212 številka. Trst, v petek 29. novembra 1901. Tečaj XXVI .SdlBOBt - tMl enkrat ■> rwun andelj ta ticelkoT. oh 4. uri znata : rs celo leto........24 kros r~ pol leta.........12 „ 7« |5etrt leta........ % „ ra en mMeo........ 3 kroni .•aroćsino e plačevati naprej. >"a na- - "h« &rt)t prllnian* điratnin« »e atravm ne 'drt _ i tohakarnah ▼ Trstu ne prodajajo po- sa a"znf Številke po 6 s-.otink nvč.); i .ks Trata pa po 8 »u tint (4 orf. Telefon ttr. 87®. Offlaat ■e računajo po »rutah v petitu. Za »efi-kratil o naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ae računajo po pogodbe Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je mo&! Val dopisi naj ae pošiljajo uredništvu Btafrankovani dopisi ae ne aprejemajo Bokopisi se ne vračajo. Naročuino, reklamacije lu uginuti sprejema apraTnlAtfo. Naročnino in oglas« je plačevati ioco Trst. Lrednlitfo lu tiskarna se uahtijata v ulici Oarintia štv. 12. i praviilfetvo, in sprejemanje inaeratoi v ulici Molin piecolu Sti. S, II. iimUlr. . rdmjatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Vabilo na javno zborovanje katerega sklicuje politiriio društvo rE(linosttt t nedeljo dne 1. decembra t. 1. ob 10. ari predp. v telovadnici Trž. Sokola . (ulicu i'oroneo At. 15.1 I »NKV Si RED: 1. Naše Ijutlsko-šoJsko vprašanje, i Poročevalca: dr. Gustav Gregorin in Miloš K a m u s ć i č.) 2. Srednje šolstvo. Poročevalec i kasali, kako se bodo narodi ravnali v tej ali oni dobi. Negotovost je v tem, da morejo različni zakoni ali stalni vzroki dej-stv< vati v raznih zvezah in oddelbah in tako na laž postavljati v sakate ra prorokovanja za daljše dobe. Nalašč sem podal te primere, da bi pokazal, kako igrajo narodi s svojo usodo, in kako se vede dandanes slovenski narod, kolikor ga moremo pošte vati v občem gibanju in v politiki. Naši rojaki posebnih vrst po stopajo tako, kakor da bi za naš narod veljali zakoni solne in v obče kozmičnih teles. Sučejo se in ukrepajo ter uganjajo celo burke, kakor da bi bil narod svet sam za-se, katerega bi se ne mogli dotikati drugi svetovi, kakor da bi kar ne mogla priti katastrofa nad nas. Naši činitelji to po nekaterih krajih popolnoma pozabili in prezirajo, da živimo v kotiču ali kotičih, v katere more treskniti tako silno, da se poruši nakrat vse naše politično in narodno zidanje. No, da bi trebalo še močnega treska?! Kak, za Boga. je slovenski dom, da bi bila za njegovo poniženje potrebna močna strela! Prijatelji, oglejte se, in pretresti \'as mora šibkost našega fundamenta in vsa slabost našega narodnega doma ! Povejte no, s pošteno vestjo, a ne kakor razposajenci: kakov je ta slovenski dom, ki bi mogel ob katastrofi vzdržati svoje zidovje po Konci ? ! Posten, misleči rodoljub se mora razjokati nad postopanjem slovenskih činiteljev, ki nočejo videti obče nevarnosti! Mi postopamo glede na občo nevarnost, kakor da bi nas biia zaslepila in opanala kaka starogrška boginja, ki se zove — usoda! Popolnoma zaslepljeni smo in gremo sami v pogubo, kakor vešča v svetlobo, kjer pogine. »a* Vsi veliki narodi evropski se priprav-ijfe^^na velike dogodke svetovnega pomena, zaupa prijatelj prijatelju, in ker je pri jednih nenasitna požrešnost veča nego pri drugih. Ti veliki narodi, ki bi radi živeli v miru in zadovoljni z dosedanjimi zemljami, so prisiljeni prezati, da jih agresivni narodi ne prthvapijo in ne oškodijo. Tako se Evropa stalno oboiožuje, in povsod slutijo, da, kedar pokne, ne pride dc navadnih, tem več do vojen, odločilnih za daljše dobe. Daleč taka grozna odločitev ne more biti, ker so jedne velesile blizo že dovršile svoje obo-roženje, in ker ne te, ne druge, ne bodo mogle dolgo več prenašali takega, s silnimi stroški združeuega oboroženega miru. Kakov bo izid tem vojnam, nihče ne more vedeti in naznaniti. Poprek se računi tako ali tako, ali gotovega, določnega računa ne more dati nihče. Mali narodi so nasproti vsemu pripravljanju za bodoče velike dogodke popolnoma onemogli : prestopiti bodo morali v to ali ono državno eftro, in od itsode te (tli one velesile bo zavisna t udi usoda malih narodov. O tem, kak<5 mislijo prijatelji in sovražniki Avstro-Ogerske, smo že dostikrat slišali mnogo tužnega in tudi tolažilnega. Nase eesarstvo ima par odkritosrčnih velesil, katere jej želč nadaljnjega krepkega življenja, in katere bi se utegnile, in to tudi v svojem interesu, z orožjem potegniti za-njo. A vemo tudi, da ima naša monarhija hudih nasprotnic, in na vprašanje, kake bi bile zveze v odločilnih vojnah, in kaka bi bila usoda teh bojev, tudi ne more nihče odgovoriti...! Male slovanske narode, kolikor jih je v Avstriji in tudi zunaj nje, navdajata torej le strah in up, ne pa gotovost, in ravno iz tega sledi neizogibno, da bi se morali tnali narodi otresti navadnega postopanja in gibanja. Slovenski narod je veselega in vsled tega tudi premalo zaresnega smiraja. Ta značaj se kaže le prepogostoma tudi v politiki. Zare-snost sedanje dobe pa bi morala domare jto-UtiJce opominjati, da sedaj se ni igrati in norrevati z narodom, tem ver z a resno prijeti vajeti v roke pa narod neiz/irosno voditi /: določenemu cilju Druga železniška zveza s Trstom. Načelnik »društva arhitektov in inže-nerjev za Oeškoc, g. cesarski-^.svetnik Jahn, je povdarjal, da morejo biti ponosni, da se je takov odličen strokovnjak, kakoršen je stavbeni svetnik Rvbar, stopi vši v pokoj, nasehl med njimi. Gospod tovariš Rvbar da je z današnjim predavanjem svojim dokazal tako velik pregled o vseh železniških vprašanjih in tako znanje v vseh podrobnostih, da isto imponira vsem in da so mu dolžni zahvalo in priznanje, da je kakor Ceh in zastopnik železničarstva tako govoril o vpra-šavnern predmetu, da se morejo Cehi s ponosom sklicevati pred Dunajem, da tudi na tem polju imajo tako moč. Podrobnim