EbirehtrKanfgpreb ВИ 0.15
ИагдшапкпБо^с
Verlag und Schrlftleltung: Шакеп1иг1, BlsmarcHrlng 13, Postf^ch 115 / Bezugeprele (im voraus zahlbar) шопаШсћ RM 1.— frel Наив (elnschllefiUch RM. 0.20 ZustellgebUhr AM)esteniii%en der Zeitungr fUr den nachfoigenden Monat werden nur echrlftllcb und nur Ws 26. đee laufenden Monala angenommen
Nr. M.
Kralnburg, đMi 10. Juli 1943.
Najtežje sorjetske zgube
Globok vdor v položaje pri Bjelgorodu in južno od Orla -že v prvih urah je bilo 300 oklopnjakov in 637 sovjetskih letal uničenih - 17 britansko-ameriških letal sestreljenih - Devet ladij s 53.000 hrt potopljenih iz sovražnih konvojev
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. julija objavilo:
V prostoru pri Bjelgorodu in južno od Orla so tudi včeraj spodleteli hudi napadi, ki so jih vršili Sovjeti z zelo močnimi, že več tednov pripravljenimi skupinami. Temu nasproti so prešle nase čete, ki jih je učinkovito podpiralo zračno orožje, same v napad. Uspelo jim je, globoko vdreti v sovražne položaje in prizadeti sovražniku najtežje zgube. Samo čete vojske so uničile ali s strelnimi zadetki onesposobile za premikanje nad tristo oklopnjakov, deloma najnovejšega sloga.
Tudi v zraku so se nad tem bojiščem razbile srdite bitke z močnimi skupinami flovjetskih letal. Dne 3. in 6. julija je bilo v zračnih bojih po protiletalski obrambi pri samo 41 lastnih zgubah se s t r e 1 j e-nih 637 sovjetskih letal, med temi veliko število bojnih letal. Močmi bojni odredi zračnega orožja so s trajnim učinkom bombardirali oskrbovalne	letališča
in naprave železniških postaj v sovražnikovem zaledju.
Od ostale vzhodne fronte poročajo le o obojestranskem živahnem delovanju izvid-
niskih in udarnih čet. Letalske nemške pomorske bojne sile so potopile pod kavkaško obalo tri ladje s skupno 1700 brt iz sovjetskega zavarovanega konvoja z novimi pošiljkami.
V Sredozemlju so močne sovražne letalske skupine nadaljevale a svojimi napadi na obrežje Sicilije. Sedemnajst britansko-severnoameriških letal so uničile nemške in italijanske sile zračne obrambe.
v pretekli noči je malo sovražnih vzne-mirjevalnih letal odvrglo brez načrta iz velike višine nekaj razatrelnih bomb nad Zahodno Nemčijo. Nastala je majhna škoda poslopjih.
Nemške podmornice so v Atlantskem in Sredozemskem morju v boju proti močno zastraženim konvojem in posamič plovečim ladjam potopile devet ladij s skupno 53.000 brt ter eno tovorno jadrnico.
nasprotni napad razbil ofenzivo Sovjelov
Berlin, 9. julija. Ce je bilo mogoče v prvih urah novih hudih bojev na srednjem odseku vzhodne fronto sestreliti nad 300 sovražnih oklopnjakov in 637 bojnih letal, dokazuje to dejstvo, da so hoteli Sovjeti iz Kurska udariti z močno ofenzivo in prodreti v Ukrajino. Ta sovjetski načrt ni nov, kajti že zadnja sovjetska ofenziva na srednjem in južnem odseku je to nameravala. Dočim so dosegli na vsej ostali vzhodni fronti krajevni boji po načrtu izvedeno iz-ravnanje frontne črte, je ostalo mesto Kursk in z njim široko izbočeni lok proti zapadu v rokah sovražnika. Bilo je pričakovati, da bo sovjetsko vodstvo nagroma-
{Sovjetski zelo razčlenjeni pležofj predrl
' Nad 400 sovjetskih oklopnjakov uničenih - Sovjeti so zgubili 193 letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. julija objavilo;
V prostoru pri Bjelgorodu in južno od Orla 80 se vršile včeraj hude bitke oklopnjakov, med katerimi so čete vojske, protiletalsko topništvo, oddelki bojnih letal zračnega orožja in onih za boj iz bližine uničili več ko 400 sovjetskih oklopnjakov. Sovražnikov na globoko razčlenjeni položajni sestav smo predrli v žilavih bojih po gozdih in vaseh. Oddelki bojnih letal zračnega orožja so podpirali operacije vojske v napadu in'prizadeli nasprotniku visoke zgube ljudi, ■ težkih orožij in prevažanega materiala. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo nad bojiščem v srednjem odseku vzhodne fronte uničili 193. sovjetskih letal. Oberfeldwebel StralJl, Flugzeugfiihrer v nekem oddelku lovskih letal je v treh dneh izvojeval 25 zračnih zmag. 13 lastnih letal pogrešamo. Cilj nočnih napadov zračnega orožja 80 bile sovražnikova skrivališča čet, železniške zveze in oskrbovalna oporišča v globini prostora.
Od ostale vzhodne fronte ne javljajo nobenih omembe vrednih bojnih dejanj.
Na obrežju Sicilije so nemške in italijanske sile zračne obrambe uničile 16 bri-tansko-severnoameriških, večinoma večmo-tornih letal. Nad Atlantikom in ob otoali Rokavskega preliva smo sestrelili štiri nadaljnja letala.
Pri nočnih vznemirjevalnih napadih sovražnih letal so bila nad zahodnonemškim obmejnim ozemljem odvržene posamezne bombe, ne da bi povzročile omembe vredno ikodo.	_______
Nevtralnost švedske
Stockholm, 9. julija. Švedski zunanji mi-nisteor Giinther je govoril pred domačinsko organizacijo švedskega pokrajinskega mesta Granna. Izjavil je glede trenutnega političnega položaja Švedske in Severa, da se švedska politika načeloma sploh ni spremenila. Ta politika ima slej ko prej za cilj, da vzdrži popolno nevtralnost Švedske v m#danji svetovni vojni in se brani, če treba t orožjftm 7 roki, proti veakemu napadu na
zunanjo in notranjo svobodo Švedske in proti vsakemu poskusu zaplesti švedsko v vojno. /
Čeprav ni mogoče ugotoviti nobenega poskusa od inozemske strani, da spravi švedsko od te politike, to še ne pomeni, da je nevarnost minula. Švedska je, čisto geogra-fično vzeto, tako blizu vojnega pasa, da se nikakor ne moremo čutiti varne.
11000 Amerlkanccv utonilo pred Rendovo
Tokio, 9. julija. Devet japonskih pilotov se je vrglo s svojimi z bombami naloženimi letali pri Rendovi na odkazane jim cilje ameriških prevoznih ladij in so umrli pri tem junaške smrti. Kot sedaj sporočajo je imela vsaka izmed potopljenih prevoznih ladij po okoli 3000 brt. • Zato so najbržc zgubili Severoamerikanci v prvih petih dnrh bojev za Rendovo okoli 11000 mož.
dilo tukaj močne napadne sile in izrabilo trenutno ugoden letni čas za ofezivne operacije. Kot so ugotovile nemške poizvedbe, je bilo pričakovati neposredno to ofenzivo odn. se je že začela. Ko so zato nemške poizvedovalne čete obtipale sovražne postojanke, se je sprostil sovjetski ofenzivni sunek, ki je vedel končno do uničenja močnih so-vražnil sil in je prinesel zgoraj omenjene presenetljivo visoke številke sestrelov.
Očividno se nemško vodstvo ni zadovoljilo s tem velikim in hitrim obrambnim uspehom, temveč je začasno ohromitev sovjetske napadne moči izrabilo za to, da pod-vzame samo nasprotni napad. Pri tem se je posrečil, kot poroča vojno poročilo, presenetljivo globok vdor v sovražne postojanke.
Ne smemo misliti, da je tak nasprotni sunek v globino sovražnih ofenzivnih priprav brez hudega odpora in nasprotnega napada. Nasprotno morajo biti boji hudi in ostri in šele v nadaljnjem poteku se bo videlo, če je pričakovati s tem bistvenih sprememb frontne črte. Sedaj pa je že gotovo, da so nemške čete 4. in 5. julija že svojo glavno bojno črto pomembno prestavile naprej tako južno od Orla, ki predstavlja severno obratno točko kurskega loka, kot tudi severnovzhodno od Bjelgoroda, kjer prehaja kurski lok na jugu zopet v ravno frontno črto do položajev ob Miusu. To pomeni pomembno oslabitev sovražnih ofenzivnih akcij, tako da se že "lahko govori v zvezi s težkimi sovražnikovimi zgu-bami o popolnem razbitju sovjetske ofenzive. V kolikor bo nemški nasprotni napad zmogel ta prvi uspeh razširiti v globino sovražnikovega nastopa in izrabiti očividno oslabitev nasprotnika za lastne ofenzivne operacije, morajo pokazati prihodnji dnevi.
BoljseiKki mnošlveni umori Ikrajincev
Smrt s strelom v tilnik - Prebivalstvo se vali na kra| morišča
Kovno, S), julija. Na zapadnem izhodu mesta Vinica v generalnem okraju Zi-tomir so bili odkriti obsežni mnostveni grobovi. Napravljeni so bili v letih 1938 do 1941 in vsebujejo po previdni cenitvi več tisoč po GPU umorjenih Ukrajincev obojega spola, med njimi tudi številne otroke. Uradna izkopavanja so se že začela in, jih bodo pospešili. Najdba mrtvecev pri Vinici ni manj grozno odkritje, kot dosedaj mano najdišče v gozdu pri Katinu. Pod visokimi sadnimi drevesi prostranega vrta, ki meri 1 hektar, so naleteli na nič manj kot 30 mnoštvcnih grobov.
Zemljišče je bilo leta 1938. zaseženo po NKWD in obdano s tri metre visokim, gostim plotom iz desk. Od tega časa prebival stvo ni moglo videti tega zemljišča. Po prihodu nemških čet je začelo ta plot-po dirati za kurjavo. Sadni vrt se jc zdel po polnoma nespremenjen, napravljeno je bii samo strelišče.
Med prebivalstvom razširjene govorice p napotile oblasti, da zemljišče pobližje pre išče. Začelo se je kopati, kar je vedlo do izkopa več eto trupel v letih 1038, 1939,
deloma tudi šo kasneje po NKWD umorjenih Ukrajincev. V odkritih grobovih so bila nagromadena trupla in okostja pomor-icnih. Mokra tla so deloma zadrževala raz-■rojevanje.
2e več dni se vali prebivalstvo Vinice in /i okolice na kraj morišča na bivšem ozemlju NKWD. Mnogi so že spoznali med najdenimi deli oblek nesrečnih žrtev lastnino •vojčev, ki so že davno zginili in o katerih je prebivalstvo domnevalo sprva, da se nahajajo v sUbirekih ujetniških taboriščih.
8. Jahrgang.
Nagrajeni skrunilcl cerkva
Rim, 9. julija. Vatikanska poročevalska služba v sredo sporoča, da je ustanovila Velika loža prostozidarjev, katere predsednik je Roosevelt, Specialni sklad za razdelitev nagrad onim letalcem, ki lahko dokažejo,
da so bombardirali cerkve.
*
Sicer tako oprezna vatikanska poročevalska služba je s tem poročilom uradno razkrinkala največjega zavratnega morilca in skrunilca kulture pred vsem svetom. V brezkončnem seznamu kršitev prava in brutalnosti poživinjenega pohabljenca iz Bele hiše ni smelo manjkati nagr&jenja tega najostudnejšega načina vojskovanja. Roosevelt, ki se nič več ne sramuje stanja totalne moralične propasti, je sedaj ožigosan, da je splošno odgovoren za tolpo najbolj bojazljivih morilcev in ■ skrunilcev kulture, ki s cinično krutostjo še nagraja najbolj podla sramotna dejanja in izbruhe sovraštva do narodov še z zlatom. Kje v svetovni zgodovini bi se moglo najti slično malopridno nasprotje? Ce je njegov sobandit Nelson še pred nekaj dnevi izjavil, da je bilo razdejanje kolnskega doma »čudovito obvestilo« in da »nudi krasno možnost de-moralizirati sovražnika«, govori iz njega samo peklenski glas onega najvišjega prostozidarjev, ki z naslado dirigira svoje bombe na žene in otroke, da se izpolni židovska beseda sv. piama, da se razkrope možgani otrok po oglih hiš. Zločinstva, radi katerih se je zgrozilo vse kulturno človeštvo, lahko stopnjujejo naše sovraštvo v neizmernost, ostali svet se bo pa obrnil proč poln brezmejnega at uda. __L. H. •
Težki boji od Bjelgoroda do Kurska
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. julija objavilo;
Iz uspešnih krajevnih napadnih podvze-tij nemške pehote v bjelgorodskem odseku so se po močnih sovjetskih .nasprotnih napadih razvili v teku včerajšnjega dne hudi boji na tleh in v zraku, ki so se razširili do prostora severno od Kurska in katerih silovitost se do te ure vedno bolj stopnjuje.
Pri ponovnih sunkih proti obrežju Sicilijo so utrpele skupine britansko-amerikanskih letalcev včeraj znova težke zgube. Nemško in italijansko zračno orožje je sestrelilo vsega skupaj 51 sovražnih letal, med njimi pretežno štirimotorne bombnike.
V zadnji noči je močan odred nemških bojnih letal z bombami težkega kalibra napadel pristaniško ozemlje v Bizerti.
Pri sovražnikovih nočnih vznemirjevalnih poletih nad Severno in Severnozahodno Nemčijo so po odvrženih posameznih bombah nastale le majhne stvarne škode.
„USA trdnjava židovstva"
Tokio, 9. julija. »Tokio Simbun« ugotavlja v svojih razmotrivanjih o priliki dneva neodvisnosti USA, da narod Zedinjenih držav danes nima več povoda praznovati ta dan, ki je posvečen spominu po Lincolnu zagovarjanih idealov neodvisnosti in svobode. Ti ideali, ki so bili nekoč deležni pritrjevanja celega sveta, so se že davne umaknili v USA židovskemu kapitalizmu in židovski politiki, ki hoče zavladati vsemu svetu. Pravica do življenja in zahteve posameznih narodov so židovstvu pri tem popolnoma nevažne. Tako vidimo za sedanjim usodnim vojskovanjem proklete roke mednarodnega židovstva, čegar trdnjava #o USA.
Pred prehranjevalno krizo v USA
Lizbona, 9. julija. Postavitev prehranjei valnega diktatorja je ponovno zahteval agrarni odbor reprezentančnega doma kljub odklonilnemu zadržanju Roosevelta. Odbor utemeljuje svoj predlog s tem, da grozi Ze-dinjenim državam ueodna prehranjevalna kriza.
stran 2. — Stev. 54.
KARA WANKEN BO T«
Sobota, in. julija lSf43.
Zračni teror britanska iznajdba ^ Churchiil in Roomevelt pred sodiščem zgodovine
Plameneča obloiba proll kriicem
MDIplomatlsdie Korrespondenz" k Bell luijigi o Izključni krivdi Angllle glede bombne vojne
Berlin, 9. julija. Die »Deutsche Diplomatische Korresponđenz« (»Nemška diplomatska pisma«) je zavzela stališče k Beli knjigi Zunanjega urada % listinami o izključni krivdi Anglije glede vojne z bombami proti civilnemu prebivalstvu in opozarja na to, da se povsod, kjer imajo še kaj smisla za zakone dostojnega vojskovanja, sprašujejo po smotru te brezsmiselne uničevalnosti. To vprašanje se stavi tem nujneje, čini razločneje svetovna javnost vedno spoznava, da čisto vojaški nčinki uničevalnosti na noben način nimajo in nikoli ne morejo imeti pomena za odločitev vojne.
Zavestne britanske laži
Angleži in Amerikanci se danes ftiroko-ustijo v javnosti s tem zračnim terorjem in se delajo tako, kot da bi sami verovali v to, da imajo ž njim v rokah sredstvo, da bodo vseeno še zase izsilili zmago nad Evropo. Opažajo pa tudi, da jim tega nihče na svetu ne verjame in da jih to sredstvo osami od vseh, ki so si doslej prizadevali, da v tej vojni ne potegnejo z nikomur. Zoper to osamitev hočejo sedaj v Londonu in Washingtonu nastopiti s tem, da skušajo opravičiti uporabo zračnega terorja. Angleško jn amerikansko vojskovanje je torej v zadregi. Na eni strani se v svoji slepi uničevalnosti noče odreči zračnemu terorju, ker ga smatra za sredstvo, s katerim se lahko bojuje proti v Evropi na novo ustvarjenim dejstvom. Na drugi strani bi se radi moralično oprali. Zaradi te zadrege je razumljiva v Veliki Britaniji in v Zedinjenih državah iznešena hinavska trditev, da je Nemčija bila tista, ki je pričela z zračnim terorjem proti civilnemu prebivalstvu. Te trditve sp ena kakor druga napačne. So zavestne laži. Zračni teror je čisto britanska iznajdba.
Povzročiteljstvo docela pojasnjeno
Zunanji urad je iz tega razloga imel povod, da je objavil vse v svoji posesti nahajajoče se spise, ki so sposobni popolnoma pojasniti po Britancih in Amerikancih načeto vprašanje, kdo je začel z zračnim terorjem. Bela knjiga je razdeljena na tri oddelke. Prvi del obravnava mednarodna pogajanja, ki so se vršila pred vojno v cilju v kolikor največje omejitve zračne vojne. Iz zapisnikov izhaja, da se je Nemčija vfed-no znova potegovala za popolno prepoved metanja bomb in zahtevala odpravo bombnih letal ter da se odpovedo izdelovanju plinskih, strupenih in zažigalnih bomb. Kažipot za to je bil Fiihrerjev govor v državnem zboru dne 17. maja 1933.
Vodeči Angleži so mnenja, da so bombni napadi na civilno prebivalstvo sredstvo, ki se mu bodoča vojna ne more odpovedati. Niti v mirni dobi se Anglija ni hotela odreči tej metodi. Žid Bassoon, državni pod-tajnik za zračno plovbo, je dne 9. marca 3934. 1. izjavil pred Spodnjo zbornico, da Royal Air Force (kraljevska zračna sila) ne more imeti samo te naloge, da bi se bojevala proti kobilicam ali odvrgla volnene odeje, ampak tudi v zraku »dela policaj složno s človekoljubom«. Isto prepričanje je zastopal tudi Baldwin, ki je dve leti prej vzkliknil; »Treba je, da ubijemo več žena in otrok ko sovražnik, če hočemo varovati samega sebe«. Da ta v mirni dobi proglašena načelna izpoved Angležev za zračni teror v vojni ni nameravala ostati zgolj teorija, pojasnjujejo razgovori, ki so se vršili med britanskim in francoskim generalnim štabom od začetka marca 1938.1., torej 1% leta pred začetkom vojne.
Na drugi strani je vlada Reicha, nadaljujoč svoja pred vojno storjena prizadevanja, počlovečiti zračno vojno, izdala po izbruhu vojne številne ukrepe, da izdejstvi to misel. Temu nemškemu zračnemu vojskovanju v prvem letu vojne je posvečen drugi del Bele knjige, ki obravnava zlasti zračno vojno na Poljskem, Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Iz objavljenih listin izhaja, da bi bilo tako Varšavi, kakor Rotter-damu lahko prihranjeno bombardiranje iz zraka, da ni sovražnik teh mest napravil za trdnjave in jih kot take branil.
