narodskih
Novice izhajajo v Ljubljani || vsak teden dvakrat, nam-reč v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr. Janez BleineU
Tečaj XI.
sredo
20. i uli a 1853.
List

>
(
Nova cesarska postava

5
za
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zemljisih.	%
42. del nemskega deržavnega zakonika je pri- so po ukazih za odvezo nesel te dní nov cesarsk patent od 5. tega mesca, (Grundentlastung) odpravlj
kadar se te pravice po postavah in predpisih spolnovanje gojzdno-veličanstvene pravice danih štejejo za preklicljive.
Za take dovolitve ali odrajtvila pa, ktere
5
prostenj
mljiš
ali
^	(vzdignjene),
kteri zadeva služné pravice ali servitute v gojzdih ktere so odkupljîve, pričujoči patent ne veljá. (borštih) in na druzih zemljisih in je za vse dežele takimi je samo po tem ravnati, kar tisti ukazi za
austrianskega cesarstva veljaven, razun Ogerskega, oprostenje zemlj
Erdeljskega, Horvaškega, Slavonskega in Dalma tinskega.
povedujejo
Pravice, od kterih se govori v tem
-ga.	patentu, se imajo ali od kup i ti, au pa, te 8C uc
Ker je taka že zdavnej zaželjena postava silno morejo odkupiti (od tega se bo v §. 5. govorilo) se
ali pa
ce se ne
važna vsacemu
naj je lastnik kakega s služ- imajo na vse strani tak
* a/iiia voattiiiu ^ liaj jt/ i a t u i a ivaat^a cj oiuxj- " J
nostjo obloženega gojzda ali zemljiša, ali pa vži- kor je moč
m	W	«Ai	V f	1 _ *	__1 ^	-
t

da se
nosijo ooiozenega gojzua ail zemijisa, au pa vz^i- iwijcmut, ^cmljtoc upiuou avujm uicmcu^uu-
vavec take pravíce, povzamemo poglavitne reci težing); pri poravnanju ali reguliranju teh pravíc
5
koli
prostí svojih břemen (ob
5
iz nje m jih podamo bravcem „Novic'4 v vednost.
J Pervi odloćek te postave ukazuje doloćila sploh, kaj namreč
in
t
mora pa natanjko vstanoviti: na kolikem
y kt
9
9
m
spada v to postavo ali kaj je nje zapopadek kako naj se doveršujejo določeni predpisi.
Zapopadek te postave so:
1.	vse pravíce v tujem gojzdu (borštu) lés sekati (dervariti), ali iés in druge gojzd ne pri del ke iz tujega gojzda dobivati, naj imajo pridelki kakoršno koii imé (stelja, gobe, smola, želod, ježice, poberšina vsahnelega lésa itd.);
2.	vse pravíce na tuji zemlji (na tujem gruntu) živino pasti ;
itd
(Odkuplenj
kako, ob kterem času, doklej,
• j 1	•	ti	■••V	V t	t
naj se prihodnjič vživajo
je tedaj dvoj
pot
5
ali reguliranje teh pravíc po kteri se izgotovijo ukazi
pricujocega patenta
5. Popolnoma ali saj deloma (nekoliko) od
kupiti se pa zamorejo te pravice le tistikrat
kadar se dajo tako odkupiti, da se
m
dne
poglavitnemu kmetovanju tisteg
ij
5
na kterem so take pravice ali služ
nosti, s tem taka škoda ne stori. ki bi se ne
3. vse druge poljske služné pravice (servi tute), ako že niso zapopadene v ravno imenovanem l.in2. odstavku, pri kterih je služna zemlja gojzd ali za gojzdnarstvo namenjen svet, ali pri kterih je veljala razmera kakor med gruntno gosposko in podložnem zemljišu; — dalje zapopada ta postava:
dala popraviti ;
kadar bi se z odkupljenjem kmetijstvu sploh več ne škodovalo kakor pa koristilo
v	i • i • r i • .	*	v ,	•	•
m
ce se tisti, ki te pravice vzivajo, in uni jim dolžni to dopušati, kakor je po voljeno,
pravice ne odkup
do
lie zmenijo med sabo, da naj se te