izvajanjem g. Rvbara pripisuje govornik toliko važnost, da meni, da treba ista prav fruktificirati v interesu društva arhitektov in inženerjev in v interesu domovine. Materijal, ki ga je podal stavbeni svetnik Rvbar, naj bi se razdelil mej državne poslance češke, kajti isti podaje oUilega pouka. Zato je menil govornik, naj bi se predavanje RvbjCfevo v obliki spomenice razširilo tudi v nemške kroge, kajti takih stvari ne izvedo isti iz »Neue Freie Presse«. Stvar zaslužuje tudi materijalnih žrtev, potrebnih v to, da se materijal priobči potom spomenice. V kritiko predavanja se govornik — ozirom na veliko obsežnost istega — ne more spuščati. Kar se dostaje meritoričnega in stvarnega dela izvajanj, treba priznati, da so zeld poučna in podajajo zopeten dokaz o ziste-matičnem obuboževanju domovine in o raznih transakcijah raznih vlad. Interesom Cehov se ni posvečala dosedaj tista pozornost, kakor-šnjo zaslužujejo. Kraljestvo Češko plačuje največi del potrebščin za državne akcije in iz tega razloga imajo Cehi pravico zahtevati, da se čuvajo tudi njihovi interesi. Češkim poslancem se šteje v zlo, da delajo sedaj zopet težave na Dunaju in da motijo harmonijo, doseženo s tol;ko težavo. Izvajanja g. poročevalca pa so dokazala, d a stališče Cehov ne more biti drugačno. Govornik je rekel : Mi, se svojega stvarnega, nepolitičnega stališča, prihajamo nehotč do tega prepričanja, da bi po kakoršnjih si bodi kompromisih ali dobrohotnosti le sebi škodovali in da moramo brezobzirno braniti Bvoje ekonomične interese. Na vseh poljih gospodarskega življenja je občutiti nazadovanje. Mi moramo vzdrževati svoje delavce, da-si nimamo dela in moramo delati za zalogo, vzlic temu pa hočejo sedaj zopet Nemčiji odpreti lagodno pot do Trsta in v slovanske dežele, kjer smo imeli še odjemalce. Ta konkurenca nas more, ako so razmere kmalu ne spremene, dovesti do propada. Od katere strani naj bi tu pričakovali pomoči, ako ne z Dunaja, kamor se odteka največi del naših moči. Vzlic temu imajo malo čutstva in srca za nas. Konkurenca raste dalje in vrhu tega jej še mi sami gladi no pota. Vse naše tožbe in pritožbe ostajajo brezvspešne . . . Politični pregled. V TRSTU, dne novembra 1901 Državni zbor. (Gospodska zbornica). Ta zbornica je vsprejela včeraj zakonski načrt glede spremembe in dodatkov k obrtnemu redu, kakor ga je predlagal odsek. Tekom razprave je trgovinski minister baron Call pojašnjeval, da predloga nameruje doseči omejenje takozvanega detail-potovanja, PODLISTEK Za dežjem solnee sije. — Povesi ;z prejšnjih Poletij ; pievel Bukovič. — P tujec je vprašal : — Kdo so bili vasi stariši ? — Na to vprašanje vam ne morem dati odgovora. Ker — povedal sem vam že to — bil sem najdenee. .Jaz ne vem ničesar o njih. Dobra duša, ki me je zgojil in skrbel za-me, me je uašel v gozdu. Bilo mi je takrat kakih pet let. — Koliko let pa imate sedaj ? — Dvajset. — Torej je bilo to pred petuajstimi leti ? ! — Da, kakor v sanjah se spominjam še, da sta me dva tuja človeka iztrgala iz naročja matere. Odvedla sta me in sredi gozda sta me vrgla z voza, kjer me je našel ojasnilo, da n:-česar ne ve o svojih stariših. Tako zaglobljen je bil tujec v svoje misli. Edvard ni mogel seveda druzega, nego da je ponovil svoj prejšnji odgovor: — O svoji materi vam ne morem dali nikaeega pojasnila. Spominjam se samo toliko, da sem živel v lepih sobanah in da je bilo vse polno služabnikov v hiši. Ptujee se je zganil, kakor da neka njegova slutnja, ki mu je narekovala ta vprašanja, dobiva določneje, konkretneje oblike. Vendar se je premagoval in nadaljeval s povpraševanjem : — In na ničesar druzega se ne spominjate — Prav na ničesar. Moj dobri oče-red-nik je sicer skrbno in vztrajno poizvedoval, da bi kaj doznal o mojem rojstvu in mojih stariših. ali vsa prizadevanja njegova so bila zastonj. Jaz sam pa mu nisem vedel povedati druzega nego da so me klicali za Edvarda. Edvard...... Edvard...... Ptujee je stopil korak nazaj in uprl je oko v Edvarda tako ostro, kakor da mu s pogledom hoče prodreti notri do duše. Bog sam vedi, kaj se mu je vršilo v duši v tem hipu! Edvardu je jelo po- stajati skoro malce mučno vspričo tega čudnega vedenja ptujčevega, ker si ni mogel razlagati tacega zanimanja ptujčevega za njegovo prošlost za — njegove stariše ! Da stori konec mučni tišini, ki je bila navstala, je spregovoril Edvard: — Gospod, vidim, da so vas moji odgovori nekako pretresli. Res, čudno naključje je to, da vam moje lice in vse, kar govorim, gre tako v dušo. Morda vam to vzbuja spomine na lastna mlada leta? Morda je bila tudi j vaša usoda slična moji... Ptujee je zmajeval z glavo... Ne, tako ni bilo. Moja usoda ni bila slična vaši. Ali to je vendar res, da mi vse, kar sem doživel z vami v tej uri, vzbuja davne spomine, bolestne spomine. Vse je tako, kakor da bi bila vaša usoda v nekaki zvezi z mojo nesrečo... Ob teh besedah je tudi Edvardu jelo postajati nekako tesno pri srcu in obhajati so ga jele neke nejasne slutnje, nekaj, kar ni imelo nikakih določnih oblik, a mu je vendar tesnilo duha..........Edvard je menil dalje : — Le dva ostanka imam iz svoje mladost:. V prvo spomin, da sti mi bili v mojo obleke ušiti črki : L. D.... in.... Edvard ni mogel dovršiti stavka, kajti, čim je izrekel »črki : L. D.