzojavko v žop, videti je je bilo še kanček, ki je molel iz^žepa, in ee je spet z vso vnemo pogreznil v križanko, ki mu očividno ni povzročala majhnih preglavic. Benedikt ni brez zadovoljstva opaizil, kalco je gospod zamišljeno, a kakor se je zdelo, zaman iskal neko besedo. Ker bi se bil silno rad seznanil s tem človekom, ki se je iz nepojmljivih razlogov pr.ivzel njegovo ime, ga je prav ljubeznivo vprašal: »Ali bi vam mogel kako postreči, gospod, če se ne morete spomniti kakega izraza?«
Gospod se je dobrohotno zazrl v Benedikta. »Zares bi vam bil hvaležen,« je zamišljeno dejal, »ime za nujno sporočilo z devetimi črkami mi je treba vedeti; tretja črka je «z», zadnja pa «a».<
Ali bi me rad potegnil, si jo osuplo deijal Benedikt; takle človek, ki tako urno rešuje križanke, se ne bi mogel spomniti takšne lahke besede? Nato se mu je posvetilo, da ga je hotel gospod opozoriti na skrivnostni dogodek z brzojavko. Neprijeten občutek mu je začel polzeti po hrbtu navzgor: brez dvoma, tale čudni sopotnik ga je pač spoznal, nekaj bi rad od njega — torej pozor 1 In dejal je s prisiljeno prijaznostjo: »Če se ne motim, bo to brzojavka, ali ne?«
»V redu — brzojavka!« — Gospod ee je 8 plosko roko udaril po čelu. »Včasih se človek kar ne domisli najnavadnejših reči in pri vsem tem še takšnole reč tukajle...« Potegnil je brzojavko iz žepa in se je brezbrižno poigraval z njo.
Benedikt se je silno začudil, čim je opazil, da brzojavka niti še ni bila odprta. Sopotnik ee mu je zdel zmeraj bolj zagoneten. Ali je bil mogoče kdo od policije? Za božjo voljo, saj si ni mogel ničesar očitati, saj je bil pripravljen, da bo izročil upnikom vso svojo lastnino, če bi bilo potrebno. Mahoma pa mu je šinilo v glavo: mogoče je bil pa ta skrivnostni človek tudi kak upnik? Saj on ne more vseh poznati? Pa se takole norčuje iz njega in uživa ob njegovi nemoči? Tega, njega nevrednega položaja, mora biti konec. Benedikt je mahoma spremenil svoje vedenje in se je pripravil na napad- »Prcjle ste sprejeli tole brzojavko kot doktor Benedikt Slučajno poznam tega gospoda, in mislim, da ni plavo-las, kakršni ste vi, gospod, marveč je temnolas, in je tudi,« tole je moral še zlobno dodati, »bolj vitek,« — popravil si je tesno prilegajoča se telovnik. »sploh pa, dragi moj, Benedikt se je po vašem kar nekam preveč spremenil...« Ko je to govoril, je bistro opazoval sopotnika.
Ta je pa prav mirno odložil križanko, se na Široko in lagodno zasmejal in je dejal Benediktu prav tako porogljivo, kot je bil Benedikt govoril: »To bi pa že bilo tako, da. Gospod doktor, veste. a jaz kar nisem mogol gledati, da bi bila brzojavka, ki je bila vam namenjena, ostala na tistem strašnem, zapuščenem kolodvoru. Saj računa tisti, ki odda kako brzojavko, vendar s tem, da jo naslovljenec tudi dobi, ali ne? Ali vam torej smem ob tej priliki svečano izročiti tale papir?«
Zdaj je bil pa Benedikt že sit teh" skrivalnic. V lica mu je šinila tista, ne prav naravna rdečica, ki ti jo jeza naslika nanje.« »Kaj pa hočete od mene?« je ogorčeno zavpil. »Brigajte se rajši za svoje zadeve I« Pri tem se pa ni prav nič zavedal, da je brzojavka žo prešia iz rok sopotnika v njegove roke.
Gospoda pa ta njegova razburjenost nI niti malo spravila iz tira. Še več: da bi prav jasno pokazal, kako malo se zmeni za Benediktove besede, je vzel iz škrniclja jabolko in ga je začel 2 nožkoin skrbno obdeiavati »Berite, berite, potom
pa govorite,« je na kratko povedal. SUSatl )e bilo
ko ukaz, a ne z viška, pač pa dobrohotno, očetovsko.
Benedikt je uvidel, da ne kaže butati i glavo v to neomajno skalo in je z naglim sunkom pretrgal brzojavko. Bral je: »Paravnava dosežena stop predlagana fuziija stop ravnatelj Albert se pelje z istim vlakom da s teboj vbo uredi stop dobro so imej« Šele čez nekaj minut je mogel razumeti, da_ je njegovo ime rešeno, da ga čaka ob koncu vožnje plodonosno delo.
Sopotnik je bil medtem pojedel poslednji košček jabolka. »Dobra novica, če smem vprašati?« je Benediktu norčavo pokimal.
»Povejte mi, gospod Albert,« je mirno odvrnil, »kako da sto me sploh spoznali? Saj menda ni več potrebno, da bi ee morala drug drugemu predstavili?«
»Veste, dragi moj, človek se polagoma priuči takim stvarem. Če se kdo zdrzne, kadar zakličejo njegovo ime, se naglo ozre okrog sebe in se nato skrije za svoj časopis, ko na vso pot niti pogledal
O človeku, hi si
Ko je Amrad IV., bTat Osmana n. vzel v roko državne vajeti, so se pripetile hude stvari. Kakor vesoljni j>otop je planilo na deželo; Erivan in Bagdad sta bila v krempljih nastrašnejšega opustošenja. Začela se je doba takšnih okrutnosti, kakršnih turška dežela še ni bila doživela. Amrad, ki 6o mu vzdeli pridevek »turški Neron«, je besnel ko od samega satana obseden. Ni je bilo stvari, ki bi mu bila sveta, in ničesar ni bilo, kar bi mu zavrlo njegovo divje vladanje. Ženske, ki jih je videl in ki so mu bile všeč, si je osvajal kakor meeta, ki so stala na njegovih roparskih pohodih- Kad ar je dal Amrad podreti 6vo.je šo- I tore, da je s svojimi vojščaki odvihrat dalje, so se na grbah njegovih kamel pozibavale mnoge, z blagom in dragulji okrašeno košare, ki so lepe ženske v njih sedele in se jokale. Mesec dni pred Amradovo smrtjo (1610), pa se je zgodilo, da mu je beračica, ki jo je Amrad zaukazal ubiti, ker se je bila proseče vrgla k nogam njegove kamele, prerokovala tole: »Amrad, zavedaj se, da ei tik pred svojim grobom i.n si ne moreš niti malo pomagati, da bi mu ubežal. Oni etotisoči Iz tvojega ljudstva, ki si jih dal iz gole samopašnosti umoriti, so odromali k prestolu Alahovemu. In zdaj stojijo pred njim in te obtožujejo. Znamenja, ki so na tvojem obličju, Amrad, so znaki, ki so jih zarezali prsti mnogih mrtvih vanj; tvoje oko, ki je zasenčeno s tančico tvojih grehot, je odeev onih mlakuž, v katerih si ti, Amrad, lovil. Vedi, Amrad: kdor se dvigne zoper svoje lastno ljudstvo, namesto da bi ga vodil, si pogublja svoje lastno srce.«
»Molči!« je zarohnel Amrad In je zgrabil za meč, da bi umoril beračico.
Toda ona je še enkrat povzdignila svoj glas in je rekla: »Preden zamahneš, gospod, bi ti še nekaj rada povedala.«
»Če bi ne bilo tako smeSno, kar govori5, bi te že ubil,« je dejal Amrad. Z bedastimi pogledi so je zazrl v staro, v prahu klečečo ženico. Smehljaje se je dodal: »Govori, preden odideš k Alahu, da me boš zatožilal Vedeti hočem, kaj boš povedala ...«
»Dotlej boš živef, Amrad, dokler ne bo5 zagledal las iz prerokove brade. Ko boš videl te, bi bilo prav, da začneš svojo dušo Alahu priporočati. Naj ti bo milostljiv v tvoji poslednji uril« Zenica je umolknila in koj nato so je njena glava strkljala v pesek. Amrad je zavihtel krvavi meč
in je smeje 6e odjahal z vojniki.
*
Vprav čez mesec nato, Amrad Je BH povsem I pozabil na beračičine besede, se je pa zgodilo,
da so njgovi vojščaki prijeli človeka, ki se je bil vtihotapil v harem palače-
»Kaj iščeš tod?« ga je nahrulil Amrad. Njegov utrujeni pogled, ki je v njem prežala blaznost, ee je upiral v človeka in grozeče je zavihtel meč nad njegovo glavo.
»Nič, gospod,« je dejal Asim, ki se je po vsem telesu tresel in je plašno tiščal roko na prsih.
Ka tak dan, ko ljubezen kakor ptič, kf mu {e upadel pogum, slabotno giblje svoje peruti, človek rad postoji in dolgo strmi proti nebu.
Bilo je na tak dan, ko sem v Kensington Gar-densu videl ločitev dveh ubogih bitij. Sedela sta drug ob drugem v mračnem kostanjevem drevoredu — on velik, zastaven, bradat mož, ona bela, drobna postava. Prav nič posebnega ni bilo na njima. On je bil Čisto navaden tip poslovnega človeka, ona pa po vsem videzu vzgojiteljica. Negibno sta sedela in se pogovarjala tako tiho, da sem čisto pozabil nanju; zakaj tisti dan je bilo moje zanimanje za soljudi zelo majhno. Vendar sem nenadoma opazil, da sta vstala. Na pol skrita za deblom kostanja, čigar redki, široki listi so bili tako podobni rokam, slegnjenim proti bledemu soncu, sta slala tesno skupaj, ne da bi se zmenila zame. In v načinu, kako sta ee gledala, je bilo nekaj, kar je človeka zabolelo v dno duše. Globoko v njunih očeh je prav gotovo umiralo življenje — umiralo kakor padajoči listi. Tedaj sem vedel tako za trdno, ko da bi mi kdo povedal njuno zgodbo, da je bil to njiju poslednji sestanek. Neka usodna sila ju je ranila, in četudi si tega nista priznala, sta se oba zavedela, da 6e razhajata za večno.
»In mi boš pisni?«
Toda besede so bile izgovorjene, Ičo Tla bi bile brez vsebine za to dve brezupni duši, ki sta ei prizadevali, da bi se vzajemno tolažili. Iz njunega pogovora se je dalo razumeti, da nista liiož in žena, toda prav tako je bilo gotovo, sodeč po tem, kako sta gledala drug drugega in so dotikala, da je bila to ločitev dveh zaljubljencev. Dekle je imelo na prsih privezan zlat križec, in medtem ko je on govoril, so se njegovi prsti neprestano z njim igrali, obračajoč ga sem in tja, ne da bi so tega zavedal. Okoli vratu je imela rubinasto-rdeč, ozek žametast trak; in ko ga je pobožal, so se njene oči, ki so bile bledosinje kakor lanov cvet, zatemnile od blaženosti. Njeno obličje z močnimi ličnimi kostmi in pepelnatiml lasmi Jo bilo precej tuje; imelo je na 6ebi nekaj kakor ovenelo belino cvetke, ko jo tako zrla kvišku vanj. Njene roke, ki 60 gladilo in mečkale njegove rokave, so bile prav tako nemirne, kakor je bil živahen njen šepetajoči glae s tujim naglasom. In bilo je čudno videti tega zastavnega človeka, kako se mu jo lice kremžilo in podrhtovalo, kakor bi vsi skupni spomini teh dveh ljudi hoteli prodreti skozi debelo krinko njegovega obraza.
Moralo je biti nekaj zelo usodnega, kar Ju je hotelo razdružiti. Ali pa je to bil morda 6pet eden tistih žalostnih dogodkov, ko sta dva kruta { vladarja, denar in sloves, pomandrala ljubezen? I Težko jo bilo spoznati, katero Čustvo je bilo moč- I
BANKA. BARUCH
11, Bne Auber, Pari* (9*)
•dpremlla denar v Jugoslavijo najhitreje pe
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franeiji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček, račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6H, Ned Dienst; Luksemburg: Številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
vanj, in če človek ve, da je v istem vlakn nekdo, ki utegne pričakovati slabe novice, potem res ni taka umetnost, da bi spoznali tistega človeka. Sploh pa: so ljudje, ki postanejo trapasti, ko rešujejo križanke; so pa tudi taki, ki jim reševanje poostri čut za kombinacije...« (E. Gilnther.)
je srce pogubil
»Za nič pa brez dvoma nisi prišel, lopov! Govori, pri Alahu, sicer telebneš brez glave ni-zdol na dvorišče!«
Asim, ki so mu znojne kapljo pokrivale čelo, Je molčal, a njegovo misli so mu razburjeno butale v glavi. Njegova žena, ki mu jo je bi,i Amrad na pohodu skozi Bagdad ugrabil, jo bila v haremu, in Asim se je drznil poiskati jo. Že več tednov ni imel ubožec druge misli ko te, kako bi Sulejmo odvedel iz serajla. Zdaj pa mu je bilo jasno: če bo spregovoril, no bo samo on umrl.
Amrad, ki ga je bil Asimov molk na vso moč razsrdil, je še enkrat zarohnel: »Katera izmed žensk je tista, ki naj 6i jo s teboj delim? Povej, sicer — pri Alahu —, moj meč mi kaj narahlo tiči v roki I«
»To ni nobena ženska,« Je dejal Asim. Zavedal se je, da je bilo žo vso izgubljeno, da ne more nič več uiti smrti. V mislih je bil pri Su-lejmi, in besede, ki jih je spregovoril, so mu bile od nekod poslane, zdelo se mu je, ko da mu jih je nekdo zašepetal. Ker je Asim še zmeraj kot v obrambi tiščal roko na prsih, je nezaupljivi Amrad zapovedal vojakom, naj Asima preiščejo. To, kar so našli, je bil šop ko svila mehkih, črnih las.
»Aha,« je zarjovel Amrad. Zaslutil je, da po bili lasje ene njegovih žensk. Zagnal je meč v stran in je grozeče planil na Asima. »Kdo ti je dal te lase?«
Asim, ki mu Je strah rikoraj pamet zmešal, je preudarjal, kaj hi odgovoril, zakaij, če bi priznal, da mu je bila Sulejma dala to kodre kol poslednji spomin nanjo, bi pomenilo njegovo in njeno smrt. Kakor blisk mu je šinila misel v glavo:
»če me ne boš izdal, gospod. H bom vse povedal. Te lase mi je dal neki svet mož, in to so, Alah mi je priča, lasje iz brade preroka, ki sem jih našel v neki prastari, napol podrli, po tebi upepeljeni mošeji in ...«
»Ti pasji sin!« je Amrad Besno zakričal. A nenadoma jo prebledel, odetoipil za nekaj korakov, in medtem ko jo pocejal sline, je vprašal: »Kaj praviš?«
»Lasje iz prerokove Tirade, gospodi« Astra jo iztegnil roko, ki je imel v njej svilnate, valovite lase.	"" ' ...... -
Amrad se je korak za korakom oddaljeval od njega. Prepndonega, izžitega obraza, »medenih, blaznega strahu polnih oči, ki jih je trdo upiral v Asima, ee je opotekaje oddaljeval bolj in bolj od njega, dokler ee slednjič ni okrenil in z glasnim krikom zbežal v palačo.
Asim je izkoristil splošno zmedo; komaj je mogel doumeti, da se je njegov obup tako čudovito sipremenil. Planil je v harem in je rešil Sulejmo.
Istega dne je Amrad umri strahotne, mučne smrti. Sledil ga je Ibrahim I., a tudi ta si je pogubil svoje srce.	(M. B. Rodler.)
nejše na teh' dveh obličjih, ali sočutje e samim seboj ali sočutje z drugim bitjem, ki ga mora zapustiti in izgubiti svoj mali delež neumrljivosti.