FUhrerJevega poziva niso poslušali
Tretji oddelek Bele knjige daje popolen pregled nemško-angleške zračne vojne. Prikazuje se, da 30 britanska letala mesece in mesece napadala civilne objekte v Nemčiji, ne da bi nemško vojskovanje začelo s povračilnimi ukrepi. Se januarja 1940. L je bilo oboroženi sili dano povelje, ki je iz rečno prepovedalo zračne napade na britansko matično deželo. Sele aprila 1940. je nemško vojskovanje vodilo računa o tem, da M M Trdili britaoabl Mjgadl na (dr*Mi
objekte po točno določmem načrtu. .Vtis te ugotovitve je bil tako velik, da je bil v poročilu oborožene sile z dne 15. aprila 1940 izrecno omenjen. Tudi zdaj Nemčija še ni udarila nazaj, temveč čakala še do 20. julija 1940. Dne 19. julija je med tem Fiihrer v govoru pred državnim zborom še enkrat »pozval k pameti, tudi v Angliji«. Strahopetni odgovor na to je bil, da so bile odvržene britanske bombe na Goethejev dom v Weimaru in na Bismarckov mavzolej v Friedrichsruh. 26. avgusta 1940 se*je začela prva serija britanskih zražnih napadov na stanovanjske četrti državnega glavnega mesta. Ko so prenesli osem takih napadov, je nemško zračno orožje prestopilo k temu, da je sedaj napadlo tudi London. Fuhrerjevi govori z dne 8. novembra 1940., 11. marca 1941. in 4. maja 1941. so pred vsem svetom obrazložili nemško stališče.
Zedinjene države so poostrile teror
V	trenutku, ko se je začelo evropejsko obračunavanje z boljševizmom, se je tudi zopet začel britanski zračni teror. Sedaj #0 ga podpirale tudi Zedinjene države z materialom in kmalu tudi z moštvom. Toda šele po vstopu Zedinjenih držav v vojno, je stopila zračna vojna v svoj današnji stadij. Bela knjiga pokaže, kako so se politični in vojaški vodje Velike Britanije in Zedinjenih ' držav medsebojno vzpodbujali k vedno brutalne jšim metodam bobardiranja proti civilnemu prebivalstvu.
V	Beli knjigi sestavljen pregled o nastanku in razvoju zračnega terorja daje o vprašanju krivde najpopolnejše pojasnilo, kar ga sploh da misliti. Zbirka listin dokazuje, da je zračni teror posledice že dolgo v naprej premišljenega načrta, uničiti kulturna mesta v Nemčiji in Italiji, da v vsej Evropi. Sodobnikom, kakor poznejšim generacijam je zbirka listin Bele knjige plameneče obtožba proti krivcem. Churchill in Roosevelt se tukaj postavita pred sodišče zgodovine. Enkrat za vselej je ugotovljena njuna izključna odgovornost za brezumno barbarstvo njunih prostaških načinov vojskovanja.
Not prostaški zločin britanske tajne slnžbe
Sikorski je strmoglavil z letalom
KatInskI opominjevalec odstranjen po želji Židov Iz Kremlja
Stockholm, 9. julija. Po poročilu britanskega ministrstva za zračno plovbo je prišel Sikorski ob življenje na krovu britanskega bombnika, s katerim je malo časa prej zapustil Gibraltar. Letalo je strmoglavilo in se raztreščilo na tleh. Pri tej nesreči se je ubila tudi Sikorskijeva hči.
Zadnje žrtve Katina Berlin, e. julija. Svet, ki je v n^tetih primerih spoznal metode britansliega' Secref Service ja, ni presenečen zaradi nenadne smrti načelnika "organizacije poljskih emigrantov Sikorskega. Sikorski, ki se je bil izza Katina vedno bolj zameril Britancem in Sovjetom, je bil, kakor je bilo pričakovati, po Angležih čisto navadno odstranjen. Doletela ga je usoda Darlana in nešteto drugih, ki se niso popolnoma podvrgli angleški volji.
Poročilo o dozdevni letalski nesreči, ki 80 ga Angleži razširili šele nekaj časa po-
zneje, jo tipičen manever prikrivanja, ki ga nihče ne vzame zares in ki kvečjemu spominja na svoječaauo zadevo francoskega guvernerja Chieppa, ki se je tudi »ponesrečil« z letalom na poti v Sirijo. Sikorski in ž njim tako zvani načelnik generalnega Štaba general Klimecki, ki je istočasno prišel ob življenje, sta bila —> o tem ni nobenega dvoma — odstranjena po želji zidov iz JCremlja-. Oba sta zadnji "irtvi Katin«..
Stimo Poljake je doletela smrt Neposredno po tem, ko je strmoglavilo letalo, v katerem so se nahajali Sikorski in njegovo spremstvo, so zaznali tukaj za čudne okoliščine, ki jasno dokazujejo, da je bilo strmoglavljenje letala namerno povzročeno. Opozoriti je treba na to, da so prišli ob življenje samo poljski potniki, medtem ko so se pilot, ki je očividno delal po naročilu angleške tajne službe in ostali člani posadke rešili s padalom.
Kako |е Sikorski prišel ob življenje
Dopolnilno poročilo londonskega ministrstva za zračno plovbo pravi, da so se skupaj s Sikorskim in njegovo hčerko ubili tudi vezni častnik londonske vlade s kabinetom poljskih emigrantov in mnogi visoki poljski častniki in politiki. Po poročilih iz španskega mesta La Linea, od koder so lahko opazovali padec, je znenada prenehalo delovanje vseh štirih motorjev letala hkrati nekaj minut po vzletu od gibraltar-skega letališča, bombnik je takoj zgubil višino in kmalu nato kakšnih sto metrov od morskega obrežja dalje z mogočnim eikajo-čim plamenom treščil ob tla. Vlada poljskih emigrantov se je podvizala, neposredno po. zaznanju Sikorskijeve smrti v seji »preskusiti položaj«, na kar je bil Stanislav Mikoloczy začasno poverjen, da vodi posle »ministrskega predsednika« naprej. Dosedanji vojni minister general Jukiel je prevzel urad soubitega načelnika generalnega štaba poljskih bojnih sil v pregnanstvu.
Dobrodošla nesreča
Vsekakor vzbuja pozornost, da so tako naglo zopet zasedli mesti, ki sta se bili izpraznili po smrti Sikorskega in njegovega načelnika generalnega štaba. Ne manj omembe vreden je čas teh smrtnih primerov. Ko je bil Sikorski v zvezi z mnoštve-nim- umorom v Katinu nastopil proti Sovjetom, BO bili v zadnjem času živahni spori glede poljske vlade v pregnanstvu, ne na ladnje spričo aktivnosti, ki jo je razvijp Sikorski na Bližnjem Vzhodu, kjer se, kakor znano, ta čas nahajajo iz Sovjetske unij: evakuirane poljske čete generala Andersa. Ж Londona M Шкогвквшн postila tla ačA«
no prevroča. Vsekakor se je pred nedavnim posvetoval v Beirutu s svojim tamošnjim veleposlanikom Romerjem, ali naj preloži »sedež svoje vlade« iz Londona v Kairo ali ne. Angleška vlada je Sikorskemu spričo njegovih diferenc s Kremljem jasno priporočala, naj zapusti angleško glavno mesto, kjer bi njegovo nadaljnje bivanje ondi obremenjalo britansko-sovjetske odnošaje. Temu je hotel Sikorski ob danih prilikah ugoditi, ni pa nagibal k temu, da bi se, kakor je to London zahteval, za vsako ceno sporazumel a Sovjeti. Sikorski je nasprotno pri svojih razgovorih na Bližnjem Vzhodu zahteval prijaznosti Sovjetov. Vsaj 150.000 poljskih žena in otrok bi morala Sovjetska zveza osvoboditi. Tako je postal Sikorski vedno bolj kamen spotike. Iz vsega tega se vidi, da je smrt načelnika poljskih emigrantov dobrodošla i Sovjetom i Britancem. Zaradi smrti Sikorskega sta London kakor Moskva v enaki meri vesela. Posebnega pomena je v tej zvezi še dejstvo, da so se razgovori Sikorskega s konzularnimi in diplomatskimi zastopniki vlade v pregnanstvu na Bližnjem Vzhodu vršili v Beirutu pod najstrožjo kontrolo britanskih tajnih policistov. Sikorski je bil pri tem dovolj nepreviden, da je odMonil sleherno noniiSč«nie v polisko-sovjetskem sponi.
Sikorskega 80 svarili Veliko pozornost so vzbujala v Londonu azkritja v ponedeljek, ki se tičejo smrti Sikorskega. Reuter je namreč objavil, da so Sikorskega svarili od raznih strani, naj avojoga potovanja ne nastopi. Dobil je več svarilnih pisem, med njimi tudi od članov katineta. Ti ao fa ivaa&l
Pri ponovnem iiepehu obrambe nemSkcHltaU-janske zračne obrambe na Sredozemlju 5- julija je udeleženo nemško zračno orožje z 22 sestreli. 0(J teh so uničili lovski letalci 1&, protiletalsko topništvo pa 7 sovražnih letal.
Od 1 marca do 80 junija 1943- so potopile po »Massiageru« italijanske pomorske in zračne bojne sile na Atlantiku in Sredozemskem morju 48 sovražnih trgovskih ladij s skupno 388.000 brt. Skoro vse prevozne ladje so bila polno naložene z blagom.
Hude zračne bojo v Sredozemlju označuje posebni dopisnik severnoameriške radijske družbe za boj zračnega gospostva. V zadnjih treh dneh so Imeli bombniki opravka z nemškimi lovskimi letali v vedno večjem številu. Kot roji sršenov so se zakadila lovska letala osi na leteče ameriške trdnjave.
Mlnletrekt pri dsednlk X,ojo se je sestal ▼ eoiianu z osmimi malajslciml sultani- Razgovar-j alt 80 se v vrhovnem stanu poveljnika japonske zasedbene armade. Sultan Ibrahim la Johurja je imel nagovor, v katerem je zagotovil v imenu vseh malajskih sultanov pripravljenost do sodelovanja z Japonsko.
Uvoz masti iz Prekomorja v Švico je tr»» nutno popolnoma ustavljen, tako uradno ob-■ javljajo v Bernu. Trenutno še ni pričakovati časa, ko se bo posrečilo dobiti za take prevoze zopet navlcerte-
Avstralski parlament je bil v ponedeljek razpuščen. JMove volitve so razpisane na 2. avgust.
»Frit Folk« je tolmačil Izumetničeno In nenaravno veselje, s katerim so se spomnili v Londonu dneva neodvisnosti USA. Ob tej priliki po angleškem časopisju razširjeno hvar llsanje je izzvalo, kot ugotavlja Ust iz Osla, naravnost mučen učinek
Nič manj nego 462000 delovnih dni so zgubili v Angliji v preteklih šestih mesecih radi izostanka delavcev, tako poroča »Dally Ex-pres«. Primera pokaže, da je bilo v prvih petih mesecih leta 1943. 194 stavk več kot lansko leto.
Po poročilu londonskega »News Chronicla« se je na okrožnico, kako si predstavljajo Kanado po vojni, odločilo skoro 50% vprašanih Kanadcev za to, da se izloči njihova dežela iz angleške državne zveze.
Po poročilu iz Tangera povečava živahno delovanje komunistov v Severni Afriki neugodje Francozov In muslimanov. Od prihoda sovjetskega odposlanca se vedno bolj veča bolj- ' ševiška agitacija.
1700 tonskega severnoameriškega' rušllca »String« Je torperdirala in potopila v pomorski bitki pri Novi Georgljl japonska podmornica, sporoča mornariško ministrstvo USA v torek popoldan.
Heimat
Sovjetski veleposlanik v Iranu je predal an-glo-amerišklm oblastem memorandum, v katerih se dolže Angleži in Severnoamerikanci, da gre pri Sovjetski zvezi dob*v)Jenciti vojnetti materialu za star, že v afriški vojni rabljen in v egiptovskih vojaških delavnicah popravljeni material.	, Vlada USA namerava ustanoviti kolonialno ministrstvo za južno Ameriko, kot sporočajo iz dobro poučenih krogov Washlngtooa. Iz tega izhaja, da bo vsa južnoameriška celina nekega dne degradirana za kolonijo Zedinjenih držav.
Zaloge petroleju so na Vzhodni obali USA porabili, tako da pri zastoju dobav ni moči Izbegniti motnjam dela v vojni Industriji poroča »Philadelphia Record«. V mnogih primerih niso niti mogli odpeljati proizvodov iz kraja radi pomanjkanja gonilnih sredstev.
V imenu milijona ladjedelnišklh delavcev so najavile največje strokovne organizacije zahteve po zvišanju plač v USA, da se Izravna za 80 odstotkov podraženje živil.
Sultan Muley Ben Tuaeff iz Francoskega Maroka je nenadoma preložil svojo prestoiico radi osebne varnosti iz Rabata v Fez- Sultana smatrajo novi gospodarji Francoskega Maroka za nezanesljivega in zvestega prijatelja pred kratkim v Lizbono pobeglega prejšnjega francoskega generalnega rezidenta Noguesa.
Avstralske ladjedelnice In suhi doki so po »Tlmesu« tako zelo preobloženi s popravili ladij, da ne morejo niti misliti nove gradbe lam dij, ne. kar so stavili velike nade-
stopom potovanja posebno opozarjajoč na to, da vsebuje potovanje osebne nevarnosti zanj. Tudi od druge strani so Sikorskega prosili, naj svojega življenja na noben način ne stavlja v nevarnost.
čungkinške zgube v 6. vojnem letu
Tokio, 9. julija. Za jutrišnjo 6. obletnico izbruha kitajske vojne podaja cesarski glavni stan celokupni uspeh operacij prete-čenega leta na kitajskem ozemlju. Po tem je zgubil sovražnik okoli 458.000 mrtvih, 245.000 ujetnikov in ubežnikov in 270 letal. V japonske roke je prišlo med drugim okoli 1100 topov, 4500 strojnic in 16.000 brt ladij. Japonske zgube označujejo a 8261 mrtvimi in 44 letali.
!
Novi uspehi v boju м Bendovo
Tokio, 9. julija. Glede bojev za Rendovo poročajo, da je bilo pri nekem japonskem zračnem napadu 4. julija potopljenih, pet prevoznih ladij in deeet čolnov za izkrc*' nje. Nadalje je bilo uničeno taborišče teriala.
Verlax und	NS. Qauverlae und DruckiTpl
Karnten. GmbH" Klagenfurt — VerUgslelter
Dr. ИаЛ HeiUim Ubl WebrdieMt), — Haui mdirMtleker: FrW^em НопМТмип. —i Swad Nr. 1 кШИ».
Iter
s
Bsmsfag, 10. »ТчП 1943.
K7-BAWANKEN BOTE
Seite 3. — Nr. 54,
Sdiwere Panzersdtlathfen Im Raum von BJefgorod undf Orel
Ueber 400 Panzer vernichtet
Das ieindliche liefgegliederle Siellnngssystem durchbrochen
Au; dem Fuhrcrhiuptquarti^r, 8. Juli. Dts Obcr-kommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Raum von Bjclgoroc' itnd sudlich Orel kam м gestcrn zu sdiwercn Panzerschladiteii, in deren Ver-lauf durch Truppcn de* Hčere«, durdi Flakartillerie, КашрГ- nnd Nahkampfgesdiwadcr der Luftwaffe mehr als 400 sowjetiidhe Panzer тег-D i ch t e t wurden.
Das feiodliche liefgejliederu StcIIungssYstem wurdc in zahen Wald- und Dorfkampfen durdi-
usskaMwo

KURSK
миетсу« WOR
(MKd*

tudemank WHiOnn

. Д NWw&iy
^vHijtkk
Мепт
WpR«SCHILOW6RAO
Wnstaim MRlOWKiK
rohrer In eincm J«gdj;eechw«đer, crrinj an drei Ta-gen 25 I.urisicge. 13 eigene Flugxeuge werden vcr-niiBt. Nachtangrlffc der Luftwaffe richtetcn tidi gegen TruppenunterkQnfte, Eiisenbahnverbindungcn und Nachsi^ubstiitzpunkte des Frindei in der Tlefc dea Raumes.
Von der Qbrigen Ostfront werden keine nennene-werten Kampfliandlungen gemeldct.
Im Kflstenraum Sixilien* vemichteten deulsdie and Italienisdie Luftverteidigungskrifte 16 britiach-nordamerikanische, melst oiehrmotorige Flugzeuge. Cber dem Atlantik und an der Kanalkiiste wurden Tier weiteii/e Flugzeuge abgeschossen.
Bel nS^tlidien StSrangriffen weniger feindlidier Flugzeuge wurden im weitdeutachen Grenr.gebiet тег-cinzelte Bomben, ohne mennenKwerten Sciiaden id Teruraadien, abgeworfen.
Neue rumanisdie Minister Im Amt
rd. Bukarest, 9. Juli. (Eigenbericht.) Der neue Minister fiir Landwirtschaft und Domanen Jon Marin iibernahm am Dienstag die Leitung des Ministeriums. Der bisherige Landwirtschafts-
minister Aurelian Pana gab in seiner Absdileds-rede einc Obersidit Uber die waiirend der Staats-fiihrung des Marsdiaiis Antonescu auf iandwirt-.scliaftlidiem Gebiete geieistcte Arbeit und der dabei erzielten Erfolge. Am Dienstag trat audi der an Stelle des zuriidtgetretencn Ministers Danuiescu ernannte Arbcitsminister Enescu an die Spitze seines neuen 'Wirkungskreises. Er erklarte sidi bei der Amtsiibernahme als iiber-zeugter Antiangcr der nationalen Gemeinsdiaft,
Zwei neue Eichenlnublroiger
Aut dem Fiihrerhauptquartier, 9. Juli. Per FQhrer verlieh am 4. Jull das Eidienlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an KapitSn-leutnant Karl Emmermann, Kommandanten eines Unterseebootes, als 256. Soldaten und an KapitSnleutnant Werner Henke, Kommandanten einea Unterseebootes, als 257. Soldaten der deutsdien Wehrmadit.
Neue RitterkreuztrSger
Berlin, 9. Juli. Der Fiihrer verlieh d«s Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes en Oberlcutnant d. R. Klaus F a u ! m ii 11 e Г. Kompaniefiihrer in einem Gcbltjislagerrcjiment. — Der Fiihrer verlieh ferner auf Vorschlag d*s Oberbefehlshabers der Luftwaffe Reichsmarschali Goring das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an Oberleutnant Gey, Staffelkapitan in (Inetn Kampfgeechwader.
Jeder USA-Versuch stoBt auf starkste Abwehr
Japanisdier Lultangrifl aul Port Darwin - тојо besudit Thailand und Indodiina
Kampffreblet zwhwhen Orel und Bjelgorod
brochen. КашрГ- und Nahkampffliegcrgeschwader der Luftwuffe onterttutzten die Angriffsoperationcn des Heeres nnd fGgten dcm Gcgner hohe Verluste an Mensdien, schweren Waffen und rollcndem Material zu.
In heftigen Luftkampfen und durch Flakabwchr wurden fiber dem Kampfraum im mittleren Ab-»dinitt der Ostfront 193 Sowjetfiugxeuge Tarnlditet. Oberfeldwebel S t r a B I, Flugzeug-
,,Japan wird Immer stMer"
Stodiholm, 9. Juli. „Japan wird von Monat zn Monat etarker", echreibt die USA-Zcitschrift „Look". Sachverstandige der Vereinigtcn Staatcn scicn der Ansidit, daB Japan nidit durdi Flotten- und Luft-ttreitkrSfte alleln besiegt werden кбппе. Japan habc Jetzt mchr als fflnf Mlllioncn Mann unter den Falinen tind konoe weitere Millionen mobilieieren. „Look" welst welter darauf bin. daB die Japaner in groficr Zahl bewaffnete Handclsjchiffe auch auf Korea, in der Mandschurei, in Hongkong, in Manila, in Saigon vnd in Bangkok baucn.
