amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	t
Geslo: Za vero tu narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 74
chicago, ill., četrtek, 16. aprila — thursday, april 16, 1942
letnik (vol.) li.
LAVAL PRIJATELJ NEMCI-JE, PRIŠEL ZOPET V VLADO
Odnošaji med Zed. državami in Francijo se utegnejo ukiniti, ako ta ne bo dala zadovoljivega razloga za izpre-m eni bo. — Pričakuje se tesnejše sodelovanje z Nem-
čijo.
Washington, D. c. — Odnošaji med Zed. državami in francosko vlado v Vichyu, ki itak niso imeli nikakega stalnega značaja, marveč so se ta-korekoč podaljševali iz dneva dan, so stopili v nov kritičen položaj z izpremembo, ki se je uveljavila v tamkajšnji vladi ta torek. Poročilo namreč govori, da je bil zopet postavljen v francosko vlado Pierre Laval in mu je bilo celo nakazano neko visoko mesto.
Ameriška vlada bi se v nor5 malnih razmerah seveda ne brigala za notranje urejevanje Francije, celo ne take Francije, kakoršna je ta zdaj, toda Laval predstavlja nekaj, česar Amerika r/3 more mirno prezreti. Ta mož je namreč znan kot
VELIKE IZGUBE NAZIJEV
V enem mesecu jim Rusi razbili 1,100 aeroplanov.
Moskva, Rusija. — N.aziji pošiljajo na stotine in stotine aeroplanov na fronto v svojem obupnem poizkusu, da si pribore nazaj nadvlado v zraku. Tako poroča tukajšnji list Prav-1 da, ki dostavlja, da ne samo, da Nemci svoje namere ne dosežejo, marveč jih poizkus stane povrhu ogromne žrtve. V enem mesecu, namreč od 11. marca naprej, tako pravi list, so izgubili nad 1,100 aeroplanov, do-čim so ruske izgube znašale v istem času le 314 letal. — Iz
nekega vira se poroča, da je so-skrajno vnet zagovornik sode- vjetska armada prekoračila re-
lovanja z Nemčijo in torej je očividno, da ne more njegov povratek v vlado pomeniti drugega, kakor, da je Francija prišla še bolj pod peto Nemčije. Posledica tega je, da bo ameriška vlada temeljito proučila, kake izpremembe je pričakovati v francoski zunanji politiki, in, ako bo potrebno, da bo s Francijo ukinila odnošaje. Predvsem gre Ameriki, kakor tudi zaveznicam sploh, za to, ali bo šla Francija v svoji uslužnosti do Nemčije tako daleč, da bo tej izročila svoje vojno brodovje. Dalje bi se občutil Lavalov vpliv tudi v slučaju, ako bi zavezniške sile napadle evropski kontinent: Francija bi bržkone šla v vojno proti njim, kajti Laval je znan kot oster nasprotnik Rusije in ta zavezniška ofenziva bi pomagala predvsem Rusiji.
Vpostavitev Lavala v francosko vlado je očividna posledica novih zahtev, ki jih je Nemčija stavila Franciji in, o katerih se trdi, da so bile v obliki pravega ultimata. Kakor- se trdi, se od Francije zahteva sodelovanje na vsej črti; med drugim bi se morali mobilizirati za delo v nemških industrijah vsi delavci v zasedenem in nezasedenem delu Francije, ki so točasno ali nezaposleni ali pa na kakih manj važnih mestih. Dalje se je baje od Francije tudi direktno zahtevalo, da mora prenehati s svojo dosedanjo prijateljsko politiko napram Ameriki in mora vse tiste može, ki se ne strinjajo s temi novimi smernicami, odstraniti iz vlade ter jih nadomestiti z drugimi.
Kako mesto bo odkazano Laval u v vladi, se v torek še ni natančno vedelo; iz nekih diplomatskih virov pa se sliši, da bo njegov naslov "načelnik via-1 de". Ako je to res, potem bi to ponjenilo, da bo izpodrinil Pe-taina. Na ta način bi bili v vladi sami taki možje, na katere bi se Hitler lahko zanesel, in to on ravno potrebuje, kajtiL
ROOSEVELT DOBIL ODGOVOR CELO IZ ITALIJE
Pred nekaj dnevi se je predsednik Roosevelt izrazil, da bi bilo dobrp, najti primerno imt za sedanjo vojno, češ, da samo "druga svetovna vojna" ne izrazi vsega. Prejel je že dokaj nasvetov, ne samo iz. Amerike same, marveč tudi iz raznih zavezniških dežel, in zdaj je prišel en odgovor celo iz Italije. Kakor se namreč poroča preko Švice, je neki višji italijanski uradnik zadnji ponedeljek pri konferenci s časnikarji v Benetkah stavil priporočilo, naj bi se ta vojna imenovala "guerra di successione" — vojna nasledstva. To pomeni, je dejal, da se s to vojne* skuša ustanoviti nazijski in fašistični novi red, ki ima naslediti "stari red demokracije." V Italiji se je ta označba že sprejela, pravi.
NOVI BUSI ZA DELAVSTVO V NAČRTU
Washington, D. C. — Vladne osebnosti so si zadnji ponedeljek ogledale neki vzorec nove vrste busa, o katerem se upa, a bo rešil vprašanje transpor-
NEMČIJA POSTAJA OPVISHA OD JAPONSKE
Dočim je prej potrebovala Japonska Nemčijo, se je zdaj položaj zasukal. — Nemčija odvisna od japonske pomoči, da si dobi potrebno olje. — Prisiljena utegne biti k napadu Anglije.
VESTI 0 DOMOVINI
Mm
KRATKE VESTI
—	Madras, Indija. — Tekom eryega tedna, namreč odkar se je izvršilo prvo japonsko bombardiranje, se je iz tukajšnjega mesta izselilo do 130,000 oseb in se je izseljevanje začetkom tega tedna še vedno nadaljevalo. Mesto ima skupno 600,-000 prebivalcev. *
—	Vichy, Francija. — Zaradi velikega pomanjkanja usnja, ki se občuti v Franciji, so se v Parizu postavili na trg upogljivi podplati iz lesa. Ako si hoče kdo "potemplati" čevlje, mora za to dobiti posebno izkaznico.
—	Bern, Švica. — Tekom prihodnjih nekaj dni bo od-plul od tukaj neki parnik, naložen z živili za Grčija Na svo-
ko Desna in, da je takorekoč docela obkolila mesto Briansk, ki ga drže naziji.
-o-
VLADA IZREKLA SVARILO BALKANSKIM DRŽAVAM
Washington, D. C. — Državni podtajnik Welles je zadnji ponedeljek izrekel svarilo trem balkanskim državam, Bolgariji, Rumuniji in Ogrski, da jim b o-d o Zedinjene države napovedale vojno, ako bodo nudile dejansko pomoč osišču pri vojni proti Rusiji. Povod za to svarilo je dala neka objava po berlinskem radio, v kateri se je poročalo, da so Zed. države obvestile potom švedskih diplomatskih virov Ogrsko, da obstoja med njo in Zed. državami vojno stanje, in, da se je podobno obvestilo poslalo tudi Rumuniji in Bolgariji. Welles je pripomnil, da je to poročilo očividno neresnično, češ, da more edino kongres napovedati vojno, dostavil pa je, ia se to utegne zgoditi, in, da niso Žed. države že doslej »» stopile proti njim, je bilo le zato, ker vedo, pod kakim nemškim pritiskom so te državice, —o-
ogenj uničil trgovski del mesta
Kewanee, 111. —r Požar, o katerem še ni ugotovljeno, kaj ga je povzročilo, je zadnji ponede-lje razsajal skozi štiri ure v središču tukajšnjega mesta. Razširil se je preko dveh trgovskih blokov ter je uničil ali poškodoval tamkaj 20 poslopij in 50 uradov in stanovanj. Povzročena škoda utegne segati do dveh milijonov dolarjev.
tacije delavstva v obrambni industriji. Ta bus je pravzaprav	*J° P^Peljal iz
"trailer," ki ga vleče truk, in v njem bi bilo prostora za skupno 141 oseb. Z uvedbo tega vozila bi se prihranilo dosti gumija.
--o-
GRADB ZA CHICAGO DO 15 MILIJONOV
Chicago, 111. —1 Po novi kvoti, ki jo določa vlada vsakemu posameznemu mestu, bo smelo mesto Chicago postaviti novih zgradb, predvsem za delavstvo
Grčije 1000 otrok, za katere bo skrbel turški Rdeči križ, dokler se razmere ne izpremene.
-o-
— Slovenci! Na vsaki prireditvi. na zabavah, taki ali taki, se opomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
v vojni industriji, za 15 milijonov dolarjev. Po večini bodo to hiše do vrednosti $4,800.
V RUSIJO PRIHAJA POMLAD STOPNJEVAJE
RUSSIA'S RECEDING WINTER
nemogoče bi mu bilo, podvzeti na vzhodu kake večje vojne operacije, dokler bi ne bil siguren, da mu je hrbet zavarovan.
Iz Vichya se je v torek poročalo, da je imel Petain konferenco z Lavalom in Darlanom in, da se je pri tem sklenilo, da *e postavi nova vlada "na novih temeljih."
Sidnej, Avstralija. — ( Točasno se vodijo med državami osišča pogajanja o novih načrtih in smernicah, po katerih se bodo ravnale v bodočih ofenzivah, in opazovanja so pokazala, da stopa med temi državami Japonska čimdalje bolj na vodilno mesto, in, da ona diktira Nemčiji, kaj ima ta storiti, ako želi njenega sodelovanja.