In potem, ne da bi pogledala okrog sebe, ali ju kdo vidi, sta ee objela. Čutila eta, da bi tega ne smela storiti na ulici ali na kolodvoru; toda tu v senci, pod drevesi, ki so dobro vedela, kaj so ločitve, tu, kjer ni bilo nikogar, ki bi ju videl, razen ravnodušnega tujca in prepeličarja, ki je s svojim dolgim, črnim smrčkom stikal po mrtvem listju — tu sta lahko še enkrat poizkusila pozabiti.
Kakršnakoli je bila njuna žalostna zgodba — vsakdanja in ljudem kaj malo pomembna — ko sta bila ob smrti svoje ljubezni tako tesno objeta, sta bila simbol tistega jesenskega dne, nadahnje-nega z umrljivostjo, ko je kazalo, da se vse stvari ljubijo, in vendar Izgubijo ljubezen. Ni ga bilo v parku kipa, ki bi bil podoben tema dvema mračnima, žalostnima človekoma, ki sta si tesno objeta prizadevala, da bi še poslednjič zadušila vso skupno bol.
Toda, kaj potem? Ali bosta imela toliko poguma, da se bosta obrnila in odšla vsak v drugo stran, pustila, da bosta viseli njuni srci tam v ozračju, v okvirju redkih ovenelili listov, in namesto srca odnesla s seboj praznino šepetajočih glasov?
Nista imela tega poguma. Skupa| sta odšla On si je prizadeval, da bi bil ravnodušen, ona je pa pritajeno ihtela. In čim bolj sta se bližala vratom, tem počasneje sta šla, dokler nista stopila skozi vrata in obstala na pločniku. In kakor da sta v resnici pustila svoji srci v ozračju parka, kjer naj bi večno ostali, sta se drug drugega komaj dotaknila in se z dolgim, žalostnim pogledom ločila.
Nebo ee Je spremenilo. Še vedno Je Mlo vi soko, toda sivo kakor golobja perut, brez sonca 1n prepreženo z zadržanimi solzami. Rahel, mrzel, šepetajoč veter je zapihal, tu in tam se je odtrgal list z drevesa, odletel, so zavrtel, zatrepetal in padel. Pred tem vetrom so ljudjo bežali, kakor bi jim pripovedoval reči, ki bi jih ne marali slišati; in jate drobnih ptičev, zibajočih so na golih vejah, so bile Čisto tiho. Težko je reči, ali so bili srečni.
V kostanjevem drevoredu sem poizkusil počakati mesto, kjer eta ostali tisti dve srci. Veter je bil vse prepihal, izgubili 6ta se v puščobi sivega ozračja. Toda čeprav nisem videl src, sem ju čutil. Iskal sem ju, želeč si topline tisti dan, ki Je bil podoben smrti ljubezni. Nisem mogel najti src. in počasi sem odšel domov. Hladni vonji okoli mene »o eo izgubili, za seboj pa sem slišal stopinje svojega psa, ki je stopical po mrtvem listju, XI. Gal6Worlhy. Iz angl. prev. A, P.)
Brzojavka v vlaku
Ločitev
Frtaučku Gustl ma beseda
Men res na more prou nubeden naprej metat, de se jest rad z Idmi špetcram in kašne zdrahe delam. Tu m prou žiher verjamete, de če pridem glih kerkat s tem al pa uninu kej naskriž, še ta narrajš kar mou-čnn, na tihem s pa ta soje mislem. De jo tu še ta narbl pameten, sem žo zdauni sprevi-du. Noja, učaseh pride pa že tud tku deleč, de pr ta narbulš vol na moreš kar moučat in ježek za zubmi držat. Sej menile žo sami veste, de sem pa ke učaseh Čluvek kar naenkat kri zavre. Sevede, koker pa čluvek enkat kri zavre, s pa tku ali tku fertik, pa če s še tku naprej uzameš, de boš mouču. Pa kua vam boni tu tlela prpoudvou, sej sami dober veste, u kašen pulužaj pride člotik učaseh, pa če ma prou použuva kri. U čluveškem žiulejn pride holl usesorlo naprej. Prou ne se ni za zarečt.
Čakte, vam bom jest puvedu, kuku je blu enkat z mana.
Lojlel Sej še ni prou done ud tega, ke sem enkat tkula preke večere krevlou dol pu Šent-petersk cest Kar naenkat jo začeu dež rušit. Sej ni blu glih pusebne sile. Ke pa jest punavad na nošeni inarelo s sabo, ke se bujim, de b ja tle al pa tam na puzabu. m pa ni nč druzga kazal, koker de sem ja zaviu kar u ena Stari ja, ke sem že večkat slišu, de maja dober cviček. Na morem rečt, de sem biu glih žejen, ke žejen sem tku skori useli, koder grein mem kašne š! ari je. Sej m glih ni blu dost zavle tisteh par kapele dežja, ampak slišu sem. de je not ena precej vesela družba, me je pa kar neki prjel, pa sem ja not zaviu. Če s ga glih par deci prvošem. me zavle lega na bo še konc, sem s mislu. Zakua b člouk skuparu? Sej tku na bo nubeden nč s saba nesu. Člouk je pa tku sam ud dons du juter. De b šou pa člouk šo na un svet žejen, pa tku ni za nubenga pripuručliu. Vite. tako misel sa m začeie list večer pu glau rujit. Ni nč za pumagat. Sei inislem, de glih take misel rujeja tud drugem Ihlančanem pu glau, če prou nisa puseben unet alkuholiki. Sej glih tu šo drži naše birte mal pukonc.
Koker sem stopu u Starija. sem pa že zagledu tam u enmu kot j>r on ukrogel miz eneli pet al šest precej žejneh muŽakarju De na sedeja glih pr ta prvem literčke, se je videl že pu tem, ke sa bli tku glasni, de je človek kar <d<Uz ušesa letel.
Sej b eo jest kar prštulu h tem možakarjem, če b kerga puznou. Pa sa m bli usi ubrazi čist neznan. Noja, pa jest tud nimam navade, de b se Idem usilvou, zatu sem se usedu raj prec lam zraven h en miz, ke je bla prazna. Mislu 6em s pa tud: če je tem mužakarjem kej zame, me hoja že k miz puvabil. Če ne, bo pa tud dober. Sej tku nisem mislu doug u Stari ustat. Punuju se jim na bom. Dondons je pa tud dober, de je člouk jireviden. Na ueaka beseda je treba merkat, de I;j tar.ga na blekne, ke b na blu za usake ušesa. Ta narbl pameten še člouk naredi, če se stisne u kašen kot, jia lepu pr sojmu glaško mouci. Zatu sin pa tud jest tku naredu. Kar putuhnu sem se pr soj miz, pa začeu na ušesa ulečt, de b slišu, kerga maja te mužakarji u grif.
Noja, pa ni blu glih nč pusebenga. Sej je btu sam eden precej glasen, drug sa mu pa sam pr-
trdval in kimal tku, de sem prec vidu, kdu daje
za pijača.
Strašen sa ga u uči bodle te ta nove po-
selsko knjižce. ke jih boja mogel met usi deluci in pa tud usi nameščenci. Tku so je pa jeziu na te knjižce, de je kar z zubmi škripu. »Šo na-gohčenke noj pugervaja. de jih borna mogel deluci nost, pa borna čist svubodon,« se je deru. >če čja, de bonia nusil s saba knjižce, nej nam jih šenkaja. Mi jih na bonia plačval ud deset du petdeset dinarju, ko dostkrat šc za kruh na za-služma. Pol se bo mogu pa še usak futugraferat peslit. de boja videl, kašen de je. Če sa že ti<u ferhčen, de b rad videl, kašen de sma, nej nas prideja gledat, pa boja videl naše kusti. Če ee bo tou deluc sam videt, se bo pa u špegu pugledn. Pa inislem, de je delucem pa namešč.encem iubši. de 6e na vid ja <
No, pa ta zahaulajne me še ni preveč zjezu, ko vem, de pr pijač marsker kašna naumnast blek-no. Jest na vem. kuku se inore en člouk nad tem !>osel«kei]i knjižcam spudtikat. Lepu vas prosom, če morja šo clu kušlci, ke sa čist navadne žvauce in nubenmu nč žalga na slreja, če jih na draž. ukradeja pa tud nč druzga, koner kvečem kašna kluhasa, nost legitimacije ukul urata. zakua b pol glih Ide, ke sa vender kvečem z usem žaubam namazan, hudil pu svet kar brez vsakeh legiti-maci. Sevede kuškem jih morja ubest ukul vratu že zatu. ke niinaja varžeta. Lde jih na lohka u varžel špranja, ke deluci tku niinaja nč druzga u varžet za d jat, koker te boge poselske kn jižce. Zdej se deluci in pa nameščenci saj na boia mogel prlužvat, de maja prazne varžete. Tu je enB čist pametna udredba. De pa teli knjižc na morja kar šenkvat, je pa tud jasen. Kdu pa da dondons kaj zastojn? Al miselte. de b jih kuškem na blu treba plačat, če h mel kej pud palicam? Glih i tku. Ke pa kuški niinaja nč tacga, de b se jim I
lohka zarubil, morja pa Ide zajne plačvat, ie jih
čja met pr hiš. No, ali ni tu prou?
Jest sem biu tud na ta mudruvajne kar tih. Tud šo pol, ke je začeu zabaulat čez aaše mle-karce zavle tega, ke sa mlek pudražle. sem kar lej)u mouču, koker de b men tu nč mar na blu, če prou b ga lohka tku zafrknu, de b mou za-dost. Kene, mlekarce nam morja pu cele ure deleč mlek nost, de okori več čeulu strgaja, koker du-beja za mlek. Pol morja tud krave futrat, če čja kej mleka ud nh dubit. Futer pa tud ni zastojn. Zakua b ee pol čez mlekarce jezil, če nam za ene j>ar ficku mlek pudražeja? Krave nisa tku na-umne, koker sma mi, ke se pestema mouzt, futer s morma pa sami preskrbet, če nečma konc uzet. Zatu sa pa tud krave na bulšem. koker sma pa mi.
Koker vidte, som jest hedu putrpežlia. Ampak, koker je začeu dedec čez eksekutarje zabaulat. sem mou pa tudi jest zadost. Kar pa celem žvot som se začeu ud jeze trest, koker de b mou mr-zelca. Na eksekutarje je biu pa menda zatu tku jezen, ke sa ga že večkat rubil. S taka jeza 6em udaru s pestjo pu miz de je začeu moj ferklček kar kuzouce delat. Tu je blu še dober, de je biu že prazen. Lepu vas prosem, kuku more en pu-šlcn držaulan čez eksekutarje zabauiat, ke sa vender desetkat putreben in pa tud kuristen za država. Eksekutari morja pa nuč in dan garat in pa skrbet, de pride država du kašenga drubiža /.dej nej pa eden reče, če ni tu lepu ud nh. Veste, de more čluveka jezit, čo začne eden čez take Idi zabaulat Jest b mu še ta narrajš ena ukul ušes prmazu. Sej b glih nč na reku, če b bli eksekutari buhve kuku fajn plačan za soja pužrtu-valnast
Take sem pa puvedu tistmu dedce, ke ;e biu že precej nasut, de ni glih dost mankal, pa b e skučila u las. Tu je še dober, de jest nisem puseben prjatu špetera. za pretepavajne m pa tud ni dost, zatu sem raj hiter segu u varžet in vrgu na miza tiste ficke. ke sem jih zapiti, uzer klubuk pa sem šou. Namest de b reku z Bugam. koker je moja navada, sem reku pa: pište me usi skp u uh.	F. G.
Razvezano snopje
Samo za pet minut poglejmo v našo preteklost
V 6. stoletju smo Slovenci naselili to ozemlje, kjer smo danes, obseg ozemlja pa se je od našo litve do današnjih dni skrčil za dve tretjini.
623— 658: Kralj Samo vlada tudi Slovencem. Pod njegovo oblastjo je bil tudi karantanski vojvoda Valuk.
Okoli 745 je moral vojvoda Borut priznati bavarsko nadoblast. V tej dobi se začenja pokristjanjevanje med Slovenci.
750—753: Gorazd širi krščanstvo med Slovenci.
753—769: Ilotimir še 7 večjo vnemo razširja krščansko vero. V tej dobi je živel škof Modest, ki je posvetil cerkev Gospe Svete.
788 so Slovenci prišli pod frankovsko državo ob času Karla Velikega.
819—823: Ljudevit Posavski se upre Frankom zaradi nasilja furlanskega mejnega grofa Kado-laha. Pridružil! so se mu tudi Slovenci, po desetih frankovskih vojnah pa je bil upor udušen, Ljudevit pa umorjen. Slovenci so sedaj izgubili 6voje domače vojvode.
843 je bila verdunska delitev frankovske države in vzhodno! ran ko vsko državo je dobil Ljudevit Nemški. Tudi naše ozemlje je pripadalo njemu.
847 je postal Pribina mejni grof Dolnje Pa-nonije, to je ozemlja med Rabo, Donavo in Dravo s Ptujskim poljem. Njegova prestolnica je bil Bla-tograd ob Blatnem jezeru.
831—874 je njegov sin Kocelj vladal temu delu in v tem času sta prišla brata Ciril in Metod h Koclju. Kocelj je uvedel v Panoniji slovansko bogoslužje.
874 je bil Kocelj odstavljen in njegov naslednik je postal nemški grof Gozwin.
896 so prihrumeli Madžari in se naselili ob srednji Donavi in Tisi, Panonski Slovenci pa 60 polagoma izginili zaradi prehudega madžarskega pritiska.
907 so Madžari premagali Bavarce in s tem je nemška oblast na vzhodu, razen v Karantaniji,
prenehala.
952 je bila združena s Karantanijo tudi Ve-ronska marka in Istra ter vse skupaj podrejeno bavarskemu vojvodi.
955 je bila obnovljena Vzhodna marka in Slovenci smo zopet prišli pod nemško oblast.
973 so dobili brižinski škofje porečje Selške in Poljanske Sore s Škofjo Loko. Ti so tu naseljevali Nemce, ki pa so se v teku stoletij poslovenili.
976 je Karantanija postala posebna vojvodina in je bila ločena od Bavarske.
Deseto stoletje je dalo Slovencem prvo pisano slovensko besedo, iz te dobe 60 Brižinski spomeniki, naš prvi jezikovni dokument, s katerim smo Slovenci utemeljili svoj kulturni začetek.
Enajsto stoletje je razkosalo slovensko ozemlje v majhne politične edinice, v vojaško urejene mejne grofije ali marke ob meji Karantanije. Posameznim markam so vladale razne vojvodske rodbine, tako Eppensteini, Šponhajmi, Traungauci, Babenberžani. Slovensko ozemlje je bilo razkosano in tako je hitro prišlo pod vpliv germanizacije.
Križanka
1	2	3 1	S 4	5	1	i'	8	'I	I'"	11	12	13	14	15
16			1 17		1	I'8		1				20		
21			1	I22						|	1 23			
24	25		1	h						1	r		28	2y
30		31	32		33 42	34	35	30		37 44	38	39		
40				41					43					
45				46						1	I"			
48	4y			50						1			52	53
54				58	55 59				J	1 56 F				
57									60 1					
02		03	64 I	1 65		ot>	07	Od		|	1"	70		
71	72			73							h		75	76
77			78			79			80			81		
82			83			84			85			86		
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. divja žival, 4. druga beseda za hudo, 7. kraj pri Šmarju pod Ljubljano, 10. desni pritok reke Volge, 13. druga beseda za Juda, 16 švicarska pokrajina, 17. tuja beseda za zadolžnico, 18. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 19. reka v severni Italiji, 20. kraj v Vojvodini, 21. kraj pri Zelimljah na Dolenjskem, 22. vrsta kamenja, 23. tuja beseda za zagon, 24. se stavina zraka, 26. druga beseda za okoliš, 27, reka v zahodni Rusiji, 30. naslovna moška oseba iz Gogoljevega ro.mana, 33. močvirska ptica, 37. zadnje telesno počivališče, 40. sodobna turška državniška osebnost, 42. druga beseda za neuspeh, 44. druga beseda za prisnsodo, 45. preprosta jed,
46. druga beseda za beležko, 47. slovenski cer-kveno-pravni znanstvenik, 48. druga beseda za obljubo, 50. polotok v jugozahodni Aziji, 51. tuja beseda za okcnce, 54. vrsta tekoče vode, 55. naslov Chateaubriandove romantične povesti, 56. stara denarna enota, 57 tuja beseda za prijeten vonj, 59. naslov Masscnctove opere, 61. tuja beseda za pozitivni električni pol, 62. reka v Jugoslaviji, 65. sodobni ruski emigrantski pisatelj, 69. druga beseda za pisarno, 71. del utrjenega prostora, 73. tuja beseda za predpis, 74. država v Južni Ameriki, 77. skrajšana beseda za kovanje, 78. skrajšano žensko knstno ime, 79. oblika cvetenja, 80. mesto ob Adiži v severni Italiji, 81. mestno nočno zabavišče, 82. strupena žuželka, 83. turška gostilna, 84. trgovski izraz za predplačilo, 85. vodna žival, 86. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb.