Snox will wieder In Japan landen
tc. Genf, 9. Juli. Nach Meldungen avs Washington erkliirte Marincminigter Knox in einer Rede, die nordamerikanische Flotte mache Dampf auf. urn In Kichtung Japan In See zu stechen. Dicse lange Rcisc hat mit dcm Bcginn der britisch-nordameri-kanischen Offensive am 30. Juni ihren Anfang ge-nommen. Auch General Auchinleck. der neue Mili-tarbcfchlshebcr fiir Indien versicherte in einem Interview, daB die britischen Truppcn fiir den An-griff gegen Japan vorbereitet seien.
Bis zum Augenblick hat die von Knox vor-hereitete Offensive allcrdings noch keine eicht-barcn Erfolge gezeitigt. Es mag daher noch einmal daran erinnert werden, daB es Marineministcr Knox war. der vor Beginn der Feindscligkeiten gegen }«pan prahierisch verkiindcte; daB die Bezwingung dieses Inscireiches eine Angelcgenhcit von 90 Tagcn «ein wiirde. Diese 90 Tage diirften schon etwai teichlich iibcrschrittcn lein.
Neue NIederlage Roosevelts im Senat
hk. Stodcholm, 9. Juli. Nach einer tagclangen keftigen Debatte hat sich der USA.-Senat erncut gegen die von Roosevelt vorgeschlagene Gewahrung УОП bundesstaatlichen Subvcntionen an ^die Farmer Tnit 33 gegen 31 Stimmcn ausgesprochen. Roosevelt hatte dieses Gcsetz als Grundpfeiler des Anti-inflatioasprogramms der Regierung bezeichnet. Gleidizeitig beechloB der Scnat mit 36 gegen 29 Stimmen die Wirksamkeit jener Finanzkorperschaft, die bieher die Subventionen an die Farmer aus-teilte. oicht mehr zu verlangern. Die Entscheidung etellt proktisch ein Verbot fiir die Regierung dar. In Zuknnft irgendwelche Subventionen mit dcm %weck einer Senkung der Lebensmittclpreise auszu-lahlen.
Audiinledi verspridit Sensatlonen
osch. Bern, 9. Juli. (Eigenbericht.) General Audiin-Icck, der kiirzlich zum „Kriegrmini.ster" und Leiter der Truppenausbildung in Indien bestimmt wurdc. iprach jetzt turn erstcnmal vor der Offenilichkeit yon dcm USA-Anspruch auf das Obcrkommando audi flber Indien. Bekanntlich bat Auchinlcck den zum Vizekdnig emannten General Wavcll nicht als Ober-befehlshaber uber Indien ersetzt. Dieser Posten blieb bisher tmbesetzt nnd wurde von der USA-Presse teil-wcise sehr ongeniert fiir die Vereinigtcn Staatcn je-fordert.
Audiinledt erklarte ictzt, seitdem er aidi nun lin-Jere Zeit In Indien tufhalte, habe sich .etwas Sen-•ationelles" ereignet, n&nilich die Ankunft groBerer tmerikanischer Land- onti Lnftstreitkrafte. Dicse .,Sensation" 1st der Welt allcrdings sdion »eit Mo-naten bekannt, zumal USA-Blatter eingehende Be-tichte braditen fiber die Methodea, mit d:ncn sich 8ie amerikanisehe MilitStverwaltung der indischen Hafen bemSditlgt hatte. Wenn letzt Aodiinlcdt vor 'đer englisdien Fresse In Delhi auf diese ..Sensation" zurfidcgriff, ,0 war dies ein redit primitivcr Vcrsudi. die Japaner zu ersdircdcen. Es entspracb wohl nur dem Wunsdie, eine Reditfertigung dafiii %u geben, daB er nidit auf alien Gebieten Nachfolgci Wavellf in Indite wurdc.
rd. Tokio, o. Jull. (Ei^ener Funkberidit) Die Lan-dunj dcr USA-Streltkrafte. auf der vnn den Japanem beaetzten Insel Rcndova, die sich. lapaniscben Ве-richten zufolge, unter groBen Verlusten auf amcri-kanisdicr Seite vollzoj, wurde mit zwei japanischen Luftangriffen auf Port Darwin und andere wichtige Orte des australi.schen Fcstlandes beantwoitet. Das Kaiserlich japanische Hauptquartier meldet 2^rsto-rungen an kriegswichtigcn Aniagen. AuBcrdcm werden Angriffe der Japanischcn Marincluftwaffe auf die auf Rcndova gelandetcn USA-Truppen bckanntgegeben, die offcnbar von groBter Wirksamkeit warcn.
Zu den Gcsdiehnissen im pazifischen Raum .'chreibt die japanische Zeltung „Yomiuri Hochi": ,,Wir sind der festen Uberzeugung. daB Ereignissr dieser Art die mllgemeine Lage in k einem neenenswerten Urn-fang beelnflussen konnen." Das Blatt bemchlieBt «eine Ausfuhrungen mit dem Bemerken, daB die von den Amerikanem mit groBem Liirra angckundigte Sommeroffensive im Pazifik schon im Anfang auf groBcn Wlderetand gcstoBcn sei. Japan habe seine Stiitzpunktc im Siidwestpazifik verstiirkt, BO daB (cdcr fcindliche Offensivvcrsuch auf immer starkere Abwehr stoBen werde. Obcr diese Tatsache sdieint man sich auch in London klar zu *ein. Die ..Times" gibt zu, es handle sidi bei den jetzt eingeleiteten Operationen nur um einen Versucb
Unbeeintrachtigt durch die kriegerischen Ereig-niese setzt Japan gein Befriedungswerk des groB-ostasiatischen Ranmes fort. Aus diesem Grunde be-suchte Ministerpriisident General Tojo Thailand, Indochina und Schonan (Singapur), wo er Bespre-chungcn mit den fiihrenden Mannern der Regierung hatte. Nach eincm amtllchen Kommunique war der Zweck der Reise, die Vorbereitung fur die Einfiih-rung einer neuen Politik in den siidlichen Zonen zu besprechen.
Das wichtigste Ergebnis de' Besprcchungen zwi-' scben Tojo und dcm thailiindischen Ministerprasiden-ten diirfte die Riickgabe von mchreren malaiischen Staatcn sein, die zu Thailand gehiirten. ehe sic von den Englanders dem malaiischen Staatenbund einver-leibt wurden. Es handclt sich um die nordlichen malaiischen Staaten Kedah. Perak, Kclantan und Trengganu, ferner um die beiden Schan-Provinzcn Skengtung und Mongpan. Diese Riidtgabe •ledcutet einen wichtigen Schritt auf dem Weg zur Neuord-nung Ostasicns, wie auch die Toklotc Presse vom Montagabcnd vermerkt. Es wird auBerden mit groBter Genugtuung verzeichnct, daB die Besprechungen des japanischen Ministerprasidenten in Bangkok erncut die Bestatigung fiir die Ancrkennung der Un-abhangigkeit Thailand^ lieferten.
Verwirrung in London uber Sikorskis Tod
Man befiirđitet Auseinanderfallen der Exilbewegung - SllforskI wurde aufgebahrt
tc. Stockholm, 9. Juli. Der pidtzliche Tod General Sikorskis hat in London vollige Verwirrung ausgelost. Dieselben Blatter, die vor kurzer Zeit Sikorski und die polnlsche Emigran-tenregierung hcftig angegriffen hatten. widmen dcm Toten nunmehr warme Nadirufe, in denen die Befiirchtung ausgesprochen wird, daB die polhische Exilbewegung nun ganzlich auseinanderfallen konne.
Den zu Sikorskis vorlaufigen Nachfolger er-nannten Leiter der polnischcn Bauernpartei, Stanislaus Mikolajozyk, bezeichnet man allgemein als einen schwachen Opportunisten, der aber trotzdem als Sikorskis endgUltiger Nachfolger gelte. Im allgemeinen laBt sich fcststellen, daB man in maBgebenden englischen Kreisen die Entwicklung vornehmlich aus dcm Gesiclitswinkel der polnisch-sowietisclicn Krise bctrachte. Auf jeden Fall halte man es nicht fiir unwahrschein-lich, daB der Tod Sikorskis eine tiefe und weit-gehende innere politische Krise innerhalb der polnischen Emigrantcn und unter den verschiede-
nen Emigrantcngruppen auslosen diirfte,
*
Vigo, 9. Jull, In diplomatischen Kreisen wird die Tatsache, daS auch in London die Ober-zeugung vertreten wird, daB es sich bei dem angeblichen FIugzeugungliiA nicht um einen tech-nischen Unfall handelte, mit Eifer diskutieri. Die Tatsachen eines Sabotagcaktes, die durch weitere Nachrichten aus Gibraltar iibrigens be-statigt werden,. konnen auch in London nicht mehr geleugnet werden. Man habe es dort auch besondcrs peinlich empfundcn, daB dcr Verdacht aufgetaucht sei, dcr englische Gchcimdienst habe seine Hand dabei Im Spiel gehabt.
Um dicsen Eindruck zu verwischen, wurden
nun von London aus diskrete Andcutungen ver-breitct, die auf eine sowjetische Urheberschaft .ichlieBen lieBen. Diesem Zweck hatten auch die merkwiirdigen Meldungen gedient, dali von pol-nischer Seite Sikorski vor seiner Reise gewarnt eworden sei.
■ Ober den Hergang der Flugzeugkatastrophe 1st In London noch Immcr die offizielle Version bekannt, wobcl betont wird, daB der angeblich schwerverletzte Pilot der englischen Maschine noch immer nicht vernehmungsfahig sei. Die Lciche Sikorskis wurde in der Kathcdrale von Gibraltar aufgebahrt.
Churchill gibt keine Auskunft
Stockholm, 9. Juli. In Beantworhing einer Unterhausanfrage nach dcm Tode des polnischen Emigrantcngcncrals Sikorski erklarte Churchill, er sei nicht in dcr Lage, Irgcndwelche Infor-mationen uber die Ursache des Flugzeugungliicks abzugebcn.
Benesch am Todestag Sikorskis in London
tc. Stockholm, 9. Juli. Im Augcnblick des Todes von Sikorski 1st nach schwcdischcn Meldungen der Anfiihrcr der tschechischen Emigrantcn Dr. Benesch wieder In London aufgetaucht und riistet sich anschelnend, nach dem Ver-schwinden seines polnischen Rivalen die erste Geige unter den Emigranten In London zu »pielcn. Der plotzliche Tod Sikorskis und die sich daraus ergcbcnde Verwirrung in den Eml-grantenlagern in London machen eine Vertagung dcr gcplanten Moskaurcise Benesch' notig, da auch der KremI gegcnwartig gegeniibcr der Entwicklung in den Londoner Emigrantenkreisen elnc abwartendc Haltung einzunehmen schclnt.
2000 Iraner iielen britischen Bomben zum Opfer
Ein merkwiirdlger Bewels der englisdi-amerikanisdi-bolsdiewlstlsdieii „Eintradit"
fk, Stockholm, 9. Juli. (Eigcnbcrldit.) Dcr Im Siiden Irtns lebende Kaschgaistaram, dcr sich tcjen britische Obcrgriffe zur Wchr setztc. soil nach den Anweisungcn des Oberbefehlshabers det englischen . Be.satiungstruppon sy.iteraatisch aus-gerottet werden. Zu diesem Zweck wurde in den letzten Tagcn ein groBangclcgtes Kesseltreibcn gegen die nur mangelhaft bcwaffneten und daher fast wehrlosen Kaschgais veranstaltet. Durch Luftwaffen-vcrbande wurden mchrcrc Zcltlagcr des Stammcs iiberfellen und sogar Dorfer unter Maschinen-gcwehrfeuer gcnommen. Wie das skandinavlscbc Telegrammbiiro aus Ankara meldet. sind den britl-schin Bomben Uber 2000 Kaschgais zum Opfer gc fallen.
Auch in Teheran haben sich die Spannungen verstiirkt, da die iranische Regierung den maBlosen Ferdernngea Jer Englander und Soviet« nicht mehr
Yom Glaiiben
Gedanken eines Frontsoldaten
Ich meine nicht den Glauben, der hier in der Sowjetunion jahrzehntelang still den Bolechewismus ertrug und jetzt ebenso stilt seine Heiligenbilder wieder hervorholt und, nachdem er sich heimlich umgeschaut hat, das Kieux schlagt.
Ich meine auch nicht jenen Glauben, von dent die Soldaten des Weltkrieges sprachen, der nach einem faBt, wenn die Kugein pieifen.
Ich meipe den Glauben des deutschen Soldaten dieses Krieges. Es ist der Glaube, der mit den deutschen Heeren marschiertf im Herzen jedes einzelnen, unbewuBt, ohne Worte, aber doch da. Der nicht nur im Her^ zen ruht, sondern den ganzen Menschen er-fiillt. Der nicht gelehrt wird und kein Dogma ist, sondern einiach lebt.
Denn dieser Krieg ist die Fortfiihrung dea Kampfes der ersten SA.-Manner in den Salen und auf den Stralien Deutschlands.
Mit demselben Glauben, mit dem damals eine Handvoll Manner mit den bloBen Fausten eine Vbermacht in die Flucht schlug, schlagt heute das ganze detttsche Volk mit den besten Watien den Bolechewismus aus Europa hinaus.
Das ist unser Glaube: An die Richtigkeit unserer ewig alten und ewig jungen Idee, Und an ihren Sieg.
Wir tragen diesen Glauben in unserem Blut. Es ist der Glaube, der in Wahiheit Berge versetzt: er fiihrte den Fiihrer mit seinen Getreuen zur Macht, er lieB uns Not und Elend im Reich besiegen, und er luhrt uns ip die»em Kriege bis zum schlie&lichen Sieg!
Obgelr, Heinz Blanke
,,Mi6verstandnis»e" beseltigen miiwe. Wie weit eoklie i.MiSverxtitndniAse" zuweilen g eh en- dawi erinnert eine Londoner Mel('ung dw schwediedien ,,РоШе1в Degbkdet". die das MiStrauen des Kremls gegeniiber den Plutokratcn mit den Егч fahrungcn in Iran begriindet, wo „die gehciflie Веч »etzung dea Lendes eine gauze Reihe blutiger Intermezzi unter den verbiindeten Truppcn zur Folga hatte". Mit der von „News Chronicle" vor-(egaukelten ,,Eintracht" der Alliiertcn in TeheraK hat ee algo wesentlich andere Bcwandtnisse, ak de« Blatt eeinen Leeern weUmachen will.
nachkommcn kann nnd eich deshalb einer iinSeret schwicrijien Lage gejeniiberaleht. Geradezu wie IIoHd mulct es daher an. wenn ausjerechnet die Zusammenarbcit" der Briten, Amcrikaner und Bolschcwisten von der Londoner ..News Chronicle" als Beispiel hinsesteilt wird. Truppen ailer drel Alliiertcn marschierten Scite an Seite durch die StraSen Tcherans- echreibt das Blatt, und fiihrt schlieBlich als Bewels ihres •.kameradschaftlichen" Vcrhaltnisses an. die Amcrikaner lieferten den ^owlets Kricgsmaterial. das auf dcm Transport 'iurch Iran von britischen Truppen beechiitzt und ichlieBlich von den Bolschcwisten sur Welterleitung ДП die Front Ubernommcn werde.
Dieses Bild einer ..relbungslosen Zusammen-arbeit" ist doch nur trtigerisch, denn „News Chronicle" riihmt Teheran echlicBlich auch al* Obuiigefeld «ioer neocB Diplomati«, 4i« tšglich
Italien-Besuđi Mihal Antonescu
Rom, 9. Juli. Der stellvcrtretcnde Minister-prasidcnt Rumaniens, Mihai Antonescu, traf nach einer amtlidien Mitteilung am 29. Juni als Gast der italienisciien Regierung mit seiner Begleitung in Italicn ein. In Venedig wurde cr v6n Unter-staatssekretar Bastianini vom italienisdiea AuBenministcrium und weitercn hdhcren Be-amten des italienischen AuGenministeriums und den Spitzen der stadtischen Behorden empfangen. Am Nachmittag fand eipe erste lange Bespre-chung zwischcn Minister Antonescu und Unter-staatssekrctiir Bastianini statt. Am Abend des 30. Juni begabcn sich die rumanischcn Giiste im Sonderzug nach Forli. Minister Antonescu be-suchte dort am nachstcn Morgcn die Graber dec Eltern des Duce sowie Bruno Mussolinis. Er begab sich sodann nach Rocca delle Caminate, wo er vom Duce empfangen wurdc. In Anwesen-heit von Unterstaatssekretar Bastianini hatte Minister Antonescu eine lange und herzliche Aussprache mit dcm Duce. Die rumanischc Ab-ordnung vcrliefi am Abend des 1. Juli Forli, um sich nach Rom zu begeben. Am 2. Jull, den Minister Antonescu in privater Form in Rom verbrachte, wurde dcr rumanische Staatsmann vom italienischen Kronprinzcn empfangen. Ara 3. Juli begab sich Minister Antonescu mit seiner Bcgleitung nach San Rossore, wo ihm Konig und Kaiser Viktor Emanuel eine Audlenz gewahrtc,
Der Palastkradi in Washington
Stockholm, 9. Juli. Der Strelt der beidcn Roosevelt-Kreaturen Henry Wallace und Jesse Jones, die Ihrem Hcrrn und Meister alle Ehre machen, ist in eine neue Phase getreten. Wie aus Washington gemeidet wird, hat Handels, minister Jones jetzt die Beschuldlgungen del Vizeprasidenten Wallace „dcmentlert", daB die Wiederaufbau- und Finanzkorporation, deren Vorsitzender Jones ist, das Programm des Amtee fiir die Wirtsdiaftskriegfiihrung zur Beschaffung strategisch wichtiger Rohmateriallen verzogert habe. Jones beschuldigt Wallace dabei „einci gewlssenlosen Taktik, die aus Bosheit, versteck^ ten Anspielungen, halben Wahrheiten und glat-ten Unwahrheiten besteht". "Wenn die Politik dcr Wiederaufbau- und Finanzkorporation, nach Moglichkeit mit dem privaten Unternehmertum zu verhandeln, den Handelsminister der Kritik von Wallace unterwerfe, so konne er, Jones, das nicht tlndem.
Die aus Bosheit tind glatten Unwahrheiten bestehende gewissenlose Taktik, die der schimp-fende Jonei hier Wallace vorwirft, solite In den USA doch elgentlich nidit to erregen, 1st sie doch — von Roosevelt angefangen — die bevorzugtc Taktik der fanzen Mrdamerikanisdien Juden-cliqo#.
Rrite 4. — Nr. 54.
KARAWANKKN BOTE
Ein RUsel des Films:
Waium laufen die Rader verkehit? /
Von Leo LOtch
Jedem KInobesucher wird es schon aufge-fAllen seln, diafl die Rfider von Wagen oder Autoe etwas ganz Paradoxes auffUhren: ele laufen nfimllch etatt mlt der Beweguogericb-tung gegen dlese. Ahnllches konnten wir auX der »Fllmmerlelnwand« auch bel Radern von Maschlnen oder bel Propellern der Flugzeuge beobachten, die Ihre Drehrlchtung oft wechsel-too.