» " " ?	"H
temuč da naj se
4. vse pravice, po kterih jih več vkupej
i	i • •	«	«V*	•
stavno v red denejo ali regulirajo
kak svet v posesti ima
1 •	i •	• v
ali ga skupej vzíva, naj
(Dalj
sledí.)
ze bojo ti poprejsne grajšine in pa ob čine ali soseske (komuni), ali nekdanji podložnik i, ali
Kmetijska skušnja

po dvé ali več občin (sosesk). Leti patent pa	(Nov dokaz, kako neizrečeno dobro je umno
veljá za vse tukaj naštete pravice samo takrat, gle stanje senožet). Z veseljem smo slišali sledečo
kadar so one stanovitne. ne na le za nekai časa skušnjo, ktera sama po sebi brez veliko besed
dovoljene in preklicljive. Tudi ti patent ne zadeva vnovič spričuje: koliko dobička donasa umno gle
za kak določen čas sklenjenih pogodb ali kontrak- stana senožet : Gospod vlastnik Mokriske grajsine tov lés sekati ali koga z lesom zakladati, ravno grof Gustav Auersperg je lansko poletje 25 oralov tako tudi ne zadeva tistega lésa ali derv, ki se veliko močirno senožet na suho djal, in potem tako
morajo stanovitno cerkvam, faram
novam (stiftingam) odrajtovati.
9
solani in usta
se zamore sedaj voda na-njo napelja
napravil, da
vati. Poprej se je přidělalo na ti senozeti k većem
2. Po odločbah tega patenta je treba dalje 25 voz po 15 centov kislega sena; če je pa zlo
•	1	v #	i	1 A	t 1 • t	1 v	"1	v	1	• i •	•	1 _	T ^ 1	__I- 1 • t ^
ravnati z vsimi tistimi dervašinami ali gojzdnimi deževalo, se se kositi ni
_ Ï V	J^**	f	• i •	• 1	v •	I • »	I	1 • 1	1	V •	•
mogla.
Letos vkljub
služnostmi in pravicami tuj gojzd vživati innatu- obilnému dežju, je přidělal gosp. grof 36 voz jem živino pasti, ktere so*bile podeljene ali iz ce- po 20 centov, tedaj 720 centov; prodal je pa še
sarske milosti dovoljene v gojzdih, kteri so vsled drugim kmetovavcem en kos nepokošene senožeti za
pravice veličanstva cesarski, in sicer tudi tistikrat,
544 fl., ki so nakosili sena okoli 1600centov. Tedaf
230
je
naravni prosti jezik, kteri sicer ssanskritom enak
je bilvpridelk perve košnje v vsem skupej 2320 cen
tov. Če primerjamo temu letošnjemu pridelku po- korenike ima, pa v neomikani, v raziićni obliki.
prejšne pridelke na leto z 375 centi, vidimo
da
Ze zgodej
so se indiške rodovine Iočile, ker ob
se je letos zji 1940 centov več nakosilo času Zoroastra poseben svet jezik v zapadni Azii
najdemo, kteri se veli Zend, kterega dragi ostanjki so
od druzih let. Sušivna in moćivna naprava na
senožeti je res 800
veljala
OtUUiiUH jv/ M.XJV	u. »	)	«*»	'jvu> . —	JU ntvu plivaju , u«
letos več pridelanega sena le po 30 kraje, rajta, jezik na enakem steblu s sanskritom zrastel 5
al ce se cent hranjeni vZend-Avesti, in kteri pričajo
da je
so že v pervem letu stroški obilno poplaćani.
Naj bolj stara betva, ktera se je od indiške
t	I V »•	9	•	•	...	•
aziatskega iz
ïn kakošno je to seno memo popre jšnega! Veliko	rodovine ločila, in se po tem takem od
žlahnejši in celô za goveda dobro, kar poprej ni-	vira nar bolj cddaljila, je celtiška, ktera se je v
kdar ni bilo. — Naj bi se po tacih očitnih sku-	Europi v dvé betvi razdelila: v cimriško
šnjah naši kmetovavci iz že predolzegaspanjapre-	lisko, budili in spoznali : koliko premoženja še imajo, kte
in ga
Ostanjki krepkega tega jezika se najdejo v Ossia
regacelô ne poznajo, kermislijo: trava naj rase, novih pesmah. Celtiški narod
i
kterega sedež
je enkrat
kakor je !
>
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indiánci
bil od Pirenej do Rajna, od Alp do Atlanškega morja je gotovo pervi čez Kaukas přišel v Europo, ker, kakor smo rekli, on sanskritskih korenik naj manj ima.