«, se je ptujee nervozno vspel, prebledel kakor zid in zlezel na bližnjo klop, da ne bi se zvrnil po tleh. Par trenutkov je bil kaKor nezavesten... Tudi Edvardu je kar vse plesalo pred očmi ; vsemu temu, kar se godi na tujcu pred njegovimi očmi, ni mogel u meti razloga in zveze . . . V tem hipu pa mu je kakor blisek šinila v glavo misel, usodna misel, da zo njegova pripovedovanja v ptujcu jela dozorevati domnevanja, kakor da sti prošlosti njiju dveh nekako v zvezi med seboj . . . Taka misel, došla tako nenadoma in v daljnjih tujih krajih in ob sestanku s povsem neznanim človekom, je bila tako usodna, da ni čudo, da se je tudi Edvard jel nekako vznemirjati in da si je želel, da sebi in ptujcu prežene tako — kakor se je takoj na to zopet prepričeval samega sebe — absurdno, nemožno misel. Ta želja ga je gnala, da je hitel, da seznani tujca tudi z drugo ostalino iz let Dajoežneje otroške dobe svoje, let, malone popolnoma pogreznivših se v temi po-zabnosti . . . . (Pride še.) posebno v tena, tla se omeji iskanje zasebnih odjemalcev |»otom j>ot\>valcev, ter regulacijo krošojarstva v varstvo stalne male trgovine in obrtnije. Gospttdak i zbornica je v sprejela potem celo vrsto zakonikih načrtov, med drugim zakonski načrt glede bede, o kateri priliki je govoril ministerski predsednik dr. Korber in omenjal, da m-»ra država o elementarnih nezgodah preprečiti, da v dotičnih krajih ne oslabi davčna moč za dlje časa. Stagnacijo indu*tr;j**e prolukcije skuša vlada preprečiti s tem, da je |>ozvala državna in avtonomna oblastva, naj h te z izvedenjern projektiranih del, da se delavstvu da zaslužka preko zime. Dalje je vsprejela zliornica več zakonskih iiMČrt^v glede (»lajSare pristojbin, dalje zakon-ki načrt glede pristojbine za kotacijo vredn >«*tnth papirjev na pražki in tržaški l)orzi iti -ledujič zakonski načrt glede olajšave pristojbin na obligacije, izdane od posojilnih zavodov. O položaju piše neki »odličen k »nser-vativen |»olitik«, da na rešeuje proračuaa v odseku do 1» »ž:ča niti misliti ni. Kje je pa še le razprava v plenumu?! Mož rneir, tla t>omo imeli skoro zopet krizo, k: pa *e utegne zopet nekako pokrpat'. Ali kriza ostane in požre slednjič parlament. Tako meni ta naš vir. Ali se to zgodi pred ali p « Božiču — je irelevautno. Na mero- Tržaške vesti. Prebivalstvo mesta Ljubljane priredi v nedeljo dne 1. decembra t. 1. v dvorani »mestnega doma« ob 10. uri in pol dopo-ludne velik manifeatacijski shod, na katerem hoče glasno in krepko zahtevati ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Zahteva po vseučilišču, tem eminentnem, najvišem ognjišču prosvete, je zahteva vsega slovenskega naroda že več nego pol stoletja in na}>eti moramo vsi vse moči, da se uresniči naš najlepši idejni. Apelujemo torej na narodno zavest svojih cenjenih čitatsljev, dase ta dan s p o m -n i j o t u d i o n i, tu ob našem slovanskem m o r j u, s v o j i h učiteljiščnikov v Kopru. Kako naj imajo gospoda v Ljubljani še kaj smisla za naše narodne boje, ko so tako preokupirani z liberalizmom in klerikalizmom, da jim res tudi ob najboljši volji ne ostaja časa za važna narodna vprašanja ob naši narodni periferiji. Mi se smo že privadili temu, da nam v naših narodnih l»ojih ni pričakovati ne moralne, ne materijalne podpore iz našega središča, ali toliko bi pa vsaj smeli zahtevati od gospode v Ljubljani, da bi s postopanjem svojim vsaj ne (»odpirali naših narodnih nasprotnikov ! — Da, gospoda: kdor na kateri-koli način podpira nečuveni zisiem na rečenem učiteljišču, ta je narodni nasprotnik. Fn na tem ne sprerrinja nič dejstvo, da je morda rojen o j a k o v Slovenec, bodi liberalen, bodi klerikalen, v središču Slovenije terjih p o - j že jz 8ame^a tega kar amo te tlni pisaIj zdravijo in tako dajo duška y fem Ii-|u 0 ra7merah na koper8kem učite- svojemu prepričanju p o p o -1 mora1i bi biH goBpA(ia <>k0]0 ,Slov. trebi slovenskega vseučilišča. Naroda. razvidet;f tia trel)a veUke prev.dno- k i jo n o s i glob o ko v sv o j * m ^ f)redf|0 Slovenec javno obsoja posto-srcu ves z a t i r a n i, a zavedni in zdravi n a r o d s I o v e n s k i ! panje slovenskih učiteljiščnikov v Kopru. »Slov. Narod« »e čudi dogodkom ua koper-Za slovensko univerzo. Slovanski di- skem učiteljišču in to ravno dokazuje, da ne jaki vseučilišča dunajskega so priredili pred- j pozna tamošnjih razmer v vsej grozoti njihovi, včerajšnjim v prostorih društva »Slovanska kajti, ako bi jih poznal, bi oe, kakor mi, prav beseda« komet h na čast deputaciji ljubljan- njg čudil. skega mestnega sveta, ki je pod vodstvom g. Očitanje »Slov. Naroda«, da smo mi, župana Hribarja došla na Dunaj, da urgira davši jim po t u h o, zaveli učiteljiščnike do ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, skrajnega koraka, to očitanjeje, po decidirani, Komersa seje udeležilo tudi več slovenskih mastno tiskani izjavi v uvodnem članku našem davnem mestu morajo priti do spoznanja, da «lržavnozborskl» poslane v. G. župan Hribar od ponedeljka, naravnost nelojalno, da ne treba narediti konec, ako nočejo imeti še Je iineI Povor' v kat tu z na«imi |ahOI1jt Nemci bo u a »da nujnega predloga Vsenemcev za l*>l"dne manifestačni shod v »Narodni dom« raznimi pritepenci, kateri vsi nam hočejo izjavo simpatije liurom. Da je velika večina na Kraljevih \ inogradih. uničiti našo narodnost in iztrebiti naš jezik zbornice se svojimi simpatijami na strani teh Sprevod pok. Frana Ralistra. ki se — ta boj je tako ljut, da marsikdo, ki ne hrabrih l>oriteljev za svojo svobodo in neza - je vršil danes ob 11. uri predpoludne, je bil živi več časa ined nami, nima in ne more visnost. na tem ni dvomiti. Zlasti je kazalo, impozantna manifestacija, vredna moža, kakor- imeti niti pojma o njem. da bo lo slovenske skupine, in v prvi vrsti šen je bil pokojnik, vredna pred vsem do- Se deset let da bi bili mi tržaški Slo- Čehi, glasovale za nujni predlog Vsenemcev. brotnika naroda, ki si je s čini dobrotvor- venci spali — kakor je žalibog, spala og romna Kani:>alska obsodba |M>ljskih starišev v Gne- no?,ti postavil krasen spomenik. Ker nam je večina naših — recimo kar naravnost — z nem | »a je menda temeljito spremenila dispo- poročilo došlo preKasuo in bi zakasnel list, očetov, dedov in pradedov, bi bili danes tu zicije