Die Erklttrung hlerftir let einfacher, ala man annehmen m&chte. Das Bild auf der Leinwand lat Ja keln wlrkllch bewegtee, sondem eine rascbe Aufelnanderfolge von auQerordentUch kui-z dauemden unbewegUchen Augenbllcks-blldem, die In Zeltabatttnden von 1/24 Sekunden aufeinanderfolgen und dadurch dem Auge, das BO kurze Zeitabatande nlcht mebr aufzu-Ipsen vermag, d^n Elndruck elner gleichmK-Blg ablaufenden Bewegung vermltteln.
Wenn wlr ein umlaufendes Rad In der Na-tur betrachten, so 1st es dabel eln wesent-llcher Unterschled, ob ee Spelchen hat (man kann auch den Flugzeugpropeller in erwelter-tem Sinn hler anfUhren), oder ob es aus elner glatten Schelbe besteht. Im zweiten Fall квп-nfen wlr, da dem Auge jeder Anbaltspunkt fehlt, schon bel elner eehr m&Blgen Anzahl von DrehTingen nlcht mehr feststellen, nach welchef Selte slch die Schelbe elgentllch dreht. Ja, bel elner sehr glatten Schelbe kOnnen wlr bel hohen Umdrehungszahlen Uberhaupt nlcht mehr mit GewlBhelt sagen, ob Sie slch Uber-hfiupt dreht oder nlcht. Bel elnem Rad mlt Spelchen aber kOnnen wlr die Drehrlchtung bel nlcht zu hohw Umdrehimgszahl en den einzeln slchtbaren Spelchen eehr gut beetlm-men, wfihread bel sehr rascher Drehung die einzelnen Spelchen wle zu elner glatten Schelbe zusafiimengeechmolzen erschelnen.
Wle wlrd nun eln solches Rad eich auf der Fllmlelnwand darbleten? Eln glattee Rad wird auch hler glatt erschelnen und die Drehrlchtung bel hoher Drehzahl nlcht erkennen lassen. Bel elnem Rad mlt Spelchen aber wer-den wlr sehr bald die elngangs erwtthnte Er-schelnung des RUckwttrtslaufens feststellen konncn. Nehmen wir nun an, daS slch eln Rad mlt 12 Spelchen so drehe, daU es In jeder Sekunde sewel Umdrehungen macht. Wird nun dieses Rad — wle ee praktlach Im. Film der Fail Ist — Immer nach je 1/24 Sekunde abgebildet — so sleht es jedesmal genau glelch aus, denn in 1/24 Sekunde hat das Rad 1/12 der Um-drehung ausgefuiirt, und da es 12 Spelchen hat, mlissen die Spelchen wleder genau en (lerselben Stelle stehen wle vorher- Das i at bel kurzer Uberlegrmg wohl elnzusehen. Die Ab-blldungen des umlaufenden Rades, die In Zeit-abstiinden von 1/24 Sekunde zustande kommen, unterschelden slch also to nlchts von denen eines ruhenden Rades. Das slch imter den ge-gebenen Voraussetzungen mlt 2 Umdrehungen In der Sekunde bewegende Rad wlrd also auf der Leinwand anschelnend gKnzllch etlll-stehen.
Nun nehmen wir den Fall an, daS slch das Riad nlcht genau mlt 2 Umdrehungen je Sekunde bewegt, sondem zum Belsplel mlt 2%. Dann werden die aufelnanderfolgenden Bllder nlcht mehr genau glelch seln, sondem die Spelchen werden slch jeweils etwas nach vom gedreht haben, und zwar um ebenso viel, als wenn dae Rad mlt ^4 Umdrehung je Sekunde gelaufen w&re Ein Rad, das slch also rascher als mit der krltischen Drehzahl von 2 Umdrehungen je Sekunde bewegt, wlrd slch auf der Leinwand langsam vorwM^rts zu dre-hen scheinen.
Dementsprechend umgekehrt verl&uft die Erschelnung, wenn slch das Rad langsamer als mlt 2 Umdrehungen je Sekunde dreht.
Nehmen wlr die Umdrehungszahl mlt 1% je Sekunde an, dann werden die Spelchen nach ^/z4 Sekunde noch nicht ganz dte Stellung elngenommen haben, die zum Elndruck des stlllBtebenden Hades fUhren wtlrde, sle werden jeweils gegen dlese Stellung noch etwas zurUckblelben. Dae Rad wlrd slch also anschelnend nach rUckwftrts drehen-
EJlne Uberlegung eagt una, daQ der Elndruck dee stUlatehenden Rades nlcht nur bel elner Drehzahl von 2 Umdrehungen je Sekunde ent-stehen muB, sondern auch dann, wenn dleae
Drehzahl die Gr6£e 4, 6, 8 und so fort er-relcht, wenn also slch das Rad In Vj4 Sekunde um eln ganzee Vielfaches dea Wlnkela zwl-schen zwel aufelnanderfolgeodea Spelchen dreht. Immer etwas oberhalb aller dleser Drehzahlen wlrd slch das Rad auf der Leinwand vorwarts, etwas unterhalb dleser Dreh-zahlen rUckwftrts bewegen. Wenn also die wlrkliche Drehzahl der Rttder auf der Fllmlelnwand slch ttndert und dabel elne der krltischen Drehzahlen etwas unter Oder Uberschreltet, werden slch die Rader, je nachdem, rUckwftrte oder vorwarts drehen, kelnesfalls aber werden wlr auf dlese Weise die tatsftchllche. Bewegung der Rfider auf der Leinwand su Qeslcht bekommen.
Magenlragen /
Unser Wis sen um die Ernfthrung unserer Vorfahren relcht welt bis in die gxaue Vorzelt zurUck. Berelts vor ungefAhr 15000 Jahren wurde In alien Kulturiandem der Erde Ge-treide angebaut. Ursprllnglich mag man die GetreidekBrner noch roh gegeasen haben, dann rostete man ale und achlleBllch lemte man, sle auf. Relbestelnen zu Mehl zu mahlen und daraus auf glUhenden Stelnen Bftit zu backen. Das Flclsch wurde am SpleQ gebraten oder In Hdhlen gerauchert. Ganz allmfthUch zUch-tete man aua den Wlldpflanzen die verschle-densten Gemlisearten he ran. Erbsen, Sauboh-nen, Llnaen, Rettich, Raps und RUbsen wurden schon um etwa 2 000 v- Chr. bel unaeren ger-manlschen Vorfahren angebaut. Auch Milch und Butter spielten in ihrer Ern&hrung achon frUhzeltlg elne Rolle.
Zu elner wahren Meisterschaft ip der Zu-bereltung der Spelaen brachten ea die ROmor, denen die Leckerbiasen dreier Erdteile zur VerfUgung standen. Vor keinem Mittel scheck-ten ale zuriick, um Spelaen sclunackhafter zu machen. Man blendete z. B. Wachteln, um sie besaer stopfen zu kOnnen brach jungen Tauben die Beine, diamlt sie durch Be-wegungslosigkeit fetter wUrden. Ja, der Kaiser Domltlan soil elnmal mitten in der Nacht den Senat zu elner Sltzung berufen haben, nur um Uber die Zubereltung elne a Fi-schea zu beraten. FUr alle ihre kullnarischen HerrUchkelten verwendeten die R6mer Brot-scheiben als Teller, und dlese mlt Bratensaft getrankten Brote bildeten die Nahrung der Sklaven.
DemgegenUber war die KUche des Mlttel-alters Uberaua elnfOrmlg, schon alleln deshalb, well die meiaten Zutaten und GewUrze damala noch unbekannt oder sehr teuer waren. Pfeffer diente nur zu medlzlnlschen Zwecken, Salz und Zucker waren liberaus koatbar, Schokolade, Tee, Kaikao und Kaffee zu Beglnn des 19. Jahrhunderta fUr die Massen uncrschwlngllch. Kartoffeln kannte man noch nićht, GemUse wurde wenig gegeasen. Da Fleisch und vor allem die Eler billlg waren, hlelt man alch hauptsactjlich an dlese Nahrungsmlttel.
Mit der Entdeckung Amerlkas kamen vlele neue Nahrungsmlttel nadh EurSpa.' TUnter ihnen solite vor allem die Kartoffel elne wahre Umwalzung in der Emahrungsvvelse der ftrmeren Bevdlkerungsachlchten hervor-rufen- Da mlt der Entdeckung neuer Erdtejle zugleich ungeheure RelchtUmer In die weat-europftlachen Lander stromten, war eln e^-neutes Schlemmerleben — vor allem In Frank-relch — die Folge, An den FUrstenhOfen suichte man alch gegenaeltlg mlt den erlesen-sten Gerichten zu Ubertrumpfen. KUnstler, Po- ■ Utiker urid FUraten beachKftlgten alch mlt der • Zubereltung der Spelaen und von Ludwlg XV. wlrd berlchtet,« er habe mehr Interesse fUr die Zusammensetzung aelner Mayonnalsen ge-zelgt ala filr die aelnes Mlnlsterrates.
Waa una besonders an der Emahrungswelae vorlger Jahrhunderte auffftllt, let die allge-
Unsete Emfihning tm Spiegel dei Jahdmnderte
melne grotSe BBfreudlgkett- So erz&hlt z. B. die Chronlk, daB Ludwlg XtV. bel elner eln-zlgen Mahlzeit gewShnlich vler Teller Suppe, elnen ganz en Fasan, eln jungea Huhn elaen Teller Irlsch-Stew, zwel Schnltten Schlnken, Frlichte und KonfltUren verzehrte. Bel groBen GastaSblera wurden bis zu 30 G&nge servlert. In den reichen bUrgerllchen H&usem verstand man ebenso relchllch zu essen. Zehn verschle-dene G&nge galten als gang alltdgllch. Um die EB- und Trlokfreudigkelt anzuregen, ver-fiel mam auf die seltsamsten Gertchte- Man splckte z B. BrathUhner mlt Herlngen — eine Zueammenstellung, die uns heute fast imvorstellbar erschelnt- AJlerdlnga eel auch nlcht verschwlegen, daB Im QegensatB hlerzu gerade bei der &rmeren BevOlkerung oftmals groBer Mangel selbst an den allemotwendlg-sten Nahrungsmitteln herrschte.
Und unaere heutlge Em&hrung? Wir easeri bel weltem nicht mehr So vlel wle unsere Vorfahren — dafUr aber werden auch alle satt! Zumindest gilt das fUr Europai! Unsere Mahl-zelten Bind zwar Im Lauie der letzten Jahr-zehnte wenlger umfangrelch. dafUr aber ab-wechslungsrelcher, gehaltvoller und — wle unsere moderne Emtthrungslehre festgestellt hat — vor allem auch vlel gesUnder geworden.
Wahre Unwohrscheinlichkeiten
Die Buchstabenzahl des abesslnlachen Alphabets wtlrde fllr 10 Alphabete tibllchen Formats ausrelchra, denn es umfaiBt 262 verschle-dene Lettem. Das >k< 1st belsplelswelse drel-mal vertreten.
Im letzten Jahrzehnt slnd die Gipfel des Hl-malaJa-Masslvs um durchschnlttllch drel Meter hOher geworden. Die Elngeborenen halten das fUr Rache der GBtter, die WelBen fUr MeB- und Beobachtungsfehler.
In Mazedonlen tragen die reichen Bftuerln-nen noch heute bis zu 27 UnterrOcke Uber-einander. Alle haben verschledene tradltlons-bedlngte Muster, gewaschen werden sie durchschnlttllch alle 10 Jahre elnmal.
Zwel Prozent aller Diamanten, die in den Mlnen von Klmberley gewonnen werden, wer-đfen von den Arbeitem versehlnekt,' die We Stelne aus der Absperrung herausschmuggeln woilen- Durch Rontgen flndet man melst dlese Stelne wleder.
Den Weltrekord im Z&hien halt der New Yorker Anwalt T. Geoffreys. Er hat es fertig-gebracht, auf Grund elner Wette die Zahlen von 1 bis 24.846 hlnterelnander aufzusagen. Dann schlief er ein.
In elne Unlvereitatskllnik wurde eln Mann mlt einem Nleskrampf eingellefert- Er nieste trotz Anwendung von Betiiubungsmitteln mehrere Stunden hlnterelnander, Insgesapit 1250mal. Dp.nn verlor er das BewuBtsein durch einen BluterguB im Gehirn.
Hawailsch wird heute nur noch von 30OO Menschen verstanden, von 220 Menschen nur mehr gesproichen.
Mein kleines schwaizes
Ich wohne drauBen In der Vorstadt, dort, wo die H&UBchen achon klein imd die GKBchen eng werden- Von dem Feneter des enmutlgen Alt-Wiener Hauaes aehe ich in den Garten. Die Sonne echelnt ifichelnd auf die blUhenden вашпе imd duftenden Blumen herab, Irgendwo im Haus elngt ein Kanarienvogel der Sonne entgegen und eln Fliederbaum guckt neugle-rig mit sehien BlUten in mein Zimmer- Dort wohne ich und fUhle mich gllicklich. Wenn ich durch den dunkien Hausflur gehe und vor da* Hauetor trete, sehe leh eln klelnea GttB-chen mlt ktsinen H&usem, vor denen cicb meletene ein klelner Garten lagert- -
Ala Ich elnmal aus dem Haus trat und die blUhenden VorgJtrten bewunderte, vernahm ich pUitzlich kiagUches Miauen- Ich eah mich um und gewahrte in der Tomlsche eln klelnea, •chwarzes Kfttzchen. Ob ea weggelegt worden let, von elner Katze vertragen worden war — Ich habe es nle erfahren кбппеп- Damale jedoch nahm ich mich des Flndllngs an, zog Ihu bel Milch auf imd nannte Ihn wegen ael-BOB' achwarzen Felles »Murll<.
Ala mein kleines achwarzes Kfttzchen grfl-Ber geworden war, erlebte ich vlel Freude an Ihm. Morgena sprang es auf mein Bett, kau-erte slch an melne Schulter und weckte mich durch aein wohligea Gebrumme. Untertags, aofem Ich zu Hauae war, folgte es mlr auf Schrltt und Tritt, und wenn Ich stehenblleb, lehnte es slch achnurrend an meinen FuA. SaB ich vor dem Schreibtlsch und arbeitete, so lag Murll auf der Schrelbtlschplatte und dBste vor slch hln. Manchmal sah Ich von der Arbeit auf und bllckte zu Murll, die pietzlich Ihren Kopf hob und mich schl&frig anbUnzelte. Mlr war es	alg ob ale mir unmerkUch zu-
nlckte und datnlt sagen wollte: Angenehm let es bei dir, so nihlg und friedllch-
Murll und Ich lebten elne lange Zelt glUck-Uch und ziifrleden in dem stlllen, vertraumten Alt-Wiener Наш- GlUckllch und zufrleden, bis Mb elne# Tag** ato* Угаи kencanlemt«. Zine татОЛхм, вМт ТШ1 m* *ald«K Вмг
TTfrtiyfill on / Шпе Tietgeschichte AbUlauliwll / von Robert L Bcnonlecki
dunkien Augen, mlt elnem elgeiiartig schwUlen ParfUm. Damals verbrachte ich selten mehr melne Frelzelt dahelm, Murll vergaB Ich ganz und lebte nur noch fUr dlese Frau. Wenn Ich bei ihr war und wenn sie mich unter halb geschlossenen Lidern ratselhaft lachelnđ an-8ah, war alles, ailles um mich versunken- Wenn Ich daxm hclmkam und mlr Murll freudlg ent-gegengelaufen kam, wollte Ich sle streicheln. Doch Murll beschnupperte melne Hand, machte pietzUch elnen Katzenbuckel, strfiubte das Fell und verkroch slch in dem entfern-testen Winkel des Zimmers.
Und pietzlich merkten wlr ea beide, Murll und Ich, daB zwlschen una eine Entfremdung elngetreten war. Unser Verhftltnls war nlcht mehr das alte- Elnea Tagea kam die Frau, die mein АПев bedeutete, unerwartet zu mlr auf Bcsuch. Wortlos sah ale slch In melnem Helm um, ruhlg und abschatzend, sagte nlchts, wo ich doch so gern etwas gehOrt hatte. Itgend etwas, ware es auch nur eine Bemerkung ge-wesen, etwa: »Schdn hast du es hler« oder ahnllches. Das elnzlge, was sie nach ISngcrer Pause aagte, war: »Die Katze gehdrt nlcht auf einen Tlsch«. Nun war Ich selbst von dem ' Anbllck elner auf einem Schrelbtlsch llegenden Katze pelnllch berUhrt- Ich ging zu Murll und wollte sie vom Schrelbtlsch herunterholen. Doch Murll muBte wohl melne Absicht erraten haben, denn plStzlIch sprang sie auf den Boden, rannte auf die Frau zu, sprang an dleser hoch und hakte sich mlt ihren Kral-len in das Kleld. Die Frau schrle auf, doch ehe ich die Katze noch erwipchen konnte, hatte sie von der Frau abgelassen und war durch . das off ene Fenster in den Garten geflUchtet-
Ala Ich spat abends ver&rgert nach Hause kam und die Katze auf dem Schrelbtlsch «r-bllckte, bemBchtlgte alch melner plCtzlIcher Zom, Ich packte die Katze belm Genlck und nehleuderto Ble auf den Bodnn. Oletch dflrauf war Ich Uber melne Brutalltat ehrlich erschrok-k«a. Murli mah mich lange verwundert an.
und Млм Scbuld b«wuftt Damn
verkroch ale sich still unter dem Schrelbtlsch- Nun tat mlr Murll leld, Ich wollte sle wleder versOhnen • und versuchte, ale aus ihrem Versteok hervorzulocken- Aber Murll kam nlcht hervor. Nachdem noch elnige Versuche erfolglos blleben, Heft ich Murll m Ihrem Versteck. NBchsten Tag gofi Ich Milch ftlr Murll auf eine Tasse, doch Murll kam nicht- Ich suchte sle In der ganzen Wohnung, im Garten, im Haus, Murll war verachwun-den...
Wochen waren vergangen. Wochen voll Blt-terkelt und Enttauschungen. Die stolze Frau hatte sich von mlr abgewaadt, melne kleine, schwarze Murll war von mlr fort gelaufen, ich war verlassener denn je. Aber dae Spltsame war, daB ich den Verluat der stolzen Frau bald verschmerzt hatte, wahrend Ich an Murll im-merfort denken muBte. Wenn Ich belm Schrelbtlsch ваВ, glaubte ich feat, daa Geschnurre melner Katze feu hiSren — aber wenn Ich auf-blickte, war nlchts zu sehen-
Elnes Tages, Ich befand mich auf dem Helm-weg und wollte gerade In den Hausflur tre-ten, kam mir eine Katze entgegengelaufen und blleb plcltzUch erachrockeu stehen. Auch Ich war steh'engeblleben — und erkannte zu melner Freude melne Murll. Ich lockte sie mlt den sUBesten Kosenamen, doch Murll wlch mlr scheu aus- Aber Ich lieB nicht locker und lockte welter. Da kam Murll langsam auf mich zu, streckte vorslchtlg Ihr Kdpfchen und be-roch lange melne Haoid. Und dann kam sle langsam ganz zu mlr, rleb ihren RUcken an melnem Fu8 und brummte behaglicb, wahrend ich sie wleder streicheln durfte- Ja, ich durfte melne kleine, sfhwarze Katze wleder atrei-chPln! Ich war Ubex'glUckllch! PiOtzllch lief Murll In das Nachbarhaus und kam kurze Zelt spater zurUck, im Maul etwa* Schwaizes, Zappelndes — eln kleines KKta^ea. Behut-9 am legte Murll das Tierchem zu m$inen FUQen und rleb slch wWer z&rtUch an malnem FuB- Nach elner Welle nahm Murll wleder 'hr .lungas ins Maul und t rug es Ins Nachbar-.)aus- iSeuglerig folgle ich der Katzeumutter und sah, wle es zu elner Klste ging und das Jung# hiwWagt#. Vor Лк ЖМл акгк ШтЛ
Samstag, 10. Jul! 1C!S.