Za njim se je brez dvombe
vzdignila
iz Indie
Razlozil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
Perva domovina vsih narodov je Azia 1
Ona
betva germanska, ktera se je v pokrajinah perziških pred vratami Irana v starem Mirhondu, kteri se je v starih časih tudi Džer mania zval6), za neki čas vstáno vila, kar dosti korenik germanskega jezika in slič-
je občinska domačija njih omike ali njihovega izobrazenja. nih besed s Z end - A v estsk i m Bogato in rodovitno zemljo, v kteri je človečje pleme
pomnoževalo in
pričuje, potem pa
mogočnim uplivom nature
se lahko pod
razširjevalo, himalajsko, altajsko in uralsko pogorje deli v Azio zapadno, v kteri stanuje pleme bele barve,
in ktera stran se sopet razdeluje v južnozapadno in se- Saksov, Friesov in Longobardov kraj bregov
vernozapadno,
cez Kaukas skoz veliko Dunajsko dolino v serce Ger manie priderla in pod različnimi imeni Teutonov, Sue-vov, Frankov in Alemanov se razprostirala.
Druga veja tega silnega naroda je pod imenom
in
vAzio iztočno, v kteri pleme Labe se naselila
žolte barve stanuje, in ktera stran se sopet razdeluje tanio poslala, v južnoiztočno, iztočno in severnoiztočno«
>
h ^mjmm »	pp iBHppHp
in odtod vejico Anglo v v veliko Bri
Tretja veja se je razprostirala kraj Odre in je ob Za naša preiskovanjaje samo pleme bele barve Ijudila pod imenom Skandinavov in Gotov vsa po
važno
y
ktero se veli indoperziška ali indoeuro- bočja baltiškega morja
7
pejska rodouna 2). Otroci in členi te rodbine so se
Poldnevna Europa med Alpami in Hemom, sred-odsod razširjevali v Europo. Od indiškega do atlanškega njim in černím morjem storí s primorjem male'Azie tri nar
je samo lepše polotoke zemlje. V te pokrajine se je malo pozneje
morja
od otoka Ceilona do otoka
Islandškega
jedna rodoslovna tribus, ktere zibelka je stala v pri- drugi del indiške familie preselil, to rodovino imenu jazni dolini kašemirski; alžev tamni starodavnosti jejo nekteri učeni pelasgijsko; nekteri trakopelas
in sopet nekteri ro
ja&Ul UU11UI R a O C Ul I 1 o n I , M»	»	diuiuuw»uuou jtJJl» LICI
je na eni strani europejske pušave, na drugi en del Azie ř gijsko, uiuè.	n^v.. *
obljudila, kjer se še danes v dve h rodovínah najde, mansko. Ena betva te familie, ktera je čez Taura
• « V • a	m	•	VI	•	• V • m	_	_	- _	________
drugi trakogerško,
v indiški med Gangesom in Indom, in v perziski (Taurus) v malo Azio prišla, je obljudila te pokrajine
med Indom in
»
Tigrom.
Po vsestranem presojenju učenih

al verjetno je, da je tam že našla stanovnike in si

jezikoslovcev ste te dvé rodovíui, kakor sostava njunega Cer vindiškega plemena jezika priča, nekdaj en sam jezik govorile, in brez ktere je pozneje gerški živelj pogreciziral.
kakor Henete s), Lidie
itd.
>
dvombe je bil ti občinski jezik jezik sanskritski, ker
(Dalje sledi).
je on občinski izvirnik vsih jezikov Indie
3
Ali časa, kadar ste obe plemeni se zjedinjene
5
za
bile po jeziku in veri, ne more nikdo povedati kaj to je bilo v tamni starodavnosti, kamor noben
historisk izvirnik ne seze.
Pismeni spominki sanskrita v zdanji podob i sežejo petnajst stoletij pred našim časoslov-jem nazaj 4). Te indoperziške rodovine nasledniki so europejski narodi Celtov, Germanov, Trakoger-kov in Vindolitvanov, in zato ti narodi najdejo večidel korenike svojega jezika v sanskrit u.
Nar čistejše in nar več jih najde vindolitvanski (slavenski) , ker je gotovo nar pozneje Indio zapustil. Jezik sanskritski pa so clo o času njegovega nar većega