Navpično: 1. kemično čistilno sredstvo, 2. naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere, 3. kmečko orodje, 4. skupina pevcev, 5. vrsta morskih rib, 6. vrsta poldragega kamenja, 7. vrsta maščobe, 8. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 9 vreta pritlikavih konj, 10. vrsta sesalcev, 11. tuja beseda za prehlad, 12. angleško pristaniško mesto v južni Arabiji, 13. pokopališka kraja pri Ljubljani in Kamniku, 14. gora v zahodnem delu Male Azije, 15. del meseca, 24. tuja beseda za pravoslovca, 25. jezero v Abesiniji, 28. del obraza, 29. pripadnik izumrlega naroda, 31. kmečko orodje, 32. tuja beseda za zdravnika raztelesovalca, 34. kmečko orodje, 35. slovenski pesnik iz Slomškovega kroga, 36. druga beseda za opoldanski obed, 38. starogrški bog lepote in umetnosti, 39. vrsta eksotičnih dišav, 41. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 42. jugoslovanska denarna enota, 43. črta med dvema lastninama, 44. vrsta morskih rib, 48. predstojnik samostana, 49. naslov Kosovelove pesmi, 52. druga beseda za upanje, 53. mesto v zahodnem delu Romunije, 58. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 59. vrsta močvirskega plina, 60. javni uradnik, 61. jugoslovanska poročevalska agencija, 63, nočna ptica, 64, umrli slovenski zgodovinar, 66. slovensko žensko krstno ime, 67. bajeslovni grški letalec, 68. reka v Jugoslaviji, 69. kraj pri Trojanah, 70. vodna žival, 71. važen del glave, 72. ptica pevka, 75. industrijska rastlina, 76. tuja beseda za časovno razdobje.
Rešitev ugank z dne 29. januarja Rešitev križanke
Vodoravno: 1. soba, 5. kap, 8. kraj, 12. trud, 16. Adcn, 17. orel, 18. Ana, 19. nada, 20. mera, 21. vek, 22. očim, 23. Adam, 24. oral, 25. ana-tema, 26. lava, 27. jjolič, 30. aleja, 34. roman, 38. oseba, 41. poker, 43. Opava, 45. rakev, 46, Emona, 47. bukev, 48. obara, 51. Tunis, 54. Atena, 55. ko-lar, 56. aroma, 57, David, 58. agava, 61. cimet,
63.	Itala, 65. j>oni, 68. zapeček, 72. omot, 76. cben, 77. Ihan, 78. Ero, 79. Raba, 80. reva, 81. jek, 82. Oton, 83. eter, 84. urar, 85. Ajas, 86. ara, 87. kita.
Navpično: 1. Samo, 2. oder, 3. Hera, 4. anali, 5. kovač, 6. arena, 7. peka, 8. klot, 9. Rače, 10. Anima, 11. jamar, 12. tnalo, 13. Rada, li. udav, 15. dama, 27 poroka, 28. osa, 29. lek, 31. Lom, 32. ekonom, 33. jen, 35. mak, 36. ave, 37. navada, 39. bera, 40. Avar, 41. peta, 42. rasa, 43. obad, 44. puta, 49. Bog, 50. Ala, 52, Uri, 53. ime, 59. vinar, 60. Azija, 61. Cahej, 62. teror, 63. ikona,
64.	torek, 65. Peru, 66. Ober, 67. Ncva, 69. Paka, 70. Eno«, 71. četa, 73. mati, 74. obet, 75. Tara, 88. Eva, 89. Nil.
Rešitev besednlce
1. Nanos, 2. angel, 3. rebro, 4. odmev, 5. čipke, 6. Ilion, 7. tepec, 8. epika. — Naročite »Slo-vencal«
Rešitev besednlce
Resnica oči kolje.
Šah
Naš velemojster Vasja Pire se je odzval vabilu holandskih šahistov in odigral po turnirju v Hastingsu turnir s holandskimi mojstri. Tudi ta turnir je bil po vzoru prejšnjih šahovskih prireditev na Holandskem odigran po različnih mestih. Pire je premagal vse konkurente in dosegel prvo mesto pred močnim holandskim mojstrom Cort[everjem. Zmagovalec turnirja v Hastingsu, madžarski velemojster Szab6, ima na Holandskem težje delo v dvoboju z Landauom, ki je v Hastingsu delil tretje in četrto mesto s Pircem. Po šestih partijah je bil rezultat 2 in pol : 2 in pol, ena
paitija pa je bila prekinjena.
*
V dvoboju med Bogoljubovom ln Eliskasesom, ki je stal po deveti partiji že zelo slabo za Bogoljubova, je prišlo v drugi polovici mateha do preobrata. Bogoljubov je pričel igrati v svojem ostrem stilu in je kmalu začel kazali taktično premoč nad svoji mmladiin nasprotnikom. Rezultat po 13. partiji je 6 in pol : 4 in pol za Eliskasesa, dočim sta dve partiji še nedoigranii V eni stoii Bogoljubov baje pred zmago, v drugi pa ima Eliskases boljše izglede. D okonca mateha je pričakovati še nadaljnje zboljšanje Bogoljubovega rezultata, tako da bo borba še zelo napeta.
* ...
Turnir v Ljeninpradu in Moskvi je pred koncem, toda je še vedno toliko prekinjenih partij, da ni jasno, kakšna mesta zavzemajo posamezni udeleženci. Razčistilo se je stanje le v toliko, da je v vodstvu Flohr, ki bo najbrž prvi, dočim sta Keres in Reshevsky zaostala. Reshevsky je zbolel in bo moral več kot jx>lovico partij odigrati v prostih dneh. Od ruskih mojstrov so v vodstvu Makagonov, Rabinovič, Ragozin in Bjelavenec. Keres je bil poražen še v nekaterih partijah, dobil je pa tudi več lepili partij proti močnim nasprotnikom. Kot poročajo, je ta turnir le za vajo in bo glavni turnir za prvenstvo Rusije šele spomladi. Na tem bo igral tudi Botvinik.
Iz turnirja prinašamo Keresovo partijo proti Levenfišu, v kateri je Keres zboljšal varijanto, katero je uporabil neuspešno proti Rogozinu.
Levenfiš: Keres
1. e2-e4, e7—e5; 2. Sgl-f3, Sb8-c6; 3. Lfl —b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—f6; 5. 0—0, Lf8 -e7; 6. Tfl-el, b7-b5; 7. La4-b3, d7—d6; 8. c2—c3, 0—0; 9. a2—a4 (Ragozin je imel s to potezo proti Keresu uspeh, toda v tej partiji Keres varianto izboljša in je vprašanje, če je ta poteza dobra. Običajnejše na tem mestu je takoj d2—d4 ali pa najprej h2—h3), 65—1>4 (po Ta8—b8 pride črni v stisnjeno jKizicijo in zato Keresova poteza prihaja resno v poštev); 10. d2—d4, e5Xd4; 11. c3Xd4, Lc8—g4 (Keres izvede sedaj dosleden napad na lepo središče belega in se beli hitro znajde v nerodni poziciji); 12. Lcl—c3, Sc6—a5! (proti Ragozinu je igral Keres mnogo slabše d6—d5 in prišel v izgubljeno pozicijo); 13. Lb3—c2, c7—c5! 14. b2—b3, Sf6-d7; 15. Sbl-d2, Le7-f6 (črni silovito stopnjuje napad na d4); 16. Ddl—bi, b7 —h6 (proti grožnji e4—e5 in Lc2Xh7+); 17. Tal —a2, Sa5—c6; 18. Le3—f4 (beli prizna, da je v otvoritvenem boju podlegel in išče rešitev v taktičnih izpadih), Lg4Xf3; 19. Sd2Xf3, Sc6Xd4; 20. Lf4Xd6 (po SXd4, LXd4, LXd6 ne bi šlo zaradi Ld4Xf2+ in Dd8— f6+), Sd4Xf3+; 21. g2Xf3, Lf6—e5!! (sijajen domislek! Črni vidi, da bo nerodno belo jjozicijo mogel najbolje izkoristiti z damo in lahkimi figurami in ponudi belemu kvaliteto); 22. Ld6xf8, Dd8—h4 (e silovito grožnjo Dh4—h3); 23. Lc2—d3, Dh4Xb2+; 24. Rgl—fl, Sd7Xf8; 25. Kfl—e2, Sf8—e6; 26. Ld3—c4, Se6 -f4+; 27. Ke2—dl, Ta8-d8+; 28. Lc4—d5, Dh2 —g2 (vse črne figure zdaj silovito oblegajo belega kralja); 29. Ta2-d2, Dg2Xf3+; 30. 'Kdl— c,2, Sf4Xd5; 31. e6Xd5, Le5—c3; 32. Tel—e3, Df3-f5+; 33. Td2—d3, Df5Xf2+; 34. Ke2—dl, f7—f5! 35. Dbl—cl, f5—f4; 36. Te3—e7, Td8—d6 (grozi Td6—g6 z matom!); 37. Te7—e6, Td6Xe6; 38. d5Xe6, Df2—el + ; 39. Kdl—c2. Del—e2+ in beli 6e je vdal, ker mora dovoliti menjavo vseh figur.
čudo kitajske lekarne
Zdravilstvo Kitajske ima za seboj več tisoč let staro zgodovino, ki pa nudi raziskovalcu še mnogo presenečenj. To velja zlasti glede na stare kitajske lekarne, ki so pravi pravcati zakladi. Tu se razodeva svet, ki izvira iz dobe izpred več sto let in ki nas povede v dobo, ko so tudi naše lekarne vsebovale skrivnostna čuda.
V takšno staro kitajsko lekarno gre§ »kozi krasno opremljeno sprejemno in posvetovalno sobo v laboratorij, kjer opravlja svoj posel tudi brivec. V zaprtih zadehlih sobah so dragocena zdravila, ki so samo za višje deset tisoče. Tako je ondi videti rog nekega posebnega bivola iz Siama, ki baje dobro učinkuje zoper mrzlico. Daljo dobiš ondi mošnjičke z mošusom, ambro, sandelnov les, lastovičja gnezda in razne zdravilne koreninice. Mimo tega so tu praški iz kosti tigrov in levov in so želatine iz teh kosti, ki jih jako kupujejo. Kar cele jelene in srne predelujejo v praške. V prostoru na dvorišču, ki je poleg lekarne, gojijo več krasnih jelenov, ki vsak stoji v posebni staji. Te lepe in plemenite živali krmijo z listjem murv, kasneje pa jih predelajo v zdravila, ki vsebujejo še neke rastlinske snovi in so jako čislana. Teh jelenov ne smejo zaklati, da se ne izgubi kri, pač pa jih ubijajo s tem, da jih obesijo. Nato jih razkosajo, izsušijo in stolčejo v prah. Temu prašku dodajo še rastlinski prašek in med.
Zlogovnica
Iz naslednjih 30 zlogov: a — a — ba — br — bra — bra — ca — či — di — do —don—• — e — gu — la — loš — na — na — na — na — nost — nost — ra — rde — sta — ste — u — vi — vi — ži sestavi deset trizložnih besed z naslednjim pomenom:
!. slovenski zdravilišM kraj, 2. Trsta mesa,
3. Mencingerjevo delo, 4. svetopisemska oseba, 5. sloga, 6. jugoslovanski šahist, 7. znamenje sramu, 8. pevski izraz, 9, morska plitvina, 10. domače živali.
Če si dobil pravilne besede, H prvi dve "črki iz vsake besede, brane od zgoraj navzdol, povedo izrek iz svetega pisma.
Besednlca
Frak, Ande, Samo, leha, škof, IRgenija, Imd, žganci, armada.
Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki, pa dobiš ime in primek sodobnega slovenskega pisatelja.
Zahtevajte povsod nas list!
Tajni duhovnih iz Barcelone pripoveduje
o „verski svobodi" pod oblastjo rdečih
Črnci iz Scnegalije na francosko-španski meji.
Francoski dnevnik »Matin« piše: »Le zakaj bežijo vse te žene in otroci kot preplašena divjad? Kdo jih preganja, kdo jih je pripravil do te nesmiselnosti? Ali je Franco kdaj pobijal ženske in otroke?« V nadaljnjem se »Matin« zgraža nad krutostjo rdečih, ki sedaj, po svojem porazu, v jezi in maščevan jaželjnosti na begu pred Francovo vojsko »čistijo« pokrajine pred seboj in uničujejo vse, kar jim pride pod roke. Prebivalstvo pa z vsem blagom, kar ga more vzeti s seboj, beži pred njimi v Francijo. Žalostno »preseljevanje naroda«! (Na sliki senegalski črnec, iz francoske obmejne straže, ki sprejema begunce.)
■ Španski dopisnik amsterdamskega dnevnika »Tijd« je pred nekaj dnevi v mestu Saint Jean de Luz naletel na mladega španskega duhovnika, ki je več mesecev živel v Barceloni, ko je bila še v rokah rdečih. Skrival se jo pri prijateljih in je šele pred kratkim prišel preko 1'irenejev.
Na vprašanje dopisnika, ali so bila v Barceloni res tako grozna preganjanja, kakor se govori in piše, mu je mladi duhovnik odgovoril, tla od 150 cerkva v Barceloni stoji samo še katedrala in neka druga majhna cerkvica, vse drugo pa so rdeče tolpe na svojih divjih pohodih do.tal porušilo ali požgale. Dopisniku je v vseh podrobnostih opisoval, kako je zadnja leta v vsej tišini obdan le od nekaj najbolj zaupnih prijateljev, opravljal sveto mašo. Maševal je brez obrednih oblačil, za kelih mu je služil kozarec, kakršnega je pač mogla dati na razpolago hiša, v kateri je bila sv. maša. Tudi oltarni vložni kamen z relikvijami mučencev v Barceloni za sv. mašo ni bil več predpisan; sv. oče je duhovnikom v tajnih navodilih sporočil, da so njihova prsa v teh preganjanjih relikvije. Če je duhovnik šel k bolniku, je sv. popotnico vzel s seboj v žepni uri, iz katere je prej pobral notranje dele. Večinoma pa so sv. popotnico prenašale žene, ker so vzbujale še najmanj pozornosti. Sv. stolica je tudi izpregledala predpise za sklepanje zakonov. Mogel se je skleniti veljaven cerkveni zakon brez navzočnosti duhovnika. Treba je bilo le dveh prič. Tudi pismene izjave in »poročne liste« so opustili, ker bi taki dokumenti pri pogostnih hišnih preiskavah mogli rdečim krvnikom služiti kot zelo obtežilen material. Sv. maša je bila dovoljena samo v velikih središčih baskiških beguncev, pa še tam samo v zasebnih stanovanjih. Baskiških beguncev pa je v Kataloniji kakih 150.000. Vsako javno bogoslužje in vsaka verska slovensost je bila v Barceloni najstrožje prepovedana. Za film so sicer snemali pripravljene verske prizore, pa samo zato, da bi preslepili inozemstvo.
Orgle v sovjetski Rusiji prepovedane
Sovjetski ljudski komisar za notranje zadeve je izdal ukaz, da so na vsem ozemlju Sovjetske Rusije orgle prepovedane. Kar jih je še po cerkvah, se morajo do 1. februarja 1939 oddati krajevnim organizacijam borbenih brezbožnikov. — Nov dokaz »verske svobode« pod komunizmom.
Lov po suhem za ladjo
Prepotoval vso zahodno Evropo, da bi ujel ladjo, ki je bila že na odprtem
morju
Nekemu mlademu Francozu, ki se je že naveličal civiliziranih praznikov v mestnem hrušču in norega »silvestrovanja«, se je zahotelo, da bi letošnje božične praznike s silvestrovim večerom preživel daleč od svoje vsakdanje družbe, nekje na odprtem morju na kaki ladji. V ta namen si je izbral nemško potniško ladjo »Mihvaukee«, last družbe »Hamburg-Amerika-Linie«, ki je baš pred prazniki nameravala odpluti iz Hamburga v južna morja. V dneh slabega vremena, ki je divjalo zlasti močno nad zahodno Evropo, je v Parizu sedel na vlak in se odpeljal proti Hamburgu. V tistih dneh pa je bil ves promet v Evropi iz tira. Tako je bil tudi vozni red za progo Pariz-Hamburg ob veljavo in brzec tega Francoza je prisopilial v Hamburg s šesturno zamudo, ko je »Mihvaukee« že zdavnaj zapustila pristanišče. Ob prihodu brzca je bila že vštric pristanišča Cuxhaven — tako je splavalo po vodi tudi upanje, da bi jo bilo mogoče tu ustaviti, da bi počakala na zakasnelega potnika. Naslednje pristanišče, kjer bi se ladja po svojem voznem redu ustavila, pa je angleški Southampton, kjer se priključijo angleški potniki.
Zamudnik si je v Hamburgu napravil svoj načrt: Z opoldanskim vlakom v lloek na Nizozemskem, nato s parnikom preko Rokavskega preliva v London, od tu pa z brzcem na lov za ladjo v Southampton. Kmalu pa je izprevidel, da bi tudi na ta način ne bilo nič, ker kdo ve, če bi vlak iz Hamburga v lloek prišel pravočasno, pred odhodom ladje preko Rokavskega preliva. Najbolj hitro in zanesljivo je še bilo — letalo, zato takoj s prvim letalom iz Hamburga naravnost v London. Do Amsterdama je šlo vse v redu, kakor »po olju«,
drvi avto, iz njega izstopi veseli zamudnik, ki s samozavestnimi in poskočnimi koraki odbrzi po prislonjenih stopnicah na krov, »Mihvaukee« pa v nekaj minutah nato odpluje na odprto morje. Za eno potovanje po morju je ta Francoz prepotoval 3000 km dolgo pot po suhem od severa Evrope na jug, da je v Lissaboni ujel ladjo na katero se je hotel ukrcati že v Hamburgu. Verjetno pa je, da se ni vozil v tretjem razredu.
i......J\
Zadnji odpor rdečih v Barceloni.
Preden so se rdeče tolpe razbežale iz Barcelone, so skušale s potopljenimi ladjami zapreti barcelonsko pristanišče. Toda Francove vojne ladje so Se pravočasno priplule v pristanišče in se tudi ta sabotaža ni posrečila. V ospredju ladja, ki samo še s svojim krovom gleda iz vode, v ozadju
prekoaceanski paruik, ki se baš potaplja.
Na hodalkah zna drsati
in še v taki'opremi skakati po ledu Anglež .Tack Taylor, ki se je s to umetnijo razkazoval na drsališču v St. Moritzu.
Proli zaprtju
Ojl«« rtf. S br. 3Z36 dne t«. II. 1936.
tu pa so mu na letališču povedali, da letalo, ki je sicer lepa zveza proti Londonu, vsled sneženih viharjev, ki divjajo nad Rokavskim prelivom, ne more odpeljati. Torej nova smola! Skoro ne ostane drugega kot vrniti se v Pariz in praznovati po navadi »solidnih gospodov«. Tu pa mu šine v glavo misel, da se »Mihvaukee« ustavi tudi v Lissaboni. V Amsterdamu torej sede v »južni ekspres« in preko vse Francije — na Portugalsko! V Irunu na španski meji so vsled poostrenih obmejnih predpisov vlak zadrževali daleč preko v voznem redu določenega časa. Končno je podjetni potnik z veliko zamudo le prispel v Lissabono. Že s portugalske meje pa je brzojavil poveljstvu ladje, da je na poti na njen krov; poveljstvo je brzojav prejelo točno dvajset minut pred odhodom po svojem voznem redu. Dvajset minut pa hitro mine, »Mihvaukee« še čaka v pristanišču, čaka novih dvajset minut, že pol ure — tedaj po pomolu pri-
Zivinozdravnik je predpisal, da se mora tole pseto več gibati.
Ljudožrci v Evropi
4 Solunu so »abonenti« pojedli gostilničarja
V Solunu se je te dni začel sodni proces, ki mu najbrž v evropski kriminalistiki ni enakega.
Grk Joachim Xanthopulos in njegova žena sta imela v Solunu gostilno, ki je bila dobro obiskana in zlasti znana po izborni kuhinji. Zlasti opoldne in zvečer je bila polna gostov, »abonen-tov«, ki so sem redno hodili na hrano. Poročila ne povedo, kako jiin je danes pri srcu, ko slišijo in berejo, da so bili zoper svojo voljo — ljudožrci!
Ker so posli dobro šli, je bila žena Katarina v kuhinji zelo obremenjena in zakonca Xantho-pulos sta najela kuharja, po imenu Ueresteplan, doma tam nekje iz Armenije. Tu pa se začne nesreča in sramota. Žena Katarina je kinalu s tein svojim pomočnikom navezala pretesne stike, začenjala zanemarjati svojega moža — in zakonski mir se je od dneva do dneva bolj podiral. Xantho-pulos je opazil, kaj se v njegovi hiši godi, videl je, da je Deresteplan postal njegovi ženi več kot samo pomočnik v kuhinji. Med zakoncema je kmalu prišlo do prepirov in Xanthopulos je — da bi temu napravil konec — zahteval, da Deresteplan gre, kakor je prišel. Toda živi in pretkani Armenec je ostal. Pač pa je Xanthopulos lepega dne izginil s površja zemlje in nobene sledi ni bilo o njem.
Žena Katarina je po nekaj dneh vsa zbegana prišla na policijo, jokala in z orientalsko živo fantazijo prosila, naj ji poiščejo in pripeljejo nazaj moža, ki jo je tako na tihoma zapustil. Povedala je tudi, da sta bila v zadnjem času res precej sprta, vendar pa zaradi tega še ne bi bilo treba iti od nje. Pripovedovala je, da sta se še zadnji večer, ko je bil še doma, zelo ostro prepirala in Xanthopulos besedni boj zaključil z grožnjo, da mu je tega že vsega dovolj in da bo meni nič tebi nič šel od hiše. Toda ona te grožnje pač ni vzela resno — naslednje jutro pa moža ni bilo več, ves dan ne, vse nasladnje dni nobenega glasu o njem. S seboj, kamor je pač že šel, ni vzel nobene prtljage, ne obleke. Policijski uradniki so jokajoče ženo pomirili, da bo morda že še prišel nazaj, oziroma da ga bo policija z mrežo svojih organov našla. Toda ni prišel nazaj tudi policija ga ni našla. Po vsej Grčiji so viseli veliki letaki z njegovo sliko in pozivali prebivalstvo, naj vsak, kdor hi kaj vedel, kje je .1 o a c h i m X a n t h o -pulos, to takoj sporoči najbližji oblasti. Vdova Katarina se je polagoma uživela v svojo »žalostno« usodo, z Armencem vodila gostilno naprej, nasproti gostom pa še večkrat izrazila upanje, da do konca življenja vendar ne bo tnko strašno sama, da bo njen mož že še prišel na svoj dom ali pa se bo vsaj posrečilo dobiti kake vesti, kje je...
Toda med »abonenti« je bil tudi nekdo, ki je bil nekoč priča hudemu prepiru med izginulim Joachimom in Katarino. Ta ni nič kaj verjel v vse to. Med policijskimi uradniki pa je imel prijatelja, kateremu je zaupal, da zadeva z Joachimom smrdi po zločinu. Uradnik je domneve sporočil naprej svojim predstojnikom in policijo je »za vsak slučaj« — zaradi dobrega imena vdove
—	izvedla hišno preiskavo. Ko je policija stopiln v hišo in začela brsknti po kotlih, pa je Kntnrino čimdnlje bolj zapuščala zavest gotovosti in varnosti. Nieno obnašanje ie bilo policiji sumljivo, bila je neizprosno radovedna in v hladilniku je našla
—	ostanke človeškega mesa.
Ob tej grozni najdbi je Katarina jokaje priznala, da sla z Deresteplanom njenega zakonskega moža ubila. In ker nista vedela, kam s truplom, da bi zločin ne prišel na dan, sta ga razsekala na kosce in spravila v hladilnik. Počasi in v majhnih delih sta ga mešala med hrano gostom, dn bi se tako neopazno porazgubilo. Tako so gostje proti svoji volji pomagali zakrivati zločin, ki je tudi v vsega vajenem orientu vzbudil veliko ogorčenje. Oblast je gostilno seveda takoj zaprla, vdovo Katarino Xanthopulos in njenega ljubimca Dereste-plana pa aretirala in ju izročila sodišču. In sedaj je ves Solun pod vtisom tega edinstvenega procesa.
Ognjenik uničuje črede slonov
Iz Bruslja poročajo, da je v belgijskem Kongu zaCel bruhati ognjenik N y a m 1 a g i r a. Velike površine gozdov in nasadov je tok lave popolnomn uničil ali pa so pogoreli. V Mnkoetsi je padajoče oglje užgalo cerkev in šolo, ki sta do tal pogoreli. Glavni tok lave se izliva v jezero Kivoe, iz katerega se dvigajo veliki oblaki pare. Voda, ki jo velike množice lave na enem bregu odrivajo, na drugem bregu povzroča velike povodnji. Po vrhu jezera pa plavajo celi vlaki mrtvih rib, ker se je voda vsled žareče lave tako razgrela, da ribe v njej ne morejo več živeti. V gozdovih okrog jezera so bile velike črede slonov. Z gozdovi so tudi sloni pogoreli. Škoda jo velikanska in je belgijska vlndn v skrbeh, kako bi rešila svojo uspo vajočo kolonijo pred uničujočimi elementi ognjenika.
Nova Rubensova slika
V cerkvi sv. Katarine v Bruslju že desetletja visi slika, ki predstavlja Marijino vnebovzetje Umetnostni zgodovinarji so že dalj časn donine vali, da je slika Rubensova, vendnr pa trdnih dokazov ni bilo in so bile o mojstru te slike velike debnte. Te dni pa je župnik med starimi cerkvenimi knjigami našel darilno listino, iz katere sledi, da je slika Marijinega vnebovzetja v resnici Rubensova. Sliko je 6. oktobra 1820 cerkvi podaril neki Francois Kint. Je dva in pol metra visoka in poldrug meter široka. Po te; najdbi se ie bodo strokovnjaki znova lotili in jo pregledali.
Vsak tretji prebivalec Prage ima gripo
Prelom med zimo in pomladjo tudi v Pragi spremlja — gripa. Ob koncu januarja je menda že bila na višku, saj je bilo nič manj kot 300.000 ljudi že bolnih — to so pravi: vsak tretji Pražan je bolnn 1111 gripi! Vse bolnišnice so nabito polne. Zdravniki imajo polne roke dela, pa se komaj morejo odzivati klicem. V mnogih podjetjih in uradih je delo popolnoma zastalo, ker je obolelo toliko osebja, da ne gre več naprej. Najbolj jo izpraznjen sodni okraj »Praga — vzhod , ki je na zunaj videti kot da bi bil brez ljudi. Zelo trpe tudi gledališča, ker sleherni dan oboli kak igralec; sicer pa gripa zelo redči tudi vrste gledalcev.
Belgija ima najboljše golobe-pismonoše
Na mednarodni rnzstnvi golobov pismonoš 1 Kolnu, ki jo je organiziral tozadevni oddelek \ nemški vojski, je prvo nagrado dobila belgijski skupina golobov. Drugo nagrado so dobili ogrski golobje, tretjo pa holandski. Med posameznimi golobi je prvo nagrado, ki jo je dal nemški notranji minister dr. Frick, prejel golob belgijskega golobje-rejca Doktor Desmeta iz Grammontn; drugo nagrado, ki jo je dal minister dr. GSbbels, pa je prejel golob ogrskega golobjerejca Janoša Ilor-vatlia iz Budimpešte.
Palestinska konferenca
se je začeln v Londonu. Prišli so tudi zastopniki Arabcev, ki jih je sprejel Malcolm Mac Macdonald.
»Ali vam preča prav stoji
80 letnica kitajskega misijonarja in športnika
V Hsuhovfuju na Kitajskem je nedavno francoski jezuitski misijonar pater de Geloes obhajal ves v zdravju in čil ost i svojo osemdesetletnico. Sivolasi misijonar ima pestro življenje za seboj. Nekoč je bil dirkalni jahač in sicer je bil najboljši jockey Francije. Več let dolgo je bil nepremagljivi zmagovalec na vseh mednarodnih dirkališčih. Nekega dne gn jo konj močno ranil s kopitom na glavi, Takrat 11111 je bilo 40 let. Ta udarec je 1*11 merodajen za njegovo usodo. Končnim je bila njegova jahaška življenska pot. Vendar se ni mogel kar tnko odreči svojemu najljubšemu življenju, še enkrat jo zn jahal svojega najljubšega konja za poslednjo ježo. Toda — konj se je spotaknil in se zgrudil. Spet je bil Paul de Geloes ranjen. Kinalu zatem je vstopil v jezuitski red. Deset let nato. ko je imel že 50 let, je bil posvečen v mašnika. Odtlej živi kot »Lno Su Ren Fik, to je kot Prijatelj ijudstva« — med najrevnejšimi od revnih. Šn dandanes je izvrsten jezdec, če knk ropar ukrade konjn ali prašiča v njegovi fari, se 80 letni pater de Geloes povzpne na konja in skuša roparju vzeti plen. Zato se gn roparji jako bojijo.
Prebivalstvo Brazilije
Po uradnih podatkih ima Brazilija 47 milijo nov prebivalcev, med temi je 37 do 38 milijonov »več ali manj belili«. Črncev je fi do 7 milijonov. Indijancev pa okrog 2 milijona. Potemtakem ima Brazilija izmed vseh tropskih pokrajin največ belega prebivalstva. Obe največji brazilijnnski mesti, Rio de .laneiro in San Pnolo imnta med vsemi tropskimi mesti največ belih prebivalcev in ~lcer Rio de .laneiro poldrug milijon, Sao Paolo pa 1 milijon.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANIČA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Dovoljuj« kratkorotne kradli« v tekolem računu - Eskontlra trgovske menico DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000'~* Vlotfe obrestuj« po 4%, vezane na odpoved po 5%	Kove vloge analajo nad din 67,000.000-—	Vrli v • • bančne posle najkalantnej«
Naš domači vrl
Dela na vrta v iebntaru
V	februarju nadaljujemo z deli prejšnjega meječa. V sadovnjaku moramo vsaj do konca februarja osnažiti drevesne krošnje in debla da lahko Se q pravem času pričnemo s škropljenjem; pa tudi z gnojenjem kar pohitimo. Gnojnici, ki jo vozimo v sadovnjak, dodamo 1—1 Ys kg superloslata.
Drevje, ki ga nameravamo spomladi precepiti in pomladiti, moramo že sedaj obžagati, ko še počiva. V februarju je zadnji čas za požlahtnjevanje češenj in skrajni ča6 za rezanje cepičcv. Breskve in marelice ne preneso v zgodnji pomladi arborina, zoper kodro škropimo 10—14% kaliforniško brozgo. Če še nisi naročil za saditev novih sadnih drevesc, stori to čimprej, da ne dobiš ostanke. Pripravi vezivo, kole in jame za nova drevesca.
Tudi pritlično sadno drevje pričnemo obreza-vati m naravnavati glavne vodilne odganjke. Pri tem delu moramo postopati posebno previdno in ie bolje, da se daš preje na licu mesta poučiti od strokovnjaka.
Dela na vrtu pa se kar množe. Ob lepem vremenu obrezujemo okrasno grmovje, premečemo kompost, posnažimo pota in gredice ter pričnemo z obdelovanjem zemlje. Dokler je zemlja mokra, tla se prijemlje lopate in čevljev, jo pustimo na miru, da se osuši, ker le primerno suha zemlja je pripravna za obdelavo.
Koncem meseca že lahko sejemo petršilj, korenje, špinačo; češenj in čebulo pa že tudi sadimo. Za toplo gredo jc še malo prezgodaj, pač pa sejmo v zabojčke solato, ki jo burno v marcu prepikirali v toplo gredo. Tudi cvetice kot nageljne (šabo), verbene in petunije sejmo v zabojčke koncem mescca.
Od sedaj bomo tudi odgovarjali čitateljem »Slovenca« na vprašanja o vzgoji in kulturi vseh domačih in tujih rastlin. Vprašanja pošiljajte na upravo »Slovcnca«, pod označbo »Vrtnarski nasveti«.
Zdravje iz rož
Prav vsakemu znana in tudi kot zdravilna rastlina priznana je po naših gozdovih rastoča borovnica, črnica, črna jagoda, risnica, češko: bortiv-ka, čema jahuda, poljsko: czernica, bor6vka, rusko: czernika, latinsko: Vaccinium myrtillus, nemško: Heidelbeere, ki je do 40 cm visoka grmičasta rastlina z zelenimi, oglatimi, šibnstimi vejami in na široko razraščeno korenino. Njeni usnjati listi odpadejo v jeseni. Med pazduhami listov opazimo v maju in juniju okrogle, bledozelene, nekoliko rdeče nadahnjene cvete, iz katerih se razvijejo črnomodre jagode, prijetnega okusa.
V	zdravilne namene nabiramo v juniju in juliju liste, pozneje pa jagode. V listih vsebuje nekaj črenslovine, arbutin, sadna kisline, v jagodah pa več črenslovine, nekaj sladkorja in razne sadne kisline (citronov, jabolčno) in barvilo mirtilin.
Baš radi navedenih inovi pripravljajo iz listov čaj (kuhati!) kot zdravilo pri prehladu in katarju prebavil in mehurja, pri vnetju ustne dupline in
žrela (grgratil), zunanje pa še pri vnetju oči (ob-kladkii) ranah m izpuščajih. — Iz jagod pripravljajo č a j (kuhaj posušene jagode!), pri prehladu prebavil (z drisko); namesto tega moreš tudi žvečiti posušene jagode ali piti iz njih izstisnjen sok ali iz jagod pripravljeno vino. Zlasti pri hudih, dolgotrajnih driskah priporočam žvečiti pest posušenih jagod večkrat na dan, ali piti v vinu namočene ali kuhane jagode. Nič manj ne koristijo v dobrem žganju namočene jagode, pa tudi iz njih pripravljena tinktura, ki jo jemlješ na sladkorju ali vodi. Prav bi bilo, da bi imela V6aka družina doma vsaj nekaj posušenih borovnic, ali pa bo-rovni-čevca, borovničevega vina, tinkture ali soka. Kako prav pride, kadar je potreba velika, do zdravnika je daleč, zdravila pa so dragal Pomaga gotovo, ni drago pa prav nič nevarno!
Lepa priložnost za neveste l
Mongol svila po 12 din, Crepe satin po 20 din pri TRPINU y Mariboru, Vetrinjska ulica 15
Jesenice
Kino Krekovega prosvetnega druStva predvaja
v nedeljo 5. februarja (danes) ob pol 8 in ob 8 zvečer, v ponedeljek ob 8 zvečer v dvojnem sporedu: »Pod jarmom življenja«, ^Mladina poje«.
V sredo, 8. februarja ob 8 zvečer ponovi gledališko društvo »Aljaž« veselo spevoigro »Smuk — Smuk« v treh dejanjih. Vstopnina znižana.
Ptuj
Nesreča. 71-letni viničar Janez Malek iz Jir-fiovcev, občina Sv. Urban pri Ptuju, je doma padel po stopnicah ter si zlomil levo roko. — 17-letnega hlapca Janeza Kjevec iz Njiven, občina Slovenja vas na Dravskem polju, je na cesti brez vsakršnega povoda obrcal neki hlapec tako, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Modlstinja Langus Aniea, Ptuj, je rastavila na Slovenskem trgu najnovejšo pomladansko izbiro damskih klobukov. Domači in pariški modeli.
Tvrdka
Fric Wabrg
zaloga čevljev LJubljana, Goepoeveteka eeeta 18 se je preselila na
Tyrievo cesto 47
Zaradi preselitve znatno
znlianecene
Velika zaloga vsakovrstnih čevljev. Brzopoprav-ljalnica čevljev, snežk in galofi. Izvršuje po meri vseh vrst čevlje, škornje. Specialni drsalni čevlji na zalogi.
Zahvala
Prav vsem, ki so z nami sočustvovali ob priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, 6trica,
gospoda	Ivana Železnika
brivskega mojstra v Celju
Izrekam v imenu vsega sorodstva najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti še g. dr. Herzmannu za ves trud ob času bolezni, gasilskim četam in Lovskemu društvu za častno spremstvo, njih vrhovnemu vodji g. Golograncu za nagrobni govor, g. zastopniku Lovskega društva za poslovilne besede, železničarski godbi, gaberski četi za v srce segajoče žalostinke, Združenju obrtnikov v Celju za častno spremstvo, posebna zahvala pa tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in za vso pozornost. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj I
Celje, dne 4. februarja 1939.
Ivana 2e!ezntk, žalujoča soproga.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena žena, mama, stara mama ln sestra, gospa
Ana Stravs roj. Bricelj
danes ob 15 v 52. letu starosti, jtfevidena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zasipala.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 9 dopoldne Izpred hiše žalesti na pokopališče sv. Marka v Trbovlje. Trbovlje, dne 4. februarja 1939.
Žalujoči: Ignacij, soprog, Leopold, Anica por. Buna, Pavla, Ivanka ln Mici, Lini, Slavi, Ciril in Milica, otroci.
kromaticne harmoni
zahtei/ajtc brezplačen kataloo i
MEINEL t. HEROLDdzoj. zal tvounkc glasbil MARIBOR ft:102

Zahvala
Za Izraze sočutja, ki smo jfh prejeli ob smrti naše ljube žene, mame, taščo, sestre, tete, babice in prababice, gospe
Franje Ternovic
vdove Dergan
posestnico in gostilničarko
izrekamo vsem najlepšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo g. dr. J. Jenšterlu za njegovo dolgotrajno in nad vb« skrbno nego. Nadalje dolgujemo zahvalo vsem darovalcem vencev ln cvetja, častnemu spremstvu gasilceiv, kakor tudi vsem onim, H so v tako velikem Številu spremili našo drago pokojnico na njeni zadnji poti Trbovlje, Ljubljana, Lafko, Oladbeek, dne 4. februarja 1939.
Žalujoči ostali.
Dolores Vicser:	43
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Išče in vrla, pa ne more več uloviti. Minulo je. Medtem ko je Alenka pela, so mu je zbudilo v srcu. Domotozje — radost in bolest hkrati — nepojmljivo in brez imena.
Nekdaj ga je že občutil — kdaj — kdaj?
Pred oknom iztleva večerna zarja. Samo ozka pisa se blešči skozji oblačne tovore.
Tam čez večerni zarji letita dva trudna sokola —
Jakob Knlišnik!
V večerni zarji sta stala na obzidju Gospe svete in tokrat — takrat je menil, da je našel.
Jakob Kališnikl — — I/enart se nasloni v okensko votlino in si zakrije obraz z rokami. Mahoma stoji pred njim stari junak. Spet sliši Lonart mili starčevski glas:
>MI je sveto, kakor da si ti tisti, ki nam naj bi bil poslan —«
Lenart zaječi. — Nrkoč je bil junak — zdaj jR _ hrezčasten — — človok, ki jo vse zapravil, je hlapec ženski! Oh I
Stisne si pesti pred oči. Nedopovedljiv gnus ga davi.
»Dobro, da ležiš v gosposvetski grobnici, Ka-lišnik! Vsaj ne vidiš, kako si se varal!«
Lenart stopi od okna. Noče gledati tjakaj, kjer gori nebo nad Gospo sveto. Ne pomaga mu pa nič, da se zgrbi vtemni kot. Mrtvi Kališnik se ne da odgnati.
»Če te je Bog poklical, te bo tudi vodil —«
Tedaj r.alnsketa v Lenartu zloben smeh. Vodil — ha! Da ga ni Rog zapustil, bi danes ne sla! lako tukaj! Saj je imel dobro voljo. Norec, je, da leta tu okrog v temi in postaja ves mehko-
srčen, kadar mu pridejo na misel časi, ko ni mislil in hotel ničesar drugega, razen da hi postal junak božji. — Ko je še poklekal v cerkvi in prejemal zakramente. — —
Lenart se zasmeje, toda stresa ga premo-gočno domoložje. 0 — Bogi Prime križ. ki stoji poleg sveče z urno roko in ga postavi spet nazaj. S pulta potegne dve, tri knjige in prebira liste v njih.
Potem skoči na noge, odpre duri. Zažvižga, da bi poklical služabnika. Uslužno priteče dekla po mostovžu.
»Pokliči gospodarico!« reče Lenart nestrpno.
»Gospodična so šli malo na zrak,« odgovori mala Slovenka in se poskuša nizko prikloniti.
Gospodična je bila s smrtnim strahom v srcu pritekla doli po stopnicah. Na dvorišču je bilo šo mračno. Od strehe je kapljala voda in trava jo bila mokra in mrzla Rahel veter se ji je lovil v obleko, ko se je naslonila nn obrambni zid in je daleč nazaj sklonjena oprezovala vzdolž stene, ki sta se v njej odražali dve svetli progi. Oken samih pa ni mogla videti.
Tedaj je pohitela doli po poti in sedla zdolaj na mokro, spolzko leseno ograjo ob vozni poti, ki prihaja od vzhoda. Bila jo zdaj daleč proč, pa je vendar lahko videla, kako smuka Lenartova sonca mimo, vedno spet. vedno spet. Potom jo stopil k oknu in je dvignil roke pred obraz. — — Tako je ostal dolgo časa.
Alenka je strmela gori k njemu. Kaj dola? Ah — žalosten je ni hoče biti sam. Ona naj bi no vedela, da ni srečen.
Zdaj ve vendarle. — —
Če bi mu bila ona vse, bi bil velel: Ostani pri meni, Alenka! Tako pa je rekel: Daj, da bom sam —
Alenka sedi še dolgo na mokri ograji in strmi gori v tisti dvo okni. Crnomodri somrak se zgrinja vedno tesneje okrog nje in temni oblaki plovejo naglo in brezglasno tja nad njo. Obraz ji
Zahvala
Za vse izraze sočutja ob priliki smrti našega predobrega soproga in očeta, gospoda
veletrgovca in hišnega posestnika v Celja
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, zlasti preč. duhovščini, č. sestram, narodnemu poslancu g. dr. Ogrizku za tolažilne besede na grobu, vsem društvom, organizacijam, zastopnikom vojske, Celjskemu zvonu za žalostinke, obema godbama ter vsem, ki so poklonili krasne vence in šopke. — Najiskrenejša zahvala pa tudi vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki so blagopokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem skupaj iskren: Bog plačaj!
Celje, dne 4. februarja 1939,
Žalujoča žena Marija in sin Drago
postaja ves mrzel in bled. In zdaj pa zdaj zmaje z glavo.
Od vasi sem ropota voz. Tedaj zdrkne Alenka na cesto in hiti, kakor da jo kdo podi, vetru nasproti vzdolž ob robu planjave mimo globeli, iz katere danes divje dere in šumi voda, dokler se nemudoma ne najde na valovitem holmu, odkoder lahko vidi daleč v Podjuno.
Široka ravan se gubi daleč v črni, oblačni noči. In tam čez — ah, daleč, daleč tam čez je nekje Živo Blato.
Tedaj se Alenka vrže v mokro Iravo in vsa obupana zajoka tako divje, da začno v starem hrastju cvrkutati ptičke.
Kmetje nočejo verjeli in gozdarji še celo ne, pa jo vendare ros: kapelanus Rular je bolan. Ima močno vročino in v prsih ga tako preklicano zbada in zdaj pa zdaj se mu lako smešno zamegli pamet. Prvi dan sam ni hotel verjeti, dn bi mu česa manjkalo. Odpravil se je po maši kakor slednji dan, ki jih Bog pošlje iz nebes. Toda na poti proli Verovcam mu je pošla sapa. Moral je sesti polog strme potke in postalo mu je povsem čudno, ko je začutil grozansko slabost v krepkih udih. Ni mu ostajalo nič drugega, kakor da se je vrnil domov.
V prošlijI so debelo pogledali, ko je prišel kaplan čez dvorišče nekoliko negotov v nognh in tuj v obraz Sam se ni zmenil za to in je šel v svojo sobo, ki je obrnjena proti gori.
Kuharica, .radovedno žonščina. se ni mogla strpeti in mu je šla poslušat na vrata. In imela je srečo. Slišala ga je, kako jo ves hripav govori! som s sabo:
»Jaz som lenuhar — kruljav nemarnež — haha, Gospod Bog, daj, odpusti mil Verovčani bi radi spoved opravili — in v Tučah je krvava griža. So se že morali nažreti zelenega sadja — ubogati lako ne znajo nič, ljudje —- in jaz sedim tukaj —«
Tedaj ni mogla Ilnnej nič več zdržati —
morala je prav malce odpreti duri in poprežati h kaplanu. Je pa spet urno zaprla in stekla v kuhinjo:
»Ježeš, kaplan čepijo vsi zveženl tam gori na svoji klopi — to jih ima! Tu mora iti kdo pogledati!«
Kuhinjska ženščad ima sicer svet strah pred neotesanim možem, pa rada potrpi z njim, ker potegne z njimi, kadar pride kakšna huda ura. Tako se torej vzamejo v družbo tri najbrumnejše iu najstarejše device in se splazijo v lesenih coklah prav do vrat bolnega kaplana. Tu šele spuste doli s|K)drecana krila in sramežljivo zakrijejo živo-rdečo spodnio obleko in meča v debelih nogavicah.
To pot potrka Itanej, enkrat — dvakrat. Kaplan zasopiha divje in hripavo: »Ave!« :n vse tri device se pomenljivo ogledajo.
Rutar sedi še vedno na ozki klopi, ki r,e vleče brez naslonjala ob goli steni. Podpira ee z levo pestjo in hudo bulji v duri.
»Kaj bi rade?« nahruli dekle.
Lena, ta je hila svoje dni v gosposki službi Reče zelo ljubeznivo:
»Gospodu ni dobro. Hotele smo samo pobarati, ali kaj potrebujejo —«
»Nič ne potrebujem!« zapiha gospod zelo nevljudno
»Dro, dro, kak čajSek je zmeraj dobei.« za-brenČi dobrosrčno debela Polona
»Pijte ga same za predolp jezik,« reče Rutar nehvaležno; pa obide ga nenadna slabost in ne opravi iz sebe tako ostro, kakor bi bil rad Naj mu vendar dajo mir! Vstane, ne mara čepeti tu vpričo grdih babnic kakor kup nesreče. Toda omahne in mora biti vesel, da ga device obvarujejo. da ne pade. —
Tu imaš!
»Gospod morajo v posteljo!« meni Tlanej.
In:
»Seveda, v posteljo — že zdavnoj v posteljo — in še prav šitro v posteljo!« žlobuttraie vmes tehtno drugi dva.
V malll« oglatih vetja vsaka beseda 1 din; ienltovanjsld oglasi 2 din.
Debelo tiskan« naslovne besede se računajo dvojna Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltn« vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamku
iSlužbeiicejo
15 letni fant
tlOn službo sluge aH Kaj drugega. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 1635.
Dekle
s dolgoletnimi spričevali ISče Blužbo prt boljši družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1668. (a)
Samostojna gospodinja
išče službo k samski osebi ali k 3 članski kmetski družini Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod št. 1810. (a)
ill
Trgovski potnik
mmt za dravsko banovino dobro zastopstvo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Uveden« 1611. (a)
500 din nagrade
Dam dotlčnemu, ki ml preskrbi stalno službo v tovarni ali podobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 1640.	(a)
Absolventka
meščanske šole z znanjem strojepisja, želi mesta v pisarni kot začetnica. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Pridna 1729«.