(Iht&tr SCHATZKAStLEIII
42osegger-'^yi^otte
KItine Nšchiesa zum 25, Todeslage
Wir haben weder Zelt zum Phlloso-phleren noch zum TrSumen, weder Zelt zum Untersuchen noch Klagen; von Felnden lun-geben, helBt heute unsere natlonale unaera bUrgerliche, unaere hilusllche Pfllchti'auf der Wacht seln. Auf der Wacht seln, daB unserer Nation keln Unrecht, kelne Schmach wider-fahre, daB unser Volk keln ftuBerer Felnd echadige und keln. Innerer entzwele, daB imsera guten deutschen, der Kultur eatsprechendea Bitten In Gesellschaft und Haus nicht durch fremde verdrfingt oder frelwllllg vertauscht werden, daB dae geslttete treue deutsche Leben in seiner Kraft und In selnen Ehren bleibe.
(Eln Vater an eeinen Sohn)
*
Die Pesgimlsten slnd farbenbllnd: sle sehen dae Blau des Glaubens, d&s GrUn der Hoffnung, dae Rot der Llebe nlcht. Ihr Seelemauge hat
den grauen Star.	(Martin der Mann)
*
Wie aia der Erde die beste Frucht, so kommi uBs oft aue dem Volke der Arbeit die best#
Lehre.	(Bergpredi^)
*
Vemichten kann elnen nicht der Schmerz, denn er will gehellt seln, nicht die Schiild, denn sie will gesUhnt eeln — nur die Stumpf-heit, denn sie will — nichte.
(Der Gottaucher)
Nicht alles; wae wahr ist, mtlssen wlr sagen, aber allee, was wir sagen, muB wahr eein.
(Die frelmUtigen Freunde)
*,
Der echte, rechte feste und treue Menscb muB irgendwo wurzeln, nlcht andere wle ein
Baum, eln Komhalm. (Jakob der Letzte)
*
Die Erde bleibt schOn, solang noch Wlesen griinen unJ Wtilder rauschen, und einmal, wenn die Menschen hungrig werden, kehren slch doch wleder zurUck zur elnzigen N&hr-mutter, der Scholle.
(aim dem »Heimgarteo«)
*
Das Daseln ist kQstllch — man muB nur den Mut haben, eeln elgenes Leben zu fUhren.
(aus dem >Helmgarten«)
*
Lleber mit der Wahrheit sterben, ale mlt def
LUge leben.	(Peter Mayr)
*
Was es auch GroBes und Unsterbliches zu erstreben gibt: den Mltmenechen Freude zu machen," ist doch daa Beste, was man auf
dleser Welt' tun kann.	(Saatkfimer)
$
Man kann die Zeit festhalten, wenn man si# In T«t umsetzt.	(Weltgift)
Wufiten Sie,schon...
... daB der engUsche Feldherr Wellington als Kind von elner so groOen gelstlgen Be« schranktheit war, daB ihn die elgene Mutter nur ala »Kanonezifutter« bezel chnete?
... daB ein Feldpostpaket 1870/71 nicht mehr wie acht Lot oder 250 Gramm wiegen durfte?
... daB die Errlchtung elnes groBen Frel* llchtmuseuma In dem vor einlgen Jahren entm deckten Stelnzeitdorf Succase am Frischea Haff in OstpreuBen geplant 1st ?
-___-J! ........'l	..-J_______i
Wer soldie Tie/en erschuf,..
Von Wolfgang JUnemann
Wenn nns der Kampf auch, wer welB Wle welt, aiMcinandertriebe, —
Dive Опшеп der Schlacht besiegt lets Die Allmacht der echweigcnden Hebe
Drum sago keln zUrncndee Wort, Und stiirzen auch Welten zueammen, — Die Sehnsncht weckt fort und fort Dae Leben, slch neu zu entflammen,
Horch nur auf den heimUchen Ruf, Dor ringn die Geetlme bewegt, — Wer eolche Tlefen erechuf,
Anch une unterm Herzen tr&gt-
ein blondes, sonnengebrSimtes Mftdel von etw# zwanzig Jahren und sagte lachend zu mlr# »Sie kommen sich wohl die Jungen von Ihreg Murli anaehen?«
Rasch trat ich nfther und sah in die Klste« Da lag Murll, und um sie henun purzelteq sieben kleine, schwarze Kfttzchen.
»Mich wundert, daB Murli Ihre Scheu vor den Menschen verloren hat«, sagte ich. »FrUher ging sie auBer mlr niemand zu«. —
»Auch jetzt nicht«, sagte Iftchelnd dam blonde Mttdel. »Niemand vom Haus darf etch der Klste n&hem- Ich bin der elnzlge Mensch, dem sle dies erlaubt«.
Ich wollte darauf etwas sagen. lieB ee abeor bleiben und eah auf Murjl, die mich und dam
M&del zufrleden anbUnzelte.
*
Selt damals slnd zwel Jahre vergangen. Ich sltze beim Schrelbtlsch und sehe zum Fen« ater, wo elne Junge, blonde Frau steht und ein Icleinee Menechenkindleln in den ArmcB wiegL Murll mltzt auf dem Boden, betraohtet aufmerksano diesee kleine Weeen, erhebt eich pietzlich, echreitet langsam auf mich zu, aprlngt auf den Schrelbtlsch und relbt schnur-rend Ihr КбрГођоп an melnem Hals.
O, ich habe ee sehr, eehr lleb, mein Klelnea, mebmnM KtUaehen,,,
\
Sobota, 10. julija 1948.
KARA WAN K EN BOTS
StrT'n 5.
#
— šlfv. 54.
leutnant Primožič pri Oaulelterln
Potem ko Je Imetnik Eicheilauba Lcutnant Primožič končal svoje vožnje po Gorenjskem, kjer je Imel z velikim navdušenjem In zanimanjem 0(1 strani prebivalstva sprejeta predavanja, je obiskal v ponedeljek dopoldne v Klagenfurtu Gauleiterja v prisotnosti Kreis-lelterja Radmannsdorfa, dr. H o c h s t e 1 n e r-J a, v poslopju Relchstatthalterja. Gauleiter se je pogovarjal z Leutnantom Primožičem o njegovih vtisih na Gorenjskem in o važnih In pomembnih nalogah, katere je treba Izpolniti na Gorenjskem. V tej zvezi se je omenilo možnost naselitve imetnika Bichenlauba po vojni пв Gorenjskem, pri čemer je bilo predvsem odločilno, dk izhaja Leutnant Primožič iz tega mejnega prostora Relcha. Gauleiter je Leut-uantu Primožiču pri slovesu želel najboljše in je Izrekel upanje, da ga zopet kmalu vidi v KAintnu.
Zadnji dnevi obiska
Pretekli četrtek je obiskal imetnik Eichenhuu-ba Leutnant Primožič v spremstvu svoje soproge občino Veldes, kjer sta ga prisrčno pozdravila Ortsgruppenlelter in župan. Po sprejemu pri Hdheren U- und PolizelfUhrer Ц-(JmppenfUhrer und Generalleutnant der Poll-zei Erwinu Rbeenerju, poveljniku Slcherhelte-polizel und des SD so odplull s čolni na otok. Kato je govoril Imetnik Eichenlauba v prenapolnjeni klnskl dvorani Radmannsdorfa prebivalstvu okrožnega mesta, Po skupno odpeti pesmi Ostlanda je uvodoma povzel besedo Hoheltstrttger Kreisa, dr. Hochatelner, in je izrekel prisrčno dobrodošlico v okrožnem mestu Radmanosdorfu Leutnantu Primožiču, ki je tekom svojega kratkega, prvega ))ivanja v domovini svojega očeta govoril že peti večer nemškim zaposlenim močem in gorenjskemu prebivalstvu. Potem je bil imetnik Eichen-lauba v gosteh pri Kreislelterju in se je drugi dan vrnil v Neumarktl, kjer bo Se nekaj dni gost mesta Neumarktla.
Obnova mhodB
Do 1. junija 194S so bila v generalnem okraju Wollnljl in Podolljl okllcana 204 splošna gospodarstva za poljedelske zadruge. Po zavr-šltvi vseh predpriprav bo postavljenih do konca leta predvidoma skupaj 334 poljedelskih zadrug. Pri lansko leto ustanovljenih poljedelskih zadrugah so se medtem ugotovili bistveni napredki pri poljedelskih delih In pri popravilih stanovanjskih hiš in hlevov.
T>o sedaj na OMlond omejeni čekovni promet Je bil po dobljenih praktičnih skušnjah razširjen s 1. Junijem 1943 na vsa vzhodna ozemlja.
Z Eopetdo otvoritvijo Belchskredltkaeee v Harkovu si jo denarništvo ustvarilo na zasedenih vzhodnih ozemljih novo važno podružnico. Poslovalnice se nahajajo tudi še v Sim-feropolu, Malupolu, Stalinu, Brjansku, Mogi-levu, Smolensku, Pleskovu in Lugi.
Na podlagi skušenj preteklega leta so bile ukrenjene obsežne priprave, da je v Ukrajini v bodoče na razpolago zadosti sodčkov in posod za poljedelsko proizvodnjo. Skupno z uradi kmečkega in gozdnega gospodarstva in Zen-tral-Handelsgeseilschoft Ost m. b. H Je postavilo obrtništvo program, ki predvideva za letos izgotovitev več milijonov zabojev in sodov. Zaposlili so nemške sodarje, da pregledajo obstoječe sođame In povečajo njih proizvodnjo 3 strokovnimi izboljševalnlml predlogi. Samo generalni okraj Kijev in Vollnjska Podollja Je zbral okoli 3000 ukrajlnakih sodar-jev- Nekatere žage se bodo specializirale za zftboje. S takojšnjimi ukVepl so zaposlili precejšnje število nemških tyrdk za napravo In dograditev večjih naprav.
Kavnotako kot lansko loto prežive tudi letos vsi učenci in učenke Rige svoje počitnice kot po-
Rodbinska kronika li Goreniske
Ratechacli-Miitteii' Narodlll so se: Joeef Markel, Ludmllla Kerstein, Josef Kavaler. — Umrla eta: Rudolf Toff, Ratscbach Gertrud Erlach Ratschach- — Poročili so se: Josef Wolz in Josoflne Melanschek, Franz Markel in Franzlska'Kavaler In Franz Schcriau In Agnes Golovrschitsch.
Steln. Rojstva: Alois Mlchelltsch, Sallenberg, Marian Burla, Poreber, Ferdinand Seduschak, Th. Mlaka, Sophie Magdalene Kerschltšch, Sallenberg, Sophie Debelak, StelnbUchel, Johanna Slanowetz, MUnkendorf, Anton Burla, Bakow-nlk, Johann Robek, Flelschhauerberg, Angela Kladnlk, U- Palowitsch, Ingeborg Ponlkwer, Neumarkt, Anton Podjed, Godltsch, Maria Golob, Neul, Friedrlch Konzilia, MUnkendorf, Anna Rems, Thelnitz Mlaka- — Umrli so: Franz Werhownik, Kosische, Cedile Bergant, Podgier, Franz Strascher, U Palowitsch, Johann Betach, Steln-mesto, Franz Medwed, Graben, Antonia Jagodltz, Duplitz, Alois 81-ter, Godltsch, Maria Urschitsch, Godltach, Theresia Urch, Hrib.
St. Velfc a. d. Savve. V mesecu juniju so narodlll: Maria Kosmatsch, Obergamling, Kristino Toni, VVolsko, Franz Anton Bisslan, Weichseldorf, Johann Betschan, Werje, Margarete Gorjanz, Polane, Martina Luscher, Weichseldorf, Veit Mraule, Wikertache, Vida Алпа Sormann, Tazen, Peter Kreger, St. Veit a d. Sawe, Gabrlele Loscher Obergamling, Alois Nowak, St Veit a d. Sawe, Margarete Jaklitsch Oberpimitsch, Paul Megllo, St. Veit a. d. Sawe. — Umrli so: Franz Japel, Polane, Luzla Swolschak, Woisko, Ladislaus Lesko-witz, Werje, Maria Skof, St. Martin u. d. Grgb-Alois Bachowetz St. Veit a. d. Sawe, Anton Tschlachmann, Tazen.
St. Georgen, Rojstva v mesecu juniju: Stanislaus Rosmann, Hotemasch, Anton" Stem, Mitterdorf, Marla Swetel, St, Georgen, Antonia Tscharmann, Prepratscheu, Alois Poletne r, OIscheuk, Emil Kroper, Wlnklem, Maria Kne, Mlcheletetten, Peter Swerechen, St. Georgen— Umrli so; Viktor Rosmann, OIscheuk, Mariane Podjed, HUlben.
Steliiblchl., 19. junija se je rodila Grllz Maria v Unterleibnitz 19. Dne 11 junija Je umrl 73 letni Erschen Franz Iz Oberlelbnltz.
moli ttainburo
Kralnburg. (Oskrba vojakov) Orte-gruppe Krainburg-mesto je pogostila dne 4 julija letos na lenćnatem lepem gostiloidkem vrtu pri »Peterllnu«, Kralnburg, nad dvesto odpočitka potrebnih vojakov stotulje okrevan-cev v Kralnburgu In Laak a. d. Zaler. Ljubi gostje so bili bogato oskrbljeni z jedrni in pijačo. Izvrstne moči neke skupine KdF so prikazale v pestrem sporedu ljubke plese In lepa, omembe vredna predvajanja, kar so sprejeli z največjim pritrjevanjem. Kolači In najrazličnejše slaščice, klobase, pivo In vino so ponujale žene in dekleta NS-Frauenschafte Kralnburg vojakom, od katerih Je še vsak prejel velik zavoj jestvin Prejšnji dan se je vršil
na Horst Wessel-Platzu vojaški koncert pod vodstvom kapelnlka Nlenhausa. PosluSalcl so . živahno posludall posrečeno, umetniško podano glasbo.
Rreii RBdmannidort
Radiiiannsdorf (Srtnl primer.) V Leesu je umrl 85 letni sodni svetnik v p. Franz K o b 1 e r, kateri je bil dolgo let odvetnik v Radmannsdorfu.
Radniannsdort (Smrtni primeri) Tu je umrl 49 letni Johann K a I a n, v Neudorfu fit. 3. kmet Johann Breitz p. d Grom, star 67 1
Radmannsdorf. (Obolenje.) Na svojem domu ob savskem mostu je nenadoma posestniku žage in gostilničarju Franzu Sup-p a n z u počil želodec In so ga morali takoj prepeljiati z rešilnim vozom v bolnico v Gal-lenfelB.
Mrab stoto
(Vod Napola S t- Veit т Stel-n u )Od v St. Veltu združenih 3 vodov Napola, iz Naumburga, Lobena in Spanheima, je pri-Sel pred kratkim vod Loben pod vostvom svojega OberzugfUhrerja Schxnldta v Steln. Bilo ј6 lepo pogledati sveže in strumne mladeniče. OberzugfUhrer Schmidt se je ssahvalU za prijazen sprejem v Steinu in je podal nato vpogled v izobraževanje gojencev. Gojenci so nato predvajali Igro: »Dle Heldbauem«, ki Je izzvala pri vseh gledalcih navdušenje.
Radamle. (Zbirka.) Zbirka za DRK znaša v nail Ortsgnippl 3 2S0 RM. Ta uspeh dokazuje da.režljevost v naši Ortsgruppl-
Jtlatm n^oepodarsft« novice
Po poročilih iz Washingtona se bo severnoameriški kongres Se ta teden moral bavlti t ogromnim buUžetom, ki obsega 115 milijard dolarjev In je s tem najveCjl vojni proračun, kar ga pomni zgodovina.
Severnoameriški Impcrtalizem glede petroleja se bo v bodoče koncentriral na Srednji Vzhod; tako se vidi Iz debate mornariškega odseka v severnoameriški reprezentančni zbornici, ki se je pravkar začela.
PuHfbiiu zaHkrbljriil ao v Avstraliji zujadl možnosti, da se razširi malarija spričo tega, da manjka na vsem britanskem Imperiju zdravil, zlasti proti malariji. V domovino vračajoči so avstralski vojaki prinašajo povzročilca bolezni malarije v avstralski kontinent.
Odposlanec nove argentinske vlade, polkovnik Carlos, je bil v Washlngtonu pri poskusu, da se dogovori o zakupnih In posojilnih dobavah, zavrnjen, kot poroča »New York Times« z dne 29 junija. Argentini ji so predočlll, da ne more pričaltovatl dobav, dokler ne prekine zvez z ORovInsklml silami.
možne moči na kmetih. Dosedaj so zaposlili že 115.000 dijakov vseučilišča In akademij, študij se v jeseni lahko nadaljuje samo, če se dokaže, da je dotlčnik opravil svoje kmečko delo
V Klinsku so otvorili pred kratkim po obsežnih preddellh prvo tovarno za rezance, katero so morali ustanoviti radi prehranjevalno gospodarskih razlogov. Nova tovarna, ki se nahaja v bivši mizarski delavnici, proizvaja že dnevno eno tono rezancev. Proizvodnjo hočejo zvišati na 3 tone dnevno pri trojnem po-sadu. Tovarni za rezance so priključili pra-žarno kave In laboratorij, v katerem se su-
rovi material kontrolira In setavljajo ter pre-IskuSajo stalno novi recepti.
Utvaunki čiusople »Ateltls« v Kovnu plSe: »V zgodovini se Se nI nikdar dogodilo, da bi ljudje molili za vojno. Nekaj takega je pa prineslo to stoletje, da smo bili po enem letu negotovosti prepričani In spametovani, da drugače ne more biti, kajti nimamo težjih nalog, kot jih imajo zavezniške sile Relcha. Kar ti narodi prenašajo, to prenašamo lahko tudi mi in tudi moramo prenašati- Kaj smo storili v obeh preteklih letih v boju zoper boljševizem ? Samo to je odločilno vprašanje, ki je tudi odločilno ,7.a bodočnost našega naroda samega«.
Rolf Liiennar:
SftiemiieMiec, ki ш шанн
HUJUORIBTICEN ROMAN
Hudiraanovo smolo bi moral imeti, če mu Anita na potovanju ne zapade popolnoma.
»Predstavljam si, da je tako potovanje zelo zanimivo«, meni Werner. Mnogo da na to, da se slišijo njegove besede kot čim najbolj nedolžne, in govori dalje o tem, kakšna kultumopolitična opazovanja so spotoma mogoča, da se lahko ogledajo tu gradbeni spomeniki, tam zopet ljubka pokrajina in da se skoraj povsod lahko obnovijo zgodovinska znanja ob historičnih krajih.
Gotovo. Zgodovinske vire človek lahko obnovi, če jih kaj ima. Ker je pa Werner ure zgodovine rabil za to, da je že v šoli izdelal domače naloge, bo njegovi zgodovinski viri le pomanjkljivi. Tudi nima interesa, da bi jih obnovil, ampak takole nenavadno potovanje po dva je vendar tre'ba čimbolj znanstveno utemeljiti. Znanost ima nekaj pomirljivega. Zato pa človek včn.si tudi zaspi pri njej.