Novičar iz slavenskih
Siska 13. julia. B. Tudi naša žitna kupčija
že čuti turško-rusovsko razpertje, h kteremu je prišla še ta nadloga, da je Dona va na Turškem, kjer se pod imenom Suliuskega stočja (Sulina Mundung) v černo morje izteka, zlo s peskom zasuta, da barke in ladje ne morejo skoz. Vse te naključbe overajo, da žito ne-more iz Odese v Terst in drusre luke.
razširjenja samo govorili visji priviligirani stanovi; prosti narod in žene so govorile prakrit, to
im^ammm \
Zraven tega
pa so še nekteri hrup zagnali, da, čeravno ne za dolgo časa, se bo černo morje zaperlo. Teržaški žitokupci so tedaj pri nas in v Karlovcu hitro pšenice nakupili, kjer-koli je je bilo kaj dobiti, in so jo dosihmal že nakupili
15.000 vaganov po
3 fl. 40 do 3 fl. 50 kr.; na
ročili so jo pa še več, kakor je naše zaloge premorejo. Zna se primeriti, da poleg vsega tega in če bi se rusovsko-turške razpertije z lepo ne poravnale , da pride pšenica kmalo na 4, tudi na 5 fl. — Drugo žito je še poštari
Po jezikoslovnih preiskovanjih Eichhoffovih, rodoslovnih in zemljopisnih Hitterovih, Kl appro th ovih, po historickih in starinoslovskih Lasseno vih, B o hl en o vih in Gôrresovih, tudi po učenem delu Robertsona:
knowledge which
2
3
»Historical disquisition concerning the
the ancients had of India.«
Glej: Dio dor II. 38., Eichhoff »Europa und Indien«',
stran 10.
Eichhoff »Europa und Indien«, stran 20.
Eichhoff; »Europa und Indien«, stran 21.
5
6 7)
8
Eichhoff: v omenjeni knjigi, stran 22. Glej: Muhar Gesch. d. Stei. II. 20. Po Eichhoffu: »Europa und Indien«, stran 15. Po gerških in rimskih spisateljih so jadranski Vene ti bili pod vodstvom Antenorovini v Venetske pokrajine
prišii iz Paflagonie?
glej: Strabo
Geog
V.
231
cent
*
koraza po 2 fl. 42 do 44 krajc., soršica (na- snažno etanovališče večbart pokazali, in jih tako djansk»
polica) po 2 fl. 50 do 54 krajc.
učili
V Banatu je že žetev, in slisi se za gotovo,
da
»
kako se ima soba lispati. Spisatelj teh versticje imel navado, da je pri razkladanji keršanskega nauka
bo pridelk obilen in lep. Po tem takem bi bila cena žita včasi tudi kaj izustil, kar snago in omiko sploh zadeva
gotovo padla in povsod bi bil kruh bolji kup, gori omenjene okoljšine primerile ne bile.
ako bi se Pa bo morda kdo odgovorit, da za take Tudi pri Leca sem leca tje
reci
leca ni
praznih govonc
nas je toliko
da dostikrat ne moremo ločiti resnice od laži; tako se
duhovnik na deželi je edini uči-o rusovsko-turški pravdi, telj in omikovavec prostoga ljudstva, ktero, ker ne zna
f
sliši med drugimi gotovo se negodna govorica, naša vlada postavila armado na austriansko mejo
brati
9
da bo ker
in se nikdar z omikanimi Ijudmi ne tovarši, nima
, kaj slišati in se naučiti, kakor v
nobene druge prilike