Predno je Japonska dejansko udarila, je ona potrebovala Nemčijo, da ji je ta zavarovala hrbet s tem, ko je zapletla Rusijo v vojno v Evropi. Zdaj pa se je položaj predrugačil. Velike zmage, ki jih je doslej dosegla, so pripomogle Japonski do takorekoč popolne kontrole na zapadnem Pacifiku. Ne samo, da ima tamkaj premoč v orožju in, da drži v rokah vse strategjčne točke, marveč razpolago ima tudi zaloge olja in gumija, kar je nujno potrebno pri vojevanju. Nemčija pa nasprotno ni preveč založena z oljem in trdi se, da bo njena pomladna ofenziva imela v prvi vrsti namen, da ji dobi tega potrebnega produkta, in zato bo, kot se pričakuje, usmerjena proti prednji Aziji, kjer so bogata ležišča olja.
Za uspešni izid te ofenzive pa potrebuje Nemčija pomoči Japonske, namreč v toliko, da ta s svojih oporišč na indijskih otokih ovira dovoz ameriške in angleške pomoči Rusiji. Japonska utegne izpolniti Nemčiji to željo, vendar pa bo brez dvoma zahtevala od nje kako proti-uslugo. Verjetno je, da se bo njena zahteva glasila, naj Nemčija napade Anglijo, kajti, ako bi bila Anglija poražena, potem bi imela Japonska še bolj proste roke v Aziji.
Po poročilih, ki jih je dobil "Jugoslovanski informacijski Center" v New Yorku, je bilo samo iz Jesenic nasilno izgnanih v Srbijo nad dve sto oseb, ženskih, moških in otrok.
Vodoravna črta na gornjem zemljevidu kažejo, kako slopnjevaje leze pomladno vreme v Rusiji od juga jroži severu. V spodnjem delu je že pomlad, dočim u više gori sneg šele i taja, ali je pa še zmrzel. Veliki do-godki se utegnejo pripetili letošnjo pomlad, zato se pa tudi nje nastop pričakuje s tako pozornostjo kakor menda nikdar prej.
preizkuševanje siren za alarm v chicagi
Chicago, 111. — Za to sredo, pričenši ob 7. zvečer, se je za Chicago in število okoliških mest odredilo preizkuševanje siren, ki bi prišle v praktično uporabo v slučaju zračnih napadov. Namen tega poizkusa je, da se ugotovi, ali se sirene res slišijo v vsakem, tudi najbolj skritem kotu mesta, in posebni čuvaji so imeli paziti, kak bo učinek, dočim je tudi prebivalstvu bilo naročeno, naj poroča, ako se piščali ne bodo kje slišale. Določen je bil najprej dvakraten dolg izpreminjajoči žvižg, kar pomeni alarm, in pozneje dvakrat dolg zategli enakomeren žvižg, kar pomeni "zrak čist." Ta poizkus ni bil določen za vajo v zatemnitvi; to pride še pozneje.
-o-
patente utegne vlada zapleniti Washington, D. C. — Senatu bo najbrž v kratkem stavljen predlog, ki bi dal vladi pravico, zapleniti vsako patentirano iznajdbo, ki bi jo potrebovala
(Dalje)
Druga komisija je vsakemu izseljencu- ugotovila istovetnost in vzela njegove osebne podatke. Vsakdo je moral navesti vrednost svojega premoženja. Ta komisija je tudi stresla denar iz kovert in ga preštela. Vsaki odrasli osebi je vrnila vrednost za 25 nemških mark, drugo je obdržala.
Tretja komisija je ljudi iz-praševala po narodnosti in javnem udejstvovanju. Potem je j določila, če je dotičnik "klar" ali "unklar". Kdor je bil "klar", da o njem ni bilo nobenega pomisleka več, je moral brezpogojno v tujino. Tisti, ki so imeli označbo "unklar', so. imeli še nekoliko upanja, da se vrnejo domov. O takih so namreč še nadalje poizvedovali in iskali nadaljnjih podatkov. Vendar se _ „___...______1 in trenem jemanju, rešil tudi marsi-kak "klar".
Iz radovljiškega okraja so odpeljali v Št. Vid in pozneje v Srbijo, naslednje Slovence (prva številka v oklepaju pomeni žene, druga pa število otrok).
Pregled izgnancev Iz Jesenic:
Aljaž, delavec z ženo in 4 otroci (1, 4); Avguštin, trgovski pomočnik; Avšenek Janko, tov.,delavec in posestnik (1, 1).
Balch Franc, posestnik (1, 2); Bokal Ana, posestnica (z enim otrokom); Brankovič, oskrbnik plan. koče na Rožici z ženo; Božič Jože st., tov. delovodja (1, 1); Božič Alojzij, tov. delovodja (1, 2); Bogataj Anton, delavec (1, 1); Bavdek Viktor, žel. uradnik (1, 1); Buh Anton, tov. uradnik (1, 2); Balon Jože, posestnik in trgovec (1, 2); Beltram Franc, pol. nadzornik z ženo; Bertoncelj Ela, otr. vrtnarica z materjo; Bertoncelj Janez, tov. del. z ženo.
Cerar Drago,. tehnični uradnik KID (1, 1).
Čuden Anton, upokojenec (1, in* vnuk); Cerne Janez, trgovec, z očetom in 2 otroci; Čer-nut Milica, učiteljica.
Ferjan Ivana, otr. vrtnarica; Ferjan Fanica, uradnica z otrokom.
Ing*. Gostiša Danilo, tehn. uradnik KID (1, 1); Gorup Anton, žel. uradnik z ženo; Gorup Stane, uradnik; Gorup Albert, tov. delavec; Gaser Silvester, tov. uradnik; Gospoda-rič Jakob, ravn. mešČ. šole (1, 2); Govekar Leopold, kaplan; Globočnik Franc, tov. delavec.
Humer Lovro, tov. uradnik ('1, 1).
Janhuba Stanko; Jarc Mirko (1,).
Krasna Franc, župnik pri sv. Križu; Korošec Vida, tov. uradnica; Kovačič Mihael,,trgovec (1, 2); Kristan Cvetko, trg. poslovodja (1, 1); Klavora Franc, učitelj mešč. šole (1, 1); Kogovšek Jernej, tov. delavec
(1, 1); Kavčič Jože, obč. nameščenec (1, 2); Korene Anton, s taščo, ženo in 2 otrokoma; Kov-čič tov. delavec (1, 1); Krašo-vec Polde, tov. delavec; Kodrič Maks, čevljarski mojster, z ženo.
Levstik Alojzij, tov. delavec; Lavšegar Rado, tov. delavec, z materjo, ženo in 2 otr..
Markizeti Marija, učiteljica; Marketi Rudolf, tov. delavec, z ženo; Mrak, poštni uradnik; Morič Franc, pos. in trg., ženo, otrokom in materjo; Mikolav-čič Anton, trafikant (1, 3).
Ocepek Kari, gostilničar na Hrušici, (1, 2); Dr. Obersnel Maks, prokurist pri KID z ženo; Ogrin Rudolf, tov. delavec (1, 1).
Paglaruzzi Istok, tov. uradnik z ženo; Polšak Marija, posest. in delavka z 2 otrokoma; Pikon Mih^tov. ddavegj.l, 3); "(Ttfto' IvaiC	uradnit (TT
2);	Potočnik Oto, tov. delavec (1, 2); Pavlič, carinski upravnik (družino ima v Zagrebu); Perko, učiteljica mešč. šole; Plajh Avgust, tov. delavec, z ženo; Pohar Ivan, tov. uradnik, (1, 2); Peternelj Marija, uč. mešč. šole; Pristov Miroslav, uradnik (družino ima v Srbiji).
Rožič Leppold, tov. uradnik; Ravnekar Avgust, tov. delavec in posestnik (1, 2); Ravnik Jože, delavec; Pogorelec Jože, kaplan.
Sever Melanija, uč. mešč. šole; Stegu Milan, tehn. uradnik (1, 1); Savinšek Stanko, dentist (1, 2); Smole Oton, tov. uradnik; Dr. Stanovnik Aleš, odvetnik (družino ima v Ljubljani ).
Širok Anton, delavec; Štebin Mirko, tov. uradnik (1, 1); Dr. Špicar Bojan, (ženo ima v Ljubljani); Špicar Miran, uradnik KID (1, 3); Dr. Štem-pihar Ivo, odvetnik (1, 1).
Tufekčič Adolf, tov. uradnik (1, 2).
Ulčar Janko, tov. uradnik.
Vari, tov. Delovodja, z ženo; Vovk Pero, tov. Delovodja; Va-gaja Marija, učiteljica z otrokom; Vole Jože, car. posr. uradnik (1, 3); Vister Viktor, tov. delavec (1, 3).
Župan Ivan, vlakovodja (1,
3);	Zgaga Frane, tov. uradnik; Zmitek Ferdinand, žel. uradnik, (1, 1); Arčon Srečko, z ženo; Antonič Anton, (1, 1) ; Inz. Petrovčič Srečko tehn. uradnik (1, 1); Inz. Cernivec Sergej, teh. uradnik z ženo.
Skupaj 231 oseb. Iz Rateče Blanica:
Župnik Cuderman in njegova kuharica.