»Je že res, zanimivo je že takšnole potovanje«, reče konzul. Prepričan pa o tem Še nikakor nI »Moramo pa počakati, kaj ma mica o tem misli.«
»Papa, če ti rečeš da, bo tudi mamica re-И* d*, h * mi mi obljubil.«
eem ti, fapobiitl
seveda. Toda ... no za Boga, Če že ravno hočeš. Ce smatrp.š to za zabavno?«
S tem je ta kočljiva snov za zdaj rešena. *
Pozno zvečer, skoraj že ponoči razpravlja konzul to snov s svojo soprogo, ki napeto posluša.
Ona je čisto navadno proti.
S finim tenkoslednim nosom izborne matere voha pretečo nevarnost.
Tudi za njeno kalkulacijo glede osmero-rogljaste krone Leutnanta Lackstedta ji je to potovanje narobe. Pravi, da je Anita prvič premlada za tako z nevarnostmi napolnjeno avtomobilsko turo, in drugič bi se lahko za nekaj .odločila, česar bi se pozneje kesala. Spoznala je Wernerjev načrt.
Toda konzul se nenavadno zavzame za Anito in proti svoji soprogi.
Pravi, da imata vendar zaupanje do Ani-te, da ne bo storila nobenih neumnosti.
Saj je bila vendar dobro, solidno vzgojena.
Ce pa ima človek v resnici zaiTpanje in če te besede ne 'uporablja zgolj kot puhlice in če je porok za dobro vzgojo — zakaj potem ne bi potovala?
In da se za Leutnanta Lackstedta ne zanima resno, je tudi že zadostno opazoval. Nasprotno se pa z Wernerjem prav dobro razume, in če bi ae oba na potovanju spri-jateljila ter se mogoče vrnila kot zaročen-za — zaJjaj ne? Končno živimo vendar ^ dvajsetem stoletju In dvajsetletna hčerkic ni nobeno dete v povoj'h Werner urejene dohodke in bi bil zdrav ter simpatičen ■et. la doktoreki naslov ifiia tudi, na kar ona nekoliko d#.
Gospa konzulova se uničena z migreno zgrudi v posteljo.
Nikoli ne bi bili odobravali kaj takega v časih, ko je bila ona še mlada. '
»Čisto prav«, odgovori nato konzul in odstrani zadnjo oviro, »sama se Anita seveda ne ame peljati. To je seveda izključeno. Kaj takega bi nasprotovalo prestižu našfe hiše. Toda sme potovati, če je ne spremlja en mož, ampak če jo spremljata dva. Naj si pridobita za potovanje še solidnega tretjega, in nihče se ob to ne bo obregnil.«
S tem je ta zamotana zadevftčina končno-veljavno rešena. Kajti konzulov glas je tehten, in kar je rekel, je rekel.
Gospej konzulovi se to noČ sanja nekaj strašnega.
O zlati osmerorogljasti kroni in navadnem temnem doktorskem klobuku, ki se, oba oborožena s kopji, skušata vreči raz konja. Zmagovalca ni. logla brezhibno ugotoviti, ker se je med koncem boja zbudila.
•+=
Konzul sporoči izid nočnega pretresa drugo jutro zarana svoji hčerkici.
Anita ga objame in st veseli: Njeno veselje se razodeva v prisrčhih poljubih, ki jih konzul rad sprejme.
Konzul je zadovoljen sam s seboj, da se je pozitivno odločil. Kajti kaj bi se bilo sicer zgodilo?
Moral bi jo prizanesljivo poučiti: Anita to ne gre, ne dovoliva ti ^potovanja, eami n brez nadzorstva.
i\'a to pač ne bi mogla ničesar odvrniti. Toda lOi n« bi imela takrat občutka, noji ■tuii sd ne lanqtejat
^rennpunkt đc6
v žarišču dneva
Stiligelegte Handwerker reparieren
Obrtniki, katerih obrat j«; bU uHtavlJen, popravljajo
Durdi elnen ErlaB ilber die selbstiindige Hand-werksausUbung durdi nicht in die Handwerks-rolle elngctragene Personen hat der Reidiswirt-schaftsmlnister kiirzlidi die Versorgung der Zivllbev61kerung mit den unentbehriichen hand-werklichen Rcparaturleistungcn auf eine brelterc Giundlage gesteilt. In einem weiteren Aus-fUhtungserlaS trlfft der Minister erganzende Bestimmungen. So wlrd nochmals klargestellt. daO die zura Sdiutz der elnberufenen Handwerks-meister ergangenen Bestimmungen auch weiter-hin In Kraft bleiben. Die Zulassung zur selb-standigen Handwerksausilbung 1st nur insoweit erleichtert, als es sich ura die Obemahme not-wendiger Reparaturen handelt. Der ErlaB stcUt weiterhin klar, da& Inhabcr von Handwerks-betrleben, die infoige der StUlegungsaktion ubw. gesdilossen worden sind, in ihrer Freizeit Re-paraturen auefUhren konncn. Sle miisgcn sich. um an der Rohstoffversorgung beteiligt werden zu kSnnen, mit der zustandigen Innung In Ver-bindung setzcn und iiberdies durch einen Aus-hang kenntiich machen, daB sie Reparaturen auefUhren. Schiiefilich wird darauf hingewlescn, daB audi demjenigen ein Besdiwerderecht bei der hoheren Verwaltungsbehdrde zusteht, dessen Antrag auf erleiditerte Zulassung zur Handwerksausilbung von der Gauwlrtsdiaftskammer abgelehnt worden ist.
Der Ehrenschutz gefallener Soldateq Varstvo бавН padlih vojafcov
Dafi die Eh re eineg gefallcnen Soldaten straf-reditlldi gesdiutzt werden mu8, 1st heute keine Frage mehr. Das gesunde Volksempfinden ver-langt, daS derjenige, der den Heldcntod eincs Soldaten in irgendeiner Weise zum AnlaK elner Ehrenkriitikung nimmt, streng bestraft wird.
Dieses Gebot wird heute von keincm Riditer mehr verkannt. Nur 'in der redjtlldien Begriin-dung gingen die Gerldite versdiiedene Wejje. Die Bestimmungen des Strafgesetzbudies ilber den Ehrenschutz entstammt elner Zcit, die von einer anderen weltanschaulichen und etaatspoli-tlschtn Grundeinsiellung regiert wurJe. Eine ausdrUckildie Strafbestimmung, die die Ehre de* Verstorbenen sdtlitzt, kennt das Strafgesetzbuch nicht. Auch $ 189, der diesen Schutzgedanken 'zu enthalten scheint, ist tn Wahrheit keine echte Schutzbestimmung der Ehre des Verstorbencn selbst, sondern schiitzt nur das Pietatsgeruhl und die Ehre der hinterbliebencn Famiiie. Dem-gegeniiber betont unsere Zeit den Bestand der Totenehrc selbst. Das Recht der Alpen- und Donaugaue hat Ubrigens den Ehrenschutz Ver-storbener immer anerkannt.
Im Zuge der neuen Strafrechtsangieichungs-verordnung 1st deshaib auch in dieser Prage jetzt eine gesetzliche Regelung erfolgt, fiber die der Sachbearbeiter des Reidisjustizmlnisterlums, Landgerichtsrat Dr. Schmldt-Lelcher, Im „Deut-schen Recht" beriditet. Der S 189 ilber die Ver-ungiimpfung des Andenkens Verstorbener ist neu gefaRt worden. Wer das Andenken eines Verstorbenen verunglimpft, wird mit GefSngnis bis zu zwel Jahten oder mit Geidstrafe bestraft.
Die Verfolgung trltt nur auf Antrag der Eltern, der Kinder, des Ehegatten oder der Gcschwister des Verstorbenen ein. Hat der Verstorbene sein Leben fiir dam deutsdie Volk hlngegeben, so 1st die Strafe Gefangnis, wobei der Strafrahmen bis zu flinf Jahren reicht. In besonders schwcrcn Fallen 1st auf Zuchthaus zu erkennen.
Zaupanje je občutljiva rastlinica, ki ja je treba skrbno gojiti!
Ljuba neumna mama bi jo bila v svoji nepremišljenosti skoraj pohodila.
Da je »tretji« pogoj, se Aniti ne zdi ovira, nasprotno zabavno za potovanje.
*
Ne tako Wernerju.
To mu je absolutno narobe. To mu kvari račune.
Nov avto je sicer takoj kupljai, in njegov konto je obremenjen za štiritisoč minus.
Toda kdo naj bo tretji ?
Beli si glavo ?
Vsi njegovi znanci se mu v duhu vrste pred očmi.
Sortira.
Pretehta.
In zavrže.
Ne najde nikogar, ki bi bil pripraven. Boji se konkurence.
Tu mu svetuje gospod Rabe, njegov v poslih zelo sposoben tovariš, naj vendar vzame a seboj nekoga, ki v nobenem oziru nI neval-en za Anito. Takega, ki pri ženah nima veliko šans. Slamnatega možica.
Da seveda. Takega išče že dolgo. To ve že sam.	,
M tu M epomoi Schwabeja.
Sdiwabe!
Ta je pravi moi!
Tega se mu gotovo ni treba bati.
Obrne se na neko pozvedovalnico in ta M 4л ЛћдлИ odgOTori
Sfrin (5. — ptmv. 54.
KARATVANKEN BOTE
Sobota. 1ft. Julija 1943,
Soiražnik mora sedaj izigrali harlo
Govor Duceja kot odgovor na poslanico fašistične stranice
Rim, 9. julija. Duce je zavzel v daljšem govoru stališče do poslanice, katero mu je direUtorij stranke izročil pretekli mesec. V tej poslanici je prevzela stranka popolnoma vso odgovornost za skrb in obrambo naroda in je postavila v devet točkah posamezno zahteve.
Prva deželna tekma mladinskih skupin
Trelbach, Kla{j;ciifurt-Ost in Lengenfcid (Go-
Ob vihranju zastav na široki oblini tekmo-vall^ča Tschamnaer — und Ostena se Je začel e svežini petjem in slikovitim nastopom deklet in mladih žen važni dan deželnega tekmovanja na, katerem — med zmagovalkami izmed vseh, ki so zmagale v preteklih nedeljah pri okrožnih zborih mladinskih skupin — so bile izvoljene tri najboljše pevske in športne Orts-gruppe Altgaua in Gorenjske- Bil je ljubek izrez ozemlja, ki odgovarja karakteristiki naše k&mtnerske mladine; petje, šport in lepe ritmike gibov. Pesem za pesmijo iz neizčrpnega bogastva naše domovine so zvenele, dvo, tro In Stirlglasno, zvonko čiste in tudi v predna-šanju prilagodene bistvu vsebine- Posebno so ee izkazale Gorenjke, ki so prednašale naše pesmi v narečju besedno In melodično v vsej evojl drzni razposajenosti in naravni nežnosti.
Po petju so sledile športne tekme vseh Orts-grupp — ki so prinesle do veljave pisanost narodnih dekliških noA, lepo prijetnost telovadnih oblek in telovadnih kril, ki so Se povečale nežne gibe.
Zelo ljubka in polna ženske nežnosti je bila sledeča gibna telovadba z žogami, pri čemer je po okusu spremljala izvajajoča Ortsgruppe svoje vaje s petjem ali harmoniko in tudi k&rntnerske orglice so melodično podpirale igro gibov. Poskočen ples deklet Ortsgruppe Klagenfurt-Ost in narodni ples Ortsgruppe Lengenfeld sta ljubko zaključila s svojimi lepimi, z žensko gracioznostjo izvajane gibe-
Okoli zastave v polkrogu je pričakovalo 150 deklet In mladih žen željno razdelitev nagrad, ki so pozdravile nezavidljivo zmagovalke, katerim Je izročila nagrade zastopnica Gaufrauenschaftsleiterlne Pgn- Ritschi G o-rltschnlgova po zahvali in slovesu Gau-jugendgi-uppenftihrerlne- Prvo nagrado — obenem prehodno nagrado, ki jo je namenila Gau-frauens.chaftsleitung, — krasno izrezljan krožnik e k&rntnerskim grbom, — je prejela Ortsgruppe Treibach (Kreis St- Velt), druga in tretja, obstoječe }z lepih knjig, sta bili priznani Ortsgrappi Klagenfurt-Ost in Lengenfeld (Gorenjska), pri čemer so posebno s prisrčnim in veselim pritrjevanjem pozdravile vse tovarišice nagraditev gorenjske mladinske skupine-
tftpovtni poroccpglcc
Afilinški nogomet
Moštvo KACRaplda je preteklo nedeljo na-Btopilo v Alilingu v prijateljski tekmi, ki pa je bila vse prej kot prijateljska- V 20. min-drugega polčasa Je bila tekma radi nesportnih incidentov prekinjena- ABling je bil pri prekinitvi igre v vodstvu s 4:1-
Mladina ABlinga je nastopila v Villachu proti RSG mladini- Villacherjl so zmagali z 2:0.
Preteklo soboto je ABling gostoval s svojim I nogometnim moštvom v Zagorju, kjer je odpravil domače moštvo s 9:4. Naslednji dan so ABUngerjl nastopili v povratni tekmi z moštvom iz Trifaila v Trifailu- Domači so se za poraz v ABlingu revanžirali in zmagali nad ABUngerjl e 6:2-
V ABlingu je v nedeljo gostovalo moštvo letalcev iz Zeltwega Gostje iz Stelermarka, ki 80 prvikrat nastopili na gorenjskih tleh, so nudili kombiniranemu aBlinSkemu moštvu s svojo lepo, tehnično In fair igro zelo močan odpor. Njihova tehnika in brzina pa kljub temu ni zadostovala za zmago. ABUngerjl, ki so tokrat pokazali tudi nad vse lepo igro, so prepričevalno zmagali s 5:1 (2:1).
Mladina iz ABlinga, Krainburga, VSV in RSG Villach Je izvedla v ABlingu nogometni
190. STUNDE.
Aufgabe.
Ergiinzcn Sic riclitig!
1.	Wer unterrichtet, ist ein L . . .
2.	Wcr die Erde bebaut, ist ein B . . .
3.	Wer die KUhe auf der Weide hiitet, ist ein H . . .
4.	Wer die Miihle betreibt, ist ein M . . .
5.	Wer das Brot macht, ist ein B . . .
6.	Wer Blumen und Gcmiiae ziichtet, ist ein G . . .
7.	Wer die Kleider macht, ist ein Sch . . '.
8.	Wer Medikamente verkauft, ist ein A . . .
9.	Wer die Schuhe macht, ist ein Sch . . .
10.	Wer Mobel macht, ist ein T . . .
11.	Wer die Schweine schlachtet, ist ein Sch ...
12.	Wer fischt, ist ein F . . .
13.	Wer die Briefe austragt, ist ein B . • .
14.	Zum Messen der Zeit dient die U . » «
15.	Der Nulibaum tragt N...
16.	Der Birnbaum liefert uns die B . . »
17.	Auf dcm Apfclbaum wachsen A , , ,
18.	Aus Oliven macht man б . . .
19.	Die Waacherin wascht die W . . ,
20.	Der Liigncr 1 . . .
Wichtiger Wttrter in gebrauchliohen Satzverbindungea
1.	Konnen Sie mir sagen, wie die An-«chrift des Reichsstatthalters lautet?
2.	Jemand livutet am Haustor, bitte, ge-h«a Sie bffnen!
v svojem govoru je opozoril Mussolini uvodoma na mnoštveni značaj fašistične stranke in je pri tem poudaril, da bo ostala stranka tudi v bodoče stranka množic. 46-milijonski narod, ki bo kmalu štel 50 milijonov, potrebuje za svoje vodstvo tako organizacijo, katero bi prevevalo na stotisoče sodelavcev, prežetih enake vere.
Glede notranjega in zunanjega zadržanja vseh članov fašistične stranke je pripomnil Duce, da morajo biti prežeti vsi člani od notranjega prepričanja, katerega morajo ponesti kot evangelij med narod, da je v tej vojni samo ena pot, po kateri je treba iti do zmage. »Ali zmagamo v tej vojni, kot verujem sam z vso odločnostjo enako kot moji tovariši osovine in trojnega sporazuma, ali pa dobi Italija mir sramote.«
Dvomljivcem moramo povedati, da ima ta vojna razvojne možnosti, katerih se še ne more predvidevati: »Razvojne možnosti na političnem in ne samo na političnem področju, ki dozorevajo. »Sedaj mora sovražnik izigrati karto, mora poskusiti izvesti invazijo, o kateri je toliko govoril, če se noče izdati že pred začetkom* bojazapremaganega.«
»Italijanski narod je sedaj prepričan, da gre v tem boju za zadevo življenja in smrti. Dolžnost fašistov je, da se da narodu absolutno gotovost, da bo zadel sovražnikov iz-krcevalni poskus na vsa sredstva ter železno in nezlomljivo odločnost. Bolj kot kdaj-koli mora biti fašistična stranka v tem trenutku gibljivi moment življenja vsega naroda in njegov vzgled. Stranka mora stati - *
t'unir. Kreinburg je zmagal naU Alilingom s "J;! VSV pa nad RSG s 3:0 Finalno borbo Krnluburg po zelo lepi Igri prepričevalno a 1:0 (1:0 l&Hočil v svojo korist-
Športni drobiž
Protest ABlinga glede prvenstvene tekme-s KACRapidom, ki se je kakor znano končala z visoko zmago ABlinga 9:1 in ki ni bila priznana kot prvenstvena tekma, je bil v Klagen-furtu odbit In tekma ponovno napovedana- Nadaljnji protest ABlinga v Wienu pa je našel ugoden odmev za pravično stvar- Pred nedavnim je prišla iz Wiena končnoveljavna odločitev, da se omenjena tekma mora šteti z 9:1 v korist ABlinga-
Državno nogometno prvenstvo je končano V finalni borbi, ki so je vršila pred 90-000 gledalci v berlinskem olympijskem stadionu med FV Saarbrlickenom in Dresdner Sport-
3.	Aus lauter Liebe aabcn die beiden ge-heiratet und jetzt sind sie schon ge-schieden.
4.	Was diese Frau erzahlt, sind lauter Liigen.
5.	Konnen Sie nicht lauter sprechen? Oh ja, ich kann auch schreien!
6.	Lautios schlich sich die Katze in dčn Keller, um Mause zu fangen.
7.	Um die Rundfunknachrichten in alle Lokale Ubertragen zu konnen, lieB der Wirt eine Lautsprecheranlage ein-bauen.
8.	Wie ist das Wasser? Es ist lauwarm.
9.	Die Venvundeten fanden in eincm Feldlazarett die erste Hilfe.
10.	Die Liebhaberbiihne in X wurde von der NSG. »Kraft durch Freude« ins Leben gerufen.
11.	Der Krieg, in den wir verwickelt sind, ist ein Kampf auf Leben und Tod.
12.	Mit den ersten Sonnenstrahlen wurde es im HJ-Lager lebendig,
13.	Das deutsche Wort fUr Biographic ist Lebeiisbeschreibiing.
14.	Auf wieviel' Jahre schiitzen Sie die Lebensdauer dieser Maschine?
15.	Wcnn dieses Unternehmen weiter so-viel Angestellte beschaftigt, kann es nicht lebonsfahig sein.
16.	Achtung, Lebensgefahr! Das Beriihrer der Drahte ist lebensgefahrlich.
17.	Der V«trbrecher wurde zu lebenslang-lichem Zuchthaus verurteilt.
sredi med narodom in narodu pomagati, kajti narod zasluži to pomoč. Vzdržati moramo! Tako se glasi zakon časti!« je zaklical Mussolini. Sovražnik ne sme imeti prav, ko trdi, da Italijani niso zmožni braniti se do 12. ure, temveč da se bodo ob %12 uklonili. Danes, ko stoji sovražnik na posvečenih mejah domovine, je iz 46 milijonov Italijanov po stalo 46 milijonov za dejanje pripravljenih in močnih bojevnikov, ki verujejo v z^ a g 0.«
Laval: „Nenišl(a armada neporazljival"
Pariz, 9. julija. Zmago Severnoamerikan-cev nad nemško armado smatra Pierre Laval za nemožno in so dolžni zato Francozi že iz razloga pameti, da podpirajo politiko sodelovanja z Nemčijo. To mnenje francoskega ministrskega predsednika vsebujejo izjave, ki jih je dajal Laval v Vichyju francoskim podeželskim časnikarjem. Laval je izrecno svaril iluzijoniste, ki sanjajo o nemškem porazu. Tako zadržanje bi lahko samo izzvalo za Francijo smrtonosno krizo in uničilo Francijo.