tudi v tem pogledu. Postopanje pru- je hoteli danes priobčiti, odložili smo le naši in našega naroda — grobovi! skega sodišča v Gneznem je pa tudi neču- je za jutršnjo številko. Pozno, ali ne vendar prepozno smo se veno v ne bo vpijoče. Ako je t> pravosodno »Sloveneil«. »Slovenec« nam strašuo vzbudili iz narodnega mrtvila in danes vi- grozodejstvo spravilo po konci celo diplo- zamerja, ker se nismo bavili z več nego ne- dimo, da ta naš skrajni napor ni bil brez mate in bizantince v poljskem »kolu« — pa potrebnim govorom dra. Tavčarja o kongre- vsacega vspeha. ne bi razjarilo druzih strank! Le-te so jele gacijah. Ali hoče vedeti: zakaj?! Prav iz Pred 2U leti je bilo tu že precejšnješte- razm šljati, da bi Vsenemcem na ljubo ma- istega vzroka, iz katerega se je »Edinost« vilo narodnih mož, ki so si pomagali kakor ni testi rale v imenu človekoljubja, v tisti hip, brzdala, ko se je na način, katerega moremo, Bo vedeli in znali, da le niso povsem klonili ko u/ori teh Vsenemcev, nasilni gerraaniza- z ozirom na materijalne koristi dežele kranj- duhom pod pritiskom zlobnih lahonskih jani-torji na pruskem Poljskem gazijo človeko- ske, mirnim srcem imenovati brezvestnim, čarjev. Hvaležni smo jim za vse, kar so sto-ljubje in preganjajo nedolžno deco, ker ljubi zanesel strankarski boj v uzorno kmetijsko rili v probujenie nesrečnega našega uaroda, svoj materini jezik in mečejo stariše v ječe družijo kranjsko ; prav iz istega vzroka, iz toda gorjč nam, ako ne bi bili načina vzbu-za mesece in leta, ker — so se jim njihovi katerega je molčala in mirovala, ko je Ostali janja naroda preminjali razmeram primerno ! otroci smilili! SVet mešal — Žlindro; iz istega vzroka, iz Drugačne dobe, drugačne razmere in z dru- To je barbarstvo, ki ni nič manje od katerega smo molčali o žalostnih dogodkih gačnimi razmerami morajo priti tudi drugačne onega Angležev v južni Afriki! Nič čuda na Gočah ; prav iz istega vzroka, iz ka- poti delovanja. Tedanji voditelji naši so nam torej, da se zgražajo na tem barbarstvu, kjer terega molči o neštetih škandalih, ki se ustanovili razna narodna društva. Prirejali le imajo kaj — srca ! Oe bi smeli soditi po vrše v taboru slovenskem na liberalni in kle- Bo raznovrstne zabave. To delo pa jih je že ogorčenju v poljskih listih, ne bi bilo nobe- rikalni strani. In ta vzrok je : ker noče Še preokupiralo tako, da jim niti ni bilo možno nega dvoma več, da bo barbarstvo v Gneznem bolj Širiti pohujšanja med narod! Saj ga je misliti na marsikaj druzega potrebnega. Izlasti vplivalo na razmere v parlamentu na Du- itak že preveč : liberalnega in klerikalnega! 8e ni v prošlih dobah mislilo dovolj na vzgojo naju in res sodijo nekateri listi, da to prov- »Slovenec« čenča tudi, da se mi dra. naraščaja, ki naj bi nam bil danes v oporo zroci zoj»etno tesneje zbližanje med Poljaki Tavčarja bojimo! »Narodovci« pa trde, d» in podporo. Koliko izgledov imamo: oče je in ostalimi slovanskimi skupinami. klerikalcev bojimo. Torej ? ! Nuli von null bil narodnjak, otroci pa niso znali besedice Iz proračunakega odseka. Prora- geht auf. In res pravi dve ničli sti obe ti našega lepega jezika! Seveda je bilo tudi čunski odsek je vsprejel v svoji včerajšnji dve očitanji . . . »Slovenec« naj se le zabava častnih izjem, ali te ho bile preredke. seji t >čke »rudarstvo«, »takse«, »kolki« in dalje s pripovedovanjem takih bajk, saj ima Precej bolje v tein pogledu je, hvala »pristojbine« in seje posvetoval o točki »ft- vsakdo na svetu nedotakljivo pravico do Bogu, danes! R*-s, da imamo še rojakov na-nančna uprava« do zaključka. Tekom raz- tegi». da se pred razsodnim svetom kaže — gih, ki se še ne zavedajo svojega rojstva, še prave je izjavil finančni minister Bohm-Ba- neslanega. jih je nesrečnežev, ki celo mrže in izdajajo werk, da vlada pripravlja pot do zboijšauja »Slovenski Narod« O Htrajkll ua uči-i r°d svoj; seje takih »Slovencev«, ki sicer položaja davčnih uradnikov in praKtikantov. teljišeil V Kopru. Ni ga več grešnika, ki ob čaši rujnega vinca vpijejo: »Živio Slo-Odprava službene kavcije se sedaj resno se zagrešil na naši narodni stvari, da ne študira. Otvoritev hrvatskega sabora. — bi v jednem ali drugem slovenskem časopisu dobil svojega vernega zaščitnika. ĆI cvek bi Včeraj so otvorili hrvatski sabor s kraljevim kar obupal, ko mora gledati take zmedene reskriptom. Ko je ban stopil v zbornico, ga razmere. Dozdeva se nam res, da so visoki je večina pozdravila se »Zivioc-klici, opozi- nagj narodni nasprotniki že tako zmešali cija pa se je odzvala s klici: »Zivio kralj!« štreno slovenske narodne |>olitike, da sme že Cesarski reskript omenja dela, ki se imajo vsakdo našemu narodu deiati najhujše kri- resiti, osobito nagodl>o z < 'gersko, ter izraža vi"e, ne da bi se mu bilo treba bati splo- željo, da bi se razprava o tem dovršila čim nnega odpora od strani našega naroda. Oe prej in da bi bil rezultat tak, da bi mogel jeden upravičeno žigosa koga, ki se je za- zadobiti potrjenje Njeg. vel. in ki bi bil v grešil nad našem narodnem — bodi politič- nov dokaz trdnosti bratskega razmerja med vsemi deželami ogerske krone. Italijanska komora. Pred\čerajšojim se je otvorilo zasedanje italijanskega parlamenta. Zbornica je brez debate in jednoglasno sklenila, da se }K>viša znesek, ki je bil svoje-Časno določen za postavljenje spomenika Mazziniju. nem ali kultnrelnem interesu, hitro prihaja drugi, ki se svojim neopravičenem opravičevanjem uniči učiuek onega, ki brani koristi našega naroda. To se v zadnje čase, odkar imamo eedanji, baje edino zveličavni prepir, vrsti tako redno, kakor za nedeljo prihaja ponedeljek. Radi tega Be nismo mi prav nič začudili, ko smo očitali v »Slov. Narodu«, došlem nam danes, da gospoda okoli tega dnevnika strmijo radi stališča, ki smo je zavzeli nasproti vprašanju štrajka slovenskih venci !« — ki pa v svojih družinah govore oziroma lomijo le laščino, ali nemščino (!) toda tolažljivo je, da se odstotek teh stalno manjša in se mora popolnoma poizgubiti ! Na to moramo delat: vsi in ne smemo še nadalje vzgajati kač na lastnih prsih ! Da se ta rak rana na našem narodnem telesu popolnoma izleči, v to treba,da se zavzemamo vsi. Vsaki oče, vsaka mati in sploh vsaki naroden človek mora delati na to, d a bodo otroci slovenskih stari-š e v govorili v prvi vrsti svoj materinijezik in še le p »tem, ko bodo znali tega, naj se uče drugih tujih jezi Kov ! Mnogo se je že storilo na to stran, ali še je dela in to nujnega dela ! Danes sem bil n. pr. v večih slovenskih družinah in opazil sem v svoje veselje, da govore izključno slovenski. Naletel sem pa tudi na par družin, katerih gospodarji se kažejo v javnosti narodnjake, a gojč v svoji družini in med svojimi ctročiči — laščino !! Take očete je sram pred svetom, zato skušajo če je kdo poleg, vzbujati videz, kakor da s svojo družino govore slovenski, kar pa se jim slabo posreča, ker jim otroci dosledno le laški odgovarjajo ! To se ne dogaja samo v družinah, ampak se taki sramotni slučaji dogajajo često tudi na naših narodnih zabavah in to je — res sramotno ! ! Tu se izgovarjate na šolo, na ulico, na nepokorščino otročičev itd., ali vsi ti izgovori niso vredni piškavega oreha, ker, ako stariši hočejo, se otrok mora udati ! Slab tak oče in slaba taka mati, ki si pušča ukazovati od 2—t letnega paglavca, in ki se izgovarja, češ: jaz vedno govorim slovenski, toda otrok — noče ! ! Kaj bo pa, ko ti otroci postanejo veliki ? ! Kako jim boste zapovedovali, ako že malim ne morete, ali — bolje rečeno — nočete ? ! Mene je sram, da moram vedno ponavljati ta očitanja, ali pomagati si ne vem dru* gače, dokler se vi stariši, kolikor vas je še zaspanih, ne vzdramite in ne storite svoje narodne dolžnosti v polni meri ! • Nekdanja doba napol Slovencev je že prešla ; nekdaj smo tolerirali to, zdaj pa ne smemo več. Mi moramo zahtevati od vseh slovenskih starišev, da svoje otroke uoe pred vsem slovenskega, to je materinega jezika ! Ako He že Lahi in Nemci uče slovenskega jezika, ker smatrajo to za potrebno, bi bil neodpusten greh, ako bi mi sami ne učili mladine materinega jezika in bi dalje vzgajali iz nje — janičarje ! V nadi, da ta nujni glas ne ostane glas vpijočega v puščavi, beležim udani Nekdo. (roslarji pri sv. Jakobu. Prejeli smo: Dovolite mi, gosp. urednik, da nekoliko odgovorim na odgovor, ki ga je nekdo priobčil v 268. št. »Edinosti«, tla bi opravičil izkljličenje dečka Zapin. Dopisnik se sklicuje na to, da je neki ud »Del podp. društva« celo ven metal plesalce in plesalke, ako so govorili italijanski, in da je društvo »Kolo« celo izključilo neke pevke, ker niso hotele slovenski govoriti ! Vse prav. Ali dopisnik nam mora priznati, da z 10 letnim dečkom treba imeti nekoliko več potrpljenja in vstrpljivostš, nego z odra-ščenimi, ki ali znajo slovenski, ali pa so imeli dovolj prilike, priučiti se jej. Deček Zapin je nenavadno nadarjen za glasbo, kar so pripozoa1 ali vsi. Zakaj odganjati take moči, mesto da bi jih vzgajali — za-se! ! Ali se g. dopisnik ne spominja posvetovanja dne 22. julija v prostorih konsum-nega društva ? ! Ali se ne spominja, da se je tedaj že prigovarjalo vsprejeiuu omenjenega dečka, ker da ne zna našega jezika. A tedaj je bilo menenje velike večine, tla naši goslarji ne sestavljajo društva v pravem pomenu besede in da bo le dobro, ako bomo tem potom tudi izgubljene vabili v naš tabor. Nadalje pravi dopisnik, da je večkrat omenjeni deček naše nazival s »ščavi« ter da ga < če njegov ni puščal k vajam v strahu, da ne bi deček vjel kake slov. besede. Slednjič pravi, da deček nima nobene pravice do instrumentov. Te besede si hočemo dobro zapomniti, ker pride vse malce pozneje na jasno. toliko vprašam g. dopisnika : zakaj pa ni tacega zadržka glede nekaterih druzih go-slarjev, ki tudi ne znajo našega jezika ? ! Zakaj dvojna u era ? ! G o s I a r. Izjava. Prejeli smo in objavljamo na 1 prošnjo : Podpisani izjavljam, da ni res, kar slavni i odbor »Konsumnega društva« pri sv. Jakobu in njega somišljeniki izvijajo iz mojih besed, I ki sem jih govoril na posvetovanju dne 17. 11, m. Ni res, da bi bil jaz rekel, naj se poveri slavnemu odboru, naj nam odpre gostilno, pa bodi tudi v kaki luknji ! Marveč je res, da sem predlagal — in sicer z ozirom na to, tia je slavui odbor nekako, kakor se pravi, zaoral glede gostilne —, naj se naloži odboru, da čim prej najde sposobnega iu primernega krčmarja, ali tacega, kakor je bil prvi. Gospod predsednik pa mi je odgovoril, da za društvene prostore ni mogoče dobiti krčmarja, ker isti tla mora biti iz istega okrožja! A na predsednikovo vprašanje, da li bi bil jaz zadovoljen, da bi se mi selili k doti č nem u krčmarju, s katerim bi se pogodili, sem pa jaz vprašal g. predsednika, kaj pa da bo iz društvenih prostorov?! G. predsednik mi je odgovoril : Pa se jih da v najem ! ! Na to sem rekel, da jaz ne bi imel nič proti temu, ali dotični prostori, kamor bi se preselili, bi morali odgovarjati sedanjim, i n v kako luknjo da ne smemo iti! Samo udov nas je K>0 ! Tudi ko bi v gostilno zahajali sami udje, ne bi smeli imeti premajhnih prostorov. Se dosedanji, razmerno veliki so nam bili pretesni. Kje pa naj bi bilo prostora za ude in še druge goste, ako bi vzeli kako luknjo ? ! To je resnica. Jaz sem torej govoril ravno nasprotno od tega, kar se mi p< dtika. Ne za, ampai; proti temu sem bil, da bi se preselili v vsako ljukno !! Morda pa je temu zavijanju namen ta, da bi se oni, ki nosijo odgovornost, pozneje mogli izgovarjati na me !! Proti temu moram že danes slovesno protestirati Anton Zlobec, člen »Del. kon*. društva« pri sv. Jakobu. La^ki >ko Uoheraia«, takrat vsidranega v svol>odni Iuki. No, neki natakar na parniku je preprečil ulom in ulovil jednega njih. Porotniki so jih spoznali krivimi. — Obtoženca Florich in Caj>ello sta bila obsojena vsaki na f> let, Savoldi pa na ."» let in pol težke ječe, |KK»strene z en;m postom vsake tri mesece. V^ake tri mesece pridejo tudi po en dan v samotno celico. Tej razpravi, ki je trajala od i*, ure zjutraj do f>. ure popoludne, je predsedoval vitez Crbančič. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik Pangrazzi, obtožence tso branili od v. Kreitner, knsenski branitelj Mestron in odv. dr. (rbersel. Obtoženci so si pridržali pravico do priziva. Danes se je imela vršiti razprava proti Kihardu Caml»erju radi žaljenja časti potom tiska. Tužitelj je dr. Spadoni. Razprava pa se je odložila radi smrti tožiteljeve matere. Drobne vesti. Sleparija. Ni dolgo temu, kjir se je neki nepoznanec predstavil tvrdki »Bartoii in sin« z neko vizitnie«, gla-seeo se na ime župnika iz Oaora. Mož je zahteval več stvari v vrednosti 53 kron. Pozneje je ista tvrdka poslala račun župniku in ta je odgovoril v najvećem začudenju, da on ni nikogar [»ooblastil, da nakupi zanj predmete, za katere je tvrdka poslala račun. »Bartoii in sin« sta sleparijo ovadila na policiji. Aretiranje. Včeraj so aretirali 20-1. Karola I*, in 32-letnega Milana I. (prvi je s Spodnje Avstrije, drugi iz Ljubljane), ker sta se baje brez denarjev hotela pripeljati iz Benetk v Trst. Odvedli so ju v zapore. Pretep na ulici. t52-letnega Josipa M. in Marijo O. so aretirali včeraj v ulici Zonta, ker sta se tam neusmiljeno pretepala. Konec pretepu je napravil redar, ki je »njega« in »njo« odvedel v z-ipore. Dražbe premičnin. V soboto, dne :>0. novembra ob 10. uri predpobidne se bodo vsled maredbe tuk. c. kr. okraj netra sodišča za civilne stvar: vršile ulede^e e premičnir : ulica S. (Jiovanni 12, hišna oprava; Skedenj (krema, sod in vino: Skorklja 457, hišna oprava : ulica C ročili-so 2, (»prema v zalogi in jestvine : Rt**ol 507 c in ulica tlel Pozzo 1. pisarniški predmeti. Vrensensai vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 1°. 5 ob 2. uri popoiiHn<» 7".7 C.- —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»>4 3 — Danes piima ob 10.24 predp. in ob —.— pop.; oseka ol 4 ,">7 predpoludne in ob o.24 popoludne. V počeščeiije spomina veleblairorod nesa narodnega dobrotnika, pokojnega Frana k al istra je odbor »Delalskega podpornega društva« enoglasno zaključil sledeče : Po predsedništvu objavljena osmrtnica se odobruje: p »greba se društvo udeleži po deputaciji; društvo ostane zaprto od 9. ure zjutraj do .'J. ure popoludne: nabaviti je oljnato sliko pokojnika, ki ostane razobešena v odl»orovi sob: v trajen sj>omiu. »Delalsko podporno drustvoc se udeleži maše-zadušniee za blagega jiokojnika. Ako bi pa »eleugledna rodbina dala služiti mase-zadušnice izven I rsta, prevzame »Del. pod- porno društvo« inicijativo v ta namen, da se l>o tudi v Trstu darovala taka maša. To se ima zgoditi v sporazumljenju z ostalimi narodnimi društvi. Predsednik tega društva, gospod prof. M. Mandie', je v lej>era gov«ru proslavil vrline blagega |>okojnika in velikega dobrotnika »Delalskega podj>ornega društva«, ter je povabil odbornike, naj vstanejo s sedežev in vskliknejo trikratni »slava« spominu pokoj-n< ga Fraua Kal stra ! Odbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva« je odredil v znak sožalja ob smrti pok. g. Frana Kalistra, da se društvo udeleži pogreba po deputaciji, da se društveni urad zapre od 9. do 12. ure dopoludne ter da se daruje moški podružnici sv. Cirila in Metoda 20 K mesto venca na krsto pokojnika. /a žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je dopoalala g.a Marija Zlobec z Dunaja, mesto cvetic na krsto pokojni Kristini Piščane, 4 krone. — Srčna hvala. Odbor polit, društva »Edinost« bo imel jutri, v soboto, ob 7. in pol uri zvečer svojo sejo. Vssti iz ostale Primorske. X Volilno gibanje v Istri. Laški centralni volilni zdbor za Istro je proglasil za predstoječe deželnozborske volitve sledeče nadalnje kandidature : Za mestno skupino Milje-Izola-Bitzet : Evgen Marchetti, župan v Izoli. Za kmečke občine poreškega okraja : dr. Silvester Venier in Anton Avrelij Mianich. Za veleposestvo: dr. Josip Bubba (Piran), Andrej Davanzo (Novigrad), marki Benedikt Polesini (Poreč), dr. Viljelm Vireton (Pulj), dr. Almerigo Ventrella (Piran). Razne vesti. Osmrtnica za psom. Na Dumju živeči gospej Bachmann je poginil te dn« nje to-l;ko ljubljeni pes »Flockerl«. Žalosti svoji je gospa dala duška n tem, da je dala natisniti osmrtnico ter je isto razposlala vsem svojim prijateljem in prijateljicam. Ta izredna osmrtnica se glasi: Ana Bachmann naznanja vsem prijateljem, znancem i a rojakom žalostno vest o smrti nje goreče ljubljenega »Flbckerla«, kateri je ob 8. uri in jm»1 zvečer po dolgi dobi 10 let — poginil. Dunaj dne 23. novembra 1901. Globoko vžaljeni svojci. Cenj. čitatelji! Kaj pravite? Ali ni ta gospa Bachmann zrela za — norišnico? čudna usoda v rodbini. Pred nekoliko dnevi so v neki kmetski hiši v Bobreku ' (Slezija) slavili predvečer poroke. Naslednjega | dne s^ je imel namreč gospodar v drugič + poročiti. Njega om »žena hči *ia je isti večer 5 povila zdravega otročiča, ali to rojstvo je ♦ nujnih predlogih tičoSih se trgovin«* na termine. Seja traja dalje. Državljanska vojna v Kolumbiji. NE\V VORK 28. (B.) Brzojavka iz Co-lona javlja: Dr. Alban. general Jeffries in neki drugi voditelj vladne stranke so popoludne dospeli semkaj, da bi, kakor se sodi, j>osredovali v to, tla se boj neha. Sedaj se razgovarjajo s poveljnikoma angležko in amerikanske vojne ladije, z najvišjim železniškim uradnikom ter z angležkim konzulom. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne £ K JCU cene. M K £ VILJEM DALLA TO U RE ■ v Trstu, trg Giovanni 5. (l'alaea Diana.) • Moje pohištvo donesesrečo. <• ■ { zdravega otrocica, stalo mater življenje. Naslednjega dne je torej #♦■»♦■ ■■♦■^♦■♦♦■♦♦♦■♦■f ženin in stari oče vzel seboj v cerkev tudi novorojenčka ; bila sta torej ob enem poroka in krst. Tako so imeli v tej hiši kar neposredno po vr3ti: predvečer poroke, poroti, smrt, svatbo, krst in pogreb. Več zgodovine v družini na enem kupu si pa menda že ni mogoče misliti. Loterijske Številke, izžrebane dne 27. novembra : Brno 26 83 60 80 22 3van jfingeli Vesti iz Kranjske. * Napad na orožnika. Minolo nedeljo popoludne je tovar, delavec Jern. Novak v Mojstrani napal o rož. stražmojstra Ferd. Muniha in orožnika Fr. Janežiča. Najprej je s prazno roko dal prvemu zaušnico, pozneje pa je hotel napasti z odprtim nožem. Munih je s sabljo napad odbil in o tem Novaka ranil na glavi in roki, tako, tla je poslednji padel nezavesten na tla. Opozorjenje goslarjem pri sv. Jukobu. Kakor ste sami čuli, ine je na zadnji vaji gospod Fran Rakuša ostro prijel zaradi tega, ker da branim dečka Ivana Za-pina. Ob enem me je ojstro apostrofi ral : kam da sem del tiste krone, ki sem jih prejel od vas na mesečni ni ? ! Izvolite torej vsi, ki ste plačali in dobili od mene potrdila, obrniti se do gospoda Ivana Spilerja, kateremu sem izročil zapisnik in še 7 pobotnic, podpisanih od. gospoda Polivke. Ivan K a i n. ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar copieev vseh vrst in ščetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, nepreloraljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za z ibovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Vesti iz Štajerske. — Strahovito zločinstvo pred mariborskim: porotniki. Razsodba v tej grozni pravdi — katere smo omenili že včeraj — se je glasila : Gluhonemi 38-letui hlapec Fran Lovree — svak umorjenega — je obsojen v smrt na vešalah ; žena umorjenega, Alojzija Geruič, je dobila 4 leta ječe radi s.»krivde, Marija Rantaša, nje mati, radi istega zločina 12 let težke ječe; 2l-letni hlapec Josip Holz je bil oproščen. Podrobnosti teg* zločina pričajo, da je ta rodbina naravnost poživinjena. Hiapec Lovrec je priznal, da je ustrelil umorjenega, a se je izgovarjal, da sta ga žena titnorjenca in nje mati pozvali v to. Ta poslednja je hotela v zapoiu umreti od lakote in ni hotela nič jesti. Na razpravi je tajila, ali nje lastna hči jej je rekla v obraz : »Ti si truplo razsekala, skuhala in dala svinjam. Ti si zaklicala, ko je bil mož umorjen, tla ho dobra krma za svinje, ker je — tolst.« Človek ne bi niti verjel, da je med sicer dobrim in nravstvenim našim ljudstvom možna taka bestijalnost. Vesti iz Koroške. Koroški Slovenci za slov. vseučilišče. Slov. deželni poslanci koroški Einspieler, Grafenauer in Muri so odposlali jako rezko izjavo za slovensko vseučilišče in za recipro^iteto veljavnosti izpitov na vseučilišču v Zagrebu s tostransko državno polovico. Izjava pa se spominja tudi na ljudsko šolsko mizerijo na Koroškem in prosi, naj slovenski poslanci odločno zahtevajo, da slov. ljudstvo na Koroškem dobi svoje slovenske ljudske šole. Jako lepim, rodoljubnim in praktičnim načinom je kanonik \\ ieser v Celovcu pokazal svoje navdušenje za idejo slov. vseučilišča. Odposlal je namreč dež. odboru kranjskemu 1000 K kakor »skromen prispevek« za ustanovitev vseučilišča. Čast takemu rodoljubu ! Brzojavna poročila. Umirovljenje in odlikovanje. DUNAJ 29. (B) »Wiener Zeitungc objavlja : Njeg. Vel. eesar je višemu gozdnar-skemu svetniku v ministerstvu za poljedelstvo, Otouu pl. Salvadoriju, povodom zaprošenega umirovljenja v pripoznanje mnogoletnega odličnega službovanja, podelil naslov dvornega svčtuika, oprostivši ga od taks. IVelf položil mandat. DUNAJ 29. (B.) Začetkom današnje seje zbornice poslancev je prijavil predsednik, da je vsenemški poslanec Wolf položil svoj mandat. Državni zbor. DUNAJ 29. (B.) (Zbornica poslancev). Začetkom seje je prijavil predsednik, da je povodom rojstva nadvojvodinje Marije Te-: režije sporočil čestitke Nj. Vel. cesarju in nadvojvo lski dvojici Fran Salvator. Mej do-šlimi spisi so včeraj in predvčerajšnjim stor-; jeni sklepi gospodske zbornice. Mej interpelacijami je tudi ona posl. Romančuka, Bar-\vinskega in tovarišev glede dogodkov na vseučilišču v Lvovu. Interpelantje vprašujejo, da li se hoče minister tla ti natančno obvestiti o teh dogodkih, da li hoče dati temeljito preiskati pritožbe raaloruskih dijakov in odnošaje na lvovskem vseučilišču, v kolikor se tičejo so-sebno narodnih pravic in postopanja vseuči-liških oblasti nasproti maloruskim dijakom ter profesorjem ? Slednjič vprašujejo interpelanti, kaj misli odrediti minister, da pride v okom nepristojnostim, vladajočim na rečenem vseučilišču in da se bo čuvala jednakopravnost maloruskega jezika na istem? Na to interpelacijo je podal naučni minister Hartel podroben opis dogodkov in je rekel, da je odredil najstrožje in najhitreje izvedenje disciplinarne preiskave proti krivim dijakom ; najhitreje že zato, da se zagotovi skorajšnje in nemotjeno nadaljevanje predavanj. Ob enem s> bile cerkvcne oblasti pozvane, naj sporoče, kaj so ukrenile glede gojencev semenišča grškega obreda, katerim se pripisuje glavni delež na izgredih, o čemer bodo imeli ti dijaki priliko povedati svoje pritožbe. Po vrsti nadaljnjih interpelacij odgovorov od strani uaučnega ministra je zbornica pri poznala nujnost /akonu o olajšavah za zgradbe za asaniranje v Brnu ter je brez debate vsprejela ta zakonski načrt v vseh čitanjib. Na to je pričelo posvetovanje o prodajalnica izgotovljenlh oblek = „m cM fli Trieste" = tvrdke ■m EDVARD KALASCH mi Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih suovij. VELIK IZBOR izgotovljenlh hlač za delavce kakor tudi blaga z;i hlače, ki se napravijo po meri. >GOO*KKXXX«K*KKKK PRVA TOVARNA TRST. - Via S. Antouio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopieev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolei prah. Velikanski izb »r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mosnjičkov itd. aC Vse po jako nizkih cenah. A' prepričanje sa prosi blagohoten obisk. 