'Širite amer. slovenca"
make
every
pay day
BOND DAY
r
\
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Četrtek, 16. aprila 1942
AMERIKANSKI SLOVENEC
Frvi jn nafetarejH »loventki
X} A1}1 k Ustanovljen leta J89Jt
Zahaja mk dan runs nedelj, ponedeljkov In dne rov po pnsnikila.
in tiskar
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov oredniitva in oprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
Naročnine^
Za oelo leto_
Za pol leta _
Z« četrt Mu _
Za Chicago, Za celo lete _
Za pol leta_
Za četrt lete .
.16.00 . 9.00 . 1.75
The fint and the Oldest Slovene .. Newspaper in America,
Established 189L
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after hoUdaya.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Addreea of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Posamezna številka
In EVxeyo:
_ir.oo
_ 3.50
_2.00
_ 3c
Subscription: por one year . For kalf a year ... For three months _
36.00 . 3.00 . US
Chicago, Canada and Europe: For one year	**
For half a year _ 3.50
Fbr three months _— 2.00
Single copy .,	3c
ostati striktno pod angleško kontrčlo, dočim Indijci zahte-vajb popolno kontrolo tudi nad vojsko in obrambo v Indiji. Izročiti vojsko Indijcem v roke se pa Angleži zopet boje, ker vedo, da bi to pomenilo za nje toliko, kakor če že danes rečejo Indiji: good-bye!
Kljub temu, da Cripps prvi pot ni uspel, so mnogi mnenja, da bodo Angleži še in še poizkušali Indijo obdržati na svoji strani in da bo prišlo med njimi do nekakega sporazuma. Zadeva je le ta, da Indijci hočejo izsiliti kar največ morejo od Anglije, slednja pa hoče za ono kar bo ona dala dobiti kar največ se da od Indije.
Pri vsem tem je pa za občudovati angleško hladnokrvnost, ki ji je v svetu res težko najti primer. Kljub temu, da sovražnik že skoro stopa v Indijo še vedno hladnokrvno barantajo po svoji stari navadi, kakor da bi se ne pred njimi, ne za njihovimi hrbti ničesar ne godilo.
NAJSLAVNEJŠI TAMBURI-CA ORKESTER NASTOPI V CHICAGI
Chicago, III.
Slavni in priznani vodja tamburašev Matt L. Govže, bo nastopil s svojimi slavnoznani-mi Duquesne univerzitetnimi tamburaši v Bohemian Hall v Chicagi v soboto 18. aprila ob 8:30 zvečer.
Dopisi važnega pomena xa hitro objavo morajo biti poelani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadajo itevilko v tednu je Sas do te k tka dopoldne. —• Na dopise brez podpisa ae ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
CRIPPS NI USPEL
Sir Stafford Cripps, o katerem gre glas, da je baje najboljši sedanji angleški državnik in diplomat in ga mnogi naglašajo kot moža, ki ima naslediti Winstona Churchilla, se je pred par tedni podal v Indijo, da tamkaj z predstavniki 350 miljonske Indije naredi z njo nekak sporazum, po katerem naj bi Indija postala nekako neodvisna dežela, a bi zraven še vedno ostala pod britansko krono. To je nekaka taka naloga, ki naj bi dosegla tak položaj, v katerem naj bi bila sita koza in volk. Igrati take politične čudodelnosti, ni nobena šala in kdor jih zna uspešno igrati, mora že pač znati več, kakor hruške pečt.
Politično življenje v Indiji je hudo zapleteno. Narodne edinosti ni. Priproste mase so kulturno zaostale. Voditelji indijskih mas so zopet vzgojeni v takih razmerah in okoliščinah, da zavzemajo taka stališča, ki so kaki politični skupnosti škodljiva. V vsej Indiji se nahaja baje nad 70 večjih vseh vrst sekt, katerih voditelji se med seboj sovražijo in so eden drugim nevoščljivi. Ce bi Indija dobila na enkrat popolno svobodo, je v Indiji takoj civilna vojna. Anglija je znala v preteklosti in je edina, ki je najbolj znala voditi Indijce. Vodila jih je pač tako, da ji je bilo to v korist. Kdo pa se bo šel mučiti zastonj z vladanjem takega čudnega kolosa? Voditeljem je nudila protekcijo, jimf^eboj tukaj rojene mladeniče in dovoljevala penzije in možnosti do dobrega obstanka ter jim dajala tudi pravice in oblast nad masami. Ti pa so morali v zameno po političnem pravcu služiti Angliji, da je ta prosto dobivala od Indije kar je hotela. Angleži so mojstri. Ne s silo, razven, če ni druge pomoči, drugače se opravi vse z denarjem. To je bilo Angliji v korist in pa mali peščici indijskih voditeljev. Sto in sto milijonom Indijcev pa to ni bilo v korist, ker niso imeli nobene politične ne druge ugodnosti, da bi se razvijali, kakor so se razvijali med tem drugi narodi po svetu.
Kadar so bile med tem razmere v svetu normalne, šo se sicer Indijci pogajali za svoje pravice in svobodščine, toda vsa prizadevanja niso mnogo izdala. Kake vstaje in nemire so zadušile oborožene sile. Na zunanjo pomoč ni1 bilo misliti. Nezadovoljnost pa je v ljudskih dušah neprestano tlela in ta se je čestokrat izražala v raznih ustajah, večjih in manjših.
Tekom zadnje svetovne vojne so bile močno podobne razmere. Indijci so začeli stavljati Angležem svoje zahteve. Angleži so jih tolažili in jim obljubljali vse po zaključku vojne. Vojna je minula, gospodje v Londonu so pa na besede pozabili. In tako je sedaj Indija skoro v podobnem slučaju, le da se razlikujejo okoliščine slučaja. Takrat ni šlo Angležem, kakor gre v tej vojni in vojna ni bila na pragu Indije, kakor je danes. Danes pa silijo drugi tekmeci v indijski zelnik, v katerem je dosedaj John Buli edini vrtnaril, kar se tiče zunanježev. Zdaj silijo iz vzhoda Japonci in če bi se godilo vse tako, kakor si želi Hitler, bi cel« naziji radi v bajne indijske zelnike. Tako je ostala Indija še vedno nerešeno vprašanje, Anglija pa je med tem vsa zaskrbljena s stoterimi drugimi vprašanji v tej totalni vojni. Japonci so že skoro na pragu Indije. Anglija potrebuje pomoči in sodelovanja od Indije, ta pa drži roke križem, kakor bi se je to ne tikalo. Misli si, kolikor ste vi Angleži storili za nas, toliko bomo mi za vas in vsa Indija tiči v neki pasivnosti.
Indijska pasivnost je pa za Anglijo nevarna reč. Anglija v danih razmerah nikakor ne more dovesti iz Evrope zadostnega ojačenja, ki naj bi uspešno nastopilo proti Japoncem. Japoncev je kakor kobilic in kakih par deset tisoč vojakov ničesar ne izda. Proti JaponcemJbo treba postaviti milijonsko armado. Človeški material in marsikaj drugega bi lahko dala Indija, toda, ta, kakor zgleda nima posebno širokega srca za Anglijo. Slednja to čuti, zato je začela zopet ponujati Indiji neodvisnost v posebni obliki, katera pa ni dovolj popolnoma, ne zadovoljiva za Indijce. Vse ponudbe Sira Stafforda Crippsa, niso Indijcev prav nič spremenile ne premaknile. Pogajanja so se razbila in zadnja poročila pravijo, da se je Cripps odpravil iz Indije domov nazaj v London.
Pogajanja so se baje razbila pri statusu indijske obrambe. Angleži vs traja j o, da vojska in obramba mora
SLOVENSKI SHOD V PITTSBURGHU
Pittsburgh, Pa.
Slovenski javnosti v Pittsburgh u in okolici naznanjamo, da bo veliki slovenski shod v nedeljo dne 24. maja 1942 ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu, na 57. cesti in Butler Street. — Na tem shodu bo govoril jugoslovanski minister gospod Snoj.
Slovenski narod, živeč po širni Ameriki, s težkim srcem in s strahom v duši pričakuje novic iz naše stare, drage domovine, kaj se godi tam, kaj je z našimi sorodniki, sosedi, so li še živi, ali ne? — Gotovo, da nam g. Snoj ne bo mogel tega povedati, povedal pa bo, kaj se je godilo, predno je trinog Hitler napadel našo domovino, kako težki dnevi so prišli in so še sedaj nad našimi rojaki in nad našo grudo.
Prijatelji, torej vsi iz Pitts-burgha in okolice, pripeljite s
mladenke, da bodo culi, kako grozno trpi njih rodni narod.
Uljudno tudi vabimo naše brate Hrvate in Srbe. Pridite tudi vi. Pridimo skupno na ta shod, kjer bomo culi poročilo našega rodnega brata iz domovine g. Snoja.
Slovenci, Hrvati in Srbi, vsi na shod v nedeljo 24. maja ob 3. uri popoldne.
Odbor JPO št. 12, S. S.
John A. Dečman, tajnik
VSESLOVANSKI KONGRES V DETROITU
Detroit, Mich.
Tem potom obveščamo, da na vseslovanski konferenci države Michigan, ki se je vršila v Book Cadillac hotelu dne 15. marca, je bil izbran skupen odbor izmed Slovencev, Hrvatov In Srbov. Imenovani odbor sestoji iz devet članov in tako so izmed vsake zgoraj omenjene narodnosti zastopani v odboru po trije člani, kateri imajo nalogo, da vzbujajo med svojimi rojaki in organizacijami zrn i man je za bližajoči se Vseslovanski kongres. — Centralni, odbor Vseslovanskega kon-resa je že pred meseci zaključil, da se ta kongres vrši v De-troitu in sicer v dneh 25. in 26. aprila. Delegacija, ki je bila zbrana na omenjeni konferen-
ci, je v prvi vrsti razpravljala vprašanja o čim večjem medsebojnem razumevanju in čim večji udeležbi našega naroda na omenjenem Vseslovanskem kongresu.