cerkvi od voditeljev svojih. Veliko jih je, ki bi radi včasi
kaj tacega bi se utegnilo le
zgoditi
»
ako bi se med Ru- kaj storili, pa si ne morejo
pomagati,
in vendar je snaz
som in Turkom vojska začela; upati pa je še zmiraj, da	nost v opravi in v sobi tako rekoč perva stopnja tudi k
je ne bo, ker tudi zlo zmešan klobčič se še da lepo	drugim čednostim, pripomore k zdravju , napeljuje sta-
izmotati.	v	novnika tudi k redu v druzih rečéh, in je tako na več
Viladekani v Istrii 10. julia. Zalostno vam	strani koristna. Se vé, da bi prav ne bilo, ako bi du-
moram naznaniti
da
, «« se pri nas s terto ravno taka godi, kakor se od več krajev sliši. Že lansko leto je grozdje
, in
hovnik v svojih ogovorih samo od snage, omike itd. go voril, pa memogredé včasi in na pravem mestu kaj pri staviti, bi vendar krivo ne bilo. Đa se narod v vsem
semtertje, posebno na bolj gnojnih krajih, bolehalo
po nekterih nogradih popolnoma sognjilo; letos pa se je omika, je^veta naloga učiteljev, bolezen tako razlezla, da se še manj zdravih, kakor
z Zeleznikov 12. junta.- Včeraj je bil tudi za
lansko leto bolnih tert najde. Vina tedaj tukaj ne bomo celo naše hribovce sila žalostěn dan. Kmalo popoldan po-
šamlja od začetka prav pohleven dež, al pozneje se mu
več krajih toča tako podrobila, da
nic přidělali. Tudi je v
bi tudi brez bolezni vina ne bilo. Verh tega imamo zdaj	primeša toča, ki pa kmalo potihne ; mislili smo, da smo
kmalo potreb-	nesreći odšli, al komaj čez četertinko ure se začne suha
vse sočivje vsahnilo. Turšice,	toča tako grozovitno vsipati, da je bilo joj; hribje na levi
že tako suho, da bo, ako nam ljubi Bog nega dežja ne pošlje,
iižola , kterega še zavoljo vednega deževja zadosti vsa- strani Zeleznikov so bili beli kakor od snega zapadeni
y
diti nismo mozli, bo konec.
Vročina tako pritiska
y
da
Smolevska grapa, sicer majhna vodica, ki komaj dvoje
se tudi človeške bolezni bojimo. Oljka lepo kaze, pa mlinskih kamnov zene, se je bila naglo tako
grozovitno
ie bo dolgo suša , bo tudi ta sad zgubila.
lz Brexc na Štaj. 13. julia.
a
L. Kančnik. narasla, da je cele drevesa, korenine in mnogo lesnine Ponoči od v dolino přinesla, bila je pa od zemljine in kamnja, ki
10. do 11. tega mesca se je pri hudodelstvo zgodilo.
y
vec sar)
čeval
i
Brežkem brodu grozno	jih je po hribih poplaknila, bolj plazu , kakor vodi po-
Anton Žekel, po pridevku Pe-	dobna. Malo je nek manjkalo, da v Kodermacu ni mlina
iz Bočne pri Gornjem gradu domá, plavničar (flo-	vzela ; v Voleji vasi je pri mlinu jéz pretergala, k ve-
kteri je že veliko let v Brežcah z lesom kup-	liki sreči neke zraven stojeće hiše, ki je bila že v prav
prijazen in pošten mož, kterega so vsi Ijudje veliki nevarnosti podkopana in poplaknjena biti.
je bil zvečer vesel pri neki igrači (Jlin- hujši od toče zadeti kraji, ker je skoraj vse vzela
so
radi imeli
gelspiel) , kjer se na lesenih konjih jezdari in v lesenih Megušnica, Faronc, Martinverh, Ojsterverh, Rastovka,
koleselnih sedí
, in je za
nektere otroke plačeval. Drugi
in potem se ječezGolico na Dolenjo vas vlekla, vendar
popoldan so ga otroci v Verbini, kjer se od Brežc na naravnem ni toliko škode storila, kakor po hribih, dasi-Catež gré, v neki jami najdli, v vodi je ležal, samo ravno je okol Dolenjevasi taka padala, kakor kurje jajca.
ena noga se je vùn vidila. Blizo te jame je bilo kervavo
9
Ubogi
Ijudje! ena sama ura jim je veseli up dobre žetve