Program glede gradnie loltomoliv izpolnien
Berlin, 9. julija. V mesecu juniju so vpr-vič dosegli v okviru programa glede gradnje lokomotiv po Fiihrerju zahtevano najvišjo izdelavo. Pri tem je uspelo v juniju za 25 odstotkov napram maju prekositi že doslej povečano proizvodnjo lokomotiv.
O priliki sedaj dosežene izpolnitve po oboroževalnem gospodarstvu naročenega
klubom, je ostal zmagovalec Dresdner Sport-klub z zmago 3:0 (0:0). S tem si je Dresdner SC prvič osvojil državno prvenstvo, dočim je bil že dve leti zmagovalec Tschammrovega pokala. Za tretje in četrto mesto v državnem prvenstvu sta se borila Vienna iz Wiena. in Holstein Kiel. Kielovci so zmagali nad Vienno s 4:1 in 8 tem dosegli 3. mesto.
V	poletnem prvenstvu Wiena, ki je bilo tudi pred kratkim zaključeno z zadnjo tekmo med FC Wienom in Rapldom, je osvojil prvo mesto FC Wien, ki je porazil Rapida s 5:4.
Lahkoatletskega prvenstva Gau Wien ae je udeležil izven konkurence tudi aBlinški atlet Klinar. V troboju je dosegel drugo mesto in s tem dokazal, da se malo mesto ABling lahko kosa poleg ostalih Športov tudi v lahko atletiki z največjimi mesti v državi.
V	boks reprezentanco Bereicha Donau-AI-penland, ki bo ta mesec nastopila proti izbranemu moštvu iz Berlina, sta določena tudi oba aBlinška boksarja Baloch in Supan.
18.	Ihrem Gesučhe ist ein ausfiihrlicher Lebensiauf beizulegen.
19.	Ohnc Lebensmittelkarten kann man keine Lebensmittel bckommen.
20.	Man kann durch korpcrliche oder durch gcistige Arbeit seinen Lebcnsunterhalt verdienen.
21.	Ich wiirde Ihnen raten, fur alle Fallc cine Lebensversicherung abzuschlieUen.
'22. Sein unmoglicher Lebcnswandel er-regte iiberall AnstoJi.
23.	Es wird uns sehr freuen, wenn wir von Ihnen bald ein Lebenszeichen erhalten werden.
24.	Seine Lieblingsspeise war eine gate Leberwurst.
25.	Lebertran ist fiir Kinder sehr gesund.
26.	Er hat sein Lebtag lang gearbeitet und verdient ein paar Jahre Ruhe.
27.	Bei Lebzeiten des Vaters waren die Kinder brav; anders wurde es, als er starb.
28.	Es war eine grofJe Hitze; wir lechzten formlich nach Wasser.
29.	Schiitten Sie nicht in dieses Fall, es ist leek.
30.	Das Schiff, das in den Hafen einfuhr, wies am Bug ein groBes Leek auf.
Worter
Feldlazarett (s) — vojna bolnica, vojni lazaret
lauten — zvoniti >
lauten — glasiti se
laut (Gegensatz von leise) — glasen, slišen (nasprotje; tih, rahel, lahen) lauter (rein) — čist, priden lauter (nichts als) — samo lautlos — Brezglasen, brez glasu Lautaprecheranlage (w) — zvočnik
programa glede gradnje lokomotiv se je vrw šil v prisotnosti Reichsministra Speera Ш dra Dorpmiillerja v neki tvornici lokomotiv obratni apel, pri katerem je Reichsministe? Speer izročil Kriegsverdienstkreuz erstei; Klasse posebno zaslužnim možem pri izde-« lovanju lokomotiv. Pri tem je uvaževal pred vsem požrtvovalno osebno službo svo* jega poverjenika za proizvodnjo lokomotiv; Degenkolba in se zahvalil za sotrud-ništvo vsem delom industrije.
Fuhrer in Reichsmarschall sta Reichs-ministru Speeru in njegovemu sotrudniku Degenkolbu izrekla svojo zahvalo.
svetu
Redko snidenje so doživeli štirje vojaki \% male wUrtemberSke vasi Salach nekaj tisoč km od doma. Na severni fronti v karelijskem pragozdu, kjer daleč naokoli nI nobene hiše in se razprostira samo močvirje in vidi 1« sovražnika, so se nenadoma sešli. Lahko »t predstavljamo, kako zelo veaeli so bili vsi štirje.
V neko praško kliniko so pripeljali dojenčka, ki je bil zelo hudo zastrupljen z nikotinom. Pri preiskavi so ugotovili, da je zastrup-Ijenje zakrivila mati, ki je dnevno pokadila de 40 cigaret. Z mlekom je prišel nikotin v kri dojenčka.
Na \Thu 3885 m visokega Saddlebacka na( severnem delu Rooky Mountainsa je cel gozd, ki obstoji iz najmanjših dreves na svetu. Izgleda kot fcledozelen teplh, ki se razteza me4 ledom in snegom in mislimo na mah. Toda ta^ pritlikava drevesa so vrbe, ki imajo popolne; obliko drevesa- Imajo debla, ki niso debelejša! kot steblo nagel ja in njihovi listi niso daljši kot cvetni listi marjetice; vsako teh dreves bi spravala pod svojo senco vijolica. Na s sne-4 gom pokritih pobočjih se oprijemlje drevesce s svojimi kot lasje finimi koreninicami skal in vleče vlago iz zemlje, tako da ta prltlikavai vrba dobi zadosti potrebne vode.
Kot zvemo ix Egipta, bo muslimansko pravd nekoliko modernizirano. Dosedaj je imel nam« reč zakonski mož ustrezno koranu pravico, da je kratkomalo pognal ženo- V bodoče bodot izrekala ločitve zakonov duhovna sodišča, \«| katerem sedi tudi zastopnik muftija dežele in se bo dovolila ločitev zakona samo, če jq žena zadosti kriva odn. če so ona In njeni otroci zadosti preskrbljeni po zakonskem dru« gu, ki zahteva ločitev. Vzrok za to reforma sta hitro naraščajoče Število ločitev zakonov v Egiptu in zloraba, kateio so uganjali s pravico do ločitve po določilih korana. Tako ja bilo na primer leta 1940. v Egiptu sklenjenih 198.000 zakonov, ločenih pa 55 000. Leta 1942. je pa odpadlo na 225000 sklenjenih zakonov že skoro 70.000 ločitev. Ločitev je bilo torej skoro tretjino tolikq, kot je bilo sklenjenih zakonov.
V nekem amerMkem clrkunu ao nedavno napravili značilen študij živali- V razne kletke so spustili miši. Zelo so se začudili, ko so zbežal levi in celo bengalski tiger pred nedolžnimi gloda vel. Tuleč so zbežali »gospodarji divjine«. Da, tudi sloni, ki so več kot petdeset-tlsočkrat večji kot miši, so zbežali pred majhnimi neznanimi živalmi. Samo volkovi, puma in hijene so mirno požrli živalice.
Diplom. - Optikei C« KRONFUSS Kfagenfurf, Bahnhofsfra^c fS
bis aut w*{t«r«s «d#m VoriniHag g«tchloMtii
lauwarm — mlačen Lazarett (s) — vojaška bolnica lebendig — živahen
Lebenšbeschreibung (w) — življenjepis Lebensdauer (w) — dolgost življenja, doba življenja
lebcnsfahig — za življenje sposoben lebensgefahrlich — smrtno nevaren Lebensgefahr (w) — smrtna nevarnost lebenslanglich — dosmrten Lebenslauf (m) — potek življenja Lebensmittel (s) — živilo Lebensmittelkarte (w) — nakaznica za živila
Lebenswandel (m) — življenje, vedenje Lebenszeichen (s) — znak življenja Leberwurst (w) — jetrna klobasa Lebertran (m) — ribje olje lechzen (nach etwas) — umirati, zevati od žeje
leck — razpokan, razsušen Leck (s) — razpoka
Liebhaberbiihne (w) — diletanski (ljudski)] oder
Lieblingsspeise (w) — najljubša (priljubljena) jed
Reichsstatthalter (m) — državni namestnik.
Redewendungen
aus lauter Liebe — od same ljubezni etwas ins Leben rufen — oživotvoriti kaj auf Leben und Tod — na življenje in emrt den Lebensunterhalt verdienen — preživljati so
eine Lebensversicherung abschlieBen — pogoditi ee za zavarovanje življenja AnstoB erregen — pohujšanje vzbuditi sein Lebtag lang — vse žive dni bei Lebzeiten — za življenja, za dni es wurde anders — postalo je dru^jač«, spremenilo ee je
Dr. F. J. Lqka#	Ausschneiden! Aufbfwahren!
П)шШк metliodiSjpk und ptnktisek
pobota. 10. JuHja 1943.
KARAWANKEN BOTE
Slran 7. — itev. 54.
BANK FOR KSRNTEN
Die Bank fUr Kttrnten, Aktlengeselechaft, Klagenfurt, (Banka *a KSinten, delniška družba, Klagenlurt) je Imela 29. Junija 1943. 1. T svojih prostorih svoj
18, redni oMnl (bor Bnd vodstvom svojega predsednika nadzorstvenega -iveta foepoda Jakoba Hasslacherja.	,	^. v.
Poslovni obseg se Je znova razSlrll, kar le Izraža т % višanju o1-lanfine vsote od RM 20,138.000.— na RM 32,146.000.— In т povečanju števila k&nt od 3954 na 6451.
Letni zaključek kaže v bistvu zvlSanje lastnih Trednoitnlh papirjev za RM 2,292.000,- In upnikov ter hranilnih vlog za RM 8,70.5.000.—; izposojeni krediti kažejo nebistvene spremembe.
Sklenjeno je bilo, da se uporabi doseženi čisti dobiček RM 149.145,66, ko so bile najprej odvzete ustrezne rezerve za debitorje, IzKrađitvena rezerva RM 40.000 in nadaljnje rezerve za davke ш kur-kno zgube, takole:
RM 40.000.— za 4 odstotno diviđenđo;
RM 3.600.— ZA po pravilih določeno nagrado nadzorstvenemu
RM 60 000.— za^podpomo društvo uslužbencev;
RM 3 000— za podporno blagajno, za potovanja vteluibeneev;
RM 52.645.ee za prenos na leto 1943,
^ RM 149.146,66.
t IB • t e k *
Dividend* za leto 1942, bo Izplačevala od 1. julija 1943. t RM 4,— za vaako delnico v nominalni vrednoati RM 100.— pri Unicab banke.
Poročilo naCelutva poudarja, da no bile Izpolnjene fcelalne itorltv« kakor doilej In bile razSirjener v okviru od vojne odvisnih možnosti.
Občni zbor je nadalje odobril vložene predloge glede združitve podružnic zavoda Oreditanitalt — Baakverein v Klasenfnrtn In VII-lachn s sedeU Banke fUr K&rnten, Aktiengeselsciiaft: pri tem me bodo o obeh teh krajih po Izvršeni združitvi obdržali dosedanji poslovni prostori; tudi podružnica delniške družbe Creditanstalt fUr KKrnten v KralnburKU. in njena ekspozitura v Veldeau bosta sprejeti T delniško družbo Bank fUr Kamten.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se oimovna glavnica RM 1,000.000.— zviša na RM 8,000.000.— In da м opravijo v tem pogledu potrebne spremembe pravil.
V nadzorstveni odbor sta bila dodatno Izvoljena gospoda dipl. Ing. Gustav H • I n I s e h, glavni ravnatelj pri Bleiberger
Bergwerks-Unlon, Kiagenfurt. in dr. Fritz Kern, predsednik komore Gauwirtschaftskammer т Klagenfurtu. In s tem dopolnjen na 7 članov, tako da lo njega člani sedaj sledeči gospodje;
Jakob Hasilacher, Feistntz Im Drautal, kot predsednik; dr, Josef J oh am, Wlen, kot namestnik predsednika;
dr. Carl Kraemer, MUnchen, kot namestnik predsednika;
BUANCA Z DNE 31. DECEMBRA 1942
Ing, Gustav Helnlsch, Klaffenfurtt
dr, Frltz K e r n , Klaeenfurt;
Walter pl, Klelnmayr, Klagenturt, UtCa« т vojni;
dr, Hans Neuner, Klagenfurt;
Poelovno vodstvo zavoda Je bilo ustrezno razširjeno in ga tvorijo ledaj sledičl gospodje;
WlUielm R a u b e r , član naSelstva;
Leopold False, član načelstva;
Carl P f 1 U g e r, nadomestujoCl član načelstva;
Walter S t r e 11, nadm. član naCeUtva, (ki mu je poverjeno vodstvo podružnice v Krainburgu);
dr. Frltz Svoboda, nadom. član nadzorstva (tačaa т vojni službi);
Frltz Burgstaller, ravnatelj celotnega zavoda, (ki mu j« poverjeno vodstvo podružnice v Villachu;
Hermann S t r u g e r, namestnik ravnatelja celotne banke.
Dosedanji ravnatelj podružnice v Villachu, gospod'Kari Kuni. bo skupno z ravnateljem Fritzom Burgstallerjem Izvršil združitev podružnic Creditanstalt — Bankvercin in Bank fUr Kirnten v Villachu in se po dokončanju teh del odzval pozivu za namestnika ravnatelja pri. Creditanstalt — Bankverein, Filiale (Jraz z znatno povečanim delokrogom,
Klagenfurt, 29. Junija 1948.
Dolgovi
1.	Rezerva v gotovinli
a)	Stanja blagajna (nemška In inozemska plačilna ired-stva, zlato) .
b)	terjatve na računu v žiru državna banke in poštno-čekovnega zavoda ..........t ■ •
2.	Doipeli obreitnl In dividendni Uatl • i ■ • • ■ ■ .
3.	Ceki I
4.	Menice « . .................
V	celotni vsoti 4 80 vsebovane; menice, ki uatrezajo § 13. odst. 1. St 1. zakona o nemški državni banki (trgovske menice po ) 16. odst. 2. KWG.)
RM 367.548.12
5.	Zakladn« menica in brezobreitna zakladne' nakaznice države in dežel................
Pod 5. so vsebovane: zakladne menice in zakladne nakaznice, na katere sme državna banka dati posojila ........... . RM 1,982,151,11
6.	Lastni vrednostni papir]i
a)	Posojila in obrestonosne nakaznice države In dežel
b)	drugi obrestonosni vrednostni papirji......
c)	drugi vrednostni papirji......... • .
V	celotni vsoti 6 so vsebovani vrednostni papirji, na katere sme državna banka dajati posojila
RM 10,210.831.75
7.	Kratkoročne ierjatve nedvomne bonitete in likvidnosti proti kreditnim zavodom.......... , ,
Od teh so dnevno plačljive (nostro imetje)
RM 1,302.615.56
8.	Dolžniki . I...... t I < 1 ••<••• •
V celotni vrsti 8 so vsebovani
' a) kriti z borznimi vrednostnimi papirji RM 30.974.50 b) kriti z drugimi varnostmi .... RM 4,207;1S2.71
9.	Hipoteke, zemljiški in rentni dolgovi ••••>..
10.	Obratna in poslovna oprema...... t < . ,
11.	Postake, ki služIjo zaokroženju računa......
RM
341.S31.17 383.449.47
9,512.950.60 1,043.920.54 52.031.
RM
724.970.64 440.78 ' 49.45 367.548.12
3.429.482.75
10,608.902.14
1,302.615.56 5,589.372.54
114.518.52 1.—
7.723.40
1. Upniki
b) od strani strank pri tretjih osebah uporabljeni kredit
b)	drugi v inozemstvu in tuzemstvu najeti denar in krediti • •■■••••••fflikiitf
c)	vloge nemških kreditnih zavodov
d)	drugi upniki	i	. Od vsote pod črko c) in d) odpade na
aa) vsakokrat plačljivi denar . . RM 13,301.100.02 bb) trajen denar In denar proti odpovedi
RM 1,191.264 Od bb) dospe po odpovedi ali ]• že dospel
1.	tekom 7 dni ........RM —
2.	preko tega do 3 mesecev . . RM 784.476.—
3.	preko tega do 12 mesecev . . RM 406.788.— 2> Hranilne vlog*
a)	z zakonito odpovedno dobo....... « t .
b)	8 posebej dogovorjeno odpovedno dobo , , , »
3. Temeljna ali osnovna glavnica
razdeljena na 300 komadov delnic v nominalni vrednosti po RM 1000.— in 7000 komadov v nominalni vrednosti po RM 100.—........ , , , ,
L Rezerv« po B 11 KWO.
a)	zakonite rezerve	a «■■••• •
b)	druge rezerv* po ) Ц. KWG. , ....... ,
s. Drug« r*z«rv« . .. . I i I I • t I I ■ • ■ • • (. Nedvlgnjen« dividend«
7. roitavk«, ki tluUio ZB0kr0S«n|u račun« ■■■■■.
8. Ciitl dobiček
Cisti dobiček iz prejšnjega leta Dobiček 1942
RM
2,722.607.60 11,769.356.42
4,508.766.62 1,564.566.82
100.000.— 120.000.—
39.748.26 109.397.40
RM
14,492.364.02
6,073.333.44
1,000.000.—
220.000.— 1M.OOO.— 40.80 60.740.98
149.145.6Л
Viota imatkov . . .
22,145.624.90
Vsota dolgov
22,145.624.90
12. V imetiu in v dogovih 9 lo viabovane:
a)	terjatve iz koncernskih podjetij . .............RM 1,036.534.85
b)	terjatve napram članom načelstva, poslovodjem, drugim v ) 14.
odst. 1. in 3. KWG. imenovanim osebam kakor tudi podjetjem,
ki ji mprlpada kak imetnik aH osebni jamčečl družabnik kreditnega zavoda ali član uprave........... , , ,	RM 78.723,46
e) Naložbe po § 17. odst 1. KWO..............RM 1,279.432.25
Po zaključnem Izidu naše dolžnostne preskuinje na podlagi knjig In spisov družbe ter po načelstvu danih nam pojasnil in izkazov ustrezajo knjigovodstvo, letni zaključek in poslovno poročilo, v kolikor se v njem obrazloži letni zaključek, zakonitim določilom.
MOnchen, 3 aprila 1943.
SODDEUTSCHE TREUHAND-CESELLSCHAFT A. O, (Wirtscheftsprflfungsgesellschaft)
Schmitt, gospodarski revizor.	Dr. Sohwarz, gospodarski rarlsor.
9. Obresti U poroštev; meničnih in čekovnih poroštev ter ii pogodb o jamstvu ({ 131, odst. 7. zakona 6 delnicah)
418.840.07
10.	v dolgovih lo vttbovanei
a)	obveznosti napram koneernsklm podjetlem (vStevIl obveznosti
in dolgove pod 9)................. , , RM —
b)	Celotne obveznosti po § 11, odst. 1, KWG. (dolgovi 1 in 2) . . . RM 20,565.69746
c)	celotne obveznosti po § 16, KWG. (dolgovi I) .,■>«> t , RM 14,492.364,02
11.	Celotna jamčeča glavnica po ( 11. odst 2. KWO. , i , , , , , RM 1,350.000.—
Dr.