Zato ta odbor smatra potrebno, da vas za uspešen izid tega kongresa prosimo sledeče:
1.	Da vi, kot glavni odborniki skupno z urednikom vašega uradnega glasila, čimprej} obširno pišete o bližajočem se kongresu, da se članstvo o tem poduči.
2.	Da vi, kot glavni odborniki, poživljate vse članstvo naših organizacij po svojih društvih, da ta izberejo delegate za kongres. To je potrebno storiti takoj, da se da članstvu v tem kratkem Času še prilika, da izberejo delegate.
Mi odborniki vemo in smo prepričani, da se vi zavedate, kolike važnosti je edinstvo Slovanov v sedanjih težkih časih, ko vodijo Slovani težko borbo proti sovražnikom vseh slovanskih narodnosti — proti nemškemu nacizmu in italijanskemu fašizmu. — Hitler in Mussolini sta uspela v podjarm-Ijenju Slovanov samo zato, ker smo bili razdeljeni. Nam mora biti sedaj na tem, da vse svoje sile združimo po zgledu Slovanov države Michigan in jih prožimo v pomoč Združenim narodom; Ameriki, Veliki Britaniji, Rusiji in Kitajski za čim hitrej-či poraz fašističnega in nacističnega osišča. — Naš veliki predsednik Franklin D. Roosevelt, ki vodi veliko borbo za čim boljši potek vojne, potrebuje našo združeno pomoč. In mi, kot Slovani in državljani te naše nove domovine, moramo pokazati, da smo pripravljeni delovati združeno in v slogi do popolnega poraza mednarodnih razbojnikov na čelu Hitlerja. — Zaradi tega upamo, da se z nami strinjate in da boste čim-preje pozvali narod in društva, da sodelujejo na tem zgodovinskem Vseslovanskem kongresu. — Bodite iskreno pozdravljeni od
Skupnega odbora Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga p. "poročite, dm ae nanj na>
roče! '
Mr. Gouze (Govže), je že pred nekaj leti začel zanimati ameriško javnost s tamburaški-mi nastopi. V ta svoj delokrog je položil veliko svojega časa, ko je pel, učil in vodil svojo skupino od kraja do kraja. — Pred štirimi leti je bil izbran
za direktorja Duquesne "University Tamburica Orkestre. V tem kratkem času je njegova orkestra pridobila toliko, da je sedaj pri poznana kot ena "najslavnejših taniburaških organizacij v državi". Njihovi vspore-di naraščajo in zaradi pohvale nad njihovimi nastopi po časopisih jih zavidajo mnoge umetniške skupine.
Pod vodstvom Mr. Govže-ta prenaša orkester različne osve-
žujoče melodije, združene z živahnimi plesi. Vse to, z združenim petjem mešanega zbora in solistov, ustvarja kompletni program celotne večerne zabave, ki zadovolji tudi najbolj razvajenega poslušalca.
Pri zgoraj omenjeni prireditvi bosta sodelovala tudi Jos. Pavleka, 4403 Princeton Ave. in Eugene Kerhin, s slovensko pesmijo.
X.
KAKO JE KAJ MED ROJAKI NA GIL8ERTU
Gilbert, Minn.
Dovolite g. urednik mal dopis v priljubljenem listu Amer. Slovenec. — Velikonočni prazniki so že minili. Bog ve, če jih bomo še dočakali drugega leta. — Tudi sv. misijon smo imeli pri nas in sicer je trajal en teden. Začel se je 15. marca. Ves čas je bil prav dobro obiskan in g. misijonar so nam tako lepo govorili, da smo jih zares z veseljem poslušali.
Tudi naši fantje z Gilberta odhajajo služit Strica Sama. Šel je tudi od moje sestre sin pred kakim tednom. Pa sem ga vprašala, če ga veseli iti in mi je rekel, da ga veseli in da je treba Japonce pobiti, da ne bodo več stezali rok po Ameriki. Takih fantov nam je potreba, pa bi Japoncem kmalu vratove štrli, kajti, če mi ne bomo Japoncev, bodo oni nas. Moja sestra ima samo enega sina pa je moral oditi. Vsi pač moramo pomagati naši deželi in vladi, ker nas je tudi ona lepo sprejela in nam dala kruha. Bog daj, da bi vsi naši fantje prišli zdravi nazaj domov in pa, Bog daj kaj kmalu konec vojne.
Pred kratkim smo dobili pismo od Father Ambrožiča iz New Yorka in prosijo, da bi pomagali našim siromakom v starem kraju. Jaz pravim, da ker smo Slovenci, moramo pomagati, kajti drugi jim ne bodo. Da, ljubi rojaki in Slovenci tukaj na Gi'bertu, ako boste prispevali, pošljite na Rev. Ambrožiča, ker so oni na Slovenian relief. Saj se lahko povsod bere, koliko prispevajo, samo od tukaj se nič ne sliši. Ljudje se premalo zanimamo za reveže. Povsod imamo denar, za vse, samo tam, kjer ga je treba, ga ni.
G. urednik, ker ne maram, da bi mi list ustavili, vam ob enem s tem poročilom, pošljem tudi mojo naročnino. Ob enem priporočam, da bi ta list prihajal v vsako slovensko hišo v Ameriki, ker je Amer. Slovenec najboljši katoliški list.
Ana Drobnich
VESTI
IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis.
V soboto 18. aprila se bodo v cerkvi sv. Janeza Evangelista poročili: Mr. Ludwig Krosi in Miss Antoinette Oblak. Dalje Mr. William Zalesnik in Miss Katherine Gross. — Mladim zakoncem želimo obilo sreče v novem stanu!
Na operacijo se je moral podati mladi fant Albert Prek. Fant se je poškodoval na glavi že pred enim letom, ko je peljal balo. Letos v velikem tednu so se mu težave ponovile in ni bilo drugega izhoda, kot da se je na veliko soboto podvrgel operaciji. Operacijo je srečno prestal in se nahaja v County bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega ljubega zdravja in da bi se kmalu zopet povrnil k svoji materi na dom. — Hudo se nahaja bolan tudi Anton Barborich. na West Bruce Street. — Tudi njemu želimo ljubo zdravje!
. R. D.
-o-
Do your share to preserve the American way of life. Invest regularly in Defense Savings Bonds and Stamps.
Smrt rojaka
Cleveland, O. — Tukaj je zadnji ponedeljek 6. aprila umrl rojak Frank Brecelnik, po domače Kral, iz 844 E. 207th Street, v starosti 57 let. Doma je bil iz Ljubljane in je prišel v Ameriko pred 33. leti. Zapušča soprogo Mary, enega sina in dve hčeri, v starem, kraju pa brata in sestro. Bil je član društva sv. Kristine št. 218, KSKJ.
Volitve na Willardu
Willard, Wis. — Za župana v Town Hendren, je bil ponovno izvoljen Arthur Klarich, supervisor Albert Musich, clerk Mike Krulc, blagajnik Joe Ver-schey, assessor s Martin Kern.
—	V Town Seif, je bil ponovno izvoljen Arthur -Vagner.
Jubilej zakona
Cleveland, O. — V ponedeljek 13. aprila sta slavila 40 letnico zakonskega življenja rojaka Mr. in Mrs. Joseph in Mary Kraje iz 1205 E. 60th Street. Poročil ju je 13. aprila leta 1902 sedanji kanonik Rt. Rev. Vitus Hribar v cerkvi sv. Vida.
—	Prijatelji jima častitajo ter jima žele sreče in zdravja vse do zlate poroke in še naprej!
Vile rojenice
Lorain, O. — Prijazne vile rojenice so vasovale pri družini Mr. in Mrs. George DeTillio in jim prinesle v dar hčerko prvo-rojenko. Dekliško ime srečne matere je bilo Anastazija Dur-java. — Castitke!
K vojakom so odšli
JButte, Mont. — Dne 26. marca je odšlo od tukaj veliko
mladeničev v službo Strica Sama. Med temi je bilo tudi več slovenskih fantov, kot John Anzik, Joseph Težak, George Spehar in William Stefanich, sin Mrs. Matt Pangon iz Willovst, Butte. Oni so že dolgoletni naročniki Amer. Slovenca. — Vsem fantom želimo, da bi Bog dal, da bi se vsi zdravi zopet povrnili na dom k svojim staršem! — M. K.
Rojak pionir umrl
Oglesby, 111. — Tukaj je dne 12. aprila umrl rojak in pionir Frank Meglič, v starosti 56 let. Pokopan je bil v sredo 15. aprila. Zapušča soprogo, sina, tri hčere in šest vnukov. Dalje zapušča tukaj brata Josepha, v državi Ohio pa brata Ignaca in eno sestro. V starem kraju zapušča mater in eno sestro ter več sorodnikov. V Ameriki je bil 40 let. Rojen je bil v vasi Metnaj, fara Stična na Dolenjskem. — Naj v miru počiva, družini pa iskreno sožalie! — Mrs. F. P.
Še en grob
Struthers, O. — Tukaj je dne 31. marca po dolgi bolezni umrl Aleks Penich. star 59 let. Doma je bil iz Krasiča pri Jaški in je bival v Ameriki 42 let. Zapušča tri sinove in hčer.
TARZAN
(432)
V ZASEDI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Neki dan je Tarzan stopal naprej. Veter je pihal od zadaj in tako ni mogel zaduhati nevarnosti.