in od čepine njegove so našli nekaj kosov. Ko so ga in ljubi kruhek vzela !
Jozip Levičnik.
Iz Podlipe. Slavni g. Davorin Terstenjak utegnul misliti, da njegovo trudenje v starozgodovin še ne vé. Da je obropan bil, se je vidilo, skih rečéh naših slovenskih dežel le tako po samemostaja
iz vode potegnili, se je vidilo, da mu je glava s seki-ro presekana bila. Kdo ga je ubil, obropal in v vodo
vergel, se
ker so vsi žepi v hlačah obernjeni bili in mošue ni več kakor da bi málokomu kaj mar bilo za take preiskovanja imel, ki jo je popred pri sebi nosil. Kadar se bo gro- Razun verstic neke pesmi o pervih prikaznih zgodovin
y
zoviti hudodelnik zvedel, ga vam bom naznanil.
Od Sot le na Štajarskem 13. julia.
skih pomenkov so namreč „Novice" komaj kaj prinesle
a
dopisov od
kacega
kraja
vali.
Seno
je pokošeno ; zdaj so se Ijudje žetve lotili. Ozimina semtertje ne obeta veliko pridelka; z ječmenom je slaba, stoji; z delom sicer ne, pa z mislijo Na kamenitem Ptujskem polju se letos lepše kaže
kteri bi bili v to reč zade
Naj pa ne meui častiti pisatelj, da tako zapušen
gré velik del Slo
9
ka
vencov tudi na Krajnskem z njim eno pot. Da se sko
kor druge sušne leta.
Delavci (težaki) so dragi, in ni
rej nihče ne oglasi
9
od
tega uzrok
je v reci, ktera je
jih je lahko dobiti. Kopačem se je po 14 krajc. sr. in sama po sebi tezavna. Zakaj pervo je to, da je sla
se
Po
dva ali tribart na dan piti dajalo in še kruha, sestniki so nevoljni in tožijo. Nekteri vinogradi so ne
vensko staro
bogoslovje
okopani ostali.
le malokterim znano v tej ob-širnosti in globokosti, kakor sojo Hanuševe bukve: Mythologie der Slaven, odkrile ; vse mitologie, namreč
Pri Slatini (Rogački) se je dozdaj še malo gostov gerške in rimske, egiptovske in indijanske so se nam do
snidk). Nekterim se slatina letos slabeja zdeva
9
zna
zdaj v šolah odkrivale zraven stare germanske; stara
biti zavoljo veliko deža ; ali je res, naj drugi sodijo. Jez slavenska pa je v temah pokopana ležala* ji privošim. da bi ji močno zdravilne vode nikdar ne Drugo je to, da je redek mož, kteremu bi bil staroslo-
5
zmanjkalo; le
to želim , da bi vsi,
y
kteri so tukaj ljubo venski in sanskritski jezik tako v malem perstu znan zdravlje sopet zadobili, hvaležni bili slovenski zemlji, da bi se v bolj čudnih imenih kamenskih napisov tako iz ktere izvirajo zdravilni studenci. — Nekaj moram o ti naglo iznajdel, in jih v svoji domaći slovenšini spregledal.
priliki sprožiti, kar mi je že davnej pri sercu. Ako tu- Zatorej na videz od dalječ stojimo, se od g. Terste kaj h kmetom v hiše priđeš, ne boš najdel veliko snage, njaka hvaležno učimo; se kaj oglasiti pa se zderžuje
Dobro bi pač bilo, da bise otroci v š o la h povsod snaž
mo
9
da bi pri svoji nevednosti kaj napacnega ne pove-nosti vadili in da bi jih gosp. učitelji večkrat opominjali, dali. Zdaj ko nam je on oči odperl, sicer marsikaj vikar še popred opazili nismo.
Na primero: Stara pripoved, da se je na Timava
svojo opravo vselej snažno imeti. Močno koristno bi tudi bilo, da bi jim duhovni gospodi in sosebno kateheti svojo
dimo
?
232
bel konj darova], po navadi pravijo D i ome du, Linhart pa iz P. Bavzarja omeni, da Neptunu, kar je bolj verjetno. Kdo je ti Neptun in pa njegov beli konj drugi kakor slovenski Svetovit, kteremu je bil bel konj poavečen, in kteri je v ribjem avataru kakor Mo-
kraj
?
mora 20 dní v kontumacii biti, preden smě
cez mejo; to veljá od vse rusovske Ce pa pride iz znanozdravih krajev ogledu brez za

