Slo -1 u. IV. krat, ___prilog. T FTO T T Y ' - • - l v > u<( 11 i :..ui;__: _ i.i-i.i. a ... -i m* t » LiJUDijani, v CeineK I o. aprila iv3I S i r. V . o:> Cena 1 Ul!) Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/LlI Telefoni ureilništva: dnevna služba ■?050. — nočna 29%. J904 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'J za inserate; Sara jevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Pratrn-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljku in dneva po prazniku Ganljivi prizori ob slovesu — Kraljeva družina odpotovala v Anglijo — Nova vlada izdala splošno amnestijo Kraljeva družina zapušča Španijo Madrid, 15. apr. AA. Agencija Fabra javlja, da Je kralj Alfonz zapustil Madrid ob 21 in odpotoval . proti meji. Španija je proglašena za republiko. ! London, 15. apr. AA. Reuter poroča iz Madri- i da, da je kralj Alfonz v spremstvu infanta Alfonza in vojvode Mirande prispel v Cartageno davi ob 4, 1 kjer se je takoj vkrcal na križarko : Principe Al- ; fonso«. i London. 15. apr. AA. Reuter poroča iz Madri- ! da, da je španska kraljica z otroci odpotovala v Irum, mesto na Irancosko-španski meji. Madrid, 15. aprila, kk. Ob 4 zjutraj jc kralj j Alfonz dospel v Cartageno in se vkrcal na križarko 1 ^Principe Alfonso . Kraljeva rodbina pa se je do- , poldne odpeljala v frun ob špansko-francoski meji. Zapustil je prestol samo zato, da prepreči držav- | Ijansko vojno. Ce se bo novi režim konsolidiral, bi zapadle pravice kralja in dinastije, v nasprotnem prim-ru pa Španija lahko še dalje računa nanj. 1'ariz. 15. apr. AA. Ilitvas poroča iz Madrida: Z brzovlakom ob 20.25 je davi prispelo iz Madrida v "smeri proli llandaji ver oseb španske kraljevske rodbine. Španska kraljica se je v avtomobilu odpeljala v Escorial, odkoder je vstopila v vlak na neki majhni postaji, hoteč se tako ogniti manifestacijam. Pariz, 15. apr. A A. Poročajo iz Madrida: Slovo na postaji blizu Escoriala je. bilo pretresljivo, ('lani španske kraljevske rodbine so se pripeljali tjakaj v eksprcsnem vlaku in z njimi mnogo Španskih monarh istov, ki ostanejo še dalje na španskem. Posebno pretresljivo je bilo, ko so španskega prestolonaslednika princa Asturskega v nosiluici odnesli v vlak. V trenutku, ko je vlak odpeljal, s^ inonarhlsti jeli vzklikali: Živel kralj! Krolj AJfo-»: jemlje sIodo Madrid. 15. aprila, ž. Včeraj ob S je bila v »tvoru obdržana* posebna seja vlade Tej seji jc predsedoval kralj Alfonz in razrešil ministre svoje dolžnosti. Po se.ii je vse ministre objel in jih poljubil. Trdi se, da je bilo slovo kralja z ministri »elo ganljivo. Kralj jc ministrom govoril ln med drugim rekel: Smatram, da sem vestno služil svojemu narodu. To je bil vsaj vedno moj namen. V tem trenutku se čutim bolj kot kdaj prej Španca. Kralj Alfonz je nato odšel v stransko dvorano, kjer so je tudi oprosiil z grandi in dvorskimi da. mami. Slovo je bilo zelo ganljivo. Pri odhodu kralja z dvora mu je bivši predsednik vlade Sanchez Guerra rekel, da on klub proglasitvi republike ostane še zanaprej monarhist. Grof Komanones je izjavil, da je kralj pred odhodom iz Španije dal tekst manifesta, v katerem se poslavlja od španskega naroda in mu Jeli vso srečo in napredek. Okoli 9 se je govorilo, da je kralj odpotoval proti francoski meji. Medtem je govoril Zamora. Ilckel je, da je kralj odpotoval v Kartageno, odkoder bo odšel s parobrodom v Anglijo. Kralj in ostali člani kraljeve rodbine potujejo danes preko Bordeauxa v Pariz. Kralj ie odšel takoj, ko je vzel slovo skozi stranska vrala, sedel v svoj avto in se odpeljal. Monarhistični listi obširno opisujejo prizore poslovitve v kraljevem gradu, ki so seveda na vse prisotne napavili velik vtis. Kralj je priporočal mir, red in pamet. Z vzklikom: »Živela Španija!« jc stopil v avtomobil mornariškega miistra, v katerem se je potem sam odpeljal poroči v Cartaallar-do za državnega podlnjniko v ministrstvu za pravosodje, Oorton Orda\ pa v minist i I mi z,i ;rndiij< Eduardo Orleg (Jassol Je imenovan za civihitga guvernerja mestu Madrid. Pariz, 15. apr. AA. llavas poroča iz Madrida: G Mieral llurguel, ki so ga bili zaprli zaradi njego-j vih znanih izjav listom in ki je bil prej predsednik vrhovnega vojnega sodišča, ie izpuščen na prosto in pride jutri v Madrid. Pari/., 15. apr. AA. llavas poroča iz Madrida: ' Sanliago Alba bo imenovan za veleposlanika v Parizu, Terez de Ajala za veleposlanika v Londonu, j Orteg de Gaset pa v Berlinu. Pariz. 15. apr. kk. Španski poslanik v Parizu tjuiuoues de Leon ie brzojavno podal demisijo. tiuai d'0rsay je bil včeraj o odstopu kralja Alfonza obveščen na ta način, da je urad dobil brzojavno službeno vest z lakoničnim poročilom: Živela republika Španija! Francoski poslanik v Madridu Corbin je danes javil, da se kralj ni tiirmeln« odpovedal prestolu, temveč samo prepustil vladno oblast provizoričui vladi, dokler se ne odloči ustavodajna narodna skupščina. Pri tem si je izrecno pridržal pravico, d,i se sme vrniti v Španijo, če bi se narodna skupščina ne izrekl i za republiko. V svojem poslovilnem manifestu, ki do sedaj še ni bil objavljen, na-glaša kralj, da ostane svojemu narodu stalno na razpolago. Prafirftm vlade Madrid, 15. aprila, kk. Prvi čin nove republikanske vlade jc b'I razglas popolre amnestije za vse politične prestopke. Tonoči je bila objavljena izjava začasne vlade, v kateri se navajajo naslednje točke: Vlada ?c ?c vnaprej podvrže sklepom narodne skupščine, ki se ima sklicati in kateri bo zopet dala na raipolego vladno oblast. Odgovornosti civilec in vojačke uprave, ki so ostale radi diktature iz leta 1923. ntkaznovare, sc imajo "-evi-dirati in odgovorne esebe poklica': na odgovornost. Meje državljanske svobode se bodo razširile, kolikor je mogoče. Zcer.krat pa se bodo te svoboščine po potrebi omejile. Uvedla se bo popolna verska svoboda. Privatna lastnina ostare nedo-toknjca in bo za' jo j9mčil zakon. Razlastitve se smejo vršiii samo proti popolni odškodnini. Problem siromašrosti velikega dela podeželrkega prebivalstvo se mora hitro rešiti in je verjetno, da se zalo nameravajo izvrSiM razlastitve in razdelitve zemlje, predvsem v južn'h delih dižave, kjer posedujejo zemljo večinoma plcmenitsši. Dokument, ki ga ie podpisal včeraj popoldne kralj po končanem kronskem svetu, ni bila. kakor se je prvotno splošno smatralo listina o odstopu, temveč objava španskemu narodu katero bo naj-lirže danes objavil grof Komanones. Dejstvo, da sc kralj navidez ni iz:ecno s podpisom odnoedal prestolu in sc ni formalno odrekel svojim pravicam, je torej hrec pomena, če se tudi monarhistični krogi na lo sklicujejo. Republikanci namreč Rini, 15. apr. kk. \ soglasju z gotovimi višjimi direktivami priporočajo italijanski listi mir in razsodnost glede prevrata v Španiji. Izrekajo željo, da bi španski narod čimprej prišel zopet do notranjega miru in reda, vendar predvidevajo listi težke čase, ker se bodo najb ž stranke, ki so bih1 sedaj edine v boju proli monarhiji, zopet razcepile, ko bo šlo za to, kdo naj prevzame odgovornost vlade. Že sedaj skušajo listi zavračati posledice, ki se izvajajo iz strmoglavljenjn španske monarhije radi sistema Primo do R i vere. Navaja se, da Pritno de liivera nikdar ni bil v stanju, ustvarili nov režim. Njegov sitem vlade nima nič skupnega z italijanskim fašizmom. Iz ozadja teh komentarjev, ki skušajo biti stvarno nepristranski, pa je že sedaj raz-videti strah radi zunanjepolitičnih posledic, ki bi v glavnem lahko nastopile radi tega, ker so Španski republikanci v tesnem prijateljstvu v Francijo. Že s tem, da je zginila španska diktatura, je pro-.padlo upanje, da bi se Španija naslonila na Italijo, namesto na Francijo. Bojijo se, da se bodo simpatije španske republike v glavnem orientirale proti Parizu. S posebnim zadovoljstvom beležijo zato italijanski listi glasove angleških listov, ki imajo slične pomisleke iu se bojijo za angleške interese. London. 15. apr. ž. Tudi danes je pezela padla. 1 funt šterling notira za 47.90 pezet. StaJišče Vatikana Kar se tiče Vatikana, se zdi, da je Vatikan i zelo zgodaj predvidel potek stvari. Poročila nun- j cija Tedescliinija, ki bo v kratkem dosegel kardi- i nalsko čast, so bila v tem oziru zelo izčrpna. Vsekakor so jezuiti že pred dalj časa spravili svoje španske arhive v Rim. Kljub temu je katoliška cerkev prizadeta radi španskega prevrata, v kolikor so katoliške institucije uživale v monarhistični Španiji stara prava. Splošno je znana udanost španske kraljeve hiše papežu. Kralj Allonz je v spremstvu Primo de Uivere obiskal papeža Pija XI. ob začetku njegovega vladanja. Papež Leon XIII. jo bil krstni boter kralja, španska kraljica in kraljica-mati sta dobili od papeža zlato rožo. Soveda ostane nuncij na svojem mestu, da bo opazoval razvoj stvari. Alcala Zamora Alcala Zamora, novi predsednik republikanske vlade v Španiji, je vodja konservativno-republi-kauske stranke. — On je bil že nekolikokrat vojni minister iu se je redno izogibal dajati izjave, ki bi napravile vtis, da so radikalne. Njegov neprimerljiv govorniški dar in njegova legendarna previdnost so mu pripomogli do velikega vpliva tudi pri socialistih, t) priliki zadnje vojaške revolte v .lacai, se je Zamora koj, ko je revolta obljubljala uspeh, postavil na čelo upornikov in prvi podpisal revolucionarni manifest. Že takrat so govorili o njem j kot o šefu bodoče španske republike. Toda revolta se ui posrečila in Zamora je moral z drugimi uporniki vred v ječo, kjer so ga obdajali z velikim spoštovanjem, dokler ga njegovi prijatelji niso izdali oblastim, da bi se lahko nekega dne utihotapil kak morilec v ječo, pomešan z drugimi prijatelji Za-moro ter ga umoril. Tekom krize februarja letošnjega leta, jo Sanchez Guerra ponudil ujetemu politiku ministrsko mesto. Zamora je odločno odklenil in s tem jc bil tudi poizkus Guerre sestaviti vlado, nemogoč. Čudno je, da se je veleizdajalski proces proli Zamori nadaljeval ter da je bil on in drugi uporniki Sele jired tremi tedni ob oj<>n ua šest mesecev težke ječe. Značilno za njegovo mišljenje je to, kar je Sele nedavno izjavil svoji,n političnim prijateljem, da hoče on ustvariti republiko s pomočjo armade, cerkve in kapitala. Kattdomja - republika? polkovnik Macia proglasil republiko, kasneje razvil,avli manifest Nevarni po;avi v Kataloniji es lica ta, da kralju ni ostalo da bi bil lak dokument po- trdijo, da je bila niti toliko avtorileic treben. Nova v?ar'?a prevzela posle Pariz. 15. apr. A\. llavas poroča iz Madrida: Ministri nove vlade so danes prevzeli svoje resore v ministrstvih, kjer pa niso dobili nikogar od svo-i jdi prednikov. >'iva ministrska seja jo bila danes ub 17.3(1. 1'si je*nihi iz utščeni Madrid. 15. apr. ž. Provizoriina n publikauska | vlada je izdala vsem upravam jeluišuic v Španiji | nalog, da se vsi politični kaznjenci izpuste iz zaporov. Vlada je včeraj preklicala obsedno stanje v Madridu in nekaterih drugih mestih. Proglas, ki ga je kralj Alfonz včeraj podpisal, da se oiirosii -španskim narodom, ui bil objavljen. Vsem političnim emigrantom ie bilo sporočeno, da se lahko lako,j vrnejo v domovino. MaiTifeslanli ^o na enem •.•lavnih trgov v Madridu porušili spomenik kraljice Klizabeli II Republikanska vlada je povsod imenovala svoje iiuvniei.ie. Pričakuje se, da bodo v teku dana : joga dne zamenjani vsi poslaniki v inozemstvu. Begunci sc tvfčn o v domovino Ilendave, 15. aj>r. kk. Med španskimi begunci, ki se Vračajo v domovino, se nahaja tudi finančni minister provizoričm; republikanske vlade Pielro in letalca Cisnero in Domingo. Na obmejni postaji so jih navdušeno pozdravili. V Perjiignanu je |>ri-Slo do majhnega incidenta. Oddelek katalonskih carinikov je prišel pred španski konzulat, da tam razobesi republikansko zastavo. Uradniki konzulata so se temu proti vili in šelje po posredovanju policije se jc jiosrcčilo demonstrante razkropili. /iioiemsli: klasovi 1'ariz, 15. aprila, kk. Vsi listi soglasno pozdravljajo i/klicanjc španske republike Quotidien proslavlja zgodovinski dogodek, da je bil strmo-glavljen prestol radi splošnega glasovanja ljudstva. Petit Parisien svari pred dvema velikima nevar-nostima: pred neprestanim padanjem pezete in pred separatističnim pokretoin Katnloncev. London, 15. aprila, kk. Listi razmišljujejo o (cm, kje bi bilo najbolje spravili v Angliji špansko kraljevo rodbino. Navaja se grad Buguor, kjer je bival angleški kralj Jurij po svoji težki bolezni. Dogodki v Španiji so prevrnili tudi program vvaleške-ga princa, ki je na povratku iz južne Amerike hotel zapustiti v Lisboni parnik in obiskati Madrid. Pariz. 15. apr. kk. llavas poroča iz Barcelone, ;i„ je včeraj .opoldne polkovnik Macia, vodja katalonskih avtonomistov proglasil v posebnem manifestu katalonsko republiko. Manifest sc glasi: V imenu katalonskega naroda proglašam katalonsko državo v republikanski obliki. Pričakujem, da bodo tudi drugi narodi iberskega polotoka proglasili neodvisne republike, na kar so bom potrudil, da se ustanovi soglasno z drugimi narodi federacija vseh narodov, ki prebivajo ua iberskeiu polotoku. Mi upamo, da bo ta naš klic zadel jiri vseh svobodnih državah na razumevanje in sicer v imenu svobode, pravice in miru med narodi. Ivo so dospele novice, da je kralj Alfonz odstopil, je j>ol-kovnik Macia uveljavil svoj inaiiifesl. Polkovnik Macia je nato zagotovil Zamori, da se Katalonija ne bo odtrgala in da bo ostala nerazdružljiv del španske republike. Harcclona. 15. apr. ž, Polkovnik Macia demart-tira vest, da je Kalaloniju proglašena za samostojno republiko. Iz njegove izjave je razvidno, da je on v sporazumu s predsednikom španske republike prevzel provizorično funkcijo predsednika Kala-lonije, dokler ne bosta izrazila svoje volje katalonski in španski narod. Kot generalni kapitan Katalonije jo imenovan general Lopoz Ochoa. Na vladni palači sla razobešeni španska in katalonska republikanska zastava. Vojaštvo se je slavilo na razpolago novi katalonski vladi. Pariz. 15. a|>r. AA. llavas poroča iz Barcelone, da je ponoči nekoliko tisoč ljudi prišlo pred zapore in zahtevalo, uevedoč za odredbo polkovnika j Macie, da se spustijo na svobodo politični jetniki, ! naj se takoj osvobodijo vsi kaznjenci, ki se naha-i jajo iz političnih deliktov v zaporu. Ker upravnik I naravno ni mogel ugoditi tej zahtevi, ker so bili : politični jetniki že izpuščeni, je bil prisiljen izpustiti vse jetnike, da zabrani prelivanje krvi. Tako je bilo .izpuščenih mnogo nevarnih zljčincev. Isto se je ponovilo tudi pred ženskim zaporom, kjer so množico uničilo antropometrični oddelek. Pariz, 15. apr. AA. Po vesteh iz Barcelone je konfederacija dela objavila manifest, v katerem razglaša, da je konfederacija proglasila 24 urno splošno stavko. Pariz. 13. apr. AA. llavas poteča iz Barcelone, da se je vojska v Kataloniji postavila na razpolago polkovniku Macii. ProklainacijM republike v Kala loniji je bila objnvlj -na v katalonScini. V Barceloni je prišlo do nekaterih nemirov in spopadov. Tako so r.apalli poš ni urad. Pri nemirih so bile dve ali tri smrtne žrtve. Vse letnike v Barceloni katerih je okoli 6C0, so izpustili. Ti di iz ženske kaznilnice so izpustili vse jctnice. V ostalih pokrajinah je prišlo samo do m:.n;ših nemirov, pri kateiih so razb:jali napisr.e deske itd. V Malagi so demonstranti razbili uredništvo in strojno dvorano monaihističnega lista in zažgali, ker je list preveč odkiito napadel republiko. V Mac'ridu so porušili spomenik Filipa III. na velikem trgu. Popolno razdejanje tega konjeniškega spomenika je preprečila policija. Madrid. 15. npr. kk. V Barceloni je bil včeraj položaj precej nevaren, ker so tamkajšnji anarhisti hoteli porabiti prevrat za svoje namene. Izvršili so več napadov in nasilstev. Izpustili so kaznjence in deloma Uničili arhiv zločincev. Vendar so ponoči čete napravile red, tako da se je položaj zo-|iet /.boljšal. Izklicanje samostojne republike v Kataloniji je bil le Čin Macie, ki ga madridska vlada Se ni odobi ila. Jutri bo prišlo več odličnih Kata-loncev v Madrid na pogajanja. Tudi v Barceloni sami so sindikalisti povedali Maciu, da so sicer glasovali zanj, da pa nimajo posebnega interesa za katalonsko republiko kot tako. V Madridu ne vozi cestna in podzemska železnica. Veliko število tovornih avtomobilov vozi po nieslu z vriskajoče mladino. &v ffi & u i* ** A Parlament bo razpuščen, volilve razpisane Bnkarešt, 15 aprila, ž. Lisli pišejo, da je bilo na včerajšnji skupni konferenci šefov strank pod predsedstvom kralja Karla doseženo popolno soglasje v vprašanju razpusti parlamenta in razpisa novih volitev. Govori se, da bo parlament razpuščen še v teku lega tedna. Včeraj je bil designiraiii predsednik vlade Tilujescu sprejet v daljšo avdijenco pri kralju Karlu. Politični krogi zatrjujejo, da je pri tej priliki podpisal ukaz o sestavi nove vlade, ali imena ministrov še niso objavljena. Danes zjutraj je Manili obiskal predsednika Titnksca in je potem odšel na « jo vodstva stranke. Vodstva strank so v permanentnih zasedanjih. Bukarešta. 15. apri'a. AA. Kralj je povabil zastopnike politične stranke k sebi in jih pozval, rir.j zaenkrat opuste natranje-politične bnrbe, ker potrebuje Romunija sodelovatija vseh svojih državljanov v sedanji gospodarski krizi. V to pa je potrebna koalicijska vlada. Sedijo, da bo vlada scsiavljma v teku jutrišnjega dne pod predsedstvom Tilulc.-cn. Hukarešt. 15. npr. kk. Jutrišnji dan bo odločilen za rešitev vladne krize. Upanje je. da bo Tilu-lescu jutri lahko sestavil novo vlado. Položaj se je danes toliko spremenil, da sta Maniu in Duca pri- stala na sodelovanje v veliki konliciji. Male stranke pa so izjavile, da se jiod pogoji, ki jih je stavil Titulescu, ne morejo udeležiti koalicijske vlade. Jutrišnji dan bo pokazal, ali se bosta Maniu ir Duca zedinila za to, da sestavita vlado samo is svojih strank. Titulescu je stavil naslednje pogoje. Od 12 ministrskih mest si pridrži zase G najvažneJ Sih portfeljev, ostale pa daje na razpolago sodelujočim strankam. Volitve se imajo izvršiti na podlagi skupnih volivnih list, po katerih bi dobili stranki Mania iu Duca enako Število mandatov. Neznano pa je še, koliko mandatov si je jiridržal Titulescu zase in koliko jih hoče dovoliti manjšim strankam, ki bi sc eventualno udeležile sestave kabineta. Ihdnn !tr'za v firgenllnvi Ttitenos Alres, 15. ajirila. AA. Argentinski fin minister Saradi je podal ostavko, s čimer bi bila olvorjena kriza kabineta. Predsednik Uriburu ui sprejel demisijo finančnega ministra. Minister zunanjih zadev in minister za gradnje sta predala ostavko z namenom, da Uriburu omogočita rekonstrukcijo koncentracijske vlade. Dunajska vicmerrka napoved. Začasno nekoliko boljše vreme, ki pa ne bo mnogo toplejše. Ncslanovilno vieme bo trajalo najb:že še par dni Italijanski dobrovotici grozijo Trst, 14. aprila. Ob priliki kongresa italijanskih dobrovoljcev v Gorici jc predsednik CoieUchi po svojem gnvoru prečital izjavo dobrovoljcev, podi no pod Sv. goro. Sabotinom, Sv. Gabrijelom in Podporo, da so in da ostanejo ti kraji po mišljenju, c.bičaiih in jeziku za vedno italijanski. Predstavnikom goriškega dalmatinskega krožka« je izročil dalmatinsko zastavo, s katere so prej sneli črn trak, ker je bila že nanovo blagoslovljena v 'i r-siu«. Nenavadno zgovoren pa je bil predstavnik cirednjega vodstva fašistične stranke prof, Marpi-cati. Izjavil je. dn osrednji tajnik lašislične stian-kc Giuriati povsem soglaša z dobrovolici. »Bojne pi»smi in lepe popevke iz Dalmacije, iz odrešenih in neodrešenih dežel, govorijo, da je treba zalrcti s'rahovlado od onkraj meje. Italija je vc.ikau, za katerega so politični umori v Julijski krajini samo bodljaji z iglo. Fašistična Italija čujc klic na pomoč iz vseh teb dežel tja doli do Dalmacije, ki so bile od stoletij naie, ki smo jih le deloma osvobodili. Mussolinijcva Italija bo zatrla strahovlado i>1 ne bo nikdar dovolila, da iz teli krajev postane jredvojni Balkan. Kaj naj reče ali stori onih sto odvetnikov, petdeset učiteljev, trideset duhovnikov, sovražnikov naše države, ki ščuvojo lo ple- mensko čredo, ki je komaj pred petdesetimi leti prikukalu na dan iz ketička zgodovine proti naši tisočletni civilizaciji? Sicer pa je sablja i&Ststičnc justice že točno in neusmiljeno posekala zločince. Bataljoni dobrovoljcev in »sinjih« Dalmatincev svaiijo zloboInežu, da te niso sestali nn trgu zmage (nekdanjem Travniku) v Gorici z« zabavo, lt.m- več zalo, dn obnovijo prisego, da so pripravljeni na r.ov bo).<; Nato je poslanec Co.udschi prijiel na prša desetih dobrovoljcev dalmatinski križec, dalmatinskemu krožku v Brhinu pa jc izročil dalmatinsko zastavo. Prof. Marpicali bo prejel dalmatinski križec po posebnem obredu, ki sc bo vriil •v Riinu 21. aprila. Aretacije v Ajdovščini Zlobno maščevemfe fašistov Sušal;, 1-1 aprila. (Izvirno.) Fašisti ne morejo po/abiti ponižanja, ki jim ga jc prinesla okrožnica jugoslovanskih škofov. Vsa možna sredstva uporabljajo, da bi oslabili porazni vtisk, ki ga je svetovna javnost dobila o postopanju s slovansko manjšino v mejah Italije. Sedaj bi hoteli, uaj tudi ljudstvo protestira proti onemu pastirskemu listu iu proti trditvam, da sc preganja slovenski iezik v cerkvi, l ako so iz Ajdovščine pozvali 10 odličnejših domačinov na policijo ter zahtevali od njih, naj poti pišejo protestno izjavo. Možje so tako izjavo odklonili, češ da se ne razumejo na cerkveue zadeve in tudi ne vedo, kaj se je pisalo po svetu o ttli rečeh; torej njim ne pristoji, da bi dajali slovesne izjave o tern. Kmalu potem so ti možje zagledali nn ra čjih hišah nailikano mrtvaško glavo v znak, da iasizcin obeta maščevanje. Maščevanje ie res tuelj prišlo, lasisli sami so raslikali po ajdovski!' hišah z velikimi čr r.' »Živela SHSL i>i /.ivijo Jugoslavija!« Drugi dan so orožniki zaprli šest mladeničev iz domačih pridobitnih krogov in jih obdolžili, da so oni narisali izzivalne vzklike. Vsi so ostali v zaporu. Na tn ia čin skušajo fašisti uničiti še edini slovenski trg, kjer živi še nekaj slovenskega razuumištva. Fašistom gre predvsem za to, da prisilijo še dokaj trdne slovenske trgovce, da opustijo svoje podjetje in zbežijo. Boj m»e ancip v JVoi>i napadi fašističnega tiska Im Rim. 14. aprila. Vsled gonje, ki jo je započel .ledavno lašistični tisk proti Italijanski katoliški akciji. češ da sc pod njenim okriljem organizira nekdanja tlon Sturzova popehrska stranka, je osrednji odbor Katoliške akcije v Rimu izrazil nezaupanje predsedniku /veze katoliške mladine v Rimu, ki je skušal s svojo okrožnico na podrejene oddelke organizirali strokovne celice. Predsednik ie ua podlagi izrečene nezaupnice podal ostavko. l oda fašistični tisk se s letni koncesijami ni zadovoljil in prehaja zopet v ofenzivo proti Katoliški akciji. II Lavoro Fascista očita Katoliški akciji, da pripravlja jiompozno praznovanje 40 letnice Rermn novarum<; nato se bo vršil socialni leden v Padovi. V zvezi z obletnico Leonove okrožnic- sv opaža v osrednjem odboru Katoliške akcije /' ;.■«. delovanje, ki stremi za tem, da se osn jt.io -"i ni pododdelki, ki bi združevali člane po poklicih. Tako < bsloji oddelek diplomiranih , v Napolju so ustanovili zdravniški krožek in v Rimu se pripravlja krožek katoliških učiteljev, ki bo im svoje glasilo že obstoječo Katoliško vzgojo . Nadalje obstoji jo delavska zavetišča . Vso to socialno in tudi politično akcijo vodijo jezuitje. V političnih zadevah odločuje predvsem p. Rosa, l.i ;ma tudi v Vatiksnu izreden vpliv in brez katerega sv. oče ničesar nc naredi . Obletnica koncila v l.fezu se bo.proslavila s kongresom vseh Marijinih u; ižt iz Italije in sv. oče jc v nagovoru na katoliško a-diuo poudaril, da naj bo ta obletnica v o > e ' onim, ki danes v Rimu propagirajo zmote pri tem je sv. oče mislil ua iašizem. Vse to se gotovo ne strinja, udi fašistični 11-1., z izključno verskim <:;., čajem Katoliške akcije. Tudi 1'ribuna očita voditeljem Kalobšk- akcije, da ni dovolj, ako jc osrednji odbor izrekel nezaupnico predsedniku Katoliške mladine., l.i j: i hotel pod plaščem Katoliške akcije osnovati prave strokovne organizacije. Tli ne gre za osebe, vsa Katoliška akcija je zašla na krivo pot po krivdi nerazumevanja ali celo prikritega nasprotstva proti fašistični vladavini, ki vlada med voditelji Katoliške akcije, kateri plavajo v vodah pokojne Sturzove po-polarne stranke. Katoličani se ne smejo zanimati z.a socialne in politične probleme kot organizacija. Spor med Vatikanom in fašistično vladavino raui Katoliške akcije postaja čedalje hujši. To sc vidi tudi iz tega, da je Giornalc d' Italia. in za njim vsi fašistični listi pod velikim naslovom priobčil vest o aretaciji predsednika Katoliškega mladinskega krožka v Rovigu, ki je obdolžeu neprimernega obnašanja. Proti avstro-nemški zvezi Ženeva, 14. aprila. AA. Tajništvo Društva narodov je prejelo predlog angleške vlade, naj postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja Sveta Društva narodov vprašanje o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo. Angleška vlada utemeljuje svoj predlog s splošnimi razlogi in sc ne sklicuje na določbe pakta o Društvu narodov. Rim, 14. aprila, kk. Oficielno se poroča, da smatra Italija po natančnem preudarku, slično kakor Anglija, da je pravilno, da se poveri Društvu narodov preiskava o načrtu nemško-avstrijske carinske unije. Ta prošnja Italije se bo predložila DN, kakor Angleška, brez sklicevanja na kak člen mirovnih |X>gOelb. Pariz. 14. aprila. AA. Na včerajšnji veliki protestni skupščini zo|>er priključitev, ki jo je sklicala federacija republikanskih strank, je predsednik bivši minister Louis Marin imel govor, v katerem je naglašal, da vodijo Nemčija, Anglija, Italija in druge države še dalje tajno diplomacijo. Avstrijsko-nemška pogodba je simptom dejstva, da hoče Nemčija z intrigami in brutalnostjo doseči svoje prejšnje kompromisne smotre. To navdaja z grozo prijatelje Francije, njene neprijatelje pa navdaja z veseljem. Nemčija in njeni bivši zavezniki so naposled sneli krinko in napravili javen atentat na mir. Sprejeta resolucija zahteva izpreinembo francoske zunanje politike, ki mora biti popolnoma v soglasju s cilji demokracije sveta. Francija mora ostati to, kar je stvarno, to je jamstvo za evropski mir. Mala antanta m CSR Ljubljana, 14. aprila. Današnje Jutro pri-abčuje pod zgornjim naslovom dopis iz Prage, ki ima namen: 1. demontirati naše poročilo z dne 12. aprila 1931, o govoru ČSR ministra za poljedelstvo gosp. Bradača; 2. napraviti vtis, kakor da jc nas list usmerjen proti Češkoslovaški in 3. da se v tem svojem stremljenju poslužuje vesti posnetih iz kalnih virov« in ki so • razširjene zlonamerno tcndencijozno od naših skupnih nasprotnikov . »Slovcnic jc poročilo o govoru ministra Bradača prinesel z izrecnim pristavkom, »da ga pri-občuje z vsemi rezervami, ker do sedaj še r.i sprejel loencga besedila govora-. Stališče Slovenca« t., k o glede e.vstro-nemške carinske unije, kakor i;iedc Malo autante, jc poznano, ker si jc štel v čast, da je dolge tedne edini izmed jugoslovanskih listov zavzel jasno stališče proti nameravani nera-ški zvezi in za izoblikovanje Male antante v gospodarsko enoto, v čemer sc je »Slovencu pridružil v velikonočni izdaji Politike« bivši finančni minister Stojadinovič. Kar se tiče -kalnih virov* za ■ovor ministra Bradača, to so bili preikoslej isti, iz katerih jc zajemal Slovenski narod« v svoji izdaji dne 11. i- da 1931 Do sedaj je zunanje-politična rubrika vseli naših listov ostala izven vsake zlohotne polemike. Mi bi izrazili želio, da ostanemo v tem pogledu pri starin tradicijah. Dr. Baaer na oddihu Split, 14. aprila, ž. Hrvatski metropolit gosp. lr. Bauer je v spremstvu g. dr. Bonefačiča obiskal itiko Vranjic in splitsko trdnjavo. G. dr. Bauer bo ibirkal še razne druge kraje, med njimi Divuljc in Trogir. Istotako obišče otok Lapad. Zagrebške sejm Zagreb, 14. aprila, ž. Doscdaj je 23 predslav-ilkov poliedolstva iz Holandske vzelo vizum za Jugoslavijo, da obiščejo zagrebški sejem. Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah: Hitro spremenljivo, hladno vreme z lokal-nira dežjem. V južnih Alpah pa le nekoliko boljšo in toplejše vreme. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, nestalno in hladno vreme. Siri ia - kra*'e:>lvo Rim, 14. aprila. AA. Listi komentirajo vest, da bo sedanji emir Ali beu llusein imenovan za kralja Sirije. Francoska vlada se je o tem dogovorila neposredno z. zainteresiranimi činitelji v Siriji. Italijanski listi so mnenja, da bi moralo o tem sklepati Društvo narodov, češ da ie Francija v Siriji samo mandatarka Društva narodov. Drobne vesti Zagreb, 14. aprila, ž. Zveza hrvaškega i.ii-leljskega društva je sklicala izvanreduo skupščin) na dan maja, na kateri se bo razpravljalo o skupni stanovski organizaciji. London, 14. aprila. AA. Zdravstveno stanje kralja se je izboljšalo. Ncw York, 14. aprila. AA. Vodja nikaraških upornikov Sandino prodira s 350 možmi proti mestu Puerlo Cabezas. New York, 14. aprila. AA. »Herald Tribune« opisuje nov Fokkerjev monoplan, ki jc prava leteča trdnjava. Na obeh krilih so postavljene strojnice, ki jih jc mogoče upravljati avtomatično. Regulacira Zagreba Zagreb, 14. aprila, i. Mestna občina je izdala mednarodni razpis za generalno regulacijo Zagreba. Prispelo je 52 ponudb iz vseli krajev države in tudi iz inozemstva. Iz Ljubljane sta bili vloženi dve ponudbi. 21. t. m. bo sestanek ocenjevalnega odbora, ki bo odprl ponudbe in jih proučaval. V odboru je 15 rednih članov iu 4 namestniki. Na prvo sejo bodo pozvani vsi člani razen onih iz inozemstva. Delo ocenjevalne komisije bo trajalo dalj časa, ker so ponudbe precej obsežne. Za najboljše delo je razpisana nagrada v znesku 150.000 Din. druga nagrada 100 000 Din, tretja nagrada 50.000 Din. Za odkup nagrajenih del je določen znesek 170.000 Din, skupaj pol milijona Din. Vladna kriza ua Japonskem Tokio. 11. apr. AA. Ostavka Hamagučijevega kabineta je končna. Dosedanji predsednik vlade je odstopil, ker se je njegovo zdravstveno stanje po atentatu, ki jo bil nanj izvršen nedavno tega, poslabšalo. Novo vlado bo sestavil baron Vakacuki, ki pa bo obdržal v glavnem dosedanje ministre. London. 14. apr. kk. Japonski kabinet ministrskega predsednika Hamagučija je odstopil. Pričakuje se, da se bo sestava novega kabineta poverila Vakatsukiju. V novem japonskem kabinetu so naslednje osebnosti: ministrski predsednik predsednik Vakalsuki, zunaji minister šidehiirn, mornariški minister admiral A bo, vojni minister Minani, finančni minister Inkvuje, notranji minister Adači, pravosodni minister Valniutbo. prosvetni minister Tanaka. ludi v Venezueli revolucija Nevvjork. 14. npr. AA. V bilki pri Opopili so vladne cele popolnoma porazile venezuelske upornike. Voditelj revolucionarjev general l'ossi jo bil ranjen in ujet. Drugega poveljnika upornikov generalu Penaloso zasledujejo zvezne cele. Severna carinska zveza Stcckholm, 14. aprila. A A. Zbornici sla sprejeli zakonski načrt vlade, ki ž njiut Švedska pristopa k pogodbi v Oslu. Ta pogodba ustvarja, kakor je znano, posebno severno carinsko zvezo. Obsegala bo gospodarska področja Švedske. Danske, Norveške, Nizozemske iu Bcbiio. • Koncert „Mokranjca u V ponedeljek je poselilo Ljubljano skopljan-sko pevsko društvo > Mokranjac- , ki je na desetdnevni turneji po državi. Dopoldne ob doselili je bil na kolodvoru sprejem, katerega so se udeležili ob godbi Dravske niuzikc zastopniki vseh večjih pevskih društev ljubljanskih. Naša društva zelo pogosto potujejo med srbske brate in jih seznanjajo z našo pesmijo, ter tako vrše med nami važno delo kulturne komunikacije. Skoro vsako leto potuje katero naše pevsko društvo med Srbe, kalero leto pa koncertira doli kar po več naših društev. Srbi nam lc zelo redko vrnejo obisk (pred leti je bilo v Ljubljani akad. pev. društvo »Obilic«, lani smo čuli južnosrbske selja-ke), kadar pa pridejo, smo jih od srca veseli. Zanje in za nas bi bilo dobro, če bi se čim večkrat obiskali, drug od drugega bi se morda česa naučili. Zvečer je bil koncert v Filharmoniji, ki je bil nabilo polno obiskan, tako da jc bila dvorana kar premajhna. Z burnim aplavzom pozdravljeni so nastopili Skopljanci, na čelu jim zastavonoša z zastavo, za njim pa jc vstopilo v dvorano članstvo. Dame so nosile krasne, v pestrih barvah tkane in 7. zlatom in srebrom vezene južnosrbske noše. Zbor šteje nad trideset moških in žensk in js vzorno discipliniran in tehnično podkovan. Najprej jc mešan zbor izvajal Biničkega Oče naš, resno, polifonsko skladbo, potem smo čuli v brzem tempu Mokranjčev VII, rukovet, Hrisličev zbor Lijesk, liričnega značaja, podan s lino dinamiko in potem vcnčclc izvrstno prirejenih dr. Žgan-čevih medjimurskih ljudskih pesmi. Takoj smo videli, da imamo opraviti z zelo inteligentnim in izurjenim zborom, ki razpolaga z zlasti fundamen-talnimi basi in dobrimi, dasi nc zelo visokimi ženskimi glasovi, pa jc v ostalem lepo ubran in glasovno proporcioniran. Po prvem delu je pozdravil goste v imenu slovenskih pevcev g. dr. Švigelj, zastopniki vseh večjih ljubljanskih pevskih društev pa so izročili vence in šopke ter spominska darila. Zahvalil sc je predsednik zbora, ki je naglašal srbskoslovensko prijateljstvo in jugoslovansko složnost. Nadalje so gostje peli še pet skladb, ki zglc-d&jo, da so umetne priiedbc ljudskih melodij. Čuli smo neki Manojlovičev ženski zbor, ki poje v preprostem dvogiasnem luuionu. potem je mešan zbor pel Biničkega -Telovke«, lličevo skladbo Tr?ka-latnik in neko priredbo Ši ačkega, ženski zbor pa izvrstno Joksimovičevo priredbo narodnih srbskih. Vmes so gostje zapeli tudi dve slovenski skladbi, namreč dr. A. Schvvabovo Zlato kanglico« za mešan zbor s sprcmljcvaniem klavirja, pa E. Adamičev mešani z.bor »Večerna . Koncertni spored je zaključil izborno in s finesD podani Mokranjčev X, rukovet. Kakor že rečeno zbor zas'v ;; vso pozornost pod vodstvom svojega spretnega dirigenta, ki ima zbor povsem v oblasti in jc zelo 'nuz:kaličen, iuieč in fin. Najbolj so zboru pristajale ritmične stvari, poleg tega melodično zapletanje To jc za rojaka z našega jugovzhoda iz c'.'.mi;ra[sk'h razlogov raz-rmljivo in zanimivo Zbor ima neko las.'.uosi. ::a katero ga Slovenci lahko zavi ;:imo: to je njc.-ia ritmična preciznost, zvezana • lepim podaja.-jein samostojnih linij. Včasih se zdi, da so ti pevt: Ka-kor rojeni za poliion ;ko gl.ubo. Loči jih pa od nn-ših pevskih stremljenj to, da jim nekako ne gre z.i mehkužna občutja in sladki sentimept, da jim ne leži harmonični sozvok in silen intervalen skok Icmljeno akordiko, kakor je to pač v krvi ie alpskim narodom. Tudi njihova dina n:ka v nekih orlih podobna nekoliko sploh vzhodnjeevropski in celo antični, je zanimiva: oni smatrajo vsako Iiaz.o, celo vsak ton zase za nekaj, kar se z napelo:ijo (neki sf) prične in do konca trajanja prehaja v piano. Zbor je zelo resen v svojem pojmovanju nalog glasbe. Lepo je gledati to družino, v kateri sodelujejo tudi univerzitetni profesorji, polkovnik i. dr., skupno stremeč po dovršenosti in umetnostni resnosti. Zbor je prejel za vsako točko viharen np;ivz in nam bo ostal v lenein spominu. v Romunska Mza Ko je <;d.-topiln vlada, kateri je piv I ;edi:va jMinurescu ie ed oktobru 1U'0, je kralj Karol iiml odprlo tri možnosti: 1. obrnili ko ua najmočneje stranko ter ji poverili vlado, kakor »o io dogaj.v v državah z. n dnini parlamentarnim življenjem. 2. Izročil bi lahko sestavo vlr.de vtem strankam združenim v enem in -kupiivin programu, kur bi se imenovalo koalicijska vlada. a. Zadnji izhod vodi k izvenparlumenlarni vladi iu pa k diktaturi. Slrankarsku vlada v odanji Romuniji, Ki je razdejana od gospodarsko krize, kalero so deloma povzročile velike nepoštenosti polliirnlh slrnnl; lat lakih kakor tudi političnih voditeljev, bržkone ni več megoča, akoravno je maršal Avurcscu s svo.jo z.vrslo čelo vedno pripravi jen prevzeli r • l> deželi; v svoje roke, razpustiti parlament, napravili-volitve ter vladali. Tudi liberalna voditelji Dara ln Jurij Bratianu, slednji kot vodju disitlenlov liberalne stranke sta istotako pripravljena spio,; li nase bremo vladne odgovornosti, 'napravili volitve ter vladali. Isle pripravljenost I pri ktnelsli slrunki ni, ker j" idejno precej razklana in ker je pred narodom zaenkrat obremenjena z odgovornostjo za .skrajno nepopularno posojilo, ki ga ju Miro-iit'; '.'ii izprosil v Parizu. Kralju torej ni prt o.dnjalo drugega kakor poskusili z. drugo možnostjo. I•••.-/val jc svojega poslanika Tilulcscu, briljaninega diplomata, ki vživa v najvišjih mednarodnih krogih visoko osebno spoštovanj'.' in mu poveril težavni, naravnost tilansko nalogo, da zedini vse stranke n« obširen nacionalen program ler jih poveže v koalicijsko vlado. Titoleseu so jc dolgo časa branil posedi v romunsko politiko. Bal se je za svoj veliki prestiž, katerega ni maral pokopali v notranjimi političnem vrvenju. .Sedaj s" ni smel v ti: odtegovali, 'listi, ki pobegne v skrajni sili, ni ver previden, ampak sebične?.. Zalo je Titulescu sprejel težavno misijo. Kaj jo našel, ko se je pojavil v svoji domovini. Kmete, ki s-.ojcga žitnega pridelka niso mogli .spravili v denar, ki »o padli v roke oderuškim bankam in židovskim posojevalcem denarja. Državna blagajna prazna, ker romunski kmet ni mogel plačali davkov. V Romuniji jo še navada, da kmet krnlko-malo zapodi davka rja, kadar pride pobirat d.ivvne dajatve; še nobena slabokrvna vlada ni bila v stanju doseči, tla bi se davek redno pobiral v l!o-inuniji. Kako naj plačujejo davke sedaj, ko trka glad na njihova vrata. Tltuliscu je nadalje našel vse javno mnenje zelo razburjeno radi • varčnost-nega programa . ki ga jo izvedlu biv.-a vlada. Državnim uradnikom si ni upala znižali plač, ludi reducirali njih previsoko število ni imel poguma, zitlo je rajši znižala izdatke za cerkev iu z.a šolo. To so staro metode, ki s«' -stalno v zgodovini ponavljajo. Na tisoče otrok je bilo odslovi jenih iz. šol, ki niso več dobile kreditov. Kdor pozna vroče-krvnost politične borbe v Romuniji, bo razumel, kako so se znale politične stranke poslužili takih-le težkih političnih napak za rovarenje proti vladi, kateri so vzelo vsako avtoriteto med narodom, čim manj edine so stranke na znotraj, l"iu bolj se poslužujejo demagogije na zunaj. Takšna je »lika Romunije, katero je prišel reševat Tiiulp^H. Iz vseh prizadevanj Titulesca se mora razbrali samo nespodbilno dejstvo, da doscdaj ni našel prave jskrene zaslombe pri političnih strankah. Voditelji sirank sami morda eprevidijo jasno, da drugega izhoda ni, da bo treba mnogo znmozataje, tla bo treba interese strank podrediti državnim, vsaj dokler se država ne bo izvlekla iz obupnega položaja v katerem se nahaja. Toda računati morajo s svojimi pristaši, ki česlokrat in v Romuniji nič manj kol drugod, šefom jemljejo svobodo lmv lanja. Tako povsem dobimo vli.s, da liberalna stranka ler skupina maršala Avaresca ne kaže mnogo simpatij za sodelovanje v koalicijski vladi, četudi bi ji predsedoval velikan, kakor je Titulescu. Kam torej merijo poskusi, ki jih trdovratno ponavlja kraljev mandatar za sestavo novo vlade? IV.dla je že beseda diktature. Govorilo sc je o i zven-parlamentarni vladi, kalero bi tvorili specialk-li in možje, ki uživajo vsJed svojega znanja in poštenja v r-eobče spoštovanje in zaupanje. Ponektd prevladuje vtis, da jo kralj bolel s pesku-um koalicijske vlade izčrpati vse ustavne možuosli ter dokazati, da je nemogoča in da so bo moralo ;eči po drugih izrednih sredstvih. Osebnost maršala Perzana kol predsednika bodoče iz.venparlaiiienl.il-ne in napol diktalorične vlade prihaja vedno bolj v ospredje. Tueli znani zgodovinar profesor Jorga se v tej zvezi imenuje. Po mojem mnenju pu bo kralj obdržal Titulesca, četudi bi ne uspol v prizadevanjih spravili skupaj koalicijsko vlado. V i!o-muniji bi nili diktature ue bilo treba, ker bi že majhen pritisk od zgoraj spravil v parlament ! -slušno večino, ki bi pritrjevala ukrepom vlade, omogočila hitro poslovanje ler nn zunaj vendar! ■ nudila obliko demokratično vladavino. Tomp-•predvideva lakSen izhod iu pristavlja, da :\eli »nvio eno. namreč, dn bi nov a vlada ostala v mejah ustave iu ne pripravljala novega iziednega in pruti-v-laviiega režima. K lomu bi bilo n^ipoiiuii'.'. obstojala, toda naloge same. ki bi jih vb.l.i me. l.i vršili, bi jo nemara potisnile na lo skušnjav pohio pol. Mislim, da vsi resni patri jot i v Romuniji delijo želje pariškega lista. Oni pa ludi pred v i l:.'-\ da iio legalnim )iotom nemogoče načeli In::o tev. vui vprašanja, kakor so znižanje uradni"! a iu uradniških plač. ali da bo polom parlanit uta mog.a e iztrebiti favoriziran.;.- porodiue in p 'i . i.-U-:. Ali Itako bo mogoče t usiriuiili odenišiva. Bal iUig, da bi ta dežela, ki sloji nu braniku evi: j kiti-lure. m:šla pravega izhoda iz svojih b iav, u'i'-i rba socialne revolucije iu t/bvai.vv;,'.t M. Daniuiiicio. siulio ; Evi,; o. Belifraiiske ves ii 5elj-rad, 14. aprila. A A. K. Ve'. krn!i j,- ni k a predlog mini: a pravde po / e;! sanjo prt;! ... ministrskega sveta predpisal in proglasil za';. ■ o dopolnilih k čl, U zakona, s katerim se uveljavlja i'i uvaja kazenski zakonik, : a Ho a o so.iner.i kazenskem postopanju in zakon o izvršitvi krtr -.i o'*', tema 3Vobodo. Zakon tlopi v veljavo in .lobi obvezno moč čim sc razglasi v Službenih :o\ ,iv,h . Belgrad, 14. aprila. AA. Pred vec.ajinjim ,c Lil o priliki otvoritve mednarodnega velesvjmu v Milanu svečano otvorjen tudi iugoslovanrki pnv:-Ijon. Italijanski minister Accerbo, ki le pren-ljal vojvodo Pergamtkega, je spie-ol v paviljonu vit turisliko predstavnike inozemskih delegacij in je ob Icj priliki govoril tudi s člani ua ^ t! lr^icilc ter Jim ponudil častni o-linkoveu Z V E C E P ................. Wfn| IS &y% i 3]\ ^TEvatova

olago, čeprav je v Ljubljani vladalo veliko pomanjkanje kuriva. Sporazumno je sedem železničarjev izvrševalo primerne manipulacije s premogom, katerega sta jim pomagala potem razpečevati še dva neželezničarja. Od septembra 1927 do januarja 1930 so, kakor trdi železniška policija, speljali z gorenjskega kolodvora 292 Ion premoga v skupni vrednosti 64.564 Din, pozneje sta še dva obtoženca spravila s kolodvora 7 ton premoga v vrednosti 1605 Din. Prva razprava se je vršila že lani 24. deccmbrn pred malim senatom, a je bila preložena. Manipulacije so odkrili še le 24. aprila 1930. Obravnava bo torej ravno čez eno leto. Prod velikim senatom pa se bo 27. aprila ol 8.30 vršila razprava proti 311 ljubljanskim in ostalim osebam, ki so obtoženi komunistične propagande 7. letaki itd. Obtožnica je zelo obsežna in Ima okoli sto s strojem pisanih strani. Obtožene bo branilo več odvetnikov. Razprava je določena na najmanj pet dni. Zagonetka o 2 tisočakih Ljubljana, 15. aprila. Mali senat je danes obravnaval več kazenskih zadev. Najzanimivejša je bila razprava proti trgovskemu zastopniku Albinu T. iz Podbrezij. Obtožen je bil zločinstva tatvine in avtomobilskega karam-bola. Bilo je 7. avgusta lani. Obtoženec je prišel okoli 2 popoldne na vižmarsko postajo. Prinesel je s seboj avizo, naslovljeno na pekovskega mojstra Majeršiča v Št. Vidu za pošiljko štirih zabojev peciva od tvrdke Bizjak v Zagrebu. Izročil je avizo službujočemu mlademu uradniku in 20(10 Din. Uradnik je šel nato po dotični tovorni lisi in na njem potrdil s postajnim pečatom, dn je pristojbina 1980 Din za povzetje plačana. Vrnil je od 2000 Din stranki 20 Din. Oba tisočaka je pustil na mizi in stekel k telefonu, ki ga je klical. To priliko je porabil obtoženec in je vzel tovorni list z obema »jurjemn . Obtoženec se je pred senatom zagovarjal, da mu je sam uradnik vrnil denar in mu še pripomnil, da je vse v redu. Poudarjal je: »Jaz sem mislil. da je dobil po telefonu poročilo, da lahko izroči blago brez denarja...« Mladi uradnik Mirko G. je kot priča izpovedal, da je bil k telefonu klican zaradi dvornega vlaka. Ko se je vrnil od telefona, n.i bilo več obtoženca v pisarni. Sam ni vedel, kam je dal denar, ali v blagajno ali ne. Še le pri predaji blagajne naslednji dan, ko je bil ugotovljen primanjkljaj in katerega je takoj kril, se je spomnil na obtoženca. Nasprotno je izpovedni šofer Kosta N., čeS, da je dejal, da je vse v redu. Obtoženec pa je lani povozil tudi kolesarja carinskega preglednika Jakoba Otrinn na križišču Dunajske in Masarvkove ccste. Krivdo pa je zvrn-čal na Otrina, kar je ta odločno zanikal. Obtoženec Albin T. je bil obsojen zaradi goljufije in karnmbola na 1 mesec in 5 dni strogega zapora, 150 Din denarne kazni, eventuelno 2 dni zapora, v plačilo odškodnine Otrinu 221) Din in vseh procesualnih stroškov. ■A- Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franj-Josel« grenčice neovirano, lagodno iz-pra/.nenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz - J osel« vode tudi potoni njihovih raziskovanj. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ff In nam bo tetina pod varno streho" Temeli nebotičniku v Ljubljani položen v soboto eSfctaBn? 'OUfiUAN Ljubljana, PL aprila. Smo sodobniki velike faze razvoja, ki jo doživlja sedaj Ljubljunu v svojem stavbnem gibanju. Ta faza bi se dala kvečjemu še primerjati s časom pozne renesunse, ko je Ljubljana dobila po večini vse dosedanje starejše palače in lepe hiše ter /. gibanjem po potresu, ko je mesto pričelo živeti svežejše življenje. Tretja največja sedanja faza še ni zaključena, gotovo pa je, da bo med najpomembnejša dela prišteta visoka zgradba Pokojninskega zavodu, takozvaui »nebotičnik« na Dunajski cesti. Ne samo zaradi svoje, v Ljubljani dosedaj še ne dosežene dimenzionalnosti. temveč tudi zaradi svoje arhitektonske skladnosti bo ta stavba pomenila zn razvoj Ljubljane važen mejnik v vseh ozirih, predvsem pn v estetskem, šele. ko bo »nebotičnik« dotrrnien, nam bo jasno, kuko je spadal prav na to mesto, kjer se sedaj gradi. Temeljna dela so dosedaj napredovala že v toliko, da se bo mogla v soboto, dne 18. t. ni., izvršiti slovesna blagoslovitev temeljnega kamna. Blagoslovitev bo ob 12 izvršil g. knezonnrl-škof dr. Anton Bonaventurn Jeglič. K blagoslovitvi bodo povabljeni odlični predstavniki naše javnosti. V temeljni kamen bo ob tej priliki vzidana listinn, ki se pričenja z Zupančičevimi verzi, nalašč spesnjenimi zn to priliko. Listina se glasi: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho O. Zupančič je začel graditi to palačo Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani v letu Gospodovem MCMX\X v XII. letu kraljevine Jugoslavije za časa vladanja drugega kralja iz rodu Karadjordjevičev Njegovega Veličanstva Aleksandra l. ko je bil minister zn socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikoln Preka predsednik Pokojninskega znvodn 'a nameščence v Ljubljani Vekoslnv Vrtovec, podpredsednika dr. Mirko Božič in Evgcn iovšin. direktor zavoda dr. Anton Sagadln. Po načrtih zavodovegu arhitekta ing. Vla-dimirjn šubica. Kot viden izraz naložbe imovine zavarovancev za njihova stara leto. (Podpis predsednikn in direktorja ter pečat zavoda.) Zidarska in železobetonska deln je izvršila Ljubljanska gradbena družba. Varujte se s PontiaviMM zoper prehlad ! Jemljite vsak dan par PANFLAVIN-pastil! Italijani v Jugoslaviji Zvesti že obrabljenemu geslu »Reci, da ti no porečejo! , ki pa spričo neinformiranosti povprečnega bravca v zunanji politiki včasih vendar zaleže, so fašisti v odgovor na okrožnico jugoslovanskih škofov proti omejevanju verske svobode naših krvnih bratov v Italiji pokazali s prstom na > ticodrešeno Dalmacijo. Ali nc vidiš bruna v svojem lastnem očesu?* Rimski tisk je vnovič zapel milo pesem o 2000 letni civilizaciji, ki se rusi pod udarci »barbarov«, o latinskem jeziku, ki so da izgnali celo iz katoliških cerkva, o Šolah in cerkvah, ki sc italijanskim jezikovnim občestvom, v Jugoslaviji nc dajo, o gorečih duhovnikih, ki jih škofje ne pustijo k svojim vernikom. Nič konkretnega, nikakšnih podatkov, številk še celo ne, čeprav jih •fašisti ne pozabijo, kadar jc treba bobnati v svet o »solncu, do katerega ima pravico 50 mitijonski i italijanski uarod«. In vendar sc vse to, zavito v lepe rečenicc bujnega italijanskega jezika in ser-virano na krožniku kakega senatorja, in to šc v Rimu, kjer sc zbira mnogo predstavnikov katoliškega tiska, rado prime. V resnici je za trnek pograbilo tudi nekaj inozemskih listov in očitalo Jugoslaviji, da ne postopa z Italijani v verskem in političnem pogledu, kakor bi morala. Naša anketa o življenju Italijanov v Dalmaciji fe imela namen, pokazati svetu, na kateri strani je resnica in kje laž. Italijanskega tiska ne bomo prepričevali, ker nas skušnja uči, da je nedovzeten za resnico, pa naj bo tudi matematično dognana, ko gre za to, da se branijo imperialistične težnje fašistične Italije, pač pa velja naša anketa tistemu inozemskemu tisku, ki se je dal po fašistih zavesti. Znano nam je, da se je pred leti neki italijanski novinar vrnil iz Dalmacije, kamor ga je uredništvo poslalo z nalogo, da pribije preganjanje italijanskega življa, ves obupan, češ, kaj naj piše, ko pride na vsej vzhodni jadranski obali na 8C0 000 ljudi komaj 5000 Italijanov! In vendar je isti časnikar napisal celo vrsto člankov o preganjanju Italijanov v »italijanski« Dalmaciji! Podatki iz leta 1924. izkazujejo, da jc ob vsej Jadranski obali živelo 5609 Italijanov, ki so predstavljali 0.721',i skupnega prebivalstva (76-1.699 duš). Poleg vsega živi ta peščica Italijanov razkropljena po 95 krajih. To so po ogromni večini sami optanti, to jc italijanski državljani; med njimi je tudi mnogo Dalmatincev hrvatske narodnosti, ki italijanskega jezika niti ne znajo in so optirali za Italijo obetajoč si bogve kakšnih koristi. Mesto Krk — torej nc otok, katerega skupno prebivalstvo je povečini hrvatsko — je edini krai v Jugoslaviji, kjer so Italijani v večini (na 18S0 ljudi pride 770 Hrvatov, okoli 760 italijanskih državljanov in 350 Italijanov, jugoslovanskih podanikov). Italijani imajo štirirazredno osnovno šolo, otroški vrtec in strokovno šolo za deklice; to šolo kakor tudi vse druge italijanske šole v Dalmaciji vzdržuje »Lega Culturale ltaliana«. Na šoli poučujejo italijanski učitelji in italijanski katehet iz Italije. Italijanskim vernikom je škof odkazal cerkev sv. Kvirina, nekdanjo stolnico, kjer svobodno opravljajo svoje verske dolžnosti. — Na Sušaku živi 289 Italijanov, ki hodijo svobodno v šolo in cerkev na Reko. V splitski škofiji je 1348 Italijanov, od teh 1151 v Splitu in 127 v Trogiru. Ti imajo lastne osnovne šole, na katerih poučujejo italijanski učitelji in italijanski katehet, lastnega duhovnika, italijanskega državljana, svojo kong;egacijo, italijanske redovnice, in škof jim je odkazal cerkev sv. Duha, kjer lahko poslušajo italijanske pridige. — Na Hvaru živi 89 Italijanov, ki pošiljajo 13 otrok v italijansko osnovno šolo in 4 v otroški vrtec. — In v Šibeniku, o katerem italijanski časnikarji radi poudarjajo, da je italijansko središče, živi 120 Italijanov, to je italijanskih državljanov, ki imajo lastnega duhovnika iz Italije in pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo. V Šibenik kakor tudi v Split prihajajo ob izrednih cerkvenih pobožnostih, posebno pa v postu, pridigarji iz Italije. Škofje nagovorijo italijanske otroke pri birmi ali po prvem sv. obhajilu v italijanskem jeziku. Drugi Italijani so razkropljeni po vsej obali Jn se med slovenskim prebivalstvom popolnoma po-izgubijo. Italijani v Jugoslaviji sploh ne predstavljajo narodne manjšine v običajnem pomenu; kajti Italijani v Jugoslaviji so italijanski državljani in njihovo število tudi ne doseže niti zda!eč odstotka napram ostalemu prebivalstvu v deželi, ki se zahteva, da lahko postane skupina različne narodnosti narodna manjšina«. Niti nimajo lastnega kulturnega življenja razen v mestih, kjer ga italijanski konzul umetno vzdržuje, in v slovanskem morju popolnoma utonejo. Ta peščica Italijanov, slovanskih poturic in ostankov priseljenih Benečanov, uživa pri nas polno versko in tudi politično svobodo, v kolikor je pač mogoče, dovoljevati tujim državljanom, ki poleg vsega tvorijo nekako oporišče fašističnega imperializma, da se v javnem življenju udejstvujejo. Tako je pri nas. Mi bi ne imeli prav nič proti temu, ako bi Italija dala iste pravice, ki jih v Jugoslaviji uživa 5000 po v$cj obali razkropljenih Italijanov, Slovanom v Primorju. Do teh svoboščin ima vendar pravico 600.000 Slovanov, ki so bili ogrezani od živega narodnega telesa, ki so kompaktno naseljeni in tvorijo v deželi večino. Samo • o zahtevamo od Italije in nič več! Predsednik v'ad? \e obolel Bdgrad, 15. aprila. AA. Zaradi lahkega prehladu ostane na zdravniški nasvet predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev ge-ucral Peter Živkovič nekaj dni doma. Dr. Frangeš pri papežu Vuliean. 1". aprila, ž. Dr. O t« Franges, minister ua razpoloženju in predsednik Jugoslovanske delegacije na agrarni konferenci v Rimu. je s svojo gospo in g. dr. Stojanovičem obiskal 28. marca v spremstvu sekretarja našega poslaništvu Svete Stoike g. Jovauovič«, Zavod sv. Jerotiima. Nemirna Portugalska Moskva podpira upor z orožjem in denarjem Portugalska je država sezonskih revolucij. Vendar pa se je zdelo v |Kislednjem času, da se je predsedniku-diklatorju generalu Carimmi posrečilo ustvariti nekoliko mirnejše razmere. Toda naenkrat je na otoku Madeiri izbruhnila revolucija, ki resno ogroža obstoj portugalske države. Čitali smo. da je začasna vlada v Funchalu, glavnem pristanišču otoka, poslala Društvu narodov brzojavko, ki to mesto proglaSa za začasno preslolieo Portugalske. Guverner otoka Madeire je bil od upornikov ujet, vladna palača zasedena, v javnem proglasu pa pro-klamiraua nezavisnost od lisbouske vlade. Upor nn Madeiri jo našel odmeve tudi v materin deželi in že prihajajo poročilu, da so je uprlo nekaj vojaških posadk v okolici Lizbone. Do sedaj so vse portugalske revolucije potekle dokaj pohlevno. l'o glavnih ulicah Lizbone so šli parkrat gori in doli vladne čete, spredaj častniki s sabljami v rokah. V drugem delu mesta pa so prirejali uporniki obhode in tako se je |>o nekaj dneh vedno vse mirno končalo. Obe stranki sta bili tako pametni, da sta se zadovoljili z razdelitvijo proglasov, potem pa sklenile mir. Uporni voditelji so navadno bili zelo milo kaznovani. Vlada jih je poslala nn letovišče na solnčne Azorske otoke, ali kar naravnost na Madciro, imenovano »otok blaženih-, kjer so ;mučenikk: prav udobno živeli in v miru razmišljali o nadaljnjih revolucijah. Sedanji predsednik general Carmona jo u peljal dokaj strožji režim. Že pozimi 1826 se je moral boriti ]>roti močnemu uporu, na katerem ni bilo udeleženo samo vojaštvo, ampak tudi komunistično organizirano delavstvo, ki ga je Moskva bogato podpirala z orožjem in denarjem. Prišlo je do krvavih pocestnih bojev, toda končno so se morali voditelji Alfonz« Costa in Norton de Mattos udati na milost in nemilost. Carmona je diktator, ki v mnogočem sliči bivšemu španskemu diktatorju Primo do Ui-veri. Tudi Carmona je či^t značaj, kateremu je blagor domovine gotovo iskreno pri srcu in je golovo, da si jo pridobil znatnih zaslug za Portugalsko. Toda kakor v Španiji, je tudi na Portugalskem diktatura izzvala protistremljenje ljudi, ki se z diktaturo kot trajno obliko vladavine niso hoteli spri- jazniti. Carmonovi nasprotniki imajo toliko lažje stališče, ker armada ni docela zanesljiva, ampak gredo generali s tistim, ki jim ponudi večjo tna-tcrielno ugodnost. Kakih 70—75 odstotkov Portugalcev je anal-fabetov, ki žive šo v zelo primitivnih razmerah, ne da bi se mnogo brigali za programe in razne vladno oblike. Na deželi je malo industrijskega prebivalstva, ki ni zmožno voditi revolucijo. Politično zelo delavna je samo tanka plast izobra-ženstva, ki skuša za svoje politične namene jirido-biti vojaštvo. Tako je zanimivo, da so v ozadju vojaškega upora na Madeiri tudi razne politične osebnosti. Govori se, da je prejšnji ministrski predsednik Bernardino Maehado, ki živi v Parizu kot begunec, na čelu uporniškega gibanja. Neprijetna za vlado je okolnost, da niso zanesljive čete, katere so bile poslane proti upornikom. Veudar je mnogo verjetnosti, da bo vlada tudi to pot obvladala položaj. Vlada drži red Berlin, 15. aprila. AA. Po poročilu iz Lizbone je politična napetost ua Portugalskem popustila. Vlada je obvladala položaj in je pridobila vso četo na svojo stran. Varnostni ukrepi, ki so bili izdani za Lizbono, bodo razveljavljeni. Vlada jo zavzela važna križišča na deželi in jih zasedla z vojašlvom. Ekspedicija proti revolncijonaiceni na Madeiri in na Azorskih otokih je že prispela v Madciro. Čete so začele prodirati proti upornikom, vendar vlada zaenkrat šc ni izdala podrobnih poročil o teh akcijah. Lordon, 15. aprila, kk. Zdi se, da bo ostala blokada Madeire in Azorskih otokov, kakor so jo napovedali v Lisboni, brez učinka. Tako je neovirano priplul v pristanišče angleški parnik 'Bal-moral Castle«, najbrže radi tega, ker je bila slučajno zasidrana v pristanišču angleška križarka. Brezžične vesti posebnih poročevalcev, ki so se vozili s to ladjo, javljajo, da Madeira izgleda še popolnoma tako kakor pred revolucijo in da portugalske topničarke, ki so se sicer pokazale na obzorju, niso prišle v bližino. Nemški industrijalci v Jugoslaviji Program izleta Belgrad, 15. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da se je program pota nemških iudustrijcev jk> naši državi izpremenil v toliko, da si nemški gostje ne bodo ogledali rudnikov. Določen je tale program: 21). aprila ob 18 dospejo nemški industrijci na Bled. iiO. aprila obiščejo Jesenice, popoldne pa odpotujejo v Ljubljano. V Ljubljani bodo imeli v Trgovski zbornici kouferenco s predstavniki gospodarskih krogov. 1. maja si bodo ogledali Trbovlje, cinkarno v Celju in drugo industrijske kraje v drav. banovini. 2. maja odpotujejo gostje v Zagreb, kamor pridejo ob 12.30. Na postaji jih bodo sprejeli predstavniki mestne občine, trgovske zbornice in zagrebški gospodarstveniki. Nato se bo vršil v zagrebški zbornici sprejem, kjer bodo stopili z njimi v zvezo naši interesenti za nabave v Nemčiji, nemški industrijci pa se bodo zanimali za nabave iz Jugoslavije. Zvečer bo svečana predstava v operi. 3. maja dopoldne si bodo nemški gostje ogledali pomladanski sejem ter se sestali ponovno z zagrebškimi gospodarstveniki. Zvečer sc odpeljejo v Belgrad. 1. maja si bodo gostje ogledali Belgrad, nato pa bo sestanek med nemškimi in belgrajskimi gospodarstveniki. Popoldne istega dne bo sprejem v ministrstvu za trgovino in industrijo, zvečer ])a bo prirejen svečan banket. 5. maja bo sprejem v nemškem poslaništvu, nato pa sestanek z jugoslovanskim i gospodarstveniki v centrali industrijskih korporacij. Popoldne bo izlet po Donavi. 6. maja bo sprejem, ki ga nemškim gostom pri- redi predsedništvo vlade in ostala ministrstva. 7. maja odpotujejo gostjo v Sarajevo, kjer si bodo ogledali tovarne za preproge in tobačuo tovarno. Dopoldne bo v sarajevski trgovski zbornici sestanek s sarajevskimi gospodarstveniki, zvečer pa bo na čast gostom prirejena svečana večerja. Gostje ostanejo do 9. maja v Sarajevu, nato pa odpotujejo z avtomobili preko Mostarja v Primorje. 10. maja pridejo gostje v Dubrovnik, kjer jim pripravljajo svečan sprejem. 11. maja bo izlet na Lovčen 111 Cetinje. 12. maja pridejo gostje v Split, kjer se bodo v trgovski zbornici sestali s splitskimi gospodarstveniki. Po poročilu našega generalnega konzulata v Dusseldorfu bo ua tem izletu sodelovalo 20 do 30 I nemških gospodarstvenikov, večinoma generalnih , ravnateljev podjetij raznih vrst nemške industrije. 1 Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse naše gospodarske kroge na la izlet nemških iudustrijcev in jih poziva, da stopijo v zvezo z udeleženci ekskurzije. Daljo opozarja Zavod za pospe-ševanje zunanje trgovine vse trgovske zbornice in gospodarske organizacije v naših gospodarskih centrih. katere bodo obiskali nemški industrijci, da nemške goste zainteresirajo za naše gospodarstvo. Ta program obiska nemških industrijcev jo definitiven. Zadovofna Moskva Moskva, 15. aprila. AA. Politični krogi so zelo zadovoljni, da je bil dosežen sporazum v vpraša- ! nju dobav nemške industrije Rusiji. Listi izražajo i mnenje, da bo trgovina med Rusijo in Nemčijo zeio ; oživela. j Mirovni poziv francoskih katolikov Razne francoske katoliške organizacije so naslovile sledeč mirovni manifest za mir med narodi: : Dvanajst let je preteklo od poslednje vojne, ki bi v resnici morala biti zadnja in zoj)et vstaja nemir v dušah radi vznemirjajočib vesti, ki sc širijo in ki vzbujajo strah pred novimi mednarodnimi zapletljaji. Kljub nekaterim vojnim težnjam pa mednarodne organizacije vendarle napredujejo in se medsebojni odnosi počasi, u vendarle zboljšujejo. Dasi obstoja strah pred novo vojno, vendar je tudi krepko upanje in vera v mir. Vstaja zarja upanja, ki jo pozdravljamo katoličani iz celega srca, veseli, da lahko znova zatrdimo naša mirovna stremljenja, ki temelje nu krščanskih načelih, ki jih papeži uiso nikdar nehali klicali svetu v spomin. Že leta 1894 je Leon XIII. r.pozoril na Lrro-zečo nevarnost neprestanega oboroževanja. Sredi vojne je Benedikt XV. 1. avgusta 1017, še prej kot predsednik VVilson, predlagal istočasno razorožitev in pozval vlade, du iiaj namesto oborožene sile postavijo moralno silo pravice. Pij XI. je leta 1922. spomnil narode, da najboljše poroštvo za mir ni sila bajonetov, ampak medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Isti papež je v božičnem govoru 1930 označil za zločinski tisti narod, ki bi drugo ogrožal z vojno. Katoličani nimajo drugega mišljenja, kakor njihov poglavar. Njihov krščanski patriotizem jim nalaga dolžnost, da spoštujejo domovino vsakogar iu da izpovedujejo medsebojno ljubezen do vseli ljudi, ljubezeu, ki po besedah sv. Pavla ne pozna meja. Nasprotno tjstim, ki razno mednarodne organizacije smatrajo za brezpredmetne in brezpomembne, zrejo katoličani v njih utelešenje stare, krsčanske ideje. Mi smo torej ua/iranja, da kljub raznim pomanjkljivostim Društvo Narodov, arbitražne pogodbe, narodno razsodišče v tbigu in končno tudi Kelogov pakt služijo kot dragoceni po-močki za izmirjenje sveta. Pozdravljamo, kakor novo mirovno obljubo, splošno rnzorožitveno konferenco, ki se ho sešln v Ženevi lf)32. Vendar pu jo naš patriotizem čuječ in odkrito izpovedujemo naziranje, da mora bili ' .vprašanje razorožil ve tesno zvezano s problemom varnosti. Razen lega pričakujemo, da bodo z mi- 1 rovno organizacijo v isti meri napredovala tudi mirovna stremljenja po vseh deželah. Treba je torej, da so brez ozira na meje narodi med seboj spoznajo in jirično medsebojno spoštovati, da skušajo razumeti medsebojna stališča in jih prijateljsko združiti. Čeprav raztreseni po raznih domovinah, katerim so udani s celini srcem, tvorijo vendarle katoličani eno samo veliko družino, ki je poslušna skupnemu očetu. Zato so prav oni poklicani, da bolj kakor kdorkoli delajo za mir. Mi smo trdno odločeni, da se posvetimo tej vzvišeni ideji.: Proglas so podpisale vse francosko katoliške organizacije, tako zastopniki katoliškega dijaštva, delavstva, razumništva, ženskih organizacij, odbor za prirejanje socialnih tednov, francoska katoliška liga za pravičnost in mir ild. -- Roka zločincev v N'šu Belgrad, 15. aprila. AA. S pristojnega mesta smo dobili sledeče sporočilo: 10. aprila t. I. ob 17.50 so našli v vestibulu železniške postaje v Ništt blizu blagajne med dvema avtomatoma v tam puščeni kmečki torbi pripravljeno razstrelivo v dveh zajirtih škatlah. Razstrelivo je bilo puščeno tam v zločinski nameri. Oblasti so takoj uvedle preiskavo iu začeli zasledovati zločince, od katerih jc bil eden prijet v potniškem vlaku, ki je vozil proti Caribrodu. Aretiranec je priznal dejanje, ki ga je napravil v zločinski nameri z dvema drugima zločincema, katera oblastva iščejo. Zločinec je priznal, da so vsi trije po tajni poti prišli preko meje iz Bolgarije 7. t. m. po raznih potih, ter sc sestali v Nišu in postavili v poslopje postaje razstrelivo, ki je bilo najdeno. Zasliševanje in preiskava se nadaljujeta. Nov socialni zaton Belgrad, 15. aprila. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog socialnega ministra iu ministra za narodno zdravje po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pobijanju en-demičnega sifilisa. Izplačilo izseljenskih vlog Belgrad, 15. aprila. A A. Na podlagi čl. 4. zakona o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi srpski zetnljoradnički banki v Belgradu in nekaterih drugih bankah z dne 15. januarja 1931 je finančni minister s soglasjem prometnega ministra izdal pravilnik o delovanju državne komisije za izplačilo izseljeniških vlog. Po tem pravilniku mora komisija sprejeti kot dokaz o izseijeniški vlogi, da se je vlagatelj v dobi, ko je nalagal denar, mudil zunaj meja Jugoslavije z namenom, da si jc služil z ročnim ali duhovnim delom denar, ali dokazila konzulatov kraljevine Jugoslavije ali izseljeniškega komisarijata v /agrebu, ali pa lahko ta dokazila dobi na podlagi knjig banke, iz katerih se vidi, da so hranilne vloge prihajale iz inozemstva. V svrho izpopolnitve prijave mora komisija dovoliti vlagatelju neki rok, v katerem mora predložiti potrebne dokumente. Ta rok se s soglasnim sklepom komisije sme podaljšati, vendar samo do konca dccembra 1931. Vsak vlagatelj, pooblaščenec, zastopnik ali naslednik bo dol/au predložiti komisiji izjavo, da je njegova vloga izplačana iz državnih sredstev in da preidejo vse njegove terjatve do Prve srpske zeniljoradničke banke na državo. Za delo komisije po tem pravilniku jc določena predsedniku in članom komisije ter delovodju mesečna plača 2000 Din. Po končanem delu bo j Požar v ameriški ambasadi Berlin, 15. aprila. AA. V palači Bluecher, kjer se je nastanilo poslaništvo Združenih držav, je izbruhnil velik požar. Palačo je kupila pred kratkem ameriška vlada. Vanjo pa ae jc preseli! lo del uradov. Zato niso zgoreli važni papirji. Veudar je materielna škoda zelo velika, ker jc zgorela dragocena oprema in mnogo zgodovinskih slik. Boje se, da je palača tako poškodovana, da je ne bodo mogli več popraviti. Na mesto požara so prihitele vse razpoložljive požarne brambe. — Kako je |>ožar izbrabnil, se ne ve. Stražnik je dejal, da je bilo pred ognjem več močnih eksplozij. Nejasen potoža'< v Palestini Jeruzalem, 15. aprila, kk. Na poziv angleško vlade, da bi Arabci poslali svoje delegate na skupna pogajanja z židovskimi delegati, je skleni! izvršni odbor Arabcev, da se bo sicer začel pogajati s palestinsko vlado, da pa ne bo poslal v London delegatov, ker ima bili temelj za, pogajanja t Židi MacDonaldovo pismo Weissmannu, v katerem Mac-Donald priznava Židom v Palestini narodno domovino. London, 15. aprila, kk. Kot protiakcijo proti obisku angleškega nadškofa iz Cantcrburyja v Jeruzalemu je bilo odposlanih 19 prominentnih članov katoliške unije, ki so že dospeli v Haiifo in ki se bodo udeležili konference na gori Karmel. Okro& pomorskega sporazuma Pariz, 15. aprila. A A. Pri predsedniku vlad« Lavalu je bila danes seja, ki so se jc udeležili zunanji minister Briund, g. Tardieu, kot namestnik mornariškega ministra, ki potuje jx> Afriki, daljo državni podtajnik za državna vprašanja Franjois Poncet, admiral Violet iu načelnik na Quui d'Or-sayu Massigli. Konferenci je bil namen proučiti in-strukcije francoskim delegatom v Londonu, kjer se bo končno redigiralo besedilo pomorske pogodbe. Definitivni odgovor francoskih strokovnjakov ne bo predan, dokler se mornariški minister Dumesnil ne vrne iz Afrike. Pariz. 15. aprila, ž. Mornariška jjogajanja, ki bi se morala včeraj nadaljevati v Londonu, se niso mogla nadaljevati iz razloga, ker francoska delegacija tli odpotovala v London. Prišel je samo predstavnik strokovnjakov, ki je stiliziral točen sporazum, o katerem pa se je že z uspehom razpravljalo. Francoska delegacija ni odpotovala vsled tega, ker na zadnji predlog Brianda še ni urišel povoljni odgovor niti od Italije niti od Anglije. Predavanje o raku Ljubljana, 15. aprila. Danes ob 6 je imel sloviti strokovnjak za pro-ufavanje raka un. prof. dr. Djordje Jovauovič iz Belgrada v veliki dvorani OUZD predavanje o raku. Predavatelja je povabilo za predavanje : Jugoslovansko društvo za proučavanje in zatiranje raka, pripravljalni pododbor Ljubljana«. Velika dvorana OUZD je bila polna odličnega občinstva, največ inteligence in pripadnikov zdravniškega stanu, poleg tega pa tudi lejio število akademikov medicincev. Med odličnimi prisotnimi smo opazili načelnika banske uprave dr. D o 1 š a k a , rektorja univerze dr. šerka, dekana medicinske fakultete prof. dr. K auskega, predsednika zdravniške zbornice dr. Rusa, častno dvorno damo g<>-sjio Tavčarjevo, un. prof. dr. Župan fiiča, dr. D c f r a n cest: h i j n, bivšega prosv. šefa dr. C a p u d r a in še mnoge druge. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil predavatelja g. dr. Z a I o k a r. Omenjal je, da je bilo Društvo za pobijanje raka:' pri nas osnovano pred dvema letoma po vzoru enukih organizacij po drugih državah. Toplo pozdravljen je nato izvajal predavatelj svoje misli o raku iu o borbi proti njemu. Predavanje jo bilo, kakor ga je predavatelj sam označil, popularno. Naše društvo pripada mednarodni ligi proti raku. Pred kratkim smo dobili večji kvantum radija, ki je zdravilno sredstvo proti raku. V raznih smereh so moramo trudili proti tej strašni bolezni. Važno je zbiranje statističnih podatkov o raku, važna jo predvsem prosveta ljudstva glede raka. Ljudstvu je treba dojiovedati, da rak ni neozdravljiva bolezen, nasprotno, da jc ozdravljiv, ako bolnik išče zdravniško pomoči v prvem stadiju bolezni. in da rak ni nalezljiva bolezen. Dalje je treba osnovati v naši državi posebno bolnišnico za raka. Vsakdo mora doprinesti svoj del v borbi proti raku. Viharno ploskanje je odobrilo izvajanja predavatelja, ki sc ntu je še posebej zahvalil dr. Zalokar. Kako donaša gospodarstvo dobiček Kulturni obzornik Ljubljana, 15. aprila. Nocoj jo predaval v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob C profesor dr. A. Ciosar in nadaljeval predavanje o socioloških iu ekonomskih osnovah moderne družabno reforme. Govoril je o sredstvih pridobivanja, delu in kapitalu ter o organizaciji pridobivanju, tako o pridobitnih iu po-trosnih gospodarstvih ler vrstah pridobitnih gospodarstev. Da ima moderno gospodarstvo izključno pridobitni značaj, je jasno. Kot sredstvi pridobivanja pa prideta v poštev delo in kapital. V današnjem menjalnem gospodarstvu je I ali ko gospodarsko vsako delo. S pridobitnega stališču jo prav vseeno, če je to delo koristno ali škodljivo. Danes človek lahko pridobiva denar tudi tako, da proizvaja iu prodaja v splošnem nepotrebno, oziroma celo škodljivo blago. Iz tega sledi, du sta zasebno gosjio-darski pridobitni cilj in uspeh ter družabna korist v nioderuem iu menjalnem gospodarstvu dva samostojna in ločena pojma. Pridobitni značaj dela torej ne zavisi ne od njegove produktivnosti ali neproduktivnosti, še manj od koristnosti, oziroma nekoristnosti. Brezpomembno so tudi ostale kakovosti dela iu jo vseeno, čc jo delo telesno ali duševno, navadno ali pa kvalificirano. V naturalnem gospodarstvu je delal v glavnem gospodar sam. Delo pomožnih delavcev pa jo imelo islo funkcijo kot njegovo. V modernem gospodarstvu pa je razmerje med lastnim iu tujim delom bistveno različno. Delo, ki ga človek v svojem gospodarstvu sam opravlju, jo obdržalo prejšnji posebni značaj. Tuje delo pa je povsem izenačeno ■/, ostalimi tvornimi, gmoluimi pridobitnimi sredstvi. Razlika med osebnim in tujini delom pa zadeva ogromne mase ljudi, ki jih razdeljuje v dva tabora: v tako zvune kapitalistu in delavce, proletarce. tj tem pa je postalo tuje delo sredstvo pridobivanja in od tod izvirajo vse socialne krivice. Tu tiči glavni problem mezdnega razmerja, dasi ni to še edini razlog. V pridobitnem gospodarstvu je postalo tuje delo samo še vsota, ki jo je treba delavcu plačali. S tem pa se človek zavestno iu namenoma ponižuje ua nivo živine in mrtvega stroja. V modernem menjalnem gospodarstvu pa se ne oziramo na neposredno poralmost in produktivno sposobnost dobrin, ampak jih cenimo lo po ceni, ki jo v gotovih razmerah reprezentirata. Ti lastnosti služita le Se kot pridobitno sredstvo iu odgovarjata na vprašanje, koliko lo stane ali koliko dobim za to. Vodilo vsega je pač čimvečji denarni pridobitek, dočim je neposredna poralmost in produktivna sposobnost postransko in v nobeni z\ezi s pridobilno sposobnostjo dobrine, ki odvisi Predpisi o skupnem davku ua poslovni promet. Izdajo tega dela je priredil dr. Valdemar Lu-naček, tajnik zagrebške Zbornice za TOI v založbi Tipografije, Zagreb, Preradovičev trg 9. Knjiga vsebuje kratek uvod, kjer prinaša interesantne podatke o zgodovini tega davka pri nas in drugod. Sam dr, Lunaček pravi, da bo treba tarifo v kratkem in na mnogih mestih revidirati, in sicer tako, da bo revizija znižala gotove stopnje, izpolnila razne praznine iu nivelirula gotova nesorazmerja. Knjiga vsebuje 1. Zakon o skupnem davku na poslovni promet od 12. julija 1920; 2. Uredbo od 14. marca 1931 O. P. št. 16.100 za izvedbo zakona od 12. julija 1930. 3. Popolni tekst tarife skupnega davka na poslovni promet (811 tarifnih številk). 'i. Obširno alfabetsko kazalo. 5. Potreben komentar pri poedinih odredbah citiranega predpisa, najnovejše razpise finančnega ministrsLva glede zakona in uredbe ter izvleček iz zakona od 31. januarja 1922 o davku na poslovni promet, v kolikor so njegove odredbe ostale v veljavi po uve-Ijavljcnju novega zakona z dne 17. julija 1930 in uredbe z dne 14, marca 1931. Novi predpisi so stopili v veljavo že 1. aprila t. 1. in zato je potrebno, da se interesenti iniormirajo o kompliciranih predpisih glede sistema, roka in mesta plačila. Knjiga je okusno vezana v platno in natiskana na dobrem papirju. Cena jc 70 Din in se dobi povsod. Pravilnik za brezplačne vozuje. Belgrad, 15. aprila. A A. Prometni minister je sporazumno z ministrom notranjih zadev in finančnim ministrom izdal pravila glede brezplačne vožnje organov po-morsko-ribiške policije, carinarjev, finančne kou-frole, državne policije na dogovorjenih progah na morju in Skadarskem jezeru. Po teh pravilih intajo omenjeni organi, če so v službi, in orožništvo, kadar je v službi državne policije, kadar potujejo v svojem uradnem delokrogu pravico do brezplačne vožnje na vseh progah Jadranske plovidbe d. d. na Sušaku, Dubrovačke plovidbe d. d. vDitbrovniku in Brodarskega d. d. Boka v Kotorju, iu sicer uradniki v I. zvaničniki v II., služitelji pa v III. razredu. Če pa sta na razpolago samo dva razreda, intajo uradniki in zvaničniki pravico do L, služitelji pa do II. razreda. Zasedanje mednarodne železniške unije. Belgrad, 15. aprila. AA. Letošnje redno zasedanje mednarodne železniške unije bo v Lizboni od 20. aprila do 2. maja. Na dnevnem redu tega zasedanja, ki mu je namen proučiti načine, kako naj se izboljša promet, so tehnična, koniercijalna in prometna vprašanja. Naše železnice bodo zastopali tile delegati: Generalni direktor državnih železnic Dimitrije Sreplovič, načelnik strojnega oddelka Milan Jojič, šef elektrotehničnega oddelka Dragan Ivkovič, šef transportnega oddelka dr. Alaizis in referent centrale za razdeljevanje vagonov Josip Dolinar. Davek na poslovni promet. Belgrad, 15. aprila. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je obvestil finančne direkcije, da se rok za prijave za tiste osebe, ki niso predvidene kot plačevalci skupnega davka na poslovni promet, podaljša od 15 t. m. do konca t. m. Finančne direkcije imajo po sporočilu davčnega oddelka finančnega ministrstva dolžnost, da o tem podaljšanem roku nujno obveste vse podrejene organe. Borza Dne 15. aprila 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji skoro popolnoma neizpremenjeni. Promet ie bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, ostale zaključene devize pa je dala Narodna bmikd • Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283.50 bi, Berlin 1352.50-1355.50 (1354). Bruselj 790.91 bi., Budimpešta 992.06 bi, Curih 1094 10—1097.10 (1095.60), Dunaj 798.28—801.23 (799.78), London 275.86-276.66 (276.26), Newyork 56.665-56.865 (56-765), Pariz 222.44 bi., Praga 168.05-168.85 (168.45), Trst 296.70-298.70 (297.7). Zagreb. Amsterdam 2280.50-2286.50, Dunaj 798.28—801.28, Berlin 1352.50— 1355.50, Bruselj 700 91 bi., Budimpešta 000.56-993.56, London 275.86 -276 66, Milan 296.006- 298.600, Ne\vyork ček od ponudbe in povpraševanja. Namen pridobitnega gospodarstva je pridobivanje denarja. Zalo cenimo vsa pridobitna sredstva v denarju. Zalo so ludi tuje delo ceni kot pridobitno sredstvo jh) tem, koliko plača zanj delodajalec. Edino lastno delo v pridobitnem gospodarstvu je ostalo še subjektivni cenitvi. Pa tudi tu podjetuik cesto 6vojc delo zaračuna podjetju. Preračunavanje vseh pridobitnih sredslev v denarju pa omogočuje račun rentabilnosti v podjetju. Zato razlikujemo v glavnem dve i pridobitni sredstvi, lustno delo in kapital, pod katerega spadajo vsa pridobitna sredstva, ki se jih poslužujemo. Običajno razlikovanje treh produktivnih ciniteljcv: zemlje, kapitala in dela, ne drži. V naturalnem gospodarstvu sta so produkcija in konsum ravnala eden po drugem. V modernem go- i spodarstvu pa je zamenjalo produkcijo pridobivanje, konsum pa potrošnja, v čemer je gospodarstvo razpadalo v dve ločeni enoti. Danes vlada načelo: kolikor sem pridobil, toliko potrošil. Po tem uravnava človek svoje potrebe. Človek je na produkcijo pozabil in misli le nu denar, zakaj in kako ga porabi, jo pa drugo vprašanje. Običajna oblika pridobitnih gospodarstev je podjetje. Podjetja ločimo v glavnem v tri vrste: tovarne, ki se bavijo s produkcijo dobrin; v trgovine, ki sc bavijo s prometom teh dobrin in banke, ki služijo zbiranju in razdeljevanju kapitala. Podjetja se po velikosti lahko zelo razlikujejo, v bistvu so pa enaka, njih zadnji cilj in namen jo dobiček. Ločitev med pridobitnim in potrošnim gospodarstvom je najbolj vidna v delu. družbah. Zveza med delničarji in podjetjem jo rahla. Zaradi tega se podjetje lahko hitro prilagodi vsakovrstnim razmeram in je razumljivo, da so tovrstna podjetja najbolj razširjena iu najbolj mogočna. Prav zaradi tega ima le malo ljudi lastna pridobitna podjetju iu se zato grupirajo ob tijiii armade delavstva. Poleg zaslužka v komunalnih državnih službah živi večina ljudi od zaslužka v tujih službah pri pridobitnih podjetjih. Zato so vsi problemi, ki so nastali, združeni s pridobitnimi gospodarstvi, pri katerih je centralna osebnost pridobitnik. Producent velja le še toliko, kolikor je samostojen pridobitnik. Če pregledamo, kakšen tip pridobilka prevladuje v modernem gospodarstvu, vidimo, da podjetnik strokovnjak, trgovec in finančnik. Zadnia dva le pridobivata. Prvi pa producira in je vsaj toliko bolj koristen družbi. Iz te«a sledi, da sta glavna stvaritelja kapitala z vsemi dobrimi iu slabimi posledicami zadnja dva, Id v modernem gospodarstvu zadnjega časa izključno prevladujeta. Tu je glavni problem finansiranje, za tehnično izvedbo pa v splošnem skrbi strokovnjak. ki Je zopet najet in torej podrejen. Vse delo iu kapital vodijo torej le pridobitni interesi. 50.665— 50.865, Pariz 221.44-223.44, Praga 168.05 — 168.85, Curili 1094.10—1097.10. Skupni promet brez kompenzacij 12.3 inilij. Belgrad. Amsterdam 2280.50—2286.50, Berlin 1352.50—1355.50, Budimpešta 990.56—993.56, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 798.28-801.28, London 275.80-276 66, Newyork 56.665-56.865, Pariz 221.55 —223.55, Praga 168.05— lb8.85, Trst 296.55—298.55. Curih. Belgrad 9.P/70, Pariz 203025, London 25.22, Newyork 519-125, Bruselj 72.20, Milan 27.172. .Madrid 52, Amsterdam 208.42, Berlin 123.58, Dunaj 73.98, Stockholm 138.90, Oslo 13S.SG, Kopenhagen 138.80, Sotija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.20, Budimpešta 90.55, Atene 6.73, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.0875, Helsingfors 13.07. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes nekoliko čvrsteiša iu so sc deloma tečaji učvrstili. Prometa je bilo več kakor včeraj, l udi bančni papirji beležijo nekaj prometa, zaključene so bile delnice Praštedione in Unionbanke po neizpremenjenih tečajih, Srbska je bila zaključena najprej po 183, kasneje pa se je učvrstila na 186. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Guttinann po čvr-stejšem tečaju 128, nadalje se je učvrstila osješka Sečerana na 295. Trboveljska je bila zaključena po 307. Med paroplovnimi družbami je bila zaključena po čvrstem tečaju Dubrovačka po 380. Ljubljana. Bler. pos. 93.25 bi., 7% Bler. pos. 83.25 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 920 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Sešir 75 bi, Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.50—89.50. .igral ji 51.25—52.50, vojna škoda ar. 423.75—424.25 (423.50-423-75), kasa '424-424.50 (423.75-424-424.50), 4. 423.75— 424, 5. 423.50— 424.50, 9. 424.25 bi., 8% Bler. pos. 93.50—94 (93-50), 7% Bler. pos. 82.875-83 (83), 7% pos. Drž. hip. banke 83.25-84, t)% begi. obv. 67.50—68 (67.50), Pos. mesta Zagreba 72 bi., Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 48 bi. Bančne delnice: Ravna gora 70 den.. Hrvatska 50—60, Katollčka 33—36, Poljo 52 den., Union 171 —176 (174), Jugo 74—76, Lj. kred. 120 den-, Medju-uarodtia 6O.50 den.. Obrtna 36 den.. Praštediona 920-922.50 (920. 922.50). Srbska 185-187 (183. 186). Zemaljska 141 — 144. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttinann 128—135 (128), Slaveks 40 —42.50, Slavonija 200 den., Drava 235—238, Sečerana Osjek 295—300 (295), Nar mL 20 bi, Osj. Ijev. 215 den., Brod. vag. 64 den., Union 70 den., Vevče 133 den., Isis 44—47, Ragusea 375—385 (380), Oce-ania 200-205, Jadr. plov. 530—550, Trboveljska 306—308 (307). Belgrad. Narodna banka 7900, 7 /io IIIV. PO?. 89.25 (100 000), agrari 51-52, voina škoda 423.25 (ISO kom.). Begi. obv. 68.25- 68 (60.000), Tobačne srečke 20, Srečke Rdeč. križa. 40. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. SI.75—82 50. Newyork: 8% Bler. pos. 92-93, 7% Bler. pos. 82-82.50, 7% pos. DHB 82-83.50. Dunaj. Podon.-savska-iadran. 88 40, Wiener Bankverein 16.05, Creditanstalt 45.55, Cscomnteges. 160, Ruše 25.25. Mundus 133. Alpine 20.45, Trboveljska 37.30, Rima Murany 55.50. Milili tre Trg je nadalje brez posla, cene pa so nekoliko nategnile radi stalnih dovozov. Danes so zahtevali za gorujebačko blago 80 kg \% 162.50, 79 kg 2% primesi pa 159, banatsko blago stane neizpremenie-no 157.50, koruza pa 90 času primerno suha. Za ječmen zahtevaio: 64-65 kg 155—160, 67-68 kg 190, rži ni na trgu, ker so io porabili za krmo. Moka je neizpremetijena 245—275—300 po kvaliteti. Novi Sad. Pšenica bač.. potiska šlep 79-80 kg 160-162.50. gbc. 79-80 kg 157.50-160, gbn. 153 157.50, sr. 78 kg 145—147.50. sr. okolica Indjiia 78 kg 150-152.50, slav. 78 kg 145-147.50. šlep 77-78 kg 142.50—145. koruza bač., sr. 90—92.50. maj 92.50 —97.50. ladia Donava Sava 92—94. otrobi bač. v ju-tavrečah 130-132.50, ban-, slav. 125—130. Promet: 46 vagonov pšenice, 86 vagonov koruze, I vagon ječmena, 12 vagonov moke, 3 vagone otrobov. Tendenca priiazna. Budimpešta. Tendenca negotova. Promet omejen. Pšenica nial 15.77—15.81, zaklj. 15.79—15 SO, rž inai 13.40—13.50. zakli. 13.50—52. koruza maj 13-13.05, zakli. 13.02-13 04. iulij 1115-13.45. zaklj. 13.38-13.40, tranz. maj 10.30-10.37. Baletni večer Grunteve in Zuhovsitega V torek 14. t. m. ic bil v ljubljanski operi baletni večer dveh baletnih solistov Narodnega gledališču v Belgradu, Ksenije Gruntove in Ana-tola 'Žukovskega. Večer ni bil kdovekako dobro obiskan. Glasbeni kosi, na- katere se je plesalo (in ki jih je za intermezzi igral g. Konradi), so bili proeci j ' * * • Drugo težavno vprašanje je vprašanje pismenosti. Ali naj se otroci, ki še ne hodijo v šolo, štejejo med analfabete ali ne? Nad 70 popisovalnih komisarjev je že izvršilo svpjo nalogo. Zadnji rok za izpolnitev vseli pol in kontrolnih seznamov je do 20. aprila. Mestni magistrat pa ima do 10, maja izdelati končni elaborat. Zniža ne cen mesu s la aprilom sc zniža cena mesu sledeče: Govedina I. vrste — prednji del 10 Din — zadnji dol 18 Din. Govedina U. vrste — prednji del U Din — zadnji del 10 Din. Govedina lil. vrste — prednji dol 10 Din — zadnji del 12 Din. Teletina i. vrste 22 Din. II. vrsle 10—18 Din. Svinjina domača 1. vrste 23 Din. Svinjina hrvaška 1. vrsto 20 Din. Svinjina domača II. vrste 1« Din. Svinjina hrvaška II. vrsle 10 Din. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Kaj bo cfanes Drama: Zaprla. Opera: »Aitiat. Gostuje g. Murio Šimenc. izv. Restavracija Zvezda;: Merkurjev večer. Predava g. Žagar: Nov zakon o davku na poslovni promet . Ob pol 9. zvečer. Notno službo imajo lekarne: mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. IJstnr, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar." Ljubljana VIL, Celovška c. 31. Za birmo kupite ie tedaj ure, zlatnino in srebrnino 9. CuSen Prešernova 1 Oglejte si izložbe 0 Pevcem r Ljubljane«! Danes ob 20 važna pevska vaju v beli dvorani »Uiiiona-. Udeležba nujna za vse člane. — Pevovolja. 0 Bedni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega tdruženja bo v petek, dne 1. maju t. 1. ob 10. predp. v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk ludi sprememba pravil. — Odbor. 0 Redni obf.ii zbor zadruge »Novinarski douic, r. z. z s. z. v Ljubljani bo v petek, 1. maja ob pol 10 predp. v Rogaški Slatini z dnevnim redom v smislu pravil. 0 Častniki l.uhljaurkc poi.idke priredijo dne 18. aprila svoj tovariški večer v prostorih restavracije Zvezdac. Vabijo se gospodje, ki imajo stalno vstopnico na ta večer. Začetek ob 21. uri. © Mestna elektrarna ljubljanska javlja vsem odjemalcem električnega toka. da se bedo mesečni računi za izrabo toka dostavljali po inkasautih na dom kot doslej, dovoljuje pa -i odjemalce opozorili. da so ti računi plačljivi takoj. Ker bodo inka-suutjo v bodoče obiskovali stranko vsak mesec približno ob istem dnevu, elektrarna naproša odjemalce. naj v laslnein interesu oaogočijo takojšnji iukaso v gotovini. Strankam, Ui Li računa v 8 dneh po dosiavi ne poravnale, se Lo tok brez predhodnega ojiomina odvzel, ker elektrarn i vsled preurejenega knjigovodstva ua denar več čakati ne more. V ostalem odjemalce vljudno opozarjamo na izvleček iz določil, ki je tiskan na vsakem računu s pripombo, da so la določilu za vsakega kouzu-menta brezpogojno obvezne 0 Dobava bakrenih kolličev. Mestno županstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 21 kom. bakrenih kolličev za štedilnike-v I. in 11. mestni hiši za Bežigradom. Ponudbe z vzorci bakrene pločevine je predložili do '>x>. aprila 1931 pri Mestnem eko-nomntu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji. 0 Za naše bariane. Mestni magistrat sporoča: Glavni odvodnik C o r novec se bo pričel trebili najkasneje 20. aprilu 1931. Poseslniki-me-jaši se opozarjajo na razglas Glavnega odboru m obdelovanje ljubljanskega barja z dne 10. julija 1930, št. 170-30, da pravočasno odstranijo drevje. © Izpod Golovca. Obljubljeno je bilo nam podgolovškim meščanom, da se nas bo mestna občimi letos spomnila iu nam naklonila raznih dobrot. Tnko je bil v proračunu določen znesek za brv, ki bi vezal Streliško ulico čez Gruberjev prekop z Hradeckega vasjo, razširitev ceste, kanalizacija in druge reči. Sedaj je že april, pa še vedno n i nobenega znamenja, da se bodo dela res pričela. Ali nas misli mestni magistrat res tudi letos prezreti? — (Op. uredništva: Podgolovčani, po-trpite! Tako nujno tudi še ni. Navada je že taka, da se povsod izvršijo cestna dela šele poleti, ko zemlja ni več tako vlažna. Meslna občina namerava, kakor smo informirani, pričeti z razirmi deli šele meseca majnika in je upanje, da pridete tudi vi na vrsto. Če pa mestna občina kaj drugače ukrene, bomo pa še poročali.) 0 Spored komornega koncerta Brandl-trio, ki se bo vršil due 17. t. m. v Filharnionični dvorani: 1. Brahms: trio v c-molu, op. št. 1, 2. Beethoven: Trio v g-duru, op. 1 št. 2; 3. Marx: Trio-fautazija. Redki so koncerti te sestave violina, čelo in klavir v našem mestu. Zato zasluži ta koncert tem več zanimanja in to temoolj, ker je Brandl-Irio znan kot umetniško komorno združenje, ki prinaša vse točke svojega programa resnično v .veliki umetniški popolnosti. Vsaka sodelujoča dama je umetnica na svojem instrumentu, skupno pa tvorijo izredno uigrano igro izdelano do najmanjših detajlov. Pred poldrugim letom je bil prvi koncerl Brandl-tria v Ljubljani umetniški dogodek prve vrste. Priporočamo obisk. Začetek tečno ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni. Običajne koncertne cenie. 0 Pevski zbor Glasbene Matice ima danes zvečer ob 20 važno pevsko vajo vsega mešauega zbora. Nujno zadržani tiai to sporoči;. © Ljubljanski Krekovci prirede v proslavo 10 letnice izdaje okrožnice Leona XIII. - Rerum novarum akademijo v soboto 2d. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. © Razno tatvine. Tatinska obrt v Ljujljnui cvete neovirano dalje. Na Poljanski cesti št. 17 jo neznan lat ukradel iz spolne sobe Jožesu Kaste-licu temnomodro obleko in šliri stotake. Kasielic ima skupno 2800 Din škode. Tatvino jo izvršil naj-brže neki mlad delavec, ki je Kastelica večkrat obiskal. — Ob kamniški progi so ležale Iri ploščo iz litega železa ,vredne približno 1500 Din. Za storilcem ni nobenega sledu. — V Zgornji Piski št. 57 jo bilo ukradeno gostilničarki Antoniji Grošelj 500 Din vredno kolo. 0 Pes-španjel, bel s črnimi pikami na gobcu in črnimi pegami na glavi, hrbtu in zadku, s precej močno verigo na vratu, se je zatekel. Lastnik izve z.a njegovo nahajališče v uredništvu Slovenca' • Dnevna kronika Koledar Čotrtek, 10. aprila: Benedikt Jožef Lobre, spozuuvalec. Novi grobovi -f- Za možem v grob. V sredo je v Ljubljani na Mestnem Iri^u 9 umrla po dolgem trpljenju gospa Marija Š k r i n j a r, vdova upokojenca drž. železnice. Nn veliko soboto so ji težko bolni, odnesli iz hiše U sv. Križu njenega moža Matijo, s katerim sta v srečni zakonski zvezi živela okrog 40 let. Jutri v petek ob ob pol 3 popoldne pa bodo ponesli tudi njo za možem, kjer bosta oba v istem grobu čakala svojega vstajenja. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem izrekamo ob tej novi izgubi toplo sožulje! -J- V Strugali je umrla v ponedeljek zvečer gospa Marija N o s č, mati g. Antona Nose, poslo-vodje prodajalno brv. del. konsuntnega društva v Strugali. Bila je globokoverna žena, udana Bogu, Cerkvi in svoji družini. Pokoj duši, prizadetim prisrčno sožalje! -f V Starem trgu pri Rakeku je po daljšem bolehanju preminula učiteljica Miniva Železnik v 20. letu starosti. Pogreb pokojnice bo v čelrtek, dne 10. t. m. ob 5 popoldne na tamošnje farno pokopališče. Preostalim iskreno sožalje! dosežele, čo Vani izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro cTehnat. Ljubljana. Mestni Irg št. 25 I. prihranite čelstvu v Ljubljani v sobi št. t v pritličju na javni dražbi lova občin Dev. Mar. v Polju in Grosuplje za čas od L junija 1931 do 31. marcu 1930. Družbeni pogoji so med uradnimi urami vsakomur ua vpogled pri okrajnem načelstvu. Delovanje Arfln dralei je združeno z normalnim izpraz- njenjem. - Vsebina škatlje za Din 8-— zadostuje za 4—0 Ural. — Dobe se v vseh lekarnah. Maršbot r Koncert trija gospe Brandlove v mariborskem gledališču. V soboto koncert odličnega tria gospe Brandlove. Za svoj letošnji koncert si je izbral trio popolnoma nov spored s skladbami Beethovna, Schuberta, Čajkovskega in Kolleritscha. Da se omogoči posel tudi manj premožnim slojem, veljajo dramske cenc. □ Krščanska ženska zveza priredi dne 10. maja t. I. na Trgu Svobode dobrodelno tombolo; v slučaju slabega vremena se tombola preloži na 17. maja. V toliko sc popiavLa prvotno poročilo, ker ima dne 3. maja t. 1. tombolo Slovensko žensko društvo v Mariboru. Mariborski tekači bodo preizkusili brzino svojih spodnjih okončin ob priliki slafetnega teka za Schelov pokal, ki bo dne 26. t. m. s startom ob 11. Nastopijo tekači vseh mariborskih športnih klubov. Proga meri 1770 metrov in pojde po Korošcev! in Maistrovi ulici, preko Zrinjskega trga, nadalje po Kolodvorski ulici in Aleksandrovi cesti. Start bo pred Mariborovim igriščem, cilj pa na 1'rgu Svobode. T Smrtna kosa. V splošui bolnišnici sta preminula Marija Drgas, zasebnica, stara 69 let. Pogreb bo danes ob pol 17 iz mrtvašnice splošne bolnišnice ni studenško pokopališče. — Ivan Klojčnik, poštni uslužbenec, star 40 let. Pogreb danes ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na. frančiškansko pokopališče. Blag jima spomin, preostalim naše globoko sožalje! i j Padec s strešnega ogrodja. Pri gradnji palače OU/.D v Marijini ulici se je pripetila težka nesreča. S strešnega ogrodja je padel osem metrov globoko 22 letni mizarski pomočnik Franc Poštrak, doma iz Spodnjega Dupleka. Pri padcu si ni sicer zlomil nobenega uda, pač pa jc zadobil težke notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. [j Z zidarskega odra je padel včeraj popoldne v Vildmeyerjcvi ulici, 29 letni zidar Bogomir Nc-rat. Pri padcu si jc stri levo nadkoleno in dobil rnatne poškodbe na obrazu. Prepeljali so i;a v splošno bolnišnico. □ Trg od srede. Ni bil slabo založen. Prav veliko je bilo mladih drevesc po 3 do 25 Din. Kmetje co pripeljali pet voz krompirja, 1 voz sadja. Zelo veliko blaga je bilo na senenem trgu: 17 voz sena, 1 voz detelje in 5 voz slame, □ Mariborskega smučarskega kluba redni občili zbor bo dne 30. t. m. ob 20 pri Zamorcu. □ SSK Maraton. Jutri ob pol 19 lahkoatlct-ski trening. Vsil □ Dobava mesa za mariborsko bolnišnico. Pariška uprava |e podelila dobavo mesa za mariborsko splošno bolnišnico mesarskima mojstroma Josipu Kirbišu in Francu Hohnjecu. □ Dva nova cenzorja pri Nnrodni banki. Glavni upravni odbor Narodne banke je izvolil kot nova člana eskontnega odbora pri podružnici v Mariboru za poslovno dobo 19ol/3i- gg. Matijo ' Obrana in Miloša Osela. Novoimenovana cenzoria sta odlična in obče spoštovana ter ugledna slovenska trgovca v Mariboru. □ Na prihodnji seji občinskega svela se bo med drugim razpravljalo o predlogu za ustanovitev I mezdnega zavetišča za 5. oktober, nadalje zapo-! slitvi brezposelnih delavcev, o zgradbi tovarne v j Linhartovi ulici od tvrdke Zelenka, odstranitvi ! Tegetthofovega spomenika na Jugos ovanskem trgu ter številnih prošnjah in pritožbah v zvezi z novo uvedeno davščino na blagovni promet. U Okrajna gradbera dela. Od prvega pod-načelnika Okrajnega ccstncga odbora smo prejeli: Gradnja Pohorske ceste bo v teku leta 1931 v toliko napredovala, da se bo dogra.Hlo za 5 km ceste pod Mariborsko kočo. — Banska uprava je odobrila pogodbo, ki jo je sklenil leta 19.0 mariborski okrajni cestni odbor sporazumno z maren-berškim cestnim odborom s podjetnikom Jelovico glede zgradbe nove cesto od Sv. Ožbalta v Dravski dolini po ČermeniSlu grabi proti Kaplji in Sv, Duhu na Ostrem vrhu. Ta nova cesta bo ogromno gospodarske važnosti za tc obmejne kraje, k;er jc bilo doslej spravljanje lesa do Drave skoro nemogoče. (J Lesni delavci zborujejo. V ponedeljek dne 20. t. m. bo v društvenem lokalu pri Zlatem konju zborovanje mariborskih lesnih delavcev s pričel-kom ob pol 19. Zborovanja se udeleže vsi lesni delavci in mizarji. □ Tat-sraka. Kakor sraka krade Anton Lo. rcnz, brezposelni krojaški pomočnik. Rekorder ie možancc: 26 krat je bil predkaznovan radi tatvine. Včeraj se jc zopet zagovar,'al pred mariborskim malim senatom radi krajo najraznovrst"ejših stvari, Tudi nekatere manjše vlome ima na vesti. Dobesedno: vse izmika, kar mu pride pod roko. Obtoženec je bil obsojen na 2 leti robije in 5 let izgube častnih pravic. □ Nekoncesionirani izdialec zob. Deci in ženskam dokležovskiin je izdiral zobe ter sprejemal za to nagrado. Pa tudi sicer ie zdravil bolnike. Štefan Vohar se menda ni zavedal, da je s takšnim svojim ravnanjem zakrivil prestopek zoper obče zdravje. Zagovarjati se je moral radi tega pred sodiščem. Obtoženec jc bil obsojen na 840 Din globe, v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora pogojno^ O Sprejem gojencev v Brodarsko podčastniško šolo. Upraviteljstvo Brodarske podčastniške šole vojne mornarico razglaša, da spreime v teku tega leta 170 tnladeničev v starosti od 19—21 let v omenjeno šolo. Rok za vlaganje prošenj konča 1. septembra 1931, Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. Ostale vesti — Komentarji k sodbi proti kovaču Braiunu. Kakor smo poročali, se je pretekli teden pred malim senatom vršila proti kovaču Jakobu Bratunu in njegovi sestrični Frančiški kazenska razprava zaradi mučenja otrok, ker sta pustila nedolžnega otročiča, triletno Francko, prezebavati in prenočevati v najhujši zimi v navadnem hlevu na svoji mali domačiji v Besnici. Obsojena sta bila samo na 10 dni strogega zapora zaradi zanemarjenja roditeljskih dolžnosti, la sodba je v javnosti vzbudila najrazličnejše in tudi ogorčene komentarje. Državni tožitelj je sedaj v procesu Bratun vložil prvič predlog za revizijo procesa in drugič priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. — Fiat ltix. odgovor škofa dr. Srebrn iča na Sokolski glasnik : se dobi v obeh prodajalnah Oi- rilove tiskarne v Mariboru. Brošura obravnava Tyr-ševo ideologijo. Cena Din 4.—. — Romanje v Rini na proslavo 40 letnice izdn-nju okrožnice Leonu XIII. »Rerum novarum s se vrši v maju t. 1. Prijave se še sprejemajo, zato naj vsak, ki želi potovali, takoj pri prijavi plača pri-javnino Din 50.—. Stroški za hrano, stanovanje in vožnjo z brzovlakom stanejo Din 1250.—. kateri se plačajo po položnici. Obrnite se na Pripravljalni odbor za proslavo »Rerum novurume, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1. — Za Din 850.— se popelješ v tele kraje: Su-šak — Trsat — Krk na otoku — Aleksandrovo — Ko-šljun — Rab — Baska — Senj — Novi — Selce — Cirk-venicn — Kraljeviča — Bakarac — Sušak — Ljubljana. Iz Ljubljane vozi poseben voz II. razreda, iz Sušaka pa posebna salonska ladja »Triglav«. V 850 Din je vključeno: vožnja iz Ljubljane do Sušaka in nazaj, vožnja po morju, hrana, prenočišče in napitnina za za dneve 23.-26. maju (o Binkošlih). Pripomnimo še, du si iz purobrodo ogledamo še letovišča Omišelj, Njivice, Molinskn, Gluvotok. — Priglasi se takoj Izletni pisarni Jadranske Straže,' Ljubljana, Vogelna ulica 3, ki li rada do vsa pojasnila. — Na Ljudskem vseučilišču v Zagrebu je prošli torek predaval inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane o modernem parku in njegovi ureditvi. Predavanje je zbudilo mnogo zanimanju. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 25. od 15. aprila t. 1. je objavljen /Zakon o uradnikih , dalje jZakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju sodb, o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pravni iu sodni zaščiti njiju državljanov in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izročanju kricev ter /Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931 . — Dražba občinskih lovov. Dne 20. aprila ob devetih dopoldne se bosta oddala pri okrajnem na- PIJTE- BIO - MLEKO! Naročila za dostavo na dom za 1. maj sprejemajo Osrednje mlekarne v Ljubljana, Maistrova ulica 10, tel. št. 2446. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Čelrtek, 10. aprilu: ZAPRTO. Petek, 17. aprila: ŽIVLJENJ K JE LEPO. Red t'. Sobota, 18. aprila: DOM OSAMELIH ŽENA. Ited A. Nedelja, 19. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Ljudska predstava po znižanih cenah, laven. Ponedeljek, 20. aprila: HAMLET. Gostovanje angleškega teatra v opernem gledališču. Izven. OPFRA. Začetek ob 20. Čertek, 16. aprila: AIDA. Gostuje g. Mario Šimenc. Izven. Pelek, 17. aprilu: ZAPRTO. Sobota, IS. aprilu: BORIS GODUNOV v proslavo 50. obletnice smrti skladatelja Musorgskega. Gostuje S. Znlevvski. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. aprila: LESENI KONJI. Ab. A. Kuponi. Petek, 17. aprila: Zaprto. Sobota, 18. aprila ob 20: Koncert Brandl-tria. Dramske cene, PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek. 17. aprila ob 20: LESENI KONJI. Gostovanje maribor. gledališča. Iz društvenega iivlienia »starešinski sestnnek »Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov« v Ljubljani, ki bi se imel vršiti v nedeljo 19. t. m. ob io. dop. v hotelu Tivoli, se in) vršil v nedeljo 20. I. lil. ob isli mi in na istem kraju. . Odbor. — Cirkus Kludskv v krizi. Znano cirkuško velepodjetje Kludskv, ki jo dobro znano tudi Ljubljančanom, jo žc daljo Času v hudi krizi. Posebno hudo ga jo zadel ukrep Avstrije, Italije, Nemčije in Madjurske, ki so mu zabranile, prirejali predstave na njihovem ozemlju. Te države hočejo s tem ukrepom ščititi lastna cirkuška ]>odjetju. Cirkus predstavlja vrednost 1 > milijonov češkoslovaških kron. Lutisku in letošnja zima jc preccj ©pustošilo cirkuški živalski v rt. Poginilo je okrog 130 raznih eksotičnih živali. lastnika Kari in Rudolf Kludsky sta se. obrnila na merodajne češkoslovuške oblasti s predlogom, da sta pripravljena izročiti ves živ i in mrtvi inventar cirkusa državi, pod pogojem, da ostaneta j»ri cirkusu in pomagata pri vodstvu. — Delo po domačih vrtovih se je začelo. Vsak bi rud imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bil ludi najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrla? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetnika vam moremo priporočiti: M. Ilumeka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi »Domači vrl«, ki ie nedavno izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji, vas ne puste nikdar na cedilu, vse kar potrebujete, najdete v njih, skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali malega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu 42 Din, v pol platno vezanemu 54 Din (brez poštnine). Naročite se nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Celje ■O Okoliška občina celjska je sestavila seznam obvezancev zn ljudsko delo. Seznani jo na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni na Bregu ter so tam lahko vlagajo tudi pritožbe. Nesreči. V torek pojioldiie okrog pol dveh so našli no bregu Savinje blizu brvi 24 letnega E. M. nezavestnega na tleli. Rešilni avlo ga je pre-peljal v bolnišnico, kjer so ugotovili zastrupi jen je z lizolom. lzprali so mu tukoj želodec, tako da je danes že izven nevarnosti. — Na žagi v Libiji pri Mozirju se je 20 letni Ivan Kokalj po nesreči dotaknil eleklričuega vodu. Dobil jo hude opekline, vkljub teinu, da so ga hitro rešili. Pripeljali so ga v celjsko javno bolnišnico. •O" Smrtna kosa. Umrl je v celjski bolnišnici 21 letni Veršnak Franc, uradnik steklarne v Hrastniku, po kratki mučni bolezni. Prejieljall ga bodo danes popoldne v Hrastnik, kjer se vrši pogreb izpred hiše žalosti v četrtek popoldne. — V Žalcu je umrl znani trgovec in posestnik Vinko Babič v sredo 15. t. m. v starosti 70 let. Pogreb bo v petek v Žalcu. N. v m. p.l ■& Gostovanje ljubljanskega narodnega gledališča v Celju v torek, dne 21. t. m. z rusko dramo r-MIndoletje-. Cr Koncert ge. Pavle Lovšetove bo v soboto, dne 18. aprila ob 8. zvečer v dvorani Ljudskega doma. Sodelujejo hčerka Majda, Lipovšek in ravnatelj Sancin. Predprodu vstopnic v knjigarni Go-ričar — I.eskovšek in Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine cerkve. Sf. Vid nad Lfuhliano Pobalinstvo brez primere jo gotovo poče-njanje gotovih liiludili ljudi, ki so se v zadnjih dneh spraviti nu vrt posestnika Rozmana iz. \ ižmurij ter inu porezali vsa mlada drevesu! Pokončali so mlada drevescu tako, da sploh niso več sposobna za rast, najmanj pa za ponovno cepitev. Neznani hudodelci so porezali celo vse letošnje cepiče. To je lclos pri istem posestniku žo drug enak slučaj. Tudi sicer so so v furi v zadnjem času pojavila dejanja, ki Lažejo zlasti v nočnem čusu pruvo podivjanost. Razgrajanje, pravo ilivjuško vpitje se razlega zlasti v sobotih. Naj bi v zadevo enkrat posvetila luč pravice in javno varnosti! To prosimo in želimo domačini, da so vsaj ugotovi, kdo so, Li to delajo! Si. Jernej na Dolenjskem Potres smo čutili v pondeljek zjutraj pur rfiinut pred tretjo uro. Precej močno so sc čutili trije sunki, ki pu so bili prav kratki. Smrt ima zadn je čase bogato žetev. Tu mesec je že 9 oseb odšlo v večnost. Prejšnji petek smo imeli kar 4 mrliče. To leto jih je umrlo žc 52. No, pa saj tudi z rojstvi ni kar tako! Kn dan smo kur 5 novih udov sprejeli v sveto katoliško cerkev. Sejni v iHindeljck 15. aprila je bil dokuj klavern. Znamenje gospodarske krize. Trgovci pri stojnicah so zaman čakali kupccv. še gostilničarji niso imeli kdo ve kuj posla. To pu jc šc najbolj gotovo znamenje, da ni denarju. Kranj Kopalnica v Delavskem domu v Kranju je na razpolago občinstvu ob petkih od 5 do ') zvečer za ženske, ob sobotah od 5 do 9 zvečer za moške. Na razpolago so prhe in banje. Jesenice Podružnica Jugoslovanske Matice ima v če- trlek 16. aprila ob 19 v pisarni mestne občino svoj redni lelni občni zbor. Odbor uuprošu članstvo za čim večjo udeležbo. Trbovlie Dramatični odsek Kal. prosvet. društva vprizori v nedeljo 19. t. nt. ob pol 4 igro v petih dejanjih »Dekle z biseri«, lgrn je posneta iz rimskih časov. Krekova mladina bo v nedeljo igrala v Prosvetnem domu igro »Tihotapec«, Vsaka beseda 50par ali prortor drobne vrstice1'50Din Najmanjši I Najmanjši zne»«klODin.Pri»toibliia za: ifro2Din V> jkoata) zne5ek5Din.0gta>i nad 9 vrstic se računajo wje Zaoqla*e treba plačati pri naročilu Na pomena vprašanih odaovanamo 5troqotfqov>ke<5a in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dirt j le,čejepriloženainaitiUa Ček račun Liubljaria103H9. Žensko k otroku zdravo, snažno, zelo pošteno in zanesljivo, zvesto, sprejme dobra družina. Naslov v upravi »SI. pod št. 4191. Vrtnar sumcc, pošten, marljiv, posebno v sočivju dobro verziran s: *Drtirne. — Pismene ponudL-r s prepisi spričeval dosedonjih služb ter navedbo plače na upravo »SIovciicei; Krojaški pomočnik popolnoma samostojni! delavec, 28 let star, prišel iz inozemstva, išče službo. Gre tudi na deželo. -Naslov v upravi Slov.* pod št. 1154. Mlad šofer mehanikar, išče službo. -Položi tudi kavcijo. Ponudbe na upravo >Slov. = pod »Trezen* št. 41U2. Maribor. I-—-"-- Provizij, potnika za pletenine, za Slovenijo in Hrvatsko, išče dobro vpeljana firma. — Ponudbe na upravo pod značko > Dober zaslužek t št. 4146. Prodajalka z dobrimi spričevali, poštena in delavna, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — M. Berdajs, trgovina s spe-ccrijskim blagom in semeni, Maribor. Služkinjo zu vse, z daljšimi spri- J čuvali, okoli 30 let staro, i ki razume nemški in zna samostojno kuhati, išče zakonski par brez otrok. Naslov pod št. 4177. Pekovski pomočnik in vajenec se sprejme. Naslov v upravi .Slov.' pod št. 4174. Čevljar, vaienca dobro vzgojenega lakoi sprejmem, Loboda Aloj- j /ij, čevljar, Domžale. Trgov, vajenca ty. dobre hišo in s predpisano šolsko izobrazbo, sprejme M. Berdajs, trgovina ■ špecerijskim blagom in semeni, Maribor. Hrana iu stanov, v hiši. Potnika j zanesljivega verziranega 1 v galanterijski in modni široki v linem perilu do-j mačego izdelka ter ple-, tttninomi, sprejme Inkoi I zu slalno lovoma v Slo- j veniji. Prednost imajo j drugo široko in imajo oni, ki zastopajo šc kako tinto. Tozadevne ponudbe ua oglasni oddelek >Slov.« »100 l.iubliann». Na kaj čakate? Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že veu tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam jc li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor - Zadruga iugo^lov. pletača, Osijek. Čamernikova šoterska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, konccsijonirana. Prospcitl št. 16 zastonj. Pišite ponj! Stanovanje v Irgu nu Gorenjskem oddani takoj zakoncema ali posamezniku. — Naslov v upravi pod št. 417B. Solnčno sobo meblovano, oddam takoj mirnemu gospodu ali gospodični, Trnovo, Kolezij-ska ulica IS. Meblovano sobo z elektriko, pritlično, v Trnovem, odd:im za 300 Din solidnemu gospodu. -Naslov v upravi Slov. pod št. 4185. Pianino / metalnim okvirjem, poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 41/2. Pianine, orgle, harmonije, piščali iu ventilatorje za orgle izdeluje najceneje: Anion Dernič, Radovljica. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte inojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z. garancijo, brez vsakega pri-bitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Izposojevalnica! • • Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, v bližini Glasbene Matice inmm Soalrvce in jedilnice moderne, iz trdega lesa, v raznih oblikah od 6500 Dih naprej; spalnice, smrekove, barvane od 2800 Din naprej; kuhinjske oprave, kompletne od 1100 Din naprej, in razno drugo pohištvo dobite najceneje pri ■ MATIJA ANDLOVIC, strojno mizarstvo, Ljubljana, Komcnskega ulica 34. Travnik I orale, lepa solnčna lega v Mestnem logu na Blatu, prodam takoj. - Ponudbe pod Travnik* na upravo. Trgovska hiša > stanovanjem nn prometnem kraju v Skolji Loki se takoj odda v na-. jeni. Pripravna tudi za večm obrl. Marija Konstantin, Škofja Loka, Kapucinsko predmestje 13. Moderno vilo po zmerni ceni kupim. Ponudbe na podružnico > Slovenca — Maribor, pod značko »P. M.« Menza dobro uvedena v centru Zagreba, sc ugodno proda. Vprašati pismeno ali ustmeno: Fmnkopanska ulica 7, Zagreb. Pisalni stroj Siocvver zadnji model, malo rabljen sc prav poceni proda. Naslov pri upravi pod št. 4173. Vinski sodi in dve sesalki za vino ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod šl. 4175. MU Tovorni auto dobro ohranjen, se kupi Naslov v upravi »Slovenca i pod šl. 3907. Kontrolno blagajno rdabljeno dobro ohranjeno si- kupi. — (Cash Register) *> 6 predali. — Ponudbe na Ivrdko |os. liruss, Logalec. Hiša naprodaj v Novem meslu, 10 m oddaljena od mesla m dobro ohranjena. — Ponudbe ua podružnico »Slov.« v Novem meslu. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana • Selenburgova ulica 6. 11. nadstr. Izdihnila je svojo blago duio naša ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa Marija Šhrinfar vdova upokojenca drž. železnic po dolgi mukepolni bolezni v 71. letu starosti, v sredo, dne 15. aprila ob 9 dopoldne previdena s tolažili sveto vere. Pogreb naše nepozabne mame bo v petek ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Mestni trg 9, na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj mirno, dobra mati! V Ljubljani, dne 15. aprila 1931. Žalujoči otroci in ostali sorodniki. Vsakovrstno zimo fcnonie oo na'vlšiib cenab CERNE. luvelir Liubliana VVoltova ulica M. i i« Pffffl Polnilec zu ukumoiolor proda M. Kovačič, Gcrbičevo ul. št. 10/3, Ljubljana. Ure za birmo nudi najceneje Ivan Pakiž. Ljubljana, Pred Škofijo 15 Pisalni stroj Royal, najnovejšega modela v brezhibnem stanju poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4026. Polenovko namočeno, sc šc dobi pri I. Ruzzolim Lingcr-jeva ul. Puhasto perje čisto čobaoo oo <8 Ob' k c drucu vrsta no 38 Dio kg čisto belo gosie po 130 Din ho id čisti ouh po J SO Oin ka Razpoši ham pc poštnem oovzrtiu L BROZOV1C - Zngreb llica 82 Kemičnt čistil nlco oeria Železni stebri nn betonskih podstavkih za vrlno ograjo se prodajo. Cena nizka. Sirma pod M. B. Proda se nekaj velikih lovorjevih dreves (visoki) s posodo 250 cm. Krona v prerezu 140—150 cm. Zelo primerni so za vrine restavracije, kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. -Poizve se: Marijin trg 4, Ljubljana. Otroški voziček športni, lesen in dobro ohranjen poceni prodam. Prcdovičeva 13, Moste. Papirna trgovina itd. na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na upravo pod ■> »Takoj 120.000«. »Muse« krasne komade, nad 2 m visoke, proda po nizki ccni Fran Tršar, Vrhnika. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. I'$£IIM H« 'iM»Mt» aatbnliiik milno« ooJl uairt-liflv vt-letreaviaa žila id uilrvakib mlrlko« A. VOLK. LJUBLJANA llp»l|l'«B i*r»lf> 14 Likanje moške ali damske obleke Din 18 obračan" Din 300. Garderobo najhitreje zlika, kemično sčisti in posije (vstavi novo podlogo) WALLET EXt'KES, Ljub Ijana, Stari trg št. 19. Na željo se obleka kemično sčisti in pošije v 24 urah. Stranke na likanje lahko počakajo. Po obleko se pošlje na dom. Na deželo se pošlje z obratno pošto. Kaprileten duh gst ►I* V globoki žalosti naznaujamo vsem sorodnikom, pri-i jalcljcm in znancem tužno vest, da je naša srcucljubljenu mama, stara mama in tašča, gospa Marti a H a i de vdova glasbenika dne 14. t. m. po kratki, mučni bolezui, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 16, aprila ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Maverjeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1931. Globoko žalujoči ostali. e?5 Krajevni šolski odbor v Starem trgu pri Rakeku naznanja, du jc dne 14. aprila 1931 umrla učiteljica nn tukajšnji narodni soli Minka Železnik Vzorni vzgojiteljici in veliki ljubiteljici naše mladine ohranimo Imicn spomin. iim-K— azpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo eparskih del za palačo ob Gajevi ulici. Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Dn 30'—. Zapečatene in pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Ob priliki sv. birme naznanjam botercam in ; boterčkom, da smo se preselili z Dunajske ceste na Gosposvelsko cesto 2, pošiv Figovca. - Priporo-| tam vedno sveže blago, I kakor škofe, punčke, konje, srčke itd. po zmernih cenah ter se priporoča za obilen obisk staro znana medičarna in slaščičarna TEREZIJA NOVOTNY. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanje, ki smo jih prejeli ob prerani smrti ljubljenega soproga, zlatega očeta, sina, brata, svaka in strica gospoda Frana Rozmana višjega činovnika in postajenačelnika se tem potom vsakemu posebej in vsem skupaj najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospej Ivi in g. l an-cetu Jelencu za njun nadvse požrtvovalen trud in tolažbo. Dalje se zahvaljujemo gg zdravnikom, č. g. p. Ciprijanu z.i dušno tolažbo, vsej čč. duhovščini mnogoštevilnim udcleten-cera Ljubljanske želez, direkcijc, godbi in pevskemu društvu »Sloga«, ler njeni pevski podružnici v Novem mestu. Iskreno zahvalo tudi g. Alojziju Potočniku in g. Bajcu za ganljive poslovilne besede ob grobu. Prav poseb.io zahvalo vsemu urad-ništvu in osebju novomeške postaje in kurilnice. Istotako s.: zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja kakor tudi vsem onim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teli težkih dneh in spremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Novo mesto, d"" P3. aprila 1931. žalujoči ostali. Neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znanccm, da je naš nad vse ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod Franc Veršnak obratovodja steklarne v Hrastniku dne 15. aprila 1931 ob 1 zjutraj, po kratki, mučni bolezni v 31. letu starosti, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal. . Pogreb pokojnika se vrši dne 16. aprila 1931 iz hiše žalosti v Hrastniku, ua Dolsko pokopališče pri Hrastniku. Hrastnik, dne 15. aprila 1931. . Žalujoča rodbina. V dolini smrti K volitvam francoskega predsednika republike Anton Jischka takole popisuje grozote rudosledcev po dolini smrti v Ameriki: Duh, ki je gnal zlatokopa čez neznana morja, živi še danes dalje. Samo, da uporabljajo ljudje drugačne oblike, druge metode. Jedro je ostalo isto. V zadnjih letih so se ustanovile delniške družbe, ki iščejo zlato potopljenih ladij, ki odpravljajo ekspedicije, da l»i našle zaklade Inkov, skrivališča wnorskih roparjev na otokih Južnega morja. Še davno niso zlatokopi izumrli. Kes je, da ležijo zapuščena, mrtva iu prazna mesta, ki so še pred nekaj leti doživljala bujno cvetoče življenje, res je, da so puste iti prazne reste v Alaski in Kaliforniji, ki so se nedavno videle dolge kolone zlatoiskalcev. Toda so še drugi zakladi. V ueobljudeni deželi Avstralije, stotine milj od vseh znakov cvetočega življenja, živi kakih 50 krepkih mož, ki razgrebajo zemljo in iščejo opale. Bivajo pod zemljo, v globoko izkopanih duplinah, jedo samo oh nedeljah meso, žive Irdo življenje fanatičnih delavcev. Enkrat v tednu privozi avto po brezcestni pusti v Coober Pedy, kakor se imenuje kraj, kjer žive ti zlatoiskalci. Avto pripelje življenjske potrebščine in pošto... Opali tam — tu v Dolini smrti pa iščemo wolframovo rudo... (\Volfratnova dragocena ruda se nahaja v kislih soleh.) Iz Los Angelesa smo se dva dni vozili skozi puščajo Mojave ob vznožju Sierre Neva-de v Lenepine. Tam smo morali sto metrov globoko pod morsko gladino, v eno izmed najhujših lukenj sveta, v najbolj vroč del zemlje. Na robu le puščave Holly\vood snema svoje afriške filme. Prodiramo v dolino smrti po krajih brez potov, > ^ slanih jezerih, potem čez skalnate steze, ki ^o jih pred desetletji izsekali v skalo tednu: zlatokopi. Brez sledu kakega rastlinstva. Y 1 ua in prah. Tla pokrivajo solni kristali / kalij. Okrog in okrog štrle kvišku gole sJK/j proti nebu, ki je jasno kakor steklo. Cez nje moramo, da pridemo v glavno dolino. Otrplo ozemlje, kakor bi bili na luni, nas obdaja cela dva dneva. Prispemo na visoko planoto in sredi otrple samote leži umrlo mesto. Mesto s hoteli in bari in napol razpadlimi hišami, cerkvami in bankami. Mesto za kakih 80.000 ljudi, toda brez ljudi. Jih ni niti sto uiti petdeset, nič. Pač, eden prebiva v njem. Skidor se je imenovalo mesto. Zlatokopi so ga zgradili, ko je bila sla za zlatom v Kaliforniji na višku. Sedaj prebiva v tem mestu samo en človek. 7. njim pa na tisoče podgan. Pri belem dnevu v celih čredah tekajo po zapuščenih cestah, čepe v oknih plesišč in na podstrešjih hiš. Še pred dvajsetimi leti so pokali tukaj revolverji, divjalo je burno življenje ter so po zraku frčale usnjene vreče, napolnjene z zlatim prahom. Mesto je umrlo zaradi prehudega izkopavanja zlata in pomanjkanja vode. Edini človek tu je raztrgan, gol, nor, beti lasje mu padajo po umazanem obrazu. Pa še vedno je trdno prepričan, da bo še našel bogato žilo, še vedno hodi v kamenito puščavo in išče zlato. Strmo navzdol iz mesta pada pot v dolino smrti. V tisoč barvah lilešče srore okrog nas. Ev "'Ts(M| ..,{ ■' - /g | R J|| ■ ' -<. ■■ g®;v> H Kr*Ji "'t PUfe. flH kakor mrtvaški prt se nam lesketajo tla pod nogami, bela od soli. Potem prihaja nov predel, ogljenočrn od vulkanskega pepela. Kakor brezkončna puščava s svojimi peščenimi griči v Sahnri. Povsod grobovi. Nizki grički, vanj vsajena lopata mesto križa. V držaj je vrezano ime, /raven pa navadno stoji zapisano: >Unirl od žeje!« Tu leže starci zraven čisto mladih fantov, ki jih je vse gnala sila za zlatom. umorila pa vročina, utrujenost, žeja in obup. Tla postajajo bolj ravna, naposled pn gladka kakor na dirkališču. Po dnevu migo-tajoče vročine nas napade grozen mraz noči na oazi Furnace Raneh. Tu kopljejo boraks za račun angleške družbe Indijanci, ki edini prenašajo lo puščavsko podnebje. Drugi dan pridemo skozi >hudičev kraj« ali prav za prav. kakor tukaj pravijo, kraj, kjer hudič igra golf. To je solna puščava z valovitimi grički, kakor hi bili okameneli morski valovi. Zopet nas žge žareče solnce. Vedno pogosteje se moramo ustavljati, vedno pogosteje moramo svoje aparate nositi daleč proč od svojega avtomobila. Lomimo kamenje, da ga preizkušamo. Poskušamo magnetizem. Pomaga nam električna čarobna palica. Kamenje je polno rudnin. Vedno več novih kamnov za preizkuša-vanje nalagamo na v z. Vedno težji postaja avto, vedno počasneje se pomika dalje. Če obstane, bo smrt nas vseh. Toda avto se bori s pomočjo hladilnika z brezvodno samoto. Deset ur se vozimo po dolini, kjer ne srečamo nobene žive duše. Tu ne živi ne človek, ne žival in ne mala travica. Naše posode za vodo so prazne. Vedno gosteje se dviga para iz hladilnika. Šele zvečer smo našli v neki luknji vodo. Zraven pa leži pobeljeno okostje konja in jezdeca. Žalostno svarilo pred tem vodnjakom. Toda našemu hladilniku voda iz njega ne bo škodo vala. Nam l»i pa pomenila smrt. Luknja j zastrupljena od narave Vsebuje arzen ik. Mnogo zlatokopov je umrlo tako, ravno ko so mislili, da so rešeni. Še ena taka noč, jasna iu čista ler nepopisno lepa, četudi nam je od žeje jezik prilepljen na nebo. Žejo si moremo utešiti šele s snegom na prelazih Sierre Ne-vade. Vračamo se v Los Angeles. Preiskujemo prepeljano kamenje. Vsebuje vvolfram. Toda premalo, da bi se izplačalo kopati. Treba bi bilo napeljati vodovode in urediti nešteto drugih stvari, da bi zaživele naselbine rudo-kopov v dolini smrti. Naša pot je bila torej zastonj. Toda iskalci dragih rud IkkIo vedno znova silili tja in jemali vedno več vode s seboj in vedno trdnejše avtomobile, dokler ne bodo prišli in obšli zadnjih in najoddaljenej-ših stranskih drag ter našli kamnov, ki bodo vsebovali zadostno množino dragocene rude. VVolfram. zlato, diamanti, to vse je prav za prav pretveza. Ljudi, ki iščejo danes, ki so iskali prod sto leti. kakor pred tisoč leti, te žene strast, ki se ne da uničiti. Fanatično verujejo v svojo srečo. Desetletja dolgo. Kljub vsem ponesrečenim poskusom. Verujejo v svojo srečo, ko so že skoro znoreli od pomanjkanja kakor samotni samotar v Skidoru. Zmagovalen pri španskih občinskih volitvah kf so se vršile prvič |>o oimih letih in prinesle monarhiji uničujoč poraz, sin bila republikanska voditelju Alcala Zamora (levo), ki je postal predsednik začasne republikanske vlade. in Miguel Maura (desno). Zagonetna številka 44.170 Komedija zmešnjav v Italiji se bliža honcu Rim, aprila. Vzklicuo sodišče v Florenci bo te dni odločilo, če ni mogoče oseba, ki je bila preje vpisana v blaznici v Collegnu pod št. 41.170% identična z brezdelnim stavcem Mario Brune-rijem, ki ga išče državno pravdništvo. (O tej historiji je Slovenec- že obširno poročal. Sedaj se zadeva bliža koncu.) Toda že danes lahko rečemo, da gre za eno najdaljših, čeprav ne z največjo spretnostjo, igraniii simulantskih komedij. Mogoče bo imel« stvar končni epilog, da bo moral junak te komedije, ki je kot napačni profesor Canella, ki je med svetovno vojno štiri leta živel v Macedoniji in imel tam s svojo ženo dva otroka ter končno zginil, prestati vse zaporne kazni, ki jih je sodišče prisodilo Bruneriju radi mnogih deliktov, predno je za nekaj časa zginil. Če se ozremo na vso komedijo nazaj, se moramo v resnici čuditi, kako se je mogla tako dolgo neovirano igrali. Toda ravno v tem slučaju so nekatere okol-nosti omogočile 3 Komedijo zmešnjave in poleg tega imamo vtis, da sodne oblasti nočejo kljub trdnemu prepričanju dovolj ostro nastopiti proti simtiluntu radi obzirnosti do resnično tragičnega, četudi s komičnim primeskom. položaja, v katerega je zašla gospa Carinila, katere soprog je v svetovni vojni zginil in ga najbrže tudi ne bo več nazaj, radi svoje usodne zmote. 10. marca 1926 je bil na nekem ookopališču ndidati (od leve na desno): zgoraj Briand, levičarski zunanji minister, Bouisson, zbor-lični predsednik, ki ima prijatelje pri vseh strankah. Painleve, vodja francoskih pacifistov in prejšnji vojni minister; spodaj senator Lebrun, zaupnik Poincareja. Muginot, desničarski vojni minister, Doumer, senatni predsednik. možu dobro služilo, ker mu ni bilo treba odgovarjati na razna neprijetna vprašanja. Med tem pa se je v družini Canella seznanil z vsemi podrobnostmi iz življenja profesorja Canelle, za katerega se je sedaj izdajal, in tako je začel njegov spomin zopet delovati. Žena profesorja Canelle inu je dala na razpolago vse vojaške dopisnice, ki jih je pisal njen mož s fronte in v katerih je popisoval zanimivosti svojega vojaškega življenja na fronti. Tudi teh stvari se je potem št. 44.170 natančno spominjal ter začel pisati svoje življenje v vojski. Celo to je navedel v svojih spominih (kar je bilo navedeno tudi v dopisnicah, ki jih je hranila gospa Čanella), kje in kdaj so v strelskih jarkih postav ili kako peč. Le tega se nikdar ni mogel spomniti, kako se je kak njegov častniški predstojnik pisal, ker to tudi iz dopisnic ni bilo razvidno. Prav tako se ne more spomniti na noben kraj, kjer se je vojskoval, ker so kraji na dopisnicah označeni samo s pikami. Še bolj zanimivo je, kako ta neznanec skuša posnemati slog visoko izobraženega moža, kakršen je bil pravi profesor Canella. Pri tem se jasno pozna, da št. 44.170 nima mnogo izobrazbe iu je tudi s tujimi besedami vedno skregan. To se je seveda zdelo oblastem čudno, pa so dozdevnega profesorja filozofije in teologije, kar je v resnici bil pogrešani profesor Canella, v norišnici izpraševali o temeljnih pojmih krščanskega nauka. Pri tem izpitu je št. 41.170 padel, kakor je dolg in širok. O krščanskem nauku ni bilo pri njem ne duha ne sluha. Da bi zabrisal slab vtis, je drugi dan poslal kaplanu in pa irospej Canella razpravo o sv. Trojici, ki je bila popolnoma pravilna. Toda ugotovili so. da je to razpravo prepisal iz neke knjige, ki si jo je bil izposodil v blaznični knjiži*ici. Nekaj časa je svoje spise in pisma opremljal z duhovitimi latinskimi citati. Končno so našli pri njem knjigo latinskih citatov. Ko so mu jo vzeli, je bilo ludi konec njegove latinske učenosti. Znanstveno so ugotavljali identiteto tega neznanca na antropološki, antropometrični, gra-fološki, psihološki in daktiloskopski način, ki so vsi ugotovili, da je la neznanec v resnici stavec Bruneri in nikakor ne profesor Canella. Strašno je čudno, da tega tako dolgo časa niso mogli ugotoviti, ko je znano, da po vsem svetu zadostujejo odtiski prstov za ugotovitev, kdo je dotična oseba. Neka ženska, ki je nekoč razcapanemu potepuhu Bruneriju iz usmiljenja zakrpala njegovo obleko, je 7. gotovostjo spoznala obleko, v kateri so svojčas Brunerija aretirali, in je pokazala še ostanke blaga, ki ga je imela, s katerim je zakrpala Brunerijevo obleko. Neki duhovnik, ki je svojčas potepuhu Bruneriju iz usmiljenja podaril plašč, je spoznal v plašču aretiranega Brunerija nekdanji svoj plašč. Na drugi strani pa je še silno veliko ljudi, ki so prepričani, da je št. 4-1.170 v resnici profesor Canella, in pravijo, da ga dobro poznajo. Resnica je, da sta si Bruneri in Canella vsekakor precej podobna. Resnica pa je tudi, da je razlika med njima v nekih telesnih znakih in pa v izobrazbi. Stranka, ki zastopa mišljenje, da je št. 44.170 v resnici profesor Canella, hoče dokazati to na ta-le način: Pravi, da sta bila pred petimi leti aretirana v Turinu dva neznanca, in sicer Canella, poznejša 5t. 44.170, in pa Bruneri, ki pa je potem na skrivnosten način brez sledu izginil. To stranko zastopa pred sodiščem bivši fašistični strankarski tajnik Farinacci. Led postaja nepotreben Doslej so v hladilnicah in hladilnih vagonih za hlajenje živil, sočivja in sadja, uporabljali navadno led. Zadnje čase pa so skušnje pokazale, da je za to veliko bolj primerna zgoščena ogljikova kislina. Prednost ogljikove kisline je v tem: Zgoščena ogljikova kislina hladi na ta način, da se počasi zopet izpreminjn v pline, ki potem izpulite. Led pa se topi in za njim ostane voda, ki jo je treba posebej odstranjati. Druga prednost je ta: Po izjavi društva nemških inženirjev ima 13 m dolgi tovorni voz nn 4 osi, last ameriške hladilne družbe, posode, v katere spravi 1360 kil ogljikove kislino, ki zadošča za hlajenje vagona 6 do 15 dni, kakor je pač zunanja vročina. Avtomatične naprave regulirajo hlajenje same, kakor je potreba, da je v vozu vedno enaka temperatura. Ugotovili so, da se je v teku 11 dni temperatura izpre-menila le za 5" C. Preiskovali so tudi, če izhlapevnjoča ogljikova kislina kaj škoduje živilom. Ugotovili so, da nič ne škoduje, pač pa celo koristi, ker preprečuje razvoj bakterij. Urednikovo gorje. Radovednež: »Gospod urednik, ali morate vso prečitati, kar natisnete v svojem listu?« Urednik (vzdihne): >Oh, če bi bilo samo tol Toda prečitati morain tudi vse ono, česar ne natisnem v listu!« v Turinu aretiran potepuh, ker je bolel ukrasti brončeno posodo. Ko so ga privedli na policijo, je -poskušal« samoumor, s tem da je butal z glavo v steber, ne da bi si pri leni sloril Bog j ve kaj žalega. Na vprašanje po njegovem imenu in poklicu ni hotel dati nobenih pojasnil s j tem, da je simuliral popolno zguho spomina. I Oblastvo ni vedelo z možem kaj počeli iu gn - je radi tega oddalo v umobolnico v Collegnu na opazovanje. Ko je njegovo sliko objavil ilustriran časopis, je gospa Canella mislila in ver jela. da je možakar njen v vojni zginoli mož. in ga je radi tega vzela k sebi na svoj dom \ Veroni, kljub temu da so oslali sorodniki hudo dvomili o njegovi identiteti. To je bilo lelo dni po aretaciji. Med tem pa jo policija prejela brezimno pismo, v katerem je bilo rečeno, da je dozdevni profesor Canella v resnici bivši slavec Mario Bruneri. Bruneri jeva družina jo v št. 11.170 res spoznala svojega sorodnika. Oglasila so je tudi neka ženska, ki je povedala, da je poleptiški Bruneri bil njen mož. Na pod Ingi teh izpovedi so možakarja zopet vtaknili v norišnico ter ga preiskovali, a ga končno zopet vrnili družini Canella. Sodišča prvih dveh instanc so ugotovila, da je mož Bruneri, kasa-cijsko sodišče pa je te razsodbe zavrglo in odredilo, naj o tem apelacijsko sodišče v Florenci vnovič razpravlja. Pomanjkanje spomina je lajinstvenemu Nov raketni avtomobil. Ing. dr. Pnul I!eylandt v Berlinu jc konstruiral nov raketni voz. katerega motor goni tekoča eksplozivna snov. Motor udari nazaj s silo 2(K> kg in tehta 7.5 kg. To je največji raketni motor s tekočo eksplozivno snovjo, ki je bil kdaj zgrajen. Montirnn je na avtomobilsko ogrodje ter bo innjniku meseca nu berlinskem letališču prvikrat preizkušuu ored večjim šte- vilom občinstva.