Potroiki
NaCelstvo: WILHELM RAUBER
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA ZA LETO 1942.
Donosi
Obresti na hranilne knjižice . Plače, mezde In socialne dajatve
Stvarni izdatki.......
Davki in sllčne davščine . . ■ Cisti dobiček 1942 ... i ,
I i I
RM 119.103.24 203.469.89 75.916.49 221.469.06 149,143,66
769 104.34
Prenoš iz leta 1941..........
Donos Iz K. KL in eskomptnega posla . . Tečajni dobički pri vrstah, eiektih, devizah
RM
39.748.26 713.396.32 15.959.56
769.104.34
AMTLICHE
Hler spricht (lie Deutsche Arbeitsfrontt
AcbtDng! Spreditage der Reditsberater der Deutsdien Arbeltsfront!
In den monaten Jull/August 1943 werden In Oberkraln an <Jen angegebenen Tagen und zu den angegebenen Zelten, Sprechtage dunchgefUhrt!
Krataburg	Jeden Donnerstag In der Dienststelle der
DAF-Ortswaltung, Kralnburg Albrecbt-DU-rergaeee 6 In der Zelt von 9.00—11.00 Uhr Wart	Jeden Samstag in der Dienststelle der DAF-
Krelawaltung, Wart
In der Zelt von
Тдд1г a. d Zaler	13. Jull >	<	>	<
	27. JuU >	<	>	<
	10. AUgUst >	€	>	<
	24. August >	<	>	€
St. Velt a. d' Sawe	20. JuU >	<	>	<
	17. August*	<	>	€
Radmaimsdorf	20. Juli >	€	»	<
	17. August >	<	>	<
Aeiing	13. JuU >	€	>	<
	27. Jull >	<	»	€
	10. Auguet>	€	»	€
	24. Auguet»	<	>	<
Neuimarlrtl	28. Jull >	<	>	€
	25. August >	t	>	
	7. Juli >	€	>	<
_________ . . .	it. Amgmtm	Ш	%	i
9.00—1100 Uhr 9.00—11.00 « 900—1100 9.00—1100 9.00—11.00 9.00—11.00 9.00—1100 14.00—16.00 14.00—1600 14.00—1600 14.00—18.00 14.00—18.00 14 00- -le oo 1000—12.00 10 00 12 00 14.00—1600 Ujoo-ieoo
Uttat
Domeohide
» > » > >
15.00—17.00 1500—17.00 150(^17.00 8.30—1030 830—1030
0 Juti » «
3.	August > <
31. August > <
7. JuU > «
4.	August > <
Die Sprechtage flnden Jewells In der Dienststelle der DAF-
Krelswaltung bzw. DAF-Ortswaltung statt.
Die DAF-MitgUeder, Gefolgschaftsmltglleder und Betrlebs-fUhrer erhalten bel alien Sprechtagen AuskUnfte und alien-falls Vertretung vor Gerlcht und BehOrden In alien arbelts-und fiozlalverslcherungsrechtllchen Angelegenhelten.
Der Letter dor Bechtslieratungsetellc: get. Dr. Burgbaqd Бскег
^^Burgha^l^
Ausgabe voo Zudierwaren
Das Landeeei-ntlhrungsamt K&rnten glbt fUr den Relchs-gau Kfimten und als Referat Ernahrung und Landwlrtschaft des CdZ fUr die besetzten Geblete Kilmtens und Kralus be-, kannt;
Die Zuckerwaren, wofUr laut BekaoDntmacbung vom 2. VI. 1943 in der Zelt vom 7. VI- bis 19. VI. 1943 die Vorbe-stellung zu tKtlgen war, llegen jetzt bel den Klelnvertellem und konnen seitens dersclben an die versorgungsbercchtigten Personen ausgcgeben werden. Die VersorgungsberechUgtec mlissen die Zuckerwaren bel dem gleichen Klelnverteller be-zlehen, bel welchem sle dlewlben vorbestellt haben. Sle milMen den Stammabschnltt d#r Nfthrmittelkarte fUr die 50. Zutellungsperlode' vorwelien, welcher bel der Warenab-gabe vom Klelnverteller auf der RUckaelte abzustempeln let. Gemelnschaftslager und Helme feben belm Bezug der Zuckerwaren die 7wpitsrhrlft des Bezugsphplnp.4 R nh.
Klagenfurt, den 7. VII. 1943.
. I—fliTcii iilllii mill Ml ml K&mten
Welches Oberkralner Madel hatte Freude. Klndergartnerln zu werden?
Bedlngungen sind: Vollendes 18 zehntes Lebensja^r, Hauptaohule, etwaa Keilntiils der deutache Sprache und Hebe zu Kindem.
Das Seminar lat In Klagenfurt, die Auablldung dauert 2 Jahre
AUe naheren AujSkUnfte erhalten sle in der NSV-Krels-amteleltung, Abtl-Klndertageestatten, Prau Pacher, Fr6bel-
gasse 5
Katero gorenjsko dekle bi Imelo veselje postati Klndergartnerln (otroška vrtflarlca)
Pogoji: izpolnjenih 18 let, mešCaneka dola, nekoliko znanja nemSčlne in ljubezen do otrok.
Seminar je v Klagenfurtu, učna doba traja 2 leti-
Točne j ši podatki se dobijo pri NSV-Krelsamtsleltung, Abtl -Kindertagesstatten, Prau Paoher, F^Obelgaese 6.
Berufstadischule fiir flandfenerwatten* . Ferladi
Umfassende tbeoretiscbe und praktische Auabildung ftlr BUcbsenmacher,' SohMter und Waffengraveure. Anmeldungea fUr das Schuljahr 1943/44 an die Direktion.
tJber Anordnuog de# Relchcverbande« tot der Betrieb wegen Urlaub vom 19- bi« SO. Juli 1948 gesperrt Fnax Hofet* haekor, St. gepr. Dentist, Kralnburg, AAolf-Hltlerflmtm 8.
Po naredbl državr-^ zveze je obrat rad! dopusta od 19 do 30. julija 1943. zaprt. Franz Ilolzhacker, drž. Izpr. dentiAt, Kralnburg, AdoliC-Hltlei>f4atE &	,
stran 8. — štev. 54.
KABAWAVKKV BO TU
Sobota, 10. Jnllja 1913,
XicMspiete
Allgemeine filmlrenhand G.mJi.H.-ZweigstelleVeldes
AssUng
9. Vn. bis 12. Vn.
Frasquita
FUr Jugendllche nlcht rugelassen!
13.	vn. bie 15. vn.
Hoffmanns ErzAhlangen FUr Jugendllche zugelasaen!
Domschale
10 vn. und 11. vn.
Die Landstreicher
FUr Jugendllche zugelassenl
14.	vn.
Der Favorit đer Kaiserin
FUr Jugendllche zugelasseni
Krainhurg
9. vn. um 19 Uhr
10.	vn. um 16 30 und 19 Uhr
11.	vn. um 16 30 und 19 Uhr IB. vn. um 19 Uhr Liebesgeschichten
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
13.	vn. um 19 Uhr
14.	vn. um 16.80 und 19 Uhr le. vn. um 19 Uhr
Dae Verlegenheitakimd
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Look
10. vn. bie la. vn.
Frasquita
FUr Jugendllche nlcht sugelassent 18. vn. bi« 16. vn.
Alarmstufe 5
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Littai
10. vn. und 11. vn. LiebeskomSdie
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni 14. vn. und 15. vn.
Dae Frftulein von Bamhelm FUr Jugendllche zugelasseni
Miess
10. vn. und 11. vn.
Zwei glUekliche Menschen
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Rađmannsđorf
10. vn. und 11. vn.
Der Postillion im Hochzeitsrock
FUr Jugendllche zugelaesen!
14. vn. und 15. vn.
Venue vor Gericht
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Schwarzenhach
10.	vn. um 30 Uhr
11.	yn. um 16 und 20 Uhr Quax, der Bruchpiloi
FUr Jugendllche zugelasseni
Stein
10. vn. bin 12. vn.
Das groBe Spiel
FUr Jugendllche zugelasseni
14. vn. und 15. vn.
Schritt vom Wege
FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
St. Veit
10.	vn. um 20 Uhr
11.	vn. um 14, 17 und 20 Uhr Wen die Gotter lieben
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelasseni
Veides
9. vn. bie 13. vn.
Die Landstreicher FUr Jugendllche zugelasseni 18. vn. bis 15. vn.
Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelasseni
Wart
10. vn. um 16.30 und 19 Uhr ■ 11. vn. um 14, 16 30 und 19 Uhr Die schwedische Nachtigall FUr Jugendllche nlcht zugelasseni
Wocheiner Tal
10. vn. um 13 30 und 19 Uhr . . 11. vn. *m 15.3P Uhr
Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelasseni
MEDOPHARM
A r z n • i m i 11 e I
find treu« Heifer ihrer Gesundheltl
Medopharm-Arznelmltlel sind nur In Apothaken •rhfiltlieh.
MEDOPHARM
Phormazeutlsche Prdpo/at*
G#wll;diaA m.b.M. MunchenS

^ diSi^b • wo hrten iMlSiw-PrSporote (Toe*icr«m«. fettfrw . uk#ff##W| onw«nd«rv Nwr w#nm unbedinQt п6#д
•tportam ouffrragtn* ■ SQ reichf die heui«
8#wofd#n# Dose longe Zeit : Dur€h Лв Rđeluatm /мгсг Оаип mm
*l}^FoHtgatdiaftuirdauefihim I Koliltnklau der t^'eg tmr$p€rrt
I WAITER KOLBE&CO.. STETTIN ^enus'Hau*
Wir kaulcn lanlcnd
an» naohwelsltchem Prlvat-beaitt gnt erbalten* Uniformen jedweder Art. M&ntel. WetterkrKgen. Blusen, Hosen, Uniformkairoen, PelsmSntel. P^lzrOoke. PalcwMten. Leder-n. FilEstiefel, moderne SchoB-waffen, Kontrolluhren eamt ZubebSr FahrrSder, lefchte
MotorrSder. SUdbstdeotscher Wachdtenit, Klaeenfnrt. Feldmarechall-Conrad Platz Nr 9. Ruf 10-30.

Ein Nagel ki keim NM. Soldi* tinti d!« Unad«« vielar V«H«tzungen, dl« g«rod« h#wf# vermfeden warden тОмвп. WiMi* Sk tkh aber trottdam mol •in« AiMtaidi romm« holM,dann gWA mhWwmdWW## смЛжвм.
Trauma t
CerI Klenk, VerbandpfloiMrfcdliilk _____ Senn/eh.
loee
We g«hob*lt wird...
... de 9«ht mol wo» do* noben Kloino Vorlerzungen wtfdtn mit dem blufsHIlenden Sthnellverbond Honsaplosi oh-ne long# Arbeifiunterbre^ung bohoben. — Honioplost wirkt •ntzOndungswidrig*
Hansaplast
htilt Wwnden /
Wernig# em effullem Wen Zwefihl
Opuščene tovarne .
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenlnrt
Salmstralie Fernruf 1486
Raifffeisenkasse
бШСЖЖЖ rcttlrlerle СспвиепмпаИ mil lieidir. MHani
•	tiberaimmt Spareinlagen, sprejema hranilne tloge»
•	fiihrt Rlng-Qlro Redknungen, vodi „Ring-giro** račune,
•	gewШlrt KredHe aller Art« dovoljuje kredite vseh vrst.
Gesdiaftslokal in Stein, Schiitt 22 / Poslovni prostori v Steinu, Schiitt22
Antlidier Sonntagsdienst
Krainburg:: Ајп 11 Jull 1943 Dr. %'lnzenz Werbiiak, Krainburg, Reiter-durchlaB 2, Ruf 130
r
HMldung nadi dam WaidiM r*flMildi*r madieit
%


rv T Mw bn Hen*l m hobeiil
SEIT 35 JAHREN

(HEMMARMWERKE DtifLKHMIDWl
W I E N
Sorgfaltiges Abcrocknen der Klinge «- am bcsten mit vreicliem Papier — gleich nach dem Rasieren erhSilt die Schnittfahigkeit

A I'I OSIASI
	Prodam novo kompletno spal- < nico in kuhinj- ; sko upravo za. RM 2000. Naslov pri K. Bote : Krainburg pod št. 742-6.
Službo dobi	
Dimnikarski vajenec se takoj sprejme. Vprašati pri Martin Steffe, Kronau 157. 8894-1	
Čevljarskega vajenca sprejme J. B runner, Schu-machermeister, Spittal a. Dr. 8387-1	Globok otroški voziček prodam za RM 150. — Naslov pri K. Bote Krainburg pod št. 788-6.
	Prodam dobro ohranjen gepelj! Naslov pri K. Bote, Krainburg pod „Gepelj"
Vajenca za sedlarsko in tapetniško obrt, starega 14 do 15 let, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Jo-hann Trobctz, Polland, P. Kress-nitz bei Littai. 749-1.	
	Malo rabljen mali gepelj prodam. Poizve se pri Paušič Gregor, žaga Košir, Kronau. 732-6 Blagajne, _ varne pred ognjem in vlomorti, ■ omare za spise in knjige: Hans Wernig Klagenfurt Hei-drichstrafie 32. 3893-6
Učenka za frizersko .obrt. st takoj sprejme. Naslov v upravi K. B. Krainburg pod „Poštena" 756-1.	
Frizersko učenko takoj sprejmem. Hedi &imunaz, Krainburg, Val-vasorplatz. 752-1	Silolak, svetal, cortilan, proti bramorjem, sol zoper plevel ter druga varovalna sredstva za rastline dobite pri Franz Napotnik, Eisen- und Far- benhandlung, Kalk- und Ze-mentniederlage, Klagenfurt, Krefelderstr. 9 Ruf 3009. 3888-6
Sprejmem takoj slikarskega in pleskarskega učenca. Martin Umbrecht Am Hang 138, Krainburg. 786-1.	
Prodam	
Prodam gramofon, dobro ohranjen s 26 ploščami za RM 200.—. Naslov pri K. B. Krainburg pod 760-6. ! Prodam 200 litrov dobrega sadnega kisa. Naslov pri K. Bote, Krainburg,' pod 764-6.	Kupim
	Kupim mlatilni-co _ (Dresdima-s chine) na motorni pogon s stresalnikom in rejto, če je dobro ohranjena. Johann Moschi-na, Ob. Schetina 8, Polland U. L»*k. 744-7
Za RM 50 prodam tri garniture ročnih tiskarn (Kautschuk Ty-pen) tovatne J. Lewinson, Wicn — Ena od teh je s pisavo Rundschrift. — Naslov, pri K. Bote, Krainburg pod št. 741-6.	Kdo proda do-broidoce žepne, sidrne,' srebrne ure, nikljeve, kromaste ali v ■jeklenem pokrovu, za vojake na fronti? Ponudbe na: Antona Urc-ka, Trifail P. 1, Loke 267 Fus-balerweg 6.
Krainburg:: Ајп 11 Jull 1943 Dr. %'lnzenz Werbiiak, Krainburg, Reiter-durchlaB 2, Ruf 130
rv T Mw bn Hen*l m hobeiil
Jensterle in, Afilin^, Veldeser StraCe 74в-7
Jensterle in, Afilin^, Veldeser StraCe 74в-7
Kupim otroSki voziček! Anna
Pirmann M. Laufen 82, pošta Podnart.
740-7
Lovci pozor! Zamenjam jako
dobro „Sdio-nauer" puško za dobro ohranjeno moško kolo. — Razlika se т gotovini izravna. Oglasiti se pri K. Bote Krainburg pod ifSchon« auer" 734-16.
Ше le za nakup: ;i vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in 2B mm, 8 do 17 cm, pararelno ah eno, iz iage ali trgovine v Vseh kakovostnih razredih. Visoka Ropnja nujnosti Ponudbe na Hans ITraninger, Holz grofihandel, Kla genturt, Volker martter StraCe, iibersetzung. 1083.V
Meniam
Globok otroški voziček zime-njam za športnega. Prodam tudi klavirske citre. — Wera Brenk, Wart 66, mlekarna.
730-15-6
Prodam ali zamenjam 2 leti starega konja za kravo mlckari-co. Naslov pri K. B. Krainburg pod 737-15.
Žametasto blago za moško obleko, staro kvaliteto, zamenjam za enakovredno kvaliteto gladkega ^loškega blaga. • Ponudbe na K. B. Krain burg pod 766-15
2enitve
Mlad Spodnje-Stajerc, doma od Gurkfelda (Krško) v stalni službi želi spoznati dekle, ki j* preprosta, ter se ima namen poro čiti, Le resne dopise s sliko, ki se diskretno vrne, poslati na K. Bote, Krainburg pod „Ljubil Te bom" 733-21,
Boljši inteligent želi spoznati go-spico od 17. do 25 let. Ce jo veseli, lahko postane tudi njegova trečna ženica. Ob moji strani bo našla vs«ga, kar ji srce in duša poželita. Dekleta, poizkusite srečo ob moji jltrani in pošljitt ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Veselo življenje" 739-ai.
Izgubljeno
Zamenjam '20 m elektr. prima
gumi-kabel-a za k motorju ali mlatilnici 22 mm proti blagu za obleko ali za šivalni stroj. — Istega tudi prodam. Razlika v gotovini. Cenjene ponudbe samo v nemščini na K. B. Krainburg 746-15.
v soboto, 3. julija na cesti Stein - Podgier zgubljena otročja modra, z rdečimi črtami pisana, volnen« jopica, naj s« proti nagradi odda na naslov: Podgier IIG bei ЈЛ»п« Sti—'" Stein.
Razno
Kdor mi preskrbi, da kupim
dobro moško kolo, dobi razne rabljene pisemske znamke. — Naslov pri K. Bote Krainburg pod št. 743-23.
Riditlgstellung
bel der in der Nmnmer v. 30. Juni 1943 veroffentlichten Bekanntmachung der Karntnerischen Irfindee-Brandschaden-VerelcherungeanstaJt, Klagenfurt Der Paragraph 9, Absatz 3 soli rlchtig lauten:
3. Die Sicherheltsrlicklagc soli 2 Promille der gesamten Verslcherungssumm«, mla-destens aber eine Million Reichsmatk betragen; die Нвће der j&hrlichen Zuwend.ung aus dem GebarungsOberschuB aller Verslcherungszweige bestimmt der Beirat Uber Vorschiag des DlrektOirs,
' Popravek
v številki z dne 7. julija 1943 objavljenega razglasa Kiirntnerischen Landee Brand-echaden-A'ersicherungsantttalt, Klagenfurt- Paragraf 9, odstavek 3 se pravilno glasi: 3. Varnostna rezerva mora znašati 2 promiia celotne zavarovalnine, najmanj pa en milijon Reichsmark; visokost letne dodelitve Iz poslovnega prebitka vseh zavar<y-valnih panog določa sosvet po predlogu ravnatelja.
/
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 5. julija 1943, preminula naša draga soproga, mama, stara mama, svakinja, teta in sestra, gospa
W
Krhliiia Solar roj. Kliiiar
Pogreb drage pokojnice se je vršil v sredo, dne 7. julija ob 17. uri na pokopališče v Kropi.
K r o p p, 6. julija 1943.
Žalujoče rodbine;
Solar, Fister, Klinar, Oblak, KuSlan in ostrilo sorodstvo.