d er žk
cez mejo
li moldavské živine, smé po zdravilskem
Serbskemu
k
kos tudi bog vode in morja? Zakaj pri Grekih in Rim-	|
ljanih ee ne najde nikjer, da bi bili navado imeli konje hodnjega mesca Mariino družtvo 6 duhov
izu je presvitli cesar 6 prelepih pušk v dar poslal Po naznanilu Dunajskih časnikov posije konec pri-
nov za misio-
darovati, blezo da tudi ne pri Keltih.
narje v Afrik

C?)
Kar pa napise na kamnih zadene, je mnogo kra- austrianske in 1 iz Parske
Ljublj. skofije, 1 iz zgornje
?nov bo spre
9
teh 6 duho
iev
mljalo
8 delavcov; raznega blaga bojo vzeli sabo čez
, kjer imena na slovenski izvirik kažejo. Tišti kamen
z napisom: LABVRO SACRVM je bil najden pri Stu den eu pod Ljubljano. Napis: INVICTO MITRAE, pri krajev; na Furlanskem so se veliko delavcem na polji
200 centov
Od
t
vročine se sliši od več
Trebnem; drugi: D. I. M.
(Deo invieto Mithrae) CVM mozgani
neli
9
nekteri so obnoreli in se umorili
9
na
SIGNO LVNAE, kar gré na slovenskega Svetovita sproti temu pa je perve dní tega mesca v Boczabanji in na Moro ali Morana, na Trojanah. Napis: na Ogerskem tako sněžilo, da so bližnje gore vse bele
LAT0B10 AVG, SACRVM je bil sicer pri Solnem grada
bile
V Mold
na Turškern je tako dobra žitna
najden, pa razjasni ime Latovčanov (Latobici), kteri so letina, da že skor 50 let takošne ne pomnijo pri Radečah stanovali; Latobius je pred ko ne slo- želni zbor v Oldenburgu je
Be
unidan sklenul, da gospodar
ali gospodinja ima pravico tretj
venski Led, Ljad, bog zime in boja, ravno od zim
skega leda imenovan; in po tem je bilo ime ljudstva za posla v hranil vzeto. BONVS DEVS BRONTONS na Aquilejskem mest gotovega denarja le hranilnične bukve podati
ino vdinjane plaće (Iona) (šparkaso) položiti in mu na-
9
8
kamnu, blezo tudi ni drugi, kakor gromeči Perun.
Osebnih imen pa je še veliko veliko najti
9
kteri
na slovensko korenino kažejo. Na primero je posebno
dosti kamnov na Igu: SECCONI NAMONIS F.; Na-
mon od slovenskega Nj ama, boga smertnega; in pre- p i r j
kterimi je pôslu tista tretjína zagotovljena. — Iz Tirolj-skega někdo priporoča plesnjivo terto s štupo nevgaše-
žepla po dežju ali zjutraj po rosi po
nega trošiti
P
i n
9
pravi, da je tudi zoper gnj
krom
zoper
m
J
in druge žitne bolezni dobro
cej zraven
REGAE MANVNI F., Manunus je v la- -za kaj nek
še!
Zadnj
9
O
ko-tu ršk
tinsko prestavljeno ime, ker je Mani us Rimljanom bog zadevi obetajo mir in spravo med Rusom in Turkom
ločenih duš (Manes); Reca in Rega, ktera na vec R
mogocna beseda bo obveljala, in T
V •
se
kamnih stojí, je blezo s slovensko re ko (Fluvius) ene bo vdala ; le kar unanji obraz te v koreníne. SVRVS LVCII F. eno ime po slovenskem, malo bolj spodoben za Turka napravlj
dajevtiče, bo
angleški mi
drugo
po latinském. VOLTREX PLAETORIS F.
9
Vol
nister Rusell je namreč v deržavnem zboru na vpraša
trex na več kamnih imenovan, blezo ravno iz sloven
nje
kako stojí s turško-rusovskem razpertjem
odg
9
skih besed reka in valiti.sajdo latinskega ni nobene da ste podobě. Dalje imena: GALVNVS, ITRIVS,MITRAPVS předl
angleška
in francoska vlada tak
t
v «
d
m o r e t
R
in Turk
d
na Trebanskih kamnih po
bogovih
Gavil, Jutrebog,