Službodobc
Izurjeno prodajalko
v manufakturl, pleteninah ln modnem blagu, sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« pod St 1630. (b)
Kavcije in knjigovodstva
zmožna oseba dobi zaposlitev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina 1809«.	(o)
Pletiljo
z lastnim strojem, sprejmem takoj. Naslov pove upr. »Slovenca« pod 1754
Dva mizarska pomočnika
za furnirano pohištvo takoj sprejme Trebar Anton, mizarstvo, Zadraga, p. Križe pri Tržiču.
Pošteno dekle
katera stanuje pri starfih,
sprejmem za pospravljanje boljših sob, lepo pranje in likanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 1801.
Oseba
tO let stara, blvSa kuharica v župnišču, ljubiteljica snage ln reda, Išče kakšno primerna službico za hrano ln stanovanje. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 1209.	(a)
Pošteno dekle
»e« službo pri Izobraženi gospodinji, dobri kuharici. najrajši v gostilni. Za 3 mesece gre brezplačno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1622.	(a)
Strojni mehanik
preeizni strugar, z malo maturo, vojaščine prost, išče zaposlitve, — Naslov r upravi »Slovenca« pod št 1753.	(o)
Absolventka trg. šole
z nekaj pisarniške prakse, z znanjem nemščine, lšfie primerno službo. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Poštena ln delavna« St 1711.	(a)
Prodajalka
sfera 20 let, verzirana v trg. z mešanim blagom, vajena gostilne, išče službo. Nastop takoj. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena«, 1718.	(a)
Prodajalka
mešane stroke želi mesta v trgovini, bifetu, slaščičarni ali kot blagajničarka. Ponudbe na upravo »Slovcn-ca« pod »Kjerkoli 1746«.
Visoko nagrado
flobt, kdor ml preskrbi stalno službo v knjigarni, tiskarni, v uredništvu, upravi listov ali kot ko-respondent. Imam srednješolsko Izobrazbo, obvladam dobro štiri tuje Jezike. Star 31 let, samski. Skromne zahteve. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Nagrada« št. 1691
Pisarniška moč
a večletno prakso, s por-tektnlm znanjem nemške korespondence. ISče službo za takoj alt pozneje, event tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja.
Gospodinja
M let, samska, poštena, lz dobre krščanske hiše. z dolgoletno prakso ln znanjom Jezikov — Išče primerne stalne zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« St. 1616.	(a)
Korespondent-uradnik
samski, 31 let, dolgoleten, samostojen poslovodja trgovine s špecerijskim blagom, manufaktu-ro ln galanterijo, zmožen korespondenco v petih jezikih. Išče kakršnokoli nameščenje. Ce potrebno, položi visoko kavcijo. — Tonudbo v upravo »SI.« pod »Tošten ln agllon« fit 16B5,	.(o)
Dekle
staro JO—40 let, vajeno vsakega dela, se sprejme za gospodinjo v župnlšče na deželi. Predstaviti se osebno: Ljubljana, Dolenjska cesta 86-1. (b)
Puškarski pomočnik
mlad, ki je delal na re-paraturah pušk, revolverjev ln pištol, se sprejme. — Vidovič, Zagreb, Illca 57.	(b)
Dekle
pridno, pošteno tn Čedno, 15—17 let staro, Be sprej-me"kot pomoč v kuhinji ln gostilni. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Spretna« St. 1655.	(b)
Praktikanta
za lesno stroko, po možnosti z znanjem nemsčl ne, sprejmem. Prednost Imajo oni s prakso ln kt Imajo šoferski lzptt. Ponudbe v upravo »Slov.« pod St 1673.	(b)
Majerja-oskrbnika
po možnosti s kmetijsko šolo ln z znanjem obdelovanja hmelja, sprejmem takoj na lepo posestvo v bližnji okolici Celja. Na slov v upravi »Slovenca« pod St. 1641.	(b)
Zastopnike (-ce)
sposobne, agilne in poštene, za obisk privatnih 6trank na deželi, iščemo. Dokazan zaslužek dnevno 150 do 200 dinarjev. Kavcija nepotreb-nea, artikel brezkonkuren-čen. Ponudbe pod »Dobro zastopstvo 39« na podružnico »Slovenca« Celje, 1761
Služkinja
zanesljiva m pridna, vešča pospravljanja sob in kuhanja, se sprejme k manjši družini. Plača po dogovorit Le one z večletnimi spri čevali naj narede pismene ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Snažna 1762«.	(h)
Tkalskega mojstra
Jugoslov. državljana, ki ki Ima večletno prakso na širokih statvah z 11-stovnlml stroji za Izdelavo hlačevin, sprejmemo za takojšnji nastop. Absolventi tekstilne Sole Imajo prednost Reflektl-ramo samo na solidno ln sposobno moč s prav do brimi spričevali. Ponudbe na tekstil, tovarno Beer, Hrlbernlk & Comp., St. Vid nad Ljubljano. (b)
Iščejo se potniki
za prodajo mlekarskih in poljedelskih strojev, v sodelovanju s provizijskimi zastopniki Vešči prodajalci, 25—35 let stari, ari-jevci, kateri so že potovali, popolnoma zmožni slovenščine in nemščine (znanje hrvaščine zaželieno), ter kateri se ne boje potnih naporov, temveč si žele ustvariti stalno in sigurno nameščenje, naj pošljejo svoje obšime lastnoročno pisane ponudbe s sliko, navedbo plačilnih zahtevkov, I točno označbo dosedanje | prakse in referenc, na upravo »Slovenca« pod: I »Potnik št 1278«. (bj
Mati je mislila, da je Ivarikina obleka bela..
•.. dokler ni videla poleg nje Vere v Radion beli obleki!
Njen materinski ponos Je užaljeni Ivanka f® vfdefi naravnost zanemarjena pojeg sosedinega ofrolca? In vendar je o&leka sveže oprana, pa je Jako sivkasja I
Da, popolnoma belo Je perilo le fedaj, ?e Je popolnoma tfslo, Ze jo odpravljeni iz tkanino prav Vsi fudi najmanjši defei nesnage. To naprav* Radion s JcisiT<ov7m] meWčkJ, Id se razv?«
jajo pri kuTjanju frf pronicajo neprestano stcOzI tkanino. OdsfranTjo fydi zadnjo sled nesnage, tako da 2gul>i perilo jivtcasti odsev* Pre? primera telo • fo je Radlon belo perilo«
NI CISTElSe BEttNE OD RADION BELINE
SCHICHT0V

Postrežnico- kuharico
ki opravlja vsa hišna dela, sprejmem k majhni družini. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Zelo snažna« št. 1691.	(b)
Služkinjo
poSteno, vajeno kuhe In gospodinjskih del ter vrta - takoj sprejmem. Kan-dušer, MengeS.	(b)
Organist
kt Je odlično dovrgfl or-glarsko šolo ln Je zmožen voditi godbo na pihala -se sprejme takoj v Srednji vasi v Bohinju. (b)
Dekle
pridna, poštena, M Je zmožna deloma nemščine, šivanja, stara 20—30 let ln Ima veselje do gostilne - dobi službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Boljša gostilna« 1652.
Samostojno šiviljo
za fina dela rabim za stalno. Rojina Francka, damska krojačnica. Vodnikova 81.
Sprejmem šoferja
ki posodi 15.000 din na sigurno mesto k tovornemu avtomobilu v Celju. Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Gotovina«, 1767. (b)
Oskrbnika
veBSega sadjereje In živinoreje, za 15 ha veliko posestvo na Gorenjskem, sprejmem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod 1713.
Korespondentinja
samostojna, vešča slovenske nemške in srbohrvaške korespondence, stenografije in knjigovodstva, išče službo. Ponudbe upravi »Slo-pod »Samostojna
št. 1737.
(b)

Vajenca
poštenega, krepkega, dobrih in revnih kmetskih staršev sprejmem. Oskrba v hiši. — Alojzij Smolej, kleparstvo in vodovodna napeljava, Kranj. _ (v)
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ilrana in stanovanje v hiši. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje, 1765
Za 16 letnega sina
s 2 razr. gimnazije Iščem mesto vajenca pri strogem gospodarju v trgovini alt avto-mehanlčnl delavnici s popolno oskrbo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« 1626.
Vajenca za trgovino
mešanega blaga, poštenega m pridnega sprejmem. Martin Korošec, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.	(v)
Vajenko
za strojno pletenje sprejmem, pogoji ugodni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1741.	(v)
Trgovskega vajenca
iz dežele, poštenih starišev takoj sprejmem. Ivan Pin-terič, trg. mešanega blaga, Pobrežje, Gubčeva ulica 8, p. Maribor.	(v)
Vajenka
16 letni fant
z dežele, bi se rad Izučil
kovaškega poklica. Ponudbe poslati na Ferk Ferdinand. Vuzenlca. (v
Vajenca
za strojno ključavničarstvo sprejme IzdelovatelJ avtom. brus. strojev Lončar, Celovška 43. (v)
Orehovo spalnico
imitirano, šperano, se po neizki ceni proda. Mušič, mizar, Mengeš,	(š)
16 letni fant
z dežele, s 4 razr. meSČ. Sole, se želi Izučiti trgovine mešanega blnga. — Naslov v upravi »Slov.« pod fit. 263—1507. (v)
za strojno pletenje — se sprejme v mesto na deželi. Hrana ln stanovanje v hiši. Cenj. ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vajenka za strojno pletenje« S t. 1670,	.(v)
/enitbe
Mlada vdova
Šivilja, z nekaj gotovine, išče moža srednjih let. Ponudbe pod »Simpatična^ na upr. »Slovenca« pod 1747
Kuhinjska oprema
stara, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1739.	(š)
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča in sprejema naročila mizarstvo Velkavrh, Krakovska uL 7	(š
Prodam
staro pohištvo in tri dobro ohranjene stroje za krpanje vreč. »Nakup in prodaja vreč«, Alojz Grebene, Pra-žakova ul 2,
Zaslužek
šivanje na dom
sprejme vsestransko izvež-bana šivilja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Šivilja«, 1731.	(b
Zastopnike (-ce)
sprejme povsod L i n d i i, Ljubljana 245/c. 20 vzorcev stane 40 din. Stalen zaslužek za vsakogar!	(z)
IG
Izjava
Joža Modic, zlatar, izjavljam ponovno, da nisem plačnik za dolgove povzročene od žene Helene Modic.	(t)
12233!
Konverzacijo
pouk nemščine, zelo poceni nudi Izkušena gospa. Poskus brezplačen. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1665.	(u)
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
za poklicne šoferje ln amaterje
L GABERŠCEK
bivši komisar za šofersko Izpite Kolodvorska ulica St 43 Telefon 28-28
Akademik
instruira za stanovanje ali denar. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Siguren uspeh 1821«.	(u)
Akademik
matematik poučuje v prvi vrsti matematiko pa tudi ostale predmete za vse razrede. Uspeh zagotovljen. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1630.
Kupimo
Razno mizarsko orodje
rabljeno, kupim. Franc Šli-bar, Obrtniška 28, Jesenice
Zlatnike tn zlato
vsakovrstno, kupim. — F. Čuden. Prešernova t.
Kupim tračno žago
železne konstrukcije. — A. Kane, tovarna parketov, Mengeš.	(k)
Modele
za Izdelovanje cementnih cevi. kupim. Ponudbe na naslov: Ulčnik Martin, cementni Izdelki, Blzelj-sko pri Brežicah. (k)
Enonadstropno hišo
v Lescah takoj prodam. Lovro 2agar, Lesce 23. p
Parcelo
ugodno proda Kavfttfl Marija, Galusovo nabrežje št. 11-11. (p)
Hišo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Woltova ulir-a SL 3
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k)
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
BmPit trt/ pom f igranjs
na periferiji mesta, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1690.	(p)
Družinska hiša
z vrtom 2600 m", bltzu Maribora - naprodaj. — Poizve se pri Hermanu, Strma ulica 7, Maribor.
Vrtno hišico
(Weekend), prenosljivo, kupimo. Cono ln obliko poslati upravi »Slovenca« pod »100« 1598.	(p)
Enodružinska hišica
novozldana, lep vrt, elektrika, vodnjak, na lepem kraju v Smledniku št. 60 naprodaj za 30.000 din. p
Posestvo
v krasni legi, cerkev ln trgovina pet minut daleč, elektrika, naprodaj. Velikost zemljišča po želji. Klaneček, Hajdlna, Ptuj.
Novozidano hišo
z vrtom ln lepimi stanovanjskimi prostori prodam. Poizve se pri lastniku Francu Strllč, žirl št. 98.	(p)
Redka prilika!
Proda so stavblšče na Sušaku (Boulevard) pod zelo ugodnimi pogoji. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 859.	(p)
Gozdno parcelo
ca. 10 oralov, lepo zaraslo, mešana, v lepi legi ob cesti, ugodno prodam. — Peter Mlhelčič, 6t. Jurij ob Juž. žel. 15.	(p)
Prodam
doblčkanosno podjetje — opekarno: ena sušilnica 32X10 m, druga 20X5 m, peč za 40.000 opek, nova stanovanjska hiša, 2 orala zemlje. Pire, Maribor, Betnavska 1.	(p)
lAHTCVOlU MHP1ACM MTAIOOI
MEJNE!>HER01»
^.r ■■' PlAlUBOAn ioa
Stavbna parcela
vogal Aleševčeve ln Goriške ulice, 730 m' - naprodaj. Gramoz ln pesek na mestu. Informacije: Rozman, Linhartova 8. dnevno od 13—14. (p)
Enodružinsko hišo
z dvema sobama ln nekaj vrta ter mogoče tudi z vodnjakom - vzamem v najem v okolici Maribora. Ponudbe v upr. »SI.« v Mariboru pod »Točen plačnik« št. 275.	(m)
Sedaj je čas, da kupite srečke
državne razredne loterije za V. razred 37. kola
v domači glavni kolekturl
Vrelec sme'*
11
Alojzij Pianinšek,
Ljubljana
Beethovnova 14
Cena	Cena	Cena
v4 din 250'— */s din 500'— »/i din 1000'—^
V Ljubljani, dne 4. februarja 1939.
Rentabilna hiša
v Mariboru po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1647
Enodružinsko hišo
kupim v LJubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hiša« št. 1667. (p)
Hiša
z dobro ldočo mesarijo, naprodaj. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod Takoj« št. 1706.	(p)
Posestvo
tik železniške postaje v Savinjski dolini, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1638. (p)
Trgovska hiša
v sredini Maribora naprodaj. Informacije v pisarni dr. Faningerja v Mariboru.	(p)
Tristanovanjska hiša
z vrtom, prt stadionu -naprodaj za 220.000 din, hipoteka 120.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1689.	(P)
Njiva
primerna za parcelo naprodaj v Mostah pri žel. progi. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 1744. (p
Lepe stavbne parcele
v bližini kolodvora Vižmar-je, ugodno naprodaj od 9 dinarjev naprej, elektrika, vodovod. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1777. (p)
Enostanovanjska hiša
sredi mesta se proda ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brežice 100« 1716.	(p)
Lepa zidana hiša
z gospodarskim poslopjem in ca 2 oralov zemlje, tik ob drž. cesti, ter 15 minut od trga ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1715.
Hišo v Dravljah
froda Kmetska hranilnica, t. Vid nad Ljubljano. Pojasnila: V zadrugi ob nedeljah; ob delavnikih: dr. Goljar, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova.	(p)
Pozor, kupci!
Na dražbi prodana za polovično ceno petstanovanj-ska hiša z vrtom, blizu banovine. Vrednost 690.000 dinarjev, sodno cenjeno 607 tisoč dinarjev. Obrestuje se 8%. Nadponudba najmanj 445.000 din, mogoča do 6. februarja, zadnji dan, pri sodišču v Ljubljani, (p)
Štiristanovanjsko vilo
z lepim vrtom in dvoriščem,
Prodam. — Rožna dolina, redjamska ulica 43. (p)
V Kranju
prodam rentabilno tristano-vanisko hišo z vrtom, Leopold Batič, Stara cesta 16, Kranj._(p)
Tristanovanjsko vilo
v okolici Celja se takoj proda. Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Celje, pod »Vila 29«. 1763_(p)
Hiše
trgovske in stanovanjske ter stavbne parcele, ozir. posestva, nudi v ugoden nakup: Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a.	(p)
»Bi i it] tU
Harley Davidson
motor s prikolico, 750 ccm, tudi na obroke, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1749.	(f)
Vriajem
IŠČEJO:
Špecerijsko trgovino
vpeljano, vzamem v najem. Eventuelno prlsto ptm kot družabnik z večjo gotovino. Pismene po nudbe v upr. »SI.« pod »Mlad trgovec« 1615. (m
ODDAJO:
Trgovski lokal
se odda v novi hiši v Fiig-nerjevi ulici s 1. marcem 1.1. Informacije »Slograd«, Vrtača 9.	(n)
Dve garaži
takoj oddamo. Poizvedbe pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gajeva 5-II. (n)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno ni-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vil. - Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Na javni dražbi
bo prodan Motnlški premogovnik, 79 prostosle-dov, nepremičnine ln poslopja dno 20. februarja 1939 ob 9 dopoldne pri okrožno— sodišču Ljubljana, soba št. 134. Vadl.1 01.145 din, najmanjši po-nudek 456.721 din. Pojasnila daje dr. Ivan Sta-novnik, advokat, Celje, p
Dvonadstropno zgradbo
v Osjeku, Strossmajerje-va ulica, proda Osrednji urad za zavarovanje do-lavcev. - Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe pod značko »Kupljeno« Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovlčeva ul. št. 3 najkasneje do 18. februarja 1939.	(p)
V Slovenski Bistrici
(v mestu) Jo naprodaj obsežno, arondlrano posestvo. bivša last grofa Salma, z živim In mrtvim Inventarjem. Velika hiša In obsežna gospodarska poslopja tik farne cerkve In ob državni cesti. Hiša je za vsako obrt primerna. K posestvu spadajo njive, travniki, gozdovi, sadonosnlkl. Informacije daje Ivan Krošl, uradnik. Slov. Konjiča	,(p) |
I. Reklamno žrebanje
manufakturne in konfekcijske trgovine
F. I. GORICAH, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 in 30
Ker imamo sedaj dovolj velike poslovne prostore, hočemo še bolj razširiti krog svojih odjemalcev, V svrho tega bomo razdelili za pomlad med nje potom žrebanja
20 krasnih daril in sicer:
5 krat po dve svileni prešiti odeji,
5 krat po eno kompletno moško obleko, finega kamgarna, 5 krat po en damski kostum ali plašč, dobro blago, 5 krat po en kos 30 m najboljšega sifona.
Vsak, kdor kupi pri nas od 1. feb. do 8. aprila t. 1. za najmanj 100-— din blaga naenkrat, odda svoj naslov in dobi kupon s tekočo številko, katerega naj dobro shrani do dneva žrebanja, ki se bo vršilo ob navzočnosti odjemalcev in javnega notarja dne 11. aprila 1939 ob 2. uri popoldne. Izžrebane številke se bodo objavile v časopisih in v naših izložbah! Med tem časom bomo posebno pažnjo polagali na to, da zadovoljimo naše odjemalce s tem, da jih postrežemo z dobrim blagom in nizkimi cenami. Ne zamudite te redke in ugodne prilike, ter oglejte
si krasna darila v naši izložbi I
Stavbne parcele
10 minut iz mesta Celja, prodam. Več se izve: Cesta na Dobravo 3, Celje, (p)
Velik gozd
v Rudniku, skupno ali v parcelah, naprodaj. Poizve se: Marija Fine, Stopanja vas 10, Ljubljana.	(p)
Dobro idočo pekarno
v prometnem kraju, po možnosti nekaj zemljišča poleg, v ceni 60—80.000 din - takoj kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačnik« št. 1672.
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva, - Pojasnila pri Inž. M I k 1 a u Otmar, Brežice.	(p)
Enonadstropna hiša
z obsežnimi trgovskimi lokali ln delavnicami, pripravna za vsako obrt, je zaradi smrtnega primera naprodaj. Kupcu stanovanje gospodarja takoj na razpolago. Ponudbe upr. »SI.« pod »460.000 LJubljana« 1496.	(p)
Kupimo kmečko posestvo
zaokroženo, oddaljeno od LJubljane največ 30 km, z najmanj 6 ha orne zemlje v ravnini. Namesto tega kupimo pod Istimi pogoji tudi večji kompleks zemljišča brez poslopij. - Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« ped »Prometna lega« 1287.
Hotelski direktor
se išče za večje hotelsko podjetje v hrvaškem Primorju. Reflektira se na prvovrstno moč z odličnim strokovnim znanjem, ki obvlada zadostno tuje jezike in pozna tujsko prometne razmere. Ponudbe z navedbo plače, kratkim curriculum vitae in prepisi spričeval o zadnjem službovanju naj se vpošljejo na uredništvo »Slovenca« pod »Hotelski direktor« št. 1757.
Radio aparati
nove tipe od din 750.— naprej
Velika izbira! Blaupunkt Mediator Kapsch
»TEHNIK« JOSIP BAHJAI
Ljubljana, Miklošičeva c. 20, telefon 34-19
Dobro idočo gostilno
oddam v najem ali na račun. Velik vrt s kletmi. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Velik promet« 169
Velika kavarna
v neposredni bližini središča LJubljane se odda z vsem Inventarjem kavcijo zmožnemu reflektan tu v najem. - Pojasnila daje Kmetijska družba.
Peki, pozor!
V zelo prometnem trgu se odda 1. febr. 1939 ali pozneje pekarlja v na Jem. tudi s stanovanjem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 779.	(n)
Trgovino
z mešanim blagom, ob stoječo nad 40 let, v več jem trgu, zaradi bolezni oddam takoj ugodno v najem. V lokalih Je vsa oprema brez zaloge, s prevzemom stanovanja in vrta. Istotam Je naprodaj ognjavarna »Wertheim« blagajna št. 2. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 1223.
Poslovodjo
za trgovino t kolesi In ilvalnlml stroji v Mariboru, Novem mestu, Kranju In na Jesenicah sprejmemo.
Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Kavcija«.
Stanovanja in lokali
v novi zgradbi na Tez nem - se oddajo. Krasna moderna stanovanja In lepi poslovni lokali, blizu tezenskega kolodvora in avtobusne postaje ob gl. cesti. Stanovanja s krasnim razgledom, sonce ln zrak, kopalnice, električna razsvetljava. Vprašati Ptujska cesta 33, Tezno, Maribor.	(č)
Čitajte »Slovenca«!
VVHHVPMHIHHH
rJTiTiHiiM
Nov šivalni stroj
prodam. »Julijana«, Gosposvetska 12.
Vozove z gumi obroči
različne, ima na zalogi Faj-far, Trnovska 25, tel. 24-10.
Nova črna obleka
nenošena, za srednje velikega gospoda, naprodaj. — Celovška 57, krojač Žužek.
Izvrstno peč
trajno gorečo, po zelo nizki ceni prodam. Pinterič, Podmiljščakova 20. (1)
Srajce, spodnje hlače,
kravate, maje, nogavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. — Pri zimskem blagu velik popust.	(1)
SVILO
v raznih barvah za plesne pbleke, enobarvni bar-žun ln opremo perila za neveste, Ima po zelo nizkih cenah na zalogi
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Tyrševa c. 29 hiša Gospodarske zveze.
Stanovanja
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
s kopalnico in souporabo vrta, išče miren par za april ali maj. Ponudbe pod »Blizu centra« na upravo »Slovenca« pod št. 1804.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
takoj odda Anžič. Moste, Pot na Fužine.	(č)
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Podjunska ulica 25.	(č)
Enosobno stanovanje
lepo, se odda v Rožni dolir ni, c. XI/15._(č)
Sobo in kuhinjo
takoj oddam. A. Grebene, Vel. Čolnarska ul. 15-1. č
Enosobno stanovanje
oddam s 1. marcem. Ko-seskega ul. 30. Kolezlja. Ogled v nedeljo popoldne
Majhno stanovanje
oddam 1. maja aH 1. marca. Poizve se Vegova 10, Pavle._ (č)
Enosobno stanovanje
oddam 1, marca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1735.	(č)
Trisobno stanovanje
sončno, s kopalnico, v I. nadstropju, takoj oddam. Florjančič, Poljane št. 53. St. Vid nad Ljubljano.
Stanovanje
sobe, kabineta, kuhinje in predsobe, oddam s 1. marcem t. 1. Naslov pove uprava »Slov.« pod 1675.
Stanovanje
oddam v Domžalah, v novi hiši blizu kolodvora, dve sobi, kuhinja s pritiklinami, vrt. event. z njivo. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1740.	(č)
Dvosobno stanovanje
sončno, visokopritlično, za marc, oddam. Parket, priti-kline, velik vrt, nova hiša. Gerbičeva 37, Kolezija. — Ogled od 11 do 16. (č)
Več lepih stanovanj
eno,, dvo- in trosobnih, sončna in čista na Gospo-svetski cesti 10 oddam za marec, oz. maj. Informacije pri hišnici.	(č)
Enosobno stanovanje
se odda s 1. marcem s kopalnico in plinom, komfortno, v centru mesta. — Cena in naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1807.
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami In sodobnim komfortom oddam boljši stranki z mesecem marcem. Kersnikova ulica 7.	(C)
Stanovanje
suho, sončno, dve sobi, kuhinja, shramba in druge pritlkllne — odda za daljšo dobo mirni stranki v najem Celar na Mirni,
Dvosobno stanovanje
manjše, suho, v Udmatu, oddam maja mirni, vestni stranki. - Družinske podatke pošljite v upravo »Slovenca« pod »Vzajemnost« 1588.	,(£)
SOBE ODDAJO:
Sostanovalca
sprejmem. Igriška 6, pritličje, levo.	(i)
Prazno sobo
sončno, s posebnim vhoS dom. oddam. Kolodvorska ulica 23-1.	(s))
Starejši ženski
oddam prazno sobico zt 100 din mesečno. Naslov v upravi. »Slovenca« pod št. 1758,	(s)
Opremljeno sobo
Kodeljevo, zelo čedno B oddam res poceni dvemai alt enemu zaposlenemu mirnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1666.	,(b)1
D^nar
200 mark
v Nemčiji zamenjam za narje v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1738.	(d)
Hranilne knjižice
3°/d obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Kdor si hoče
v treh letih svoj večji razpoložljivi kapital na najlažji način s sodelovanjem še enkrat pomnožiti, naj se zglasi pod značko »Jako rentabilen* št. 1637 na uprav« »Slovenca«;	(d)J
Mizarski stroj
univerzalni, na električni pogon, nov ali malo rabljen, kupim. - Ponudbe: Albert Roglna, gradbeni material, Zagreb, Maksl-i mlrska 117.
Šivalni stroji
Partija prvovrstnih pogre*" ljivih z 20-letno garancijo in več rabljenih »Singer«, »Pfaff« in drugih prav poceni naprodaj pri »Prom«-« tu« — nasproti križanske cerkve.
II
Živali
70 papigic
B
plemenskih, ugodno prt*" dam. Krakovska ul. 21.
Tri debele svinje
domače reje ugodno proda Čelofiga, Bresternica pri Mariboru.	(j)
Lepega psička
špiclja, belega, zelo prikupi nega, živahnega, 6 mesecev starega, proda Regovič Ve-koslav, Ormož.	(j)
Plemenske bike in telice
montafonske ln slmontal-ske pasme, kakor tudi plemenske svinje yorks-hlrske in nemške plemenite pasme, z najboljšim poreklom, ima vedno naprodaj Uprava J u 1 I o Melnl, Apače.	(J)
Denar Vam leži
na podstrešju in raznih shrambah, ker predmetov, ki jih več ne potrebujete ne ponudite tvrdki A. B. C., Ljubljana, Medvedova c. 8, tel. 24-44, poleg kolodvora Šiška.	(š)
Najcenejši zajtrk
ln večerja, najboljši mlečni Izdelki, dnevno svežo čajno maslo »Ziri«, »Ble-gaš«, »Planinsko« in »Jagoda« - najceneje v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2. telefon 45-49. (r)'
V strokovnj. popravilo
sprejemam ročno Izdelane čipke ln predmete la čipk. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poceni« št. 1632.	(r),
Novi naslov:
Frančiškanska nI. 3.
Telefon 45-13
Naš vsakoletni
po znano nizkih cenah
se vrši sedaj
N« zamudite ugodne prillkel Posebno ugodno za neveste I
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26 — Stritarjeva ulica 1-3
Razpis
Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda r Kra-ljevu sprejme večje število orodničarjev, strugarjev, rezkarjev in enega galvanizerja.
Prošnje, kolkovane z 10 din, je poslati po pošti (Ji oddati osebno.
Dnevnica se bo ugotovila po preteku 15 dnevnega poskusnega dela in po dosedanjem delu ter po »podobnostih.
Pisarna tehničnega oddelka Zrakoplovno-tehnič-nega zavoda v Kraljevu, T. št. 718, 30. jan. 1939.
PRHLJAJ, SRBE2, IZPADANJE. LOMLJIVOST
las uspešno preprečuje
BIOLOŠKA mm
znamke Schroder-Schenke
Zahtevajte brezplačna navodila in naše velike ilust. kataloge • Barvanje las • Kodranje las • Moderni rdečkasti odsevi las s pomočjo »Kane« • Nega in rast obrvi in trepalnic •
Parfumerija in Kozmetika »OMNIA« odio J/8 ZAGREB, Gunduličeva ulica 8., I. nadstr. -	- Telefon 97-67 —__
Konči Ahačič:
54
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Vsa cerkev se pa kar stresa od ogorčenih vzklikov in vitezi planejo z dvignjenimi pestmi pred oltar, da se bi na predrznem dečku maščevali za nezaslišno kraljevsko žalitev v cerkvi. Tedaj se pa Jaka urno skloni k levemu prašičjemu uhlju in potegne izpod njega čudodelno dlako.
Tn glej! Ni več prešiča, pač pa kleči pred Marjetico prekrasni vitez Črt. Vsa cerkev kar odmeva od gromkih vzklikov veselega presenečenja. Tedaj pa spregovori vitez Črt: >0, prelepa kraljiena Marjetica 1 Tvoj rešitelj te je prepustil meni! Ali hočeš postati moja žena!« Radostno se nasmehne Marjetica. »Tebe hi rada imela, tudi če ne bi bila toliko pretrpela.« In vsi so tega odgovora zelo veseli, najbolj pa še deček Jaka-
Preklic
Podpisani prekllcujem, kar sem govoril žaljivega o Ivanu Uršlču iz Do-bravce št. 4 ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Clber Ivan, Dobravca 13.	(t)
fi
Pohištvo
i
Prvovrstne spalnice
elegantne, jedilnice, gosposke sobe ln kuhinje,
Ima MalenSek, Celovška cesta 258.	(š)
Otomano
rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod St. 1610.	(S)
Mreže za postelje
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica št. S (pri Gradišču).	(1)
Modroce
rrhnje 180 din, mreže po tO din, peresnlce po 260
din, posteljne odeje dobite po najnižjih cenah pri
Sever, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Trgovska oprema
za špeeerijo ali delikate-so. skoraj nova ln zelo elegantna, iz hrastovega lesa, vso z nikljem in steklom opremljeno — se kompletna ali posamezni deli z rolojem in šipami proda. Polzve se v vili Stuchly, Bled I.	(š)
POHIŠTVO
Moderno in kvalitetno
kuhinje* spalnice, Jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln jedilnice, orehov les, že od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po laBtnlh ln danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Jedilnica
ogledalo, slike, obleka vaze in razni servisi — naprodaj. Gledališka 12, pritličje levo.	(š)
Samo 360 din
stane naša nova
otomana
Izkoristite priliko
E. Zakrajšek
Ljubljana, Miklošičeva e. 34
Šperane spalnice
od 2000 din, kuhinjske opreme od 800 din dalje nudi mizarstvo Josip Gol J ar, Florjanska 1.
Modroce
posteljne mreže, telezne zložljive postelje, otomano, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik • Mestni trg 18 Ugoden nakup morske trave, Si—.s tn cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
I UTiTflffnffll
PHRM9MMI
Več vagonov sena
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1648. (i)
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Trgovino
zaradi odpotovanja takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1E69. (1)
Sladni kalički
(male) so najboljša krma za molzno živino;
fižol
pa ra pitanje mvttl. Oboje dobite najceneje pri tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
v Ljubljani Tyrfieva (Dunajska)' IS.