Naenkrat so njegova vajena ušesa vjela sumljiv šum. Prepozno!
Prihodnji trenutek je skupina vojakov skočila proti njim iz zasede.
Četrtek, 16. aprila 1942
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
DOMAČA FRONTA
Za nekoliko tednov bodo Združene drŽave imele osredotočene takorekoč vso industrijo na eno samo delo — delo vojne. Večina delavcev v Združenih državah bodo urno proizvajali vojna orožja, in skoraj vsa kovina, ki je moremo iskopati ali nabrati iz kovinskih odpadkov, nakopičenih v naših mestih, vaseh in na farmah, se bo rabila za ta orožja.
Odredbe War Production Board-a, ki izpolnijo to spremembo, ki ustavijo veliko gradbeno industrijo na njenem delu in konča produkcijo vseh udobnosti in oprem, za katere Zdr. države slovijo, pomenjajo, da Amerikanci bodo morali prilagoditi nižjemu standardu življenja.
Ni pa težko prilagoditi se z dobro voljo začasnemu nižjemu standardu življenja, kadar se zavedate ZAKAJ je to potrebno. To je pravi čas, da se misli, ZAKAJ naj se prilagodimo nižjemu standardu življenja, ker je nastopil čas nekaterih žalostnih obletnic.
Ravno sedaj je nastopil Čas nekaterih žalostnih obletnic. Dan 9. aprila je bil druga obletnica nacijskega provala v Norveško in kmalu bomo imeli obletnico pada nizozemskih dežel in Francije in obletnico Dunkerque-a.
Vse te obletnice pokazujejo, da ni zadosti biti pogumen, ako se človek mora boriti z osiščem. Da se borimo proti Nacijem, moramo imeti stroje, da smo Nacijem kos, saj najhrabrejši junak s puško se ne more držati proti tanku.
Sedaj smo zaceli dobivati te tanke in druge stvari, ki jih potrebujemo — topove in ladije v pretresujočih količinah. Meseca marca smo potrošili več kot tri biljone dolarjev v svojem vojnem naporu, in od teh več kot dva biljopa in pol za municije in vojne gradnje.
To pomenja, da Združene države sedaj producirajo orožja za svoje lastne vojake in mornarje in one svojih zaveznikov v razmerju 30 biljonov vrednosti na leto. Moramo pa storiti boljše kot to in tudi bomo storili še boljič, ali že sedaj ustvarjamo trikrat tako dobro, kot smo ustvarjali lani ... pa Hitler in Hirohito in Mussolini naj
to premislijo.
» ♦ *
Najvažnejši problem, ki stoji pred nami na Domači fronti, danes in vsak drugi dan, je problem produkcije. Ravno sedaj pa stojimo tudi pred tremi drugimi važnimi problemi. Ti problemi so primanjkljaj nekaterih materijalu, nujno potrebnih za naš vojni napor, prevažanje in inflacija.
Prevažanje postaje vsak dan težavnejše in je polno razlogov zato, da, ako se vozite z avtom vsak dan na delo, bi se morali
dogovoriti s prijateljem ali sosedom, ki se tudi vozi na delo, glede vzajemne rabe enega samega avtomobila. Na tak način bodo obroči trajali dalje. Železniški promet bo s časom postajal čim resnejši problem: železnice prevažajo stalno rastoče
breme vojnega prometa.
» * *
Office of Price Administration bori se proti inflaciji in rastočim cenam. To je borba, ki jo moramo priboriti, ako hočemo biti uspešni v svojem vojnem naporu. V zadnjih dnevih je OP A dodala mnogo predmetov k dolgi vrsti blaga, za katere je ustanovila najvišje cene; ti predmeti segajo od železa za
kodranje do "toaster-ja".
* * »
WPB je izdala naredbo, ki nalaga tovarnarjem cigaret, da po 1. maju ne smejo več rabiti svinčenih listkov za pakovanje cigaretnih omotov brez ozira na to, koliko svinčenih listkov utegnejo še imeti na razpolago v to svrho. Svinec je seveda snov, iz katere se kroglje na-pravljajo; rabi se tudi za izdelovanje gazoline višje vrste, ki goni naša bombna letala.
Svinec je ena Izmed kovin, vključenih v WPB-ovem pogonu za nabiranje odpadkov. WPB se prizadeva naj se vsak najmanjši košček obrabljenih kovin povrne nazaj v tovarne in livarne, in v tem pogonu skoraj vsakdo v tej deželi more pomagati.
Sedaj je pravi čas, da se poberejo stare kovine, stare cunje in stari gumij in papir, ki leži okolo hiše, ker je čas spomladanskega čiščenja. Skoraj vsak kovinasti predmet, ki je zlomljen ali obrabljen, je dober za rabo in bodite zagotovljeni, da ko pride v roke starinarja, bo na poti, da služi za dosego zma-ge.
♦ #• *
To je prvi krat od kadar so Združene države vporabile celotnost svoje ogromne industri-jalne mašinerije za vojni napor . . . Ustavili smo vso produkcijo avtomobilov že pred meseci, v prvi svetovni vojni pa smo še le meseca avgusta 1918 nekaj storili glede avtomobilov ... in tedaj se je dovolilo industriji, naj zgotovi četrtino svoje normalne proizvodnje za drugo polovico enega leta . . . Farmarski traktorji, ki so bili zdavnaj prešli z železnih koles na gumijeve obroče, bodo morili iti nazaj na železna kolesa, kjerkoli se morejo najti taka kolesa, kakor je WPB odredil... Raicijoniranje sladkorja bode šlo naprej po programu . . . Ne odmetajte starih pečnih cevi to spomlad, bo prav malo novih cevi... In dobro pazite na svoj vacuum cleaner . . . Jih ne bo več do časa po vojni... Bicikle-te bodo tudi racijonirane.
EN SAM POLJAK STRAŽI ČETO I TALUANOV
SESTI APRIL
i*-
Šesti april bo ostal globoko v spominu vsakemu Jugoslovanu, vsakemu Srbu, Hrvatu in Slovencu.'
Tega dne zgodaj zjutraj je najstrašnejši in najhujši sovražnik našega naroda s smrtonosnim, orožjem kaznoval prestolnico Jugoslavije, slavno in legendarno mesto Beograd, simbol svobode in neodvisnosti Jugoslovanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V zgodovini sedanje vojne in vseh prejšnjih vojn bo obstreljevanje in rušenje nebra-n j enega mesta Beograda in neusmiljeno pobijanje njegovega prebivalstva, ostalo zapisano s strašnimi črkami, ostalo bo zapisano med najbolj krutimi zločini, kar jih je bilo na svetu,
Beograd, srce Jugoslavije, je 27. marca odvrgel jarem Hitlerjevega nasilja in ponosno dvignil zastavo odpora proti pomirjevalni politiki nemogoče
ZVIJAČNOST JE SE VEDNO POMEMBNA V VSAKI VOJNI
Skupina italijanskih vojakov, ki so bili ujeti na severo-afriškem bojišču, ko se dajo kroiko vodili v ujetniško taborišče. En sam poljski častnik jih straši, oziroma vodi. in menda ni nika-ke nevarnosti, da bi kdo ušel in se 20pet pridružil Nemcem.
nevtralnosti, proti duhu kapitulacije in sramotnega sprejemanja tujčevih ukazov in grozečega vazalstva. Zaradi tega in samo zaradi tega je Hitler hotel strašno in krvavo kaznovati Beograd, ki je v temi dal signal upanja, odpora in borbe. Sovražnik človeštva, Adolf Hitler, je znesel vso svojo jezo nad Beogradom, ki že stoletja meša račune srednje-evropskih osvo-jevalcev na Balkanu in v južnp-vzhodni Evropi. Za Beogradom so obstreljevali tudi Sarajevo in Skoplje, mesta, v katerih je zavednost o potrebi neodvisnosti Balkana in Južnega Slovan-stva najbolj živa in najbolj konkretna.
Največji del Beograda porušen, 30.000 mrtvih, splošno opustošenje mesta, ki je bilo med najbolj civiliziranimi mesti na razpotju med Zahodom in vzhodom, kot kazen za odpor, za naj pravičnejši in najza-
konitejši čut naroda, da ne popusti pred sovražnikom, da ohrani svoje dostojanstvo, svojo čast in svoj ponos, ponos samostojnega in svobodnega naroda. To je pomen Hitlerjeve kazni, če je sploh mogoče govoriti o pomenu nekega Hitlerjevega dejanja.
Ko je Beograd bil porušen, je plakalo vse Južno Slovanstvo, ves Balkan, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, jokal je Zagreb in jokala Ljubljana, jokal je Novi Sad in Split. Jokali so in trpeli. Beograd je v tem trenotku svojega najstrašnejšega trpljenja postal veličastnejši in sijajnej-ši kakor kdaj koli prej. Vsi pogledi in vsa čustva našega človeka so bili usmerjeni v to veliko mesto s plemenitim čutom, v katerem bije široko slovansko in balkansko srce.
Beograd tudi danes, po nemški zasedbi in nemškemu vse-uničevanju ni mrtev. Nemški bombniki in nemško nasilje ga niso mogli unitičiti. Beograd, Zagreb in Ljubljana ostajajo in živijo za večnost našega naroda, ki jih je naselil in ki jim daje razlog in pomen 7a njihov obstoj. Narod, ki ga predstavljajo Beograd, Zagreb in Ljubljana, ne more umreti. Ta tri mesta so sestavni deli velikega telesa. Iz njih veje duh svobode, neodvisnosti in večnega odpora ljudstva, ki se ne more pokoriti.
Zgodovina Beograda je zgodovina srbstva, a tudi zgodovina jugoslovanstva. V Beogradu so bili zgrajeni temelji Jugoslavije. Skozi Beograd je šel njen razvoj, iz Beograda je govorila Jugoslavija svetu in Evropi.
Zato je moral Beograd plačati z življenji svoje mladine in s svojim napredkom. A usode Beograda zločini mednarodnih razbojnikov ne morejo spremeniti. Beograd bo v prerojeni Jugoslaviji igral svojo od usode namenjeno vlogo. Nosilec bo sijaj nej še, boljše in močnejše Jugoslavije, ki jo vsi pričakujemo in ki bo obsegala vse Srbe, vse Hrvate in vse Slovence.
Na simboličnih žrtvah in ruševinah Beograda se bo rodila velika Jugoslavija, ki bo končna realizacija stoletnih teženj in naporov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
GUMIJ
Ameriška civilizacija se premika na kolesih in večinoma ta kolesa rabijo gumijeve obroče. Vojna za svobodo je tudi vojna koles, vojna koles z gumijevimi obroči na borilnih vozovih in vojaških kamjonih in pristajalnih opremah vojaških letal. Gumij se rabi tudi za kolesje mogočnih tankov in za prevla-čenje gazolinskih tankov borilnih letal, da jih kroglje zlahka ne prebodejo.
To je razlog, Združene Države potrebujejo več gumija kot koda j poprej. Potrebujejo ta gumij, ali dobivati ga ne morejo. Pred vojno več kot 90 odstotkov vsega gumija, ki se rabi v Združenih Državah je prihajal iz Dalnjega Istoka. Večji del je prihajal iz Malaje in Nizozemskih vzhodnih Indij in vsakdo zna, kaj se je zgodilo v Malaji in Nizozemskih Vzhodnih Indijah. Japonski sovražnik je tam.
Zato, nikomur ni dovoljeno kupovati nove obroče za običajno mirovno vozarenje. Celo gumij ki se rabi za popravljanje starih obročev je skrbno racijo-niran in smo prenehali izdelovanje dolgo vrsto produktov, za katere je gumij potreben in smo omejili izdelovanje še daljše vrste produktov.
Vlada Združenih Držav je znala, da Japonci utegnejo slediti Nemčiji in Italiji v blazni nakani prisvojevanja sveta, in zato se je v dnevih pred Pearl Harbor nakopičevala zaloga novega gumija. Vendarle zaloga nakopičena ne znaša mnogo več kot količina gumija, ka-koršnjo so za časa miru vpo-rabljali motoristi, tovarni avtomobili in druge mirovne svrhe vsakih 12 mesecev . . . približno 600.000 ton.
Sedaj pazimo na to, da ta zaloga gumija traja čim dalje mogoče in da se rabi le za stvari, ki so nujno potrebne za zmago v tej vojni. Tudi izdelujemo toliko umetnega gumija, kolikor
moremo . . . katere snov naziva-mo sintetični gumij, ki se izdeluje iz petroleja. Gradimo nove tovarne za izdelovanje tega sintetičnega gumija in po preteku enega* leta, več alT manj, ga bomo imeli precej.
Druga stvar, za kar se prizadevamo, je pomagati latinsko-ameriškim deželam, da povečajo pridelovanje naravnega gumija in odposlali smo učenjake in izvedence v Južno Ameriko, da pomago zopet vpostaviti gumijevo industrijo v Zapadni Hemisferi. Gumijeva' drevesa rastejo najboljše v pafcu ki raz-tega 15 do 16 stopinj širine ob obeh straneh ekvatorja.
Morda pa naš največji vir gumija je ravn*. sedaj takozva-ni "reclaimed ruber". To je gumij iz tukajšnjih smetišč odpadkov . . . starih gumijevih obročev, gumijevih čevljev, .obnošenih gumijevih rokavic in tisočih drugih predmetov, napravljenih iz gumija, ki niso več za rabo; Poslan nazaj v tovarne, takozvane reclaiming plants, in pomešan z nekim odstotkom novega gumija, se ta reklamirani materijal more vporabljati večinoma za iste svrhe, za katero se novi gumij vporablja. Izdelujemo ga< sedaj v razmerju več kot 300,000 ton na leto, ako moremo ves stari gumij spravit nazaj v reklama-cijske tovarne. Mi si lahko pomagamo pri tem, ako nabiramo stari gumij in ga prodamo pri najbližjem prekupovalcu odpadkov.
Skoraj tretina gumija, ki se rabi za vojaške svrhe, se more pridobivati iz gumijevih odpadkov. Na primer, vojaški raincoat bi vpotreboval približno tri četrtine funta gumijevih odpadkov.
Glede vojnih zvijačnosti je objavil te dni pomenljive stvari znani ameriški general Fu-qua, ki piše med drugim tudi to-le:
Vesti, ki pridejo od časa do časa iz ruske fronte kažejo veliko pomembnost vojne zvijačnosti v vseh ruskih vojnih operacijah. Ne kažejo sicer ničesar novega, razun oblik, v kakorš-nih se take zvijačnosti izpeljejo. Sličnih zvijačnosti so se posluževali že prav v starih ča-&ih. Poslužijo se iznenadenj in prevar, da pridejo do vojaških priložnosti, ki jih nato na hitro izkoristijo. 2e v davnih časih so premeteni Grki, kakor se to či-ta v znanih Homerjevih legendah, posebno v opevanju znane vojne zvijačnosti slovečega lesenega konja, v katerem so Grki prišli v Trojo.	j
Biblična zgodovina govori o i mnogih prilikah, v katerih so se vojskujoče skupine posluževale vojnih zvijačnosti. En najbolj vidnih in en najprvih takih slučajev je opažen v bitki pri Aju. Tam je Jozva skril svojo glavno udarrto silo, nato pa izvabil sovražnika v odprti boj. Ko se je boj razvil, so se Jozva-fcovi vojščaki navidezno umikali, a na enkrat so udarili skriti vojščaki iz skrivališča, zavzeli mesto in premagali sovražnika.
Načelo prav te vojne strategije se izvaja tudi v sedanji vojni, seveda v novih modernih oblikah. Posebno spretno izvajajo te načine vojskovanja Rusi. Pred nekaj tedni so se Rusi približali predmestju nekega neimenovanega mesta. Napadli in pobili so prednje nemške straže in pozvročili precej škode. Nemci so se takoj vrgli na napadalne oddelke, katere so pa Rusi izvabljali dalje in dalje umikajoč se nazaj. Med tem je pa glavna sovjetska udarna sila napadla iz druge strani in mesto zasedla. Ko so se Nemci, ki so zasledovali ruske oddelke vrnili, so jih Rusi že imeii zajete. Rusi so pobili vso posadko in v mestu pa dobili velike zaloga vsestranskega materiala.
Če pogledamo v zgodovino še
CHURCHILLOV BRAT
John S. S. Churchill, brat britanskega min. predsednika in od njega šest let mlajši. Ncsi čin majorja v armadi. __
roce!
SMARNICE
Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnice za Majniškc pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak cap razprodane. Te so:
Evharistične Šmarnice........................................$1.50
Lavretanske Šmarnice.........................................$1.00
Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00
Marija vzor krščanskega življenja....................$1.00
Marija ▼ pred podobah in podobah......................$1.00
Na v. Goro, (Dr. Brumat) ...................................$1.00
Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00
Sv. Marjeta Marija Alakok, ................................$1.00
Šmarnice Arskega župnika ................................$1.00
Znamenje na nebu................................................$1.00
s
Naročilom je pridjati potrebni znesek in istega poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
na druge take slučaje najdemo zlasti v rimskih časih enake dogodke. Znani Hannibal se je tudi posluževal takih zvijačnosti že tri sto let pred Kristusom. V bojih pri trazimopuškem jezeru je skril glavni del svoje vojske in z drugim delom vojske je pa zapletel veliko rimsko armado v boj. Ko je bila borba na višku, je udarila glavna vojska iz skrivališča in zajela 40,000 Rimljanov. Tudi pri Kanah se je po-služil skoro iste metode. V sredini se je nalašč umikal, nato udaril od strani in obkolil Rimljane.
V	ameriški civilni vojni je bilo opažati iste metode voje* vanja. Južne čete so bile v manjšini, a bile so glede vojne zvijačnosti pred zveznimi silami. Isto je bilo v filipinski vojni. Ameriški general Fuston, je premagal Aquinaldo in zajel vse njegove sile z vojno zvijačnostjo ter tako zadušil vstajo. Tudi Buri so prakticirali ta način vojskovanja proti Angležem v južno afriški vojni, ko so Angležem zaplenili zaloge in na fronti Angleži še vedeli niso, kaj se je med tem godilo v ozadju za njimi.
V	zadnji svetovni vojni se pa teh načinov niso mnogo posluževali in se je vodila le bolj frontalna vojna. V sedanji vojni pa igrajo vojne zvijačnosti zopet velike uloge. Petokoloni-sti igrajo v gotovih okoliščinah pri tem tudi posebne uloge, tako da morejo vojne zvijačnosti do svojih ciljev. Rusi so se izkazali baš letošnjo zimo velike mojstre v tem in so j ako dobri strategi. Nemce so v več krajih s svojo premetenostjo izpeljali na limanice in z njimi potem iz zased obračunali.
Stari Friderik Veliki je dejal nekoč: "Kadar gremo v levjih kožah v vojsko. je dobro, če si zadaj nataknemo lisičje repe."