0000000000000000 .ar* 1 Aleksander Levi liszi i Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst. 51 -•t TRST TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario it. 2 I (Šolsko poslopje) In Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-j^s vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Gene brez konkurence. ^ ILOSTEO VAMI CEVI K Z A STOK I II FBAIKO rj Predmeti postavio se na parobrod ^^ ^ aH železnico franko. ^ ZAHVALA. Ker nam ni možno, da bi se vsakemu posebej zahvalili za tolike in razne dokaze prijateljskega sočutstvovanja povodom našega globokega žalovanja zbok smrti preljubljenega našega soproga, očeta in brata, gospoda prosimo, naj se tem potom vzame naznanje izraz najiskreneje hvaležnosti naše. 3vana JCatister v svojem in v imenu .sina Viktorja, svakinje Ivane 1)ev<*t in svaki« Ivailil K I Istri'- Novo tržaško pogrebno podjetje Piazza della Legna 4-. J^" vsakovrstne pogrelie |>o liajzmeruigsili cenah Prodaja vina ..Ai Maestri4, ^^ v ulici Valdirivo 5t. 17. Slavnemu občinstvu se uaz- THE MUTUAL Podjetje im« v zrtlogi bogat izhor vencev in drugih mrtvaških predmetov. OjKizarja f>o slavno ihčinsr v«>. da ne zamenja nagega nasU.va iPiazza delle Legna st. 4) /. namišljenimi agenti za jM»grfl>e, ki bili že da\ no odpuščeni <.«1 našega podjetja. O zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Tstanovljena 1812. Cisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. kron. nanja. da se od danen naprej točijo sledeča vina: refosk črn po novč., bela rebula iz Brd po 2« novč. Za družine po ugodneijSih cenah. Opolo i/. Visa po novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 1»X) glih nagrade. Josip Bizjak trgovec- / jedilnim hladom Via Giulia št. 7. Pri|H*roea svojo zalogo je^tvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfine»e testenine. |>o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Kazj»ortilj:i naročeno Mago tudi ua deželo na debelo in dri, ino. — Cenike razpošilja franko. PripJtiiČa se pri aajsolidnejšem delu in o zmernimi cenan ». Važno oznanilo! _ Podpisani arnatra si v doiiaoftt javiti, da H TINA it VI5 A KA^TELOV pri SPLITU, ISTRE ks BSi-A VINA iz VISA, ki s* prodajajo v njegovi analizovana in pod stalno kontrol« 2av«4a za kemično araitzovanje, ovlaićenega od c. kr, tvttrljsfcega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« hi bo%e!jke kentrolr.a in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c kr. notranje min> iw-.'5*\o radi prego>-t'ga kvarjacja vina. ki stavlja t lesno nerarnoMt ljmL-tvo. K-dor -i torej vkupi vino v moji ztdogi, j« fr»*" • - v njeni ij« nahaja drugih snovi j, nett »:.in t .Kto in naravno, da se sme z mirno veatM ć , 6v".:Kom is kor., alescentom. ker analizacijsri . >J s a past i I je Kavasini ^ kutijicu po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se pripore čnjo Ravasinijeve pastilje - — = o& ogotunjene sladke skorje v« naj¥eqc M ^ i Trst — Piazza S. tiiovanni st. f» — Trst Trgovina « kuliiii sk<» j>ofeodo v-ake vrste iz zemlje, porcelana. železa, ko.suarj:« in otekla; \el k izU»r pleten n in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega risovega lesa /. gobo ali druge zboi>e. M M priznanje k;ijli l>i;ig<> jr v istilli izvrstno. Prva zagrebška apnturna zadruga. Prvo primorsko podjetje za Jakob Kosmerlj T R S T ■■ škatljica po 60 stotink. Vdobi va se v LEKARNI KAVASINI v Trsta, Piazza deila Stazione št. 3. ttuli v lekanii I*ict'iol:i .(»Toniti, I.ui iani, Vi-V;inl;tii;i--ij; v Ht-ki : lekarna Pr<«laint ; v Gorici ]<*k:iru;t f"ri>t<>ft 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pastne in dezertne vina na debelo in drobno, franka na don» po najugodnej ib in konkurenčnih cenah. Zagreb, 30. aprila 11)01. I Gg". Žnideršič Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin. < Tospod J. Weiser prejel dn-odposlane makarone ter Vam mo- ramo l/.reri Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Harine. r T R G 0 V IX A ^m Pekarna in sladčičarna JestTlu ili kolonijalne^ blaga, delikatCS pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na i« najboljši način in po zmernih cenah. Nakla- danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor Jakob Jurca TJtST. — Molin a veuto stv. 1 Priporo«*a svoj o kmt na dan zveži krnh, vsakovrstne najfinejše sladeiče, nadalje lina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točnh na dom. razpošiljanje in prevažanje pohištva j| Rudolf Esner n ,ri tt m Trst. — ^ i-d Squero huovo t. — Irst. jg x X X X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela prvo slov. zaloe pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja X X X X X X X X X X X X In konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 fcU(1j jz y hjŠQ p0 ce!em mestu ali okolifti; }{ nasproti ženskemu liceju. -g patentovanimi velikimi vozovi najnovejše X V Tratu' Via Piazza vecchia # Priporočam se p. n. očinstvu in sem konstrukcije. ^ (Rosario) št. 1. ^ najudanejši Sprejemanje posameznih kovćekov, za- X *na desUi 8traul cerkve sv> PetraK * Jakob Kosmerlj. boj k03ev jtd za inmagaciniranje. X nemogoča, kerjeWa6o jj ^ ». .... . i J * .... 3 ' TT lx prve roka. ^r Sprejemajo se tudi narotbe za razpošiljanje. Sprejemajo se posdjaive vsake vrste in X kamor si bodi. XXXXXXXXXXXXXXXX