Kozolec
z 8 okni, prlma sladko
seno ter razno gospodarsko orodje proda Sršen, Zagorje.	(1)
Globok voziček
dobro ohranjen, naprodaj - Resljeva c. 10, ženski oddelek, Ljubljana. (1)
Prodam
žensko kolo, otrofkt to-zlček, železno pefi ln stroj. Marenčičeva ul. 3, Zore, Moste.	(1)
mm
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošna tro. družba z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljene stroje vzamem v račun.
Dve vodni moči
s turbino ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priložnost« 1617.	(1)
Poročne prstane,
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru. Jurčičeva 8.
Staroznano gostilno
8 sob, velika klet, velik gostilniški vrt, kegljišče, približno 2 orala zemlje, ves Inventar — prodam. 20 min. od glavnega kolodvora Maribor. Potreben kapital 200.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Gostilna« 268/1563.	(1)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske
zveze).
Sveža jajca
zajamčena, debela, 720 komadov 480 din tranko voznlna - razpošilja po povzetju G. Drechsler — Tuzla.	(1)
VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE V DRAVSKI BANOVINI
lile za svoj oddelek c« visoke in nizke gradnje, vodogradnje in gradnje stanovanj sposobnega in energičnega
gradbenega
I ni en i rja ali stavbenika
samostojnega projektanta, zanesljivega kal-kulanta s prakso pri prvovrstnih gradbenih podjetjih, ne preko 45 let starega.
Istotam aa sprejme tudi mlajši
diplomirani inženir
gradbene stroke kot asistent, po možnosti z nekaj j-.rakse (nI pogoj), dober statik s poznanjem konstrukcij iz armiranega betona itd
Ponudbe t rokopisu s prepiri spričeval tn sliko, z navedbo plačilnih zahtev ter dneva nastopa službe naj se pošljejo pod št. 52143 n« PUBUCITAS d. d. — Zagreb, lllca 9
Medarna
Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, 21-dovska ul. 6. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka tn od najizkušenejših čebelarjev, po najnižji cent. Na debelo in na drobno.
10 orehov
za furnir, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1682.	(1)
Pomaranče, fige, rozine
Cene nizke. Veletrgovina južnega sadja. Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (i)
Šivalne stroje in kolesa
prvovrstnih znamk, tudi rabljene strojo, krojaške ln čevljarsko, od 300 din naprej, prodaja Triglav, Resljeva lfi.
Žaga naprodaj
Dne 9. februarja ob 11 dop. bo prodano na Javni dražbi pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici stavblSče z žago (parni pogon) ln s strojnimi napravami. - Izklicna cena 227.807 din, vadlj 34.171 din. Podrobni pogoji pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici.	,(1).
*»
VELEBIT
otroški vozički
ZAGREB, Mesničkaul. 7/11. na dvorišču
Najnovejši do sedaj ee nevi-deni modeli za 1938 v speci talni ln največli trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikam) brezplačno, izrežite oglas zaradi naslova

Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra e. 17
telefon 20-41
Velika Ealoga vseh vrst
žimnie, otoman, najmodernejših couch-zof. - V za1 1 vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo I Točna postrežba i Konkurenčne cene!
I
Auto-mofor
i
Tatra avto
»Cabriolct« v brezhibnem stanju, prodam po ugodni ceni. Pušnik, Vojnik 4. (Q
DKW avto
rabljen. StiriscdežnI Mat ster Luksus, kupim. Na slov v upravi »Slovenca« pod St. 1687.	(f)
Poltovorni DKW avto
tipa 1937, brezhiben, ma lo vožen, zelo ekonomičen (7 1)., nosilnost 600 kg - zaradi nabave večjega voza, proti gotovini takoj naprodaj. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Brezhiben« St. 166».	(f)
Ženitbe
Dvignite pismo
pod »Tiha sreča« St. 1016
Gospodična
42 let stara, lsče v rvrho ženltve do 60 let starega gospoda. Resne ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Pomlad« 1646.
Želim poročiti
dokle 20 do 28 let staro! ki ima 30.000 dote aH Se več aH vsaj posestvo. — Ponudbe s sliko v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Sreča« St. 1615.	(ž)
Trgovec
30 let star, želi poročiti trgovko ali trgovsko na-obraženo gospodično s primerno doto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veselje do trgovine« St. 1613,	.(ž)
Glasba
Za tovarniško godbo
iščemo zbirko rabljenih pihal v dobrem stanju. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pihala« St. 1654. (g)
Lepo darilo Je nova gramofonska plošča, stane sam»
Din 15-—
dokler traja zaloga R. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 2S
KLAVIRJE
vijoline, kitare, tambura-ike instrum. i.t. d. strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneie pri
R. V/arbinek
Ljubljana. MlkloJiieva cesta 4
Specljallst Vam popravi ven godalna glasbila umetniško strokovnjaiko.
ZA MASAŽO
DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
V veliki tovarni vagonov sprejmejo
več ključavničarjev, dreerjev in elektrovarilceT.
Pismene ponudbe poslati na »Propagando« a. d. Beograd, poštni predal 409 pod »1088«
Prispela je nova
pošiljka inolornih koles, prvovrstnih in svetovnoznanih
ARDIE in HOREX
tovarn, in to najnovejših tipov 1939 kakor sledi: Ardie 100 (cm. 125 tem, 200 ccm In 250 ccm, Horex 350 um
ki si jih lahko ogledate in nabavile pri generalnemu zastopstvu teb motorjev
J. PRAPROTNIK
Domiale, Ljubljanska cesta 108
kjer dobite tudi vse nadomestne dele k tem motorjem Istotam imate veliko izbiro raznih prvovrst. dam. in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih, malo rabljenih motornih koles raznih znamk
Sodna dražba posestva
v posameznih' skupinah po sledečih najnižjih ponudklh: hiša ▼ Spodnji Šiški, Dolinska steza 6, z gospodarskim poslopjem, 122.697 din; tri parcelo v Šiški 10.980 din; dva gozda v Šiški 21.237 din; gozd v Šiški 15.190 din; dve parccli na Barju 19.072 din; dve parceli na Barju 17.889 din. Dražba bo 23. februarja ob 9 dopoldne pri Okrajnem sodišču Ljubljani, soba 16.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47
v lastni palači
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
decembru 1938
Golob Monika, zasebnica. Čret p. Teharje;
Rustja Rozalijo, zasebnica, Ljubljana, Zg. Šiška;
Steharnik Marija, zasebnica, Dolirova p. Meža;
Deučer Anton, viničar, Jareninski vrh p. Jarenina;
Kopplinger Emilija, zasebnica, Maribor;
Potočnik Marija, zasebnica, Broslernica pri Mariboru;
Lorber Jurij, prevžitkar, Ojstrica p. Dravograd;
Vodopivee Rudolf, vrtnar in posestnik, Cret p. Teharje;
Rotter Johana, zasebnica, Maribor;
Zakošek Roza, vdova drvarja, Lobnica p. Ruše;
Pogoreiitz Jurij, zasebnik, Marilior-Pobrcžje;
Gorišek Terezija, vžitkarica, Arnovo selo p. Artiče;
Rajh Anton, delavec, Bačkova p. Sv. Ana v Slov. gor.;
Aprisnik Urša, vdova orožn. narednika, Maribor-Tezno;
Greif Franc, posestnik, Trniče p. Sv. Janž na Dr. polju;
Gosak Marija, zasebnica, Maribor;
Jelene Anton, posestnik, Maribor-Pobrežje;
Sonekovič Viktor, posestnik, Sv. Ana v Slov. gor.;
Wtissor Dora, prevzitkarica, Sladka Gora p. Šmarje pri Jelšah;
Grandošck Marija, vžitkarica, Podvinci;
Krhart Katarina, zasebnica, Maribor;
Novak Ana, posestnica, Kamnik;
Slik Marija, posestnica, Maribor;
Belič Marija, zasebnica, Ljutomer;
Uršej Ivan, zasebnik, Vel. Mislinja;
Tarkuš Marija, prevžitkarira, Dol. Počehova;
Kirič Franc, prevžitkar, Vičanri;
Rižncr Alojz, žel. upokojenec, Formin p. Moškanjci;
Jereb Franc, šolski upravitelj v p., Ljubljana;
Vtič Terezija, prevžitkarica, Stopcrce, pri Rogatcu;
Mlakar Neža, posestnica, Slovenj Gradec;
Pirih Anton, orožn. narednik I. ki., Maribor;
Auhrccht Neža, posestnica, Lip jo;
Krištof Johan, Čevljarski pomočnik, Maribor;
Gornik Julijann, posestnica, Podgraje p. Sv. Jurij ob j. ž.;
Krepek Ivan, žel. v p., Maribor-Pobrežje;
Kauworski Terezija, zasebnica, Orešje p. Ptuj;
Zalokar Marija, prevžilkarica, Zamslek p. Dobje;
Glogovšok Ana. zasebnica, Gor. Obrcž p. Artiče;
Ceh Ana. žena žel. v p., Rošnn jski brod, p. Sv. Janž na Dr. polju;
Hudina Marija, užitkariea, Križan vrh;
Schautn Karla, vdova gozdarskega svetnika, Ljubljana;
Kandrič Franc, posestnik, Drakšl p. Vel. Nedelja;
Mcznarič Martin, prevžitkar, Zabovci p. Sv. Marišo niže Ptuja.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina
t »kupnem znesku dinarjev 393.700"—
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933. so izplača polna pogrebnina — brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI*, naj zahteva brezobvezno
in brezplačno pristopno izjavo.
Blagajniško nsfelsivo.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana. MlkloflCeva cesta 6 t lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove ln Btare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
t. k. e o. a.
Po vaši želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
▼ svoji iSrtalnlei rame poslovne Vnflge, to ntso le
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskfii torM«,
pasov, denarnioin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmet« vedno t lepih, modernih faaonah.
I
Cen« sfcralno nizke. Posluiite sel
t Naznanjamo žalostno vest, da je dne 3. februarja mimo v
Gospodu zaspala nadvse ljubljena hčerka
FRANCKA REMIC
Pogreb nepozabne hčerke bo v nedeljo, 5. febr. ob 3 popoL
iz hiše žalosti Obrije 8 ob Savi, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči: Franc, Ivana, starši; Franci, Ivanka, Bernardka, JoSko, Janko, Minka, otroci; rodbini Remic in Zaje ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi predobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
FERDINANDA JENKO
naSa najiskrenejša zahvala. Še posebno se zahvaljujemo gg. dr. Blu-mauerju in dr. Prodanu za njihov trud, čč. sestram usmiljenkam Vincentinuma, preč. duhovščini v Šiški za tolažilne besede, Glasbenemu in pevskemu društvu »Sloga«, pevskemu društvu Narodne čitalnice v Šiški, gasilskemu društvu Šiška, Združenju strojevodij, gosp. Fincu, Pogrebnemu in pod. društvu drž. uslužb. dir. drž. žel. za soudeležbo in toliko počastitev na zadnji poti. Končno iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in prav vsem, ki so pokojnika spremili v njegovo poslednje domovanje in nam v najtežjih dneh stali s tolažbo ob strani. Sv. maša zadušnica bo v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški v torek, dne 9. febr. t. 1. ob pol 7 zjutraj.
Žalujoča soproga Marija Jenko s hčerko Anico, in ostalo sorodstvo.
Vzajemna posojilnica
f LJubljani, PllklošKeva cesfa 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Zahvala
Ob smrti naše nepozabne matere, stare matere itd., gospe
Alojzije baronice Rechbach
roj. baronice Lederer-Trattnern
smo prejeli toliko dokazov sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Zato se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izkazali svojo ljubezen, bodisi s sožalnimi izjavami, bodisi z molitvijo, bodisi da so od blizu ali daleč prihiteli k pogrebu itd. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni zdravniku g. dr. Fr. Puclju, ki se je z vso mogočo skrbjo zavzel za pokojnico; dalje g. župoiku V. Čadežu za vso obilno duhovno tolažbo ob času bolezni; preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu; mekinjskemu moškemu zboru za krasno pelje žalostink ter vsem darovalcem vencev.
Vsem in vsakemu posebej prisrčni; Bog plačaj stoterol Zaprice-Kamnik, dne 4. februarja 1939.
Žalujoči ostali.
Vabilo
na 14. redni občni zbor Usnjarske in čevljarske zadruge RUNO v Tržiču
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki bo v nedeljo, dne 12. februarja ob 3 pop. t Rokodelskem domu Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora,
2.	Poročili načelstva in nadzorstva,
3.	Odobritev račun, zaključka za 1. 1938,
4.	Volitev načelstva,
5.	Volitev nadzorstva,
6.	Slučajnosti.	odbor<
Dražba lova »Stol<c
bo dne 23. februarja 1939 ob 11 dopoldne na okrajnem načelstvu v Radovljici v sobi št. 7. Lovišče meri 298 ha, 14 a in 40 m'. Izklicna cena znaša 1470 din. Vadij znaša 1470 din. Zakupna doba traja od 1. aprila 1939 do 31. marca 1951, — Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri okrajnem načelstvu v Radovljici.
Agrarna zajednica Žirovnica—Moste
TRGOVSKA HIŠA
s trgovino z mešanim blagom in obširnimi skladišči za prodajo na debelo, naprodaj!
Poslopje leži ob glavni železniški progi Maribor-Celje in ob drž.cesti v večjem trgu. —i Zraven spada še
gospodarsko poslopje, vrt in sadonosnik.
Stavbe so v prav dobrem stanju. Informacije daje: Georg Sima, Celje, Cesta na grad 5.
Kurja očesa
Najboljše iredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN, Dobit« v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnfak, lekarnar, Sisak Varujte ae potvorbl
Selitve in prevoz blaga
v vsaki količini z jamstvom m poceni za tuzemstvoi, Italijo in obratno, vrši
Draga Guštin
prvo sploino prevozništvo s tovomimf avtomobili
Streliška ulica 24 — Ljubljana
Najceneje in najbolje kupite
ŽIMO. AFRIK. VOLNO. KAPOK. GRADL
za žimnice in vse tapetniške potrebščine, IMPREGNIRANO nepremočljivo platno za vozove in konjske pogrinjalke samo pri
Prvi kranjski vrvarni in trgovini a konopnino
O
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra testa 31. Tel. 24-41 MARIBOR. Vetrinjska ul. 20. Tel. 24-54 CELJE, Kralja Petra c. 33.
Zahtevajte povsod naš listi
Razglas
Obilna Jesenice opozarja na razglas o licitaciji za oddajo obrtniških del za Mestno zavetišče na Jesenicah, ki je bil objavljen v »Službenih novinahe br. 19 od 26. januarja 1939. Vsi potrebni pripomočki se dobe pri občini Jesenice proti plačilu nabavnih stroškov.
Uprava občine Jesenice,
dne 31. januarja 1939.
msrnH
■ UTrihliiM
m^SKBKnfmffOaSKBSSttSt
Najboljše domače krmilo
redllno: zmlete ln cele bučne kolače dobite v vsaki množini lz zaloge Carl b. Socher, Celje.
Medeni teden
priredi Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Tyrševa cesta 21, od 0. do 11. februarja. Brezplačna razstava ln po-kuSnja medu ln medice. - Prodaja kontroliranega medu znamke »Medved« po znatno znižanih cenah Vabljeni vsi ljubitelji medu ln medice.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Šivalni stroji
proti gotovini kakor tudi na obroke. - Zahtevajte prospekt. Sprejemam zastopnike. Josip Ur S16, Šivalni stroje, kolesa ln otroški vozički, Celje, Narodni dom.
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
K Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-13
Zahvala
Ta premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob" priliki težke in nenadomestljive izgube naše nad vse ljubljene gospe
Gerde Bader
ee tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, M so blago in nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poli k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 6. februarja ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 5. februarja 1939.
Edo in Eva Bader

Vsemogočni je poklical po večno plačilo svojega zvestega služabnika
dr. Janeza Gnidovca
škofa skopljanskega
Pogreb prevzvišenega gospoda škofa bo v ponedeljek, dne 6. februarja ob 10 dop. iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. Naj mu bo Bog bogat plačnik!
Žužemberk-Ajdovec, dne 4. februarja 1939.
Dekan Karel Gnidovec, brat
in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: .Viktor Čenči*