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi« no? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na Eltar!
Predstavite vašim pri jate Ijem "Araer, Slovenca" in jim ga priporočite, c*a m nanj na-
SLOMŠKOVE KNJIGE
so vse zanimive in poučljive. Na roki imamo nekaj izvodov četrte Slomškove knjige, ki nosi naslov:
"RAZLIČNO BLAGO"
Knjiga vsebuje 428 strani in stane....................$1.00
*
NAROČILA SPREJEMA
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
SLOVENSKI MOLITVENIKI
ki se še dobijo so:
"MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE",
droben mali tisk, se dobi samo še v eni vezavi in sicer vezan v fino platno in umetno usnje, stane........ 75c
"SLAVA MARIJI", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku, se dobi samo v dveh vezavah še. Vezan v umetno usnje je ves pošel. Imamo ga pa še v sledečih dveh boljših vezavah v pristnem usnju:
Vezan v usnje trde platnice, zlata obreza......$1.25
Vezan v fino usnje, vatirane platnice............$1.50
Drugih molitvenikov ni več. Lc te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je peslati na:
AMERiKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
Stran 4
AM£Kl»Afi3ftj fuiven^
Četrtek, 16. aprila 1942
"Delo me ne bo osramotilo, gospod! Saj je delal tudi brat vse svoje dni." Potem ji je šinila v glavo misel, ki jo je z burno naglico izpovedala: "Gospod! Ako bi bilo potrebno, planšariti bi tudi znala, mogoče bi me vzel Eger na svojo planino v Rdečino."
"V Rdečino ?" je menil gospod z otožnim glasom. "Ne, otrok moj, to je zate pretežek posel. In vidiš, obljubil sem tvojemu bratu, da bom poskrbel zate. Ali hočeš, da me bo ujel na laži? Ali pa sem ti storil že toliko hudega, da mi ne zaupaš več?"
Gitka je v brezupni boli umolknila.
"Jeli, saj sprevidiš? In če že poskrbim zate, bom storil to tako, da se bo obrnilo vse na dobro in ti služilo v srečo. Saj ti moram biti hvaležen, ker si toliko dobrega storila za mojega lovca ..."
Tedaj si je z rokama zakrila obraz in krčevito zaihtela.	*
Prednica je hotela dekle pomiriti. Toda gospod Henrik jo je zadržal. "Pustite o-troka, naj se izjoče."
Tišina je Gitko §znemirila; nehala je plakati in roke so ji omahnile.
"Poglej, Gitka, dobro delo terja zahvalo. Ce se pa zahvale braniš, bo Hajmo skoro moral misliti, da se kesaš, kar si zanj storila."
Z drhtečimi ustmi in solzami v očeh je pogledala gospoda Henrika.
"Vidiš! In zdaj boš slušala in napravila, kakor želim.1'
"Če res biti mora," je šepnila, "v imenu božjem!"
"Tako je prav, Gitka. In zdaj pogum, čakajo te lepi časi. Boš videla, ko te obiščem, se ti bo kar samo smejalo. In zdaj se ne upiraj več in obleci, kar sem ti bil daroval."
Izgubljeno je strmela v tla in kimala k vsemu, kar je rekel gospod JJennk. Nič ni
spregovorila, ko ji je voščil srečen pot in dala se je potisniti skozi vrata, ne da bi prav vedela, kaj se dogaja.
Prišli sta že na cesto, ko je rekla prednica: "Počakaj me tu, rada bi gospoda Henrika še nekaj vprašala."
Gitka je ostala sama; kolena so se ji ši-bila, da se je komaj držala pokoncu; sedla je na vogalni kamen ob vratih. Tedaj jo je nekdo dregnil v ramo. Prestrašeno se je ozrla. Pred njo je stal Valti.
Z obema rokama ga je zgrabila na prsih. "Valti, povej mi, kje je Hajmo?"
"Tu notri leži v samostanu. Mu je spet slabše od sinoči. Kaj deš na vse to? Kar groza me stresa, če pomislim, kaj vse se je dogodilo..."
"Valti! Lepo te prosim, pelji me k njemu!"
"K Hajmu? Ali si znorela? V samostan ne sme nobena ženska."
"Toda jaz moram, moram k njemu!"
Valti je namrščil obrvi in si pomaknil kapo na čelo. Tako je delal vedno, kadar je naporno mislil. Potem je oprezno pogledal okoli sebe in šepnil: "Njegova celica je ob vrtu in okno ni visoko. Toda, ali bi mogla splezati čez zid?"
"In če bi bil tako visok ko Vacman in njegovi otroci," je rekla, "moram!"
"Pa pojdi!"
Smuknila sta okoli vogla in se prerila skozi grmovje k zidu. Med prepletajočim se vejevjem je splezal Valti kvišku, sedel zadensko na zid in pomagal deklici z obema rokama k sebi. Potem sta skočila na vrt. Valti je pokukal skozi okno. "Cisto sam je," je šepnil se zavihtel na okensko polico in potegnil za seboj dekle.
Bila je prijazna celica, v kateri je na ležišču iz volčjih kožuhov počival Hajmo.
Ko je lovec zagledal deklico, se je prestrašen vzpel na postelji in zastrmel vanjo, kakor bi svojim očem ne mogel verjeti.
"Grem k vratom in popazim, da ne pride kdo," se je zarežal Valti in smuknil iz celice.
Ko se je Gitkin pogled srečal z lovčevimi očmi, ji je brž zopet upadel ves njen pogum. Z drhtečo roko se je pogladila po čelu. Le čemu je prišla sem?
"Gitka? Kaj si res ti?" je jecljal Hajmo. "Povej mi za božjo voljo, kaj ti je šinilo v glavo? Prelomila si samostansko zapoved. Vidiš, kar mraz me sprehaja od strahu. Ce pride kdo in te najde, te bodo izgnali iz Samostanske dežele."
"Saj' moram tako proč!" je žašepetala s povešenimi očmi.
Hajmo je molčal in globoko vzdihnil.
"Ali veš že tudi ti?" je vprašala in ga od strani pogledala.
Počasi je prikimal. "Prejle je bil tu gospod Henrik in mi je povedal." *
Hitro je stopila k postelji. Tam je skrčila pesti, stisnila ustnice in v očeh se ji je zaiskrilo. "Jaz pa nočem proč, ker, ker hočem ostati tu, hočem, Hajmo___"
Roke so mu drhtele; ni si upal pogledati kvišku.
Šepetajoč se • mu je sklonila k ušesu. '^Kaj meniš? Ko bi zbežala, kar zdajle, in bi se skrila, da bi me nihče ne našel, in samo tebi bi povedala, kje sem!"
Tedaj jo je prijel za roke in jo poklical po imenu. Potem je odkimal z glavo in težko vzdihnil. "Pa bi te vendarle našli. In gospod Henrik je rekel, da ti bo služilo v srečo, v tvojo srečo! In tako bi si rajši odgriznil jezik, kakor da bi te odvračal od tega, posebno zdaj, ko sem zaradi svoje ne-spameti spravil v nesrečo tvojega brata!"
"Ti njega?" se ji je utrgalo z drhtečih usten. "Prišlo je, kakor je pač moralo priti. Ako bi jaz bila ti, bi tudi ne pustila uboge Hele na cedilu, in če bi bila Volfrat, bi tudi priskočila in zgrabila medveda za goltanec, čeprav v nevarnosti, da bi me raztrgal na drobne koščke."
Hajmu so se zaiskrile oči, ko je stalo dekle tako pred njim: z žarečimi očmi, z iztegnjenimi rokami, s pol odprtimi ustnicami, da so se videli stisnjeni zobje. "Gitka !" je vzkliknil in neka beseda, ki mu je vroče in burno silila iz srca, se je borila s pojemajočo voljo, ki jo je hotela zavreti. Tedaj je planil Valti v celico. "Dekle! Izgini ! Brat kuhar raca po hodniku, kmalu bo tu!"
Hajmo je prebledel. "Gitka! Proč, proč, proč!" In jo je odrival z obema rokama od postelje.
Bleda in trepetajoča je stala deklica ter lovila sapo in besedo. "Da, da, že grem, ali povej mi, Hajmo, ne morem prej od tod, povej, Hajmo, ali si še hud name?"
"Jaz Hud? Na tebe?" se je čudil. "Kje si pa to pobrala?"
Tedaj se je med solzami zasmejala in zavihtela na okensko polico. "Obvaruj te Bog, Hajmoli!" je jeknila. Iztegnil je roke za njo, odlašala je — toda Valti jo je dregnil, da je omahnila in morala skočiti. Od zunaj se je odzval še fantov šepet, potem šumenje v grmovju — ni vse je utihnilo.
Hajmo je buljil v prazno okno. "Zdaj je ne bom videl nikoli več, nikoli več!" Ihteč je omahnil nazaj in skril obraz v dlani.
(Dalje prih.)
RAZNOTEROSTI
99% PROŠENJ ZA NAME-ŠČENJE INOZEMCEV ODOBRENIH
Več kot 99 odstotkov prošenj, da se dovoli namestiti ino-zemci za posebno vojno delo, je bilo odobrenih b stran federalnih departmentov za vojno oziroma mornarico.
Delodajalci so dobili dovoljenje od teh dveirrririasti- za na-meščenje več kot 99 odstotkov izmed mnogih tisočev inozemskih delavcev, ki so jih hoteli zaposliti pri takozvanih "klasi-ficiranih" vladnih kontraktih tajne, zaupne omejavalne narave, kakor je izjavil Dr. Will W/ Alexander, šef oddelka za manjšinske skupine v Labor Division War Production Board-a.
Ob tej priliki je Dr. Alexander tudi poudaril, kaj je vlada storila, da se sploh konča diskriminacija pri zaposlovanju, in opozoril na dejstvo, da je Predsednik svoj čas izdal 'ekse-kutivno odredbo* ki prepoveduje diskriminacijo (zapostavljanje) iz razloga plemena, vere ali narodnostnega izvira in nalaga da od tedaj naprej naj bodo v vsakem kontraktu učvršče-na določba, vsebujoča pogoj, da ne bo diskriminacije.
"Mnoge izmed najboljših o-rodarjev (toolmakers) v tej deželi je najti izmed nenaturali-ziranih in tujerodnih državljanov in zato so ti delavci jako važen del naše delavske zaloge. Ne moremo doseči največje produkcije, ne da bi rabili njih", rekel je Dr. Alexander. "Ker1 pretežna večina teh delavcev je brezdvomno lojalna, najboljša zaščita, ki jo ta dežela more imeti proti temu, da bi bili kaj drugega je ta, da jih pustimo delati."
"Najlažje sredstvo, da se ustvarijo petokolonaši in sabo-terjij je to, da se ljudje vržejo na cesto brez dela," dodal je.
NEOBIČAJNE TATVINE
Nedavno je v nekem rumun-skem kraju zaspal neki pek, ki si ga je privoščil precej nad
običajno mero v gostilni. Mož je smrčal z odprtimi usti, kar je dalo pivcem priliko, da so uzrli v njegovih ustih umetno zobovje iz zlata. Neki uzmovič pa je spretno izrabil ugodno priliko in odnesel zobovje iz ust, ne da bi pek čutil, kdaj in kako se je primerila tatvina. Se spretnejši od tega tatu pa je bil v Španskem mestecu Ocani uzmovič, ki je ukradel nekemu imovitemu avtomobilistu med spanjem njegovo umetno nogo. Tudi o tem tatu ni duha ne sluha.
—o-
BERNARD SHAW IN -ČEBELARJI
Med zborovanjem čebelarjev v irski grofiji Wexford je prišlo do velikega razburjenja med Ičlani Zveze čebelarjev radi B. Shawa: tega moža so pred leti sprejeli imenovani čebelarji v svojo zvezo, toda na zborovanju so zahtevali, da mora biti izključen radi bogokletstva, ki ga je izrekel v knjigi "Pustolovščine črne deklice, ki išče.Boga." Nekateri člani so se izrazili, da nočejo imeti najmanjše skupnosti več s tem "poganom". Radi razburljivih debat so končno sklenili, naj se izreče zadnja beseda na generalnem zborovanju zveze.
--o-
DENAR MORA POKAZATI,
DA NISO SOVRAŽNI
London, Anglija. — Neko poročilo govori, da so Japonci izdali ukaz, da se morajo na nizozemskem vzhodno-indijskem otočju vsi tujezemci nad 17 let stari registrirati, češ, da se bodo drugače smatrali za "sovražne" ter ne bodo deležni "japonske zaščite." Ta registracija pa ne bo tako enostavna, kajti ob njej mora vsak Evropejec in Amerikanec plačati posebno pristojbino, namreč $81 za moške in $43 za ženske.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca** in jim ga priporočite, d* se nanj ns> rože I
J. M. Trunk:
Termometer, dober slovenski izraz je toplomer, kaže mero toplote (mraza) v ozračju, barometer, slovensko bi rekli, težomer zaznamuje mero zračnega pritiska, in od tega pritiska je odvisno vreme. Tako v naravi.
Razna taka merilna sredstva imamo tudi še kje drugje, dasi nimamo za to posebnih inštrumentov. Kako se kaže razpoloženje je v naziranju, ko potekajo dogodki? Inštrumentov za to ni, pa gre tudi pri naziranju gor ali dol.
Kdor zna malo med vrstami citati, bo takoj zapazil, kako mera duševnega razpoloženja pada ali se dviga.
Ko je v Rusiji general "Zima" hudo klestil Nemce, je "kazalo" na slabo vreme za Nemce. Takoj so se pojavili razni glasovi, ki so poudarjali, da ne gre vseh Nemcev stlačiti v en koš, da se ne strinjajo vsi s Hitlerjevimi nameni in cilji itd. itd. Dejstvo je, da so Rusi dosti dosegli, ampak odločilnega xni lor kar sami tudi priznavajo, ker v Moskvi niso ravno prazne glave.
Zdaj je nastopila vesna in nemška ofenziva ni le prazna fraza. Pritisk je odnehal, upi med Nemci so se dvignili. Kakšna posledica se je prikazala? Vse je utihnilo, da baje niso vsi Nemci v Hitlerevih čevljih, pod njegovim klobukom, niso vsi za Hitlera itd. itd. jAli vidite, kako termometer ali barometer kaže, kako se dviga ali pada?
Inštrumenti brez inštrument tov. Poglej na nje, pa boš bolj
mirno gledal v bodočnost. •
. Nekdo je malo podregal Angleža, da, pomoč Rusiji od
strani Anglije ni posebno izdatna. Anglež tega ni mogel tajiti, pa se je izgovarjal na
7 NAČINOV HRANITI DENAR
PRI VASEM DOMAČEM PRANJU
Ameriko češ, tudi Amerika je Angliji poslala le nekaj letal in nekako do 200 tankov in še ta roba je bolj second hand.
Delamo za obrambo in še malo ofenzive bo treba. Hm? Ali res delamo? Koliko pade v žakelj? Kakšne so plače?
Vojska je totalitarna v Nemčiji in na Japonskem in že leta. Do zadnjega babija je tam vse vpreženo in zaposleno le za vojevanje. Nekaj sličnega je le v Rusiji, dasi ne v tako strumnem do vseh po-drobnostij določenem strmlje-nju, ki ne pozna nobenega iz-beganja ali ugovarjanja..
Angleži so šli na vojsko, kakor gre kdo na j ago, in Francozi so šli bolj vince pit in cigarete kadit. Strašna polomija je prišla za oba. Francoz se'je zvalil, kakor drugače ni bilo mogoče, Anglež se je pobral in se pobira, ko je prišel udar v Dunkerku, in Amerikanci bolj plešemo in štejemo dolarje in se ^j j za dolarje prepiramo. Nemci delajo in so delali leta do zadnjega možiceljna, enako Japonci in precej tudi Rusi, ampak totalitarno vojevanje se more dobiti le z enako totalitarnem prizadevanjem.
Petnajst dolarjev je na dan, saj bi bilo lahko dvajset, in če ni — prmoj ... — jutri za-štrajkamo, ker kapitalisti delajo miljone. Ali se bo zdanilo?
Kakšna naj bo politika "tam" jutri, to nas hudo srbi.
Vlada je naredila nekak nagobčnik, in samole v ameri-kanski politiki mcremo in smemo, kako reči vsaj danes še smemo, in jezik nas silno srbi Polnoč nas ne skrbi tako hudo, in če kdo le nekaj da za jutri, ožnergavamo, da je preveč dal, ali da je sploh dal, ko bi nič ne smel dati, ker "denar je naš", in če kdo dela, da vsaj nekaj dobijo tam že danes, ko jim jutri morda ne bo treba več pomagati, saj Nemec velikemu številu pomaga, namreč na drugi svet, potem "jezik hudo srbi, da ta nekdo nekaj nabira za — faj-moštre.
Udejstvujemo se pač kakršni smo, iz nič ni nič, če hoče kdo razumeti.
svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela yam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Mnois
Stane letno za Zdr. države $2.00; zA Kanado in inozemstvo $3.00 letno. __ ______Naročite si ga še danes 1 ___________
Celo "stare roke" pri domačem pranju, z najbolj moderno opremo, se zdaj spominjajo načinov za hranitev denarja, ki so nenadoma postali važni. .
Preiščite svojo lastno pralno metodo — vestno se ravnajte po teh sedmerih točkah. Vaši stroški bodo manjši — in vaše perilo morebiti celo bolj belo!
ll Perilo ZfoXT^u
se pnhranijo skrfti «.a,nja' s čimer
v tem po 1
flte sobe.^0' rut*Ce ^n	'
Preveč oblek
in obremenlL^' de'°vanje vode,
-l do 12 minut v or^i i6Vanja telje dovolj. v Praimku je navadno
Voda"^?" "da.
Lrra,bi- - »o.
tezn Prepreči snl J* *hljati> da se s stih Valjarjih. enJe na guml^
kolesja 2 navodili, „a„ v letu. Je ^ m°tor vsaj dvakrat
BUY I
CIQRD •T ATT S SAVINGS
v letu.
* ^trejše	l\ag* ^
Podaljšajte
tem- da se naučite * ob^ke s praniu ■ CUe Posebnih	s
i™*0 dobe pri nažem « deWtva se Oepartment	Home Service
PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS
NAZIJI JEMLJEJO ZVONOVE ZA TOPOVE
Stockholm, Švedska. — Iz Berlina se poroča, da je bila tamkaj izdana zadnji petek odredba, da se večina zvonov pobere cerkvam ter se pretope za izdelovanje topov. Odredba se nanaša na Nemčijo samo, kakor tudi na dežele, ki jih ima Nemčija' zasedene.
4 Listen to * %
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of >
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kttoeyeles (Top of the Dial)
,t»»>twnt»twi»tfl>tf»»f
! DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE * 1801 So. Ashland Avenue
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8*30 zvečer.
u>Mi
___<