bit
Vsaki dan je po tem takém pričakovati

MOJOTA od indiánské Maje, LASCONTIA konec pravde
Mithras
od laske ali ljubezni imenovana, nalžanskih kamnih.
Kakor je
ska vlada od kneza
S erbskeg
terjala
9
da berž odstaví ministra Garaša
Pa ne prederznem se veliko tacega pisati, ker ne nina, tako nek sedaj še več terja, namreč da knez od
vém, ali bi mi prav izteklo. Hotel sim le toliko ome- stavi vse
dni ke, od kterih se zvé , da niso p
niti
naj prečastiti gosp. Terstenjak ne misii, da sa- j
Rusu
i z
V Londonu napravlja nek Nemec Bie
a pa pirja (Papiermaché) za
t erdeg
motež in nerazumljen na borišu stojí; molčé poslušamo, lefeld hiše kakor, na primero, vojaki v Radeckega pazijo; ko se preselnike v Ameriko; taka hiša se da lahko sostaviti,
■■■■i iMIËiftiH 1 H ÉBÉi ^HfiK	Za
je treba boriti, pa vsi vkupej udarijo.
P. Hicinger. pa spet razdjati, dež je nepremoći in je dober kup
1% Ljubljane. Po pismu
9
ki

je nas prečastiti našo b
menda take papirnate hiše vendar ne bile
rojak in misionar gosp. Fr id eri k Baraga iz Cincinata (iz severne Amerike) svoji sestri gospé Amálii Gresel-novi v Trebno 13. rožnika pisal, je mnogo zasluženi
gospod zaškofa na zgornjem Mi cigaň ske m iz-voljen in že tudi v Rimu poterjen. Novoizvoljeni škof Bolehno sercé
Glej ! solnce zapada K zatonu v morjé, Na sprehod spodbada
Večeřen sprehod

?
bo obljubili v tem pismu, konec
na Krajnsko priti.
tega leta
za nekaj časa
In ko me narava
Radostno čujejo Ljubljančanje lepo Objema ljubó
9
prepevanje slovenskih in nemških pesem, s kterimi jih Zvedrí se mi glava
zvecer;
razveseluje družbica izverstnih pevcov včasih dosedaj so prepevali enkrat pod oknom prečastitega gosp. deželnega poglavarja, enkrat pod oknom milostijivega
Obcutki vnaraó.
9
Berž vse se mi rane Zacel'jo sercá
?
in krepki glasovi se tako krasno
gosp. kuezo-skofa. Mili vjemajo, da jih vse hvali in vse verno posluša. Hvale
i
ker
Ozdraviť neznane K' jih nihče ne zná.
Raduje me ptica Navdiha drevó,
>
vredna je ta misel očitnega petja že sama pe sebi,
pesem takrat posebno velja, kadar seže v serce občin- Da mila solzica stva. Z veseljem se nadjamo tedaj več tacih prijetnih Zalíva okó. večernic, kterih vodnik je nek v skladanju domaćih pe- Že nježne cvetlice
Pobes1le glavé, Kot ljube sestrice
sem slavnoznani gosp. J. Fleišman. Slava vsim I
Novičar iz mnogih krajev
Sam slavček prepéva In vize drobi Da stvarnika dnéva Po moči slavi.
Noć tiha nahaja Cez plan, čez gore , Se k miru podaja Kar vtrudeno je.
In sapica tiha Hladí mi sprehod, .Mi lasčike viha Vernivš'mu od tod.
Zdaj angeljček troši Mir, pokoj z nebes, In hitro ju nosi Od delà na ples.
Ko ljub'ffa zapazim , Prot domu zbežim, In k miru polazim ;

Jih skup
tiše.
V molitvi
zaspim
C. k. ministerstvo notranjih oprav je določilo, da od 15. teg;a mesca vsako govedo, ktero pride iz
In ptice so vzele Od dola slovó
Kdar lunica blćda
?
U gnjezda zletele
ptujih okuzenih ali goveje kuge sumljivih Pospale mirno.
9
Nad hram pomiglja Spijoć'ga pogleda, Slovó mi podá.
5
r
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljanu