Pošta!na plaćana v co'ovinL Uto LXI. Stev. 33. I Linmimii, v tetrtek 8. fehuaria 1928. Cena Din r i ^^^^^Bk ^IBmE ^^^^B ^^^^h ^^^^I^^^^h ^^^^^PI^aHB ^^^^i^^^^^^^^^H ^^^^^^^ ^^^^^I^^^^K ^^^^H - - ^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^M ^^^^^B ^^^^^^P^^^^^^^ ^^^^H ^^^^^i ^^^^| ^^^^^B Izhaja vsak dan popoldne, izvzemlj nedelje in praznike. — Inserati do 3«) petit a 2__ Din. do 100 vrst 2-50 Din, rvečji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. . >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica ŠL 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Presenetljiv razvoj viadne krize. - Demokratski klub soglasna za vstop v Radioevo konoentracij. vlado. - Odločitev zavisi od radikalov med katerimi se vrši oštra borba. - Radikalni k!»h sr se?!sne tem nonoldne - Ako cfifciie Radićevo po-nudbo bo ta vrnll koncentracijski mandat in zahteval poslovne vMn, n bt?ro \m že sedaj zagotovljeno većino. — Beograd, 9. februarja. Danes so se razvijali dogodki proti vssmu pričakovanju političnih krogov, Dočim se je splosnc sodilo, da se bo misija g. Radića popclnoroa ponesrečila, ker ne bo niti celctni demokratski klub, še manj pa radikalska stranka hetela sodelovati v vladi, ki bi 30 sestavil g. Radić, j? g. Rade ne glede na to danes zjutraj takoj nadaljeval pcgc.ja nja s poedinimi predstavniki parlamentarnih skupin ter dese-gel nepričakcvane uspehe. Opcldnc, ko je zaključ?! svoje raz-govore, js ime! za svejo vlada ^onclnonsa shUrno večmo. Po-leg Ktnečko-ć-s&okTatske koalicije se {e tuđi c^e^okrats'd klub soglasno izjavi! za sodelevsnje v koncentracijski vla^i s! s *c?^ fe ni rečeno- da roc-ikal* ne bi sodclovali v v}p/?qv* v*-s.či. V ^az^o-vorlli; ki j?h ie imel nred teTn g. R?c/Ić z M^jko TVffVov^r^ in Nsst?som PeiTOv'veTn m o kaie-^h ie t^xt»o cV'eSr^ii **^; tfo«**. Aca Si^TioieT^v, je dobri g, RadV: vf;s <^» so z1??!* *3*T!*e~cs rn centrum^i? odloč^o ?a tp, da se tuđi r^k^n-* -trFnV« ?» n-'or? re odreče Fode'ovanje v konce ntrpc'jf, hl b? jo rr^t^^i *o$vi RzdK1., G. Ra^ireva komhmac*?^ ims že sed?i tuđi brez rerJik^krv, Ne?Ecev 5n kle^is^alcev v Naredbi sliu^šf,iRi ^ela srjo^oSno ve-čmo ior hfo}e 18 res^ncev ha^ oolevično več'no- tako d? s^a-treio c-o!U5čni krc-55. njegovo mHfo za uc^c'o m r^c^n^io- H» Vo !s»hVo ^e fe^<>*rj ^^nešu^e^n ^ne ^e^t^vi! vl?if?o re So Voia *o cJob^!^. G; Prf*:'' f'e o^?^1 cb t2.?0 na <*vo*\ d?\ ^o^oč"* kr^'iiu o svoiih c?oj?et!aniJb u^^^'h. Ooooriki neposredno po demisiji viads Beograd, 9. februarja. Včeraj popoldne je prićel razplet krize. Cetudi so se dogodki tekom včerajšnjega popoldneva razvijali z veliko brzino, se je vendar že vćeraj jasno videlo, da je položaj ze-lo kompliciran ter da se bo razplet krize zelo zavlekei. Prvi je bil pozvan na dvor predsed-nik Narodne skupščine g. Ninko Perle, ki je vladarju stavi! prediog naj poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade najprej g. Vukičeviću. Takoj nato je bil pozvan g. Vukičević na dvor ter je mandat sprejel in se je prićel nemudoma pogajati s predstav-n:ki poedinih parlainentarnili skupin. Gg. dr. Korošec in dr. Spaho sta brez nadaljnega pristala na sodelovanje v njegovi vladi. Ob 6. zvećer se ie g. Vukičević sestal v-ministrski sobi Narodne skupščine z gosp. Stepanom Radićem. Njun razgovor je trajal tri četrt ure. to-da ostal je brez uspeha. G. Radić ?e odklonil vsako sodelavanie z g. Vukčevioem ter mu pojasni!, da so vSe intrige, usmerjene n arazkol Kmeč-ko-demokratske koaliciie, brezuspešne. G. Davidović, s katerim je stopil nato v stik g. Vukičević, mu je izjavil, da mu bo odgovor!! na njegovo ponudbo sele danes dopoldne, ko se bo poprej posve-toval s poslanskim klubom. Ker je g. Viikičević uvide!, da njegova misija radi odklonilnega staJišča g. Radića ne bo uSpeta, ni niti čakal na odgovor g. Da-vidovića, marveč je ob 8. zvečer vrnil mandat kroni. Politični krogi zlasti komentirajo izjave, ki jih je podal g. Radić o svojem sestanku z g. Viikičevićem. Na vse pori udbe je odločno izjavil, da odklanja sodelovanje v vsaki vladi, kateri bi nače-lcval sr. Vukičević. ker ga ga ne smatra za dovolj sposobnega da bi izvršil velike naloge, ki so na dnevnem redu. S tem je g. Radić presekal vse intrige, ki so jih vladinovci vprizorili tuđi včeraj, da bi orna'ali vrste Kmečko-demokrat-ske koaliciie in tako ponovno manifestira1, da je KDK trdna politična formacija ki ne stremi za oblastjo, rrarvec ki hoče zgolj dobrobit naroda in države. Radić debil mandat Beograd, 9. februarja. Ko je g. Vukičević vrnil mandat je bil snoči ob 9.15 pozvan v dvor gesip, Stepam Radić kat i predstavnik druge najmočnejše parlamentarne skupine. Ko se je po nad eno-urni avdijenci vrnil z dvora, je izjavil novinarjem ki so ga pr!čakovali z naj-večjo nape tost jo, da je dobi] mandat za sestavo koncentracijske vlade. Vest je izzvala v vseh političnih krogih ogromno senzacijo, vendar se je pa splošno zelo skeptičn-o so-di'o 0 uspehu njegove misije. Z dvora je odšel g. Radić v Narodno skupščno, kjer je obvesti] svoje prijate1 je o svoji misiji ter je po dogovoru z njimi sklenil. da bo tekom današnjega dne pričel poga:an;a. Ker pa je moral predsednik JMO gosp. dr. Spaho sinoči nujno odpotovati v Sarajevo, ga je g. Radić ob 11. ponoći posetil v hote'u ter stop;l ž njim takoj v stike. Sesfanek ie traial pol ure. G. dr. So^ho je po sestanku iziav'l novinarjem. da je v načelu pristal na ponudbo g. Radića, ker ie muslimanski klub za koncentracijo in zlasti tuđi za to. ker g. Radić ne dela vpraša-nja iz tega, kdo bo na čelu vlade. S tem so bili snočni dogodki zaključeni. G. Radć je danes zjutrai ob 9. stopil najprej v stike z vodstvom KDK ter ime! dal.iši razgovor z g. Pr'bićevi "em, s katerim se je dogovoril o naialmlh kora-kih. Ta sestanek je b'I zgoli informativnoga značaja, ker je bilo itaV nanrej jasno, da med g. Radćem in g. Prlbiće-vićem ne gre za nikaka pogajanja, marveč zgolj za posvetovanja. Radić spretna izigral Vukiće- 1 vica Nato je g. Radić stopil najprej v stike z radikali kot najmoenejšo parlamentarno stranko. V po1*tičn!h krogih pa je vzbudilo mnogo komentariev deistvo, da se g. Radić ni obrn'l naiprej na sosp. Viikičevića kot pređsednlka rad kalske-ga kluba, i^arveč je posetil najorvo g-Marka Trifkovića v njegovem stanovanju. Tam se je mudil tuđi g. Aca Stano-jević tako, da so se razgovori vršil* isto-čaSno z obema. Sestanek ie trajal nad pol ure. Novinarji so z napetostjo priča-kovali rezultat teh razgovorov, vendar pa iim g. Radić ni hotel dati podrobnej-ših iziav, čes da jim bo popoldne. ko bo zaključ*! svoja po^aian'a povedal vse. Pristavil je Ie: Še! sem najprej h gosp. Trifkoviću, ker smatram njega z.a lak-tičnegri voditelja in predstavnika radi-V?g«V« stranke, če tuđi ni parlametita-rt>u Luino 00 in & Aca Stanojević sta po rnoi^tn mnenju uprav'čen.^. da vodita posajanja v imenu radikalske stranke. Ka.i smo govorili, boste pa ša izvedsli. Od g. Marka Trifkovića se je g. Ka-dić vrnii v NaroJno skupšjlno. kjer se je v predsedsivu dsmokratskega kluba sestal z g. Dav'.-dovićem. G. Davic-0%'" i mu i? takoj iz.>avil. da lahko računa na dsmo-iratsAO stranko. Ker je b'I zbrnn ves demokratski klub, ga ;e g. David^v:; takoj koirsnlt'ral in se je ves demokratski klub brez iz'eme sogi^sno izjavil za snd?lovanTe v vladi g. Radića. V polit čnih kro^'h je ta vest izzvala pravo senzac'jo, ker so vuk;čevićevci vse c#o zadnjega širili vesti, da bod^ pri-strši d2n:3krats?i:h is3»n'strov od':lr»n*li vSsko soddovanle v Radićevi vlad in razcepMi deniGkrntsit* k!nb. če b" većina pa to prlsta'a. S tem. da ss h celotni derroTiratski k!ub izijsvil za sodalevanje, Ie bila siti!?-c*ja prav za prav že rešena. Oclc dr. Kercšec za konosntra- OSjO Nato se je ob 10. g. Radić ponovno sesial z g. Pribičevićem in ostaiimi prijatelji iz KDK i:?1 'fAv obvestil 0 pc^cku svojih dotadanjih razgoverov. Nato je g. Radič pesetil v Jugcslovanskem klubu še g. dr. Korcšca. Ta sestanek je trajal pol ure. Dr. Korcšsc *e izjavil, da *e v načelu tuđi on za koncentracijo, »endar p?_ je b'I mneip, da ie SLS tako tesna zvezana z radil al:, da b: bilo pciie no, da se g. Radič naiprej sporazume z nj im i. Izjavil pa je, da bo z vsemi silami delcl na to, da bodo pod-plrali koncentracijo g. Radića tuđi radikali. Zemljoradn&i in Nastas Petro-vić za Radića Takoj nato se je g. Radić sestal v predsedstvu kluba KDK z Nastasom Petrovičem, ki ie z veseljem pozdravil misijo g. Radića ter izjavil, d: smatra za izredno posrečeno gesto vladarja, da je poveril mandat g. Radiću. To je prvič, da sestavlja vlado hrvatski po-slanec, in je ober.em dokaz, da ni baš neobhodno potrebno, da sestavljrjo vlado samo Srbi. V ostalem pa je izjavil, da bo akcijo g. Radića brez nadalj-nega podpiral in izrazi! prepričenje, da se mu bo pridružilo tuđi vse, kar v ra-dikalski stranki poš eno misli. G. Radić je nato posetil vodja zem-Ijoradnikov g. Joco Jovanoviča, ki je tako] izjavil. da bo njegov klub podpiral vlado g. Radića, ker smatra to za edino možno kombinacijo, ki je sposobna, da uvede v državi red in zakonitost. Tudi mtisiiiiiani za Radićevo virilo Po sestanku 1 g. Jovanovičem je ocšel g. Radič še v muslimanski klub, da se definitivno dogovori z g. dr. Hrasnico kot zastopnikom g. dr. Spa-ha. Kakor včeraj dr. Spaho, je tudi dr. Hrasnica brez rezerve pristal na sode-lovan'e v vladi g. Radića bodisi kot sa-mostojna skupina, bodisi v okvir ju demokratske zajednice. Razočaranje g. Vukičevića Med tem je g. Pavle Radič dogovoril sestanek z g. Vukičevićem, na kar je prišel g. Vukičevič ob 11.15 v mini-strsko sobo Narodne skupščine, kjer se je nato vršil kratak sestanek z g. Ra-dičem. G. Vukičević fe seveda odklonil So-de|ovan;e v vladi, ki bi jo sestavil gosp. Rad:ć. Izjavil mu je, da je radikalska stranka sicer slej ko prej za koncentra-ciio, da pa ne mere sodelovati v nobeni kombinaciji, koje vodstvo- bi ne bilo v rokah radikalske stranke kot na;moč-nejše parlamentarne ^kupine. Zamcril pa je gosp. I\aJiwU tudi ro, da je najprej korner ral z Marko 1 Viikovićem in dru-gimi radikalsk.mi prvaki ter se sele na-[o obrni nanj. dasi mu je znano, da je on predsednik radikalskega kluba. U. Radić je ta očitek zavrnil z ugotovitjo. Ja g. Vukičevića zla^ti sedaji, ko ni več min".£trski predssdnjk. ne smatra več za predstavnika rad kalske stranke, ker mu •e znano, č?. je rad kalski klub v pretežni večlni proti njegovi oolitjki. v os;a-lem pa je d-obil včeraj vtis. da so bili razgov-ori g. Vu.kičevća bolj formalne-ga značaja in da je g. Vukičević hotel predvsem p-r-djrtati svoje grožnje z vo-litvami. Sestanek je končal brez rezultata. Radić v avdipci S tem so bila pogajanja g. Radiča s predstavniki parlamentarnih skupin zaključena. G. Radič je nato sklical sejo izvršnoga odbora Demokratske unije, ki ji je prisestvoval tudi g. Nastas Pe-trovič. Na tej seji je g. Radič podrobno poročal o uspehu svojih pogajanj. na kar je ob 12X5 oc'š^l na dvor, da poro-ča kralju o uspehi: svoje misije. Po avdijenci Beograd, 9. februarja. Radić je ostal v dvoru vse do 14. ure. Ko se je vrnil z dvora, je sprejel novinarje ter jim poda! obširno izjavo o poteku dop-oldan-skih razgovorov. V avd jenci je perr»čal kralju o uspehu svoje misije ter naglasn, da I1CČ3 počakati še na odgovor radikalskega kluba, ki bo na svoji popoldan-ski se.i def nitivno 7«avze| svoje stal*šče. Predlasal pa je, da mu kralj poveri mandat za sestavo d?!ovne vlade, če bi radikali cdklonili vstop v koncentrac'j-sko visino. Delovna vlada in\3 že po do-se^aniih pognianjih zasisjurano več« 110 najmani 180 poslancev. tako da lahko nadaljnjie d lo v Narodni skupšč'ni in ni nobenega razloga, da b* se Narodna skupščina razpustila in razpiSale nove volltve. Kcnstepnacija med radikali V političnih krogih se z največjo napetostjo pri^akuje, kako stališče bo kenčno zavzel radikalski pos'anski klub, ki je skliical svojo sejo za po-polcne ob 3. V vladnih radikalskih krogih vlada velika konsternacija, ker ni nikdo račural s tem, da bi mogel g. Radič sestaviti delazmožno vlado. Kakor fe zatrjuje, vlada v kžubu velika razccpl'cnost. ker se zlasti pašičevci in centrumaši zavzemajo za to, da radikalska stranka sodelue v koncentraciji. Zelo zamerijo g. Vukičeviću, da je s svojim postopanjem spravi! radikal-sko stranko v nevarnost, da bo pori-njena v oooziciio. S^di pa se, da bo radikalski klub kljub temu odklonil vstop v v!ado g Radiča, na kar bo g. Radič po vsej verjetnosti vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Gibanje Sjub!janskega prebival-stvivl.1927 Po stati?tiki n;ekupaj 61 domamili in tujih otrok. V istem Času je v Ljubljani umrlo skupaj 574 domarinov, in sicer 211 moskih in 272 žensk ter 91 otrok pod 15. leti, dalje je umrlo v Ljubljani 541 tujeev, katari po umrli po veČini v tukajšnjih bol ni I-1 icah, sanatoriji, hiralnici ild., in sicer 223 mo5kih, lt>8 žensk ter 145 otrok pod 14. leti. Potemtakem je v lelu 1027 umrlo v Ljubljani skupaj 1115 odm&čih iu tujih oseb. Iz gorenjih navedb je torej razvidno, da je lota 1927 znašal v Ljubljani prir**tek na prebivalcih ?kupaj 8459 oseb, odhod p* ^454 oseb tako, da se je število ljubljanskih prebivalcev v letu 1927 pomnoiilo i* 5 oseb. V svojo domovinsko zvezo je tekom lela 1927 >prejela mestna ob?ina ljubljanska 225 prosilcev oziroma družin, in »irer 114 mo>kih, 194 žen?k in 202 otroka, skupaj 510 oseb. Sprejem v «loniv">vin?ko zvezo je p« ljubljanska mestna obeina na podlagi ob-stejeoth dcloČil domovin-ikega zakona otklonila 173 prosilcem oziroma družinam, in sicer 100 meškim, 142 ženskam in 164 oiro-koni, torej skupaj 400 osebam. Proti placilu pre^?;isane obfinsk? takse in jxk1 pokojem, da si pridobe na5e državljanstvo je mestna obeina za^otovila sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo 22 pro-iilfem-inoieincem O7.ircma družinam, in sicer 18 moJkim, 12 ženskam in 11 otrokom, skupaj 41 inozem-skim osebam. Končno je popisovalni u rad mestnega magistrata izdal tekom 1. 1027 ljubljanskim obeanom KOI domovinskih listov in 18 po-selskih knjižic ter domamim in tujim ose-b-ira 457 de!avskih knjjiiic. Z dna Ijubijanskega življenja. Včeraj okoli 15. so se pred justično palačo zbira li stalni obiskovaki porotnih raz-prav. Frt^d palačo so se soln6:li, kakor martinčki. Naenkrat so zapazili, da se je pred palačo usiavil nenavaden voz, v ka-!ero£;t sta bila vprežcn.i d'*a iskra vrattca« a na kozl-u je polej; kočijaža sedel uniformirani siražriik. Postali sn pozorni. Od za-daj so se ciiprla vrata in kmalu sta izstopi-ii dve zelo elegantni demimondki. Sramežljivo s:a stopali v s-premstvu stražnika proti sodišču. Naenkrat se je začula ironična pripo-rhiba nekesa Ljubljančana: — — Lej jo tisto suho! Včeraj se je vozila v avtomoblu, a danes v policijskem vozu. Nravsiveni oddelek pol:cijskeca ravna-telj-stva. ki ima kontrolo nad demimond-kami in vlačugami, je zadnji čas priredit ve'iko racijo proti tajnun prostitutkam. Pri-ieli so včeraj zjutraj najprej lahkoživkn Tonoko, ki se je včasih na Dolenjskem izdaj al u za s-grofico Maricom, a ie zidn;i cas pričela -prav pusto'ovsko karijero. Tončka se je pojavila v Ljubljani kot najele^ant-nej-ša dama. Vs3k dan fn ob vsaki priliki je ime'a novo toaleto. Vćeraj je nosila krasen Lindberschov klobuček s crnim pnjčolanom, setjiaiočim do nosu in zakrivajočim njene zapeljive oči. Aretirana je bl!u. ker so prišli na s'ed njenim rafiniranim trikom, s katerimi je izkoriščala svoje bocate kavalir-je. Tcnč-ka je ime'a povsod zA'e-ze. Vozila se je v Mar:bor. Zagreb Beograd in ce'o Split, kjer je nekesa vinske-ga trgovca J. ola;»ša!a za približno 35«X)0 D:n, kakor sama prizna, Tudi v Ljubljani je imela bogato klijentelo. Ko je v spremstvu detektiva korakala na policijo, ie morala seboj nestl kovčeg, poln pišem in fotosraf.j. Na po'iciji je bila potem velika razstava foto-Krafij njenih žrtev. Tončka je zadnji čas vparabijala trik, ki je v navadi pri vseh rafiniranih tajnih prostitutkah. Seznanila se je s kakim to-varnarjem in drueimi u^lcdnimi osebnost-mi. Sprva je b:la vsakemu zvesto udana, a kmalu je dotični kavalir preiel pismo, pol-no žalosti in obupa. Naznanjalo mu je, da ie v blagoslovljenem strniu ž njim ,ter za-t4 evala vefijo o-dSkodiiino. Kavalir ji Jo I,aro poslal večje zneske. da prepreci skandal. Proti njei bo uvedena kazenska preis-kava radi izsiljevanja in bo danes ali jutri izročena sodišcu. Za kako visoke svote je posamne kava-lirje na amenjeni izsi'jevalni način olaj-šala. bo pač pokapala sodna preiskava. Njena tovariiiica je bila krepka in po-stavna Olga. Olga ie bi'a poprei pošteno dekle in si je služila vsakdanji kruh s tež-kim delom Bila je pa delj časa bretapo-selna in udala se je na Tončfkino prigovar janje laMcomiselnem-u življenju. Tančka. ogorč&na, da sp ji prepreo^li njene nadalpne ipaisttclffvščine, je ovadih policiji še druge dem:mon4ke. ki bodo \ kratkem aretirane. Zadnji čas se je v Ljubljani namreč zelo razpasla tajna iprostitu-ciia. Borzna poročila. LJUBLJANSKA ĐORZA. Devize: Amsterdam 0—22.94, Berlin 13.57—13.60 (13.5S5), Dunaj 8.0025__8.0325 (8.175), Curih 1C93.5—1096.5 (1095), London 0—277.45, Newyork 56.8-^57 (56.9V Praga 168.60—169.20 (168.«^)). Pariz 222.75—224.75 (223.75), Milan Q—301.4. Budimpešta 0—9.5908. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1375, Dunai 73.20, Ber-Hi 124.03, Prasa 15.42, Milan 27.52, Pari* 2u.4o. London 16.&315, Newyork 520. Stran 2 •SLOVENSivi NAROD* dne 9. februarja 1928. Stev 33 MAGCI zabela za Juhe In ledila izboljša okus juham, omakan in prikuham. ŠUv. steklMtce 0 | 1 2 J 3 4 5 6 Orifinaina Din. 11— 17*— 2850 55— 11*— 175— 200*— »Dopolnjeia „ 6*— 12*— 20— 40-— — — — MAGGI kocke za govejo Juho za takojšajo pripravo nijfinejše, čisto govejo juhe. Posamezna kocka Din. 1*10. Pravi MAGGf*** htdelkl Imajo ruin»ito-r«l«te omot*, na katerlli sa nahaja Ima „MAOGI". Rezervni eastniki pri vmešavanju v politiko Stališče ljubljanskega pododbora napram glavni upravi v zadevi njenega napada na Svetozarja Pribičevića. Spor, ki je uastal med glavno upravo Udruženja rezervnih častnikov in njenirai pododbori odnosno članstvom, ne bo ostal brez posledic. Ze zadnjiČ smo poročali, da ronogi rezervni častniki ne odobravajo sta-lisca, ki ga je zavzela glavna uprava napram Svetozarju Pribioeviću povodom njegovega govora na zborovanju KDK v Zagrebu. Vse kaže, da bo morala o tem incidentu raz-pravljati letošnja glavna skupština udruženja, na kateri bo morala glavna uprava pojasniti, kako je mogcče v eni sapi izjavljati, da je bila vedno strogo uepolitična, na drugi strani pa nnstopali Javno z izjavami, ki so etrogo ]>olitičnega značaja. Ljubljanski pododbor je med vsemi pododbori po številu članov največji. Zato je razumljivo, da je od njegovega stališča mnogo odvisno, kako se bo končala na glavni skupščini afera s politiziranjem glavne uprave. Uprava ljubljanskega pododbora stoji žal na staliscu, da spadajo take stvari v organizacijo rezervnih častnikov, ne pa pred javnost. Zato tuđi noče dati nobenih informacij o svojih ukrepih povodom incidenta med glavno upravo in Svetozarjem Pribieevićem. Vse informacije smo morali dobiti privatnim potom brez vednosti uprave ljubljanskega pododbora. To stališče se nam zdi tem bolj čudno, ker je nastopila glavna uprava proti S. Pribičeviću takoj spočetka javno in je objavila oba napada na vodjo SDS v beograjskih listih. S. Pri-bičević je ravnal popolnoma pravilno, ko je na napad odgovoril javno. Če srne nastopati javno v takiJi kocl]ivih zadevah glavna uprava, ne vidimo prav nobenega razloga, da bi ne storila tega tuđi uprava ljubljanskega pododbora. Organizacija re-jcervnih častnikov igra v našem javnem življenju važno vlogo in zato mora biti tuđi javnost informirana o vseh važnejših do-godkih v njenih vrstah. zlasti pa o tako važnih načelnih vprašanjih, kakor je nakana glavne uprave, da zanese med rezervne Sastnike politične razprtije ter s tem omaje temelje te strogo nacijcnalne in patrijotiene organizacije. Kakor smo že zadnjič omenili, je uprava ljubljanskega pododobora na svoji zadnji seji sklenila poslati davni upravi spomenico, v kateri je izraženo stališče ljubljanskega pododbora napram postopanju glavne uprave. Iz vrst rezervnih Častnikov, ki so naslovili na upravo pododbora pismene proteste proti vmešavan.iu glavne upave v dnevno politiko, smo dobili informacije o stališču, ki ga je zavzela v tem sporu uprava ljubljanskega pododbora. Uprava je proučila vse dokumente, ti-čoce se nfere med Sv. PribiČevićem in glav. upravo. Nato je soglasno sprejela spomenico, v kateri pravi: 1. Naglašaino. da smatramo geslo u kralja in domovino kot vrhovno načelo našega udruženja, katero mora biti strogo patnjo tiena in stanovska ter povsem ne politična organizacija. 2. Ne dopuštamo oobenega dvoma o na šcm popolnem priznavanju pravit udruženja. 3. Geslo »En narod, ena država in ena vojska« je ia nas izTen vsake disknsije. 4. Povdarjamo svojo neomajno privrže-no«t ideji absolutne^a narodnega in držav-nega edinstva in popolnc ravnopravnosti vseh JugosIoTenov. 5. Obžalujemo korak sređišne uprave, s katerim je postavila naše udruženje v ospredje politične debate in na?e elane v položaj, da >c niorajo v okrilju udruženja izjavljati o političnih zadevah ter političnih regotovitvah središne upravt*. G. Zahtevamo. da središna uprava opusti v bodoee vsak politieen korak in da čuva strogo nepolitieen značaj ugruženja. 7. N*a osnovi elena 45. pravil p red Ia gamo, da «*e o političnih aktih >redišnc uprave, izvršenih med 23. januarjem in 2. februar-jem 1928. razpravlja na letošnjem iboru udruženja. Ta spomenica kaž*\ da se na^i rezervni častniki dobro zavedajo svojih dolžnosti do naroda in države ter da odločno odklanjajo vsak jx)izkus zanesti razdor v organizacijo, ki je in mora ostati strogo patrijotična, stanovska in povsem nepolitična. Glavna uprava bi morala v Solo k našim rezervnim eastnikoin, da bi se naučila, kako je treba krotiti strasti in ohraniti mirno kri. kadar se razpravlja o tako važnih zadevah. Ton spomenice ljubljanskega podooboa je tak, da ne dopušča nobene kritike njegovega de-lovanju in stališča naprara glavni upravi. Želeli bi samo. da prevlada treznost in zavest popolne solidarnosti med vsemi rezerv-nimi častniki tuđi pri članih glavne uprave, ki se žal doslej nišo vedno tavedali, da je načelo popolne enakopravnosti temelj, na katerem mora sloneti organizacija rezervnih Častnikov. Ljubljanska porota UBOJ. Ljubljana, 9. iebruarja. Pred porotniki se je moral dan^s zagovar-jati 36-letni Lovrcnc Rozinan, oženjeni mtinar-fiki pomoćnik iz Rcčice pri Bledu zaradi hudo-delstva uboja. V nedeljo 4. decembra lani so se-deli v gostilni Mangart na Rečici štirje domači fanije in se mirno pogovarjali. Okoli 21. je pri-šel obdolženi Lovrenc z dvema tovarišema. Kar sara je prisedel k mizi, kjer so sedeli domaćini in se ž njhni pogovarjal. Ćez kakih 20 minut so fantje plačali in odSli, a Lovrenc je še ostal v jostilni. Ko so fantje že odhajali, so se zmenili v veži, da ga bodo podrli še en liter in sicer kar v kuhinji. Komaj so v kuhinji sedli, je prišel iz. njimt tuđi Lovrenc, kmetica Urša je spravljala svoje moža domov in obdolženec je dcjal, da se mora ženo ubogati. V šali je pripomnil Tone Vovk: »Toliko, kolikor ženo ti ubogaš.« To je bilo obdolžencu dovolj, jel je Vovka zmer-iati s smrkovcem ter se jel bahati, koliko je pre-stal med svetovn-o vojno v Karpatih, nakar mu je Tone mirno odvrnil, da je že marsikdo tolik© iprestal, pa se nihče s tem ne baha. Pri tem be-sedičeniu sta stala pri mizi, oba sta bila mirna, roke sta držala v žepu. Nenadoma je Lovrenc potegnil iz žepa odprt nož in urno sunil Vovka v Ievo stegno ter mu je na notranji strani zgoraj približno 10 cm pod popkom prizadejal veliko rano v nodobi trikota. segajočo globoko v muskulaturo. Prcrczal mu je veliko žilo odvoUnico tam, kjer od nje odcepi globoka žila v stegnu. Polcg teca ga je Se sunil spredaj nad levjm ko-lenom. kjer je dobil 1 m i>ol cm dol£0 površno kolno uhodimo. Tone Vovk je izkrvavel in v 5 minut ah umri. Tuđi takoj&nja zdravni^ka po-moč bi mu ne mo-ffia resiti življenja. Rana kaže na to, da je zasa-dil obdolženec z vso silo Vovku nož v stegno in ga zavrtel v krogu tako, da ima rana obliko tri-kota in mu je ćelo kos tkanine izrczal. Senatu je predsedoval višji svetnik dež. so-dišča Mladič. votanta sta bila svettiik Avsec in okr. sodnik Verbič. drž. pravdniš^tvo je zastopal aamestnik drž. pravdništva dr. Fellaher, obto-ženca je ragovarjal odve^uik dr. Mohorič. Med publika so skoro sami moškt. Predsednik je opo-zoril Rozmana, naj govori resnico. ker je to najbolje zanj. ZAGOVOR IN PRLCEVANJA. Obtoženi Lovro Rozman se je predvsem za-govarjal s pijanosijo Trdil je, da je čisto nor. č« mak) piie in da ne bo več pit Preds.: Nekaj časa zdaj menda res ne boste pili. — — Ne, ne bom. Do uboja bi ne prišlo, če bi bil v blizini kak pameten človek, ki bi nas vse spravil domov. Sicer pa nisem kriv, Vovk me je držal, pa sem sa parkrat malo zbodel, da bi me izpustil, ker me je prijel za vrat, nisem ga hotel poškodovati Pripomnim, da v pijanosti nisem popolnoma pri zdravi pameti. VoVk se je tuđi sam rad pretepal. — Saj ni bil nikoli kaznovan. — Pa je bii silovit, še očeta in mater je ea-krat oklofutal. — Gorenjci se vsi radi tepo. — Priča Janez Poklukar je povedal, da je ob-dolženee sel v gostiln' k mizi, kjer sta se z Vovkom jela prepirati in je Vovk obtoženca prijel za ramo, potem je obtoženi Vovka Mtro sunil parkra* z nožem. Preds.: — Ali je Vovk kaj napravit, da bi bil imel abtoženi vzrok napasti ga z »oženi. — Priča: — Prav ničesar ne. Obtoženec: — Ta priča drži z Vovkom. Priča: — Zato je pa prisega, da se pove po resnici in pravici. Priča Vinko Poklukar je povedal, da Je bil pri Mangartii ranjki Vovik v nj-ih družbi. Prepi-ral se je z obtožencem, kdo je več prestal v Karpatih Gledala sta se, obtoženi je imel roke v žepu, potem pa naenkrat po-tegnil nož in je Vovka trikTat »š-tihnil«. Obtoženi je bil malo pijan. Potem ga je priča po&teno simil. Izročil jkn je nož. Na vprašanje zagovornrka, če se mu ne zdi ob«toženi posebno pameten. je priča ckKtuH: — Neumen pa tuđi ni. Tuđi priča Valentinčič 5e ocnenil, da ni bita vzroka, da bi sunil obtožetii Vovka z nožem. Priča Tondka Koller je navajala, da je Rozman reicel Vovku smrkavec. Ta ga je vprašal, kakŠen smrkavec je on od njega in ga prijel za rame. Portem je videla kri tečt po Štedilniku. Priča Jože Zajc je povedat. da Je obtoženi bolj otro§ke pameti; če je dobll pijaco, ni bil ra no-beno delo, vse Je metal od sebe, konja Je v hlevu kar udari I. Će Je kz>prl Vs 1 žgante, se nm je že poznalo. Ce se je preveč ovil, Ie kar par dni ležal Kadar je pil. ni drugi dan ničesar ve-del. Vzgojcn je bil slabo, mati je rada pila ž«a-nje. Će ie bi! trezen, je bil dober in priden. Pri priči je sluŽil več let. Predsednik je prebral izpovcdbe nokateriJi PTič, ki so priznale, da Je bil Lovrenc Rozman todaj dobre volje, a polteno pijan pa si bH. Obtoženi Lovrenc Rozman je srednje velik, koščen možakar okroslega obrada, videti ie pre-cej omejen. Brani se tud; s tem, da nava>a, da so ga tuđi drugi pošteno namlatili, na kar za je prjdsednhk zavrnil, da >e to bilo že po nboju. Izpovedbe w dognale, da je bih obtoienčeva mati znana kot slabommna ženska. Obtoženi se je tuđi zagovarjal, da jv dobil enkrat v pretepti udarec do glavi in zaio ne &me vživati alkohola, ki ga zmeša. Kozman ie bil že kaznovan, župajistvo sa slika ko: pridnega človeka, ki pisače ne sme videti. Predsednik je ugotovi! iz pupilarnih spisov. da je bila mati obtoženca omejena, da se je potezala, pila in beračila ter vodila s seboj mlaj- šega obtoženčevega brata — a o £>btožencu ni nikjer omenjen-o. da bi bil cunefen. Porotnikom je bilo stavljeno 1 glavno, dva eventualna in tri dochtna v-prašanja in sicer 1. glavno vprašanje če je obtoženi Lo-vrenc Rozman zoper Antona Vovka, ne sicer v namenu usmrtiti 2a, a v drugem sovražnem namenu tako ravnal. da je ta vsled izkrvavljenja umri. 1. event. vprašanje, če se prvo zamka, če je obtoženec storil svoje dejanje v silobranu, ki ga je pa prekoračil 1. Ekidatno vprašanj«, če se potrdi glavno vprašanje. če ie Lovro Roiman storil svoj zlo-čm v popolni pijanosti, brez zlesa namena opiti se, da bi poteon zaJsrivi! zločin. 2. eventuelno Če se potrdi glavno in 1. dodatno vprašanje, će je obdolŽenec kriv, da se je opijanil v namenu izvršiti uboj. 2. dodatno v^raSanje, ^e se potrdi 2. event. vpraianje, Ce je bi'o obdolžencu znano iz u- kušnje, da je v pijanosti podvTŽen srlni rarbiir-jenosti. 3. dodatno vprašanje, če je Lovro Rozmaa storil navedeno dejanje v taJti trenutni duševni zmedenost', v kateri se ni zavedel svojega de->anja. Porotniki 3. stavljeneza vpralanja nišo prav ra.zu.meli Ln senat jim je vrnil vprašanja z novim poukom. Ker so porotniki glavno vprašanje potrdj!:, dočim so dodatno g'ede pijanosti in duševne zmedenos.ti zanikali, je bil obtoženi six>znan krivim hudodelstva uboja po § 140 kaz. zak. in ob-sojen na 2 in pol leta težke Ječe s poostritvami. Preiskovalni zapor od 5. decembra 1927 se mu je vračunal. Nato se je nadaljevaia tajna raxprava proti Lojzetu Koscu radi hudod. posilstva in tatvrne. Pisane zgodbe iz naših krajev Podrobnosti o tragediji mladih zaljubljencev. — Poskus samo- mora z ocetno kisUno. — Žalostna zgodba nezakonske matere. — Pustolovščina lažnega zdravnika. Včeraj smo že poročali o strašni ljubavni tragediji, ki se je odigrala v ne-kem zagrebškem hotelu in katere žrtev sta postala elektrotehnik Jurak in njegova ljubica Mica Novakova. Po od-kritju krvave tragedije je policija hotela predvsem dognati pravo identiteto Mi-cike Novakove. V pruavnem u rad u je vpisanih več sto zensk pod tem imenom. Redarstvo je ugfjtovilo, da je Novakova hči železničaria Stjepana Novaka, iiastanjenega na Vrbiku 68. Stjepan Novak in njegova soproga sta bila takoj zaslišana. Novak je izjavil, 8,8<\ Curili 10.95. —Zaročil se je Lonieniiki porocoSk *. Hrteti- ior Mitrović i zdčno Anči Kalinovo. Dftčakinn' narodnega poslanec in b. ministra g. đrui AlbCTtd Kramerja. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA Zjičetek ob 29. Cetrteik, Q. februarja: Zo,prtu. Petek, 10 fcbruarja: Ob 15. Sodnik Zal*m*»*ki. DijaSJta preds-tava pri zniianih ceuah. liven. Sobota, II. februarja: Nedeljski o-ddfh. premijera. PTemierski abomma. Ne<3elia. 12. februarja: Ob 15. pop. Pepelka. MladinsJca predstava. Izven. — Ob ?«>, ivt- ier NeJelji»ki oildih. l^ven. Ponedeljek, 13. februarja: Sodokk Zalamoki. Red U OPERA. Zaćetek ob pol 20. Cetrtek. 9. februarja: ZaljubHen v tri orafiže O t>s t ov anj e v Za^r el>u Pet«ik, 10. iebruarja: Zjnaffoviilla oceana. Red 11. Sobota, 11. februarja: Zadrto. Nenlelja, 12. februarja: Ob 15 .uri pot>. Grofica .Marica. Ljudska piedstava pri n»ižun:h vt- nah. liven. P^cvnedeljek. 13. februarja: Zaiprio. »Zmasovalka oceana^ >e Ura v e vr^il svoje delo vestno in hi trn. Obigravali pa so se tuđi prizori, ki i i ti \t diskretnosti nočemo opisati. Po Ljubljani pa je zavladal kmalu Po 1. iebruarju med n: jemniki obup, a tuđi upornih duh. So namreč slučaji, ko so hiini gospodaru ihJ-pc.vedali stano\anja vsem strankam brez navedbe kakega tehtnesra razloga. Sredi mesta ie bilo odpovedano 3») stra;1' :'tti, nekie vsem strankam od stanovanja \ sleti, tja do podstrešnega. Na Dunarski t-'sti je najveć stanovanjskih odpovedi, pa tuđi po drugih ulicah, v središču so odpovedi Številne. Mani odpovedi je na periteriii mc-sta. Na Dunaiski cesti je Gospodarska /veza odpovedala v nekdan'etn Bavar>kctn dvoru vsem strankam. Do včerai opoldne je bilo pri okrajncin soćišču podanih 1153 odpovedi za maj. Koliko ie v resnici vseh odpovedi, še ni točno dognano, pać pa lahko z ozirom na razne okolnosti sklepamo, da obstota za 1. maj še več odpovedi. Prvič je* znano, da so b:la za 1. maj t. 1. glasom pravomoćnih sm!h že likvidiranega stanovaniskega sadila odpovedana stanovania .^50 strankain. Kakor nam zatrjujejo pornavalci raziner, pa >e bilo okoli 1000 naiemnikov stanovanje i>d-povedano privatnim potom tako. da zna^a število stanovanjskih odpovedi za 1. maj okoli 2400. Naravno js, da so stanovanjski najemniki zelo vznemlrjeni, toda računiti je treba tuđi, da bo većina naiemnikov do 1. maja naS'a stanovanje in da narbrž ne priđe do većjih konfliktov in incidentov. Različni so motivi, ki so vodili hišne ptv-st^tnike k odpovedim. Nekateri potrehu-iejo stano\'an]a za svoie rodbinske1 č!anc. Njih odpovedi so pač utemeljene. Drugi nj-meravajo oddati stanovanju inirnej?im in znanim strankam, oziroma prijaielicni. tretii nameravajo v pHtličjih in na prometnih ulicah se nahajajo^* stanovanja spre-rreniti v lokale, če-trti pa so odpovedali stanovanja iz zgoli Spekulativnih ozirm. V slednjem slučaju bo pac treba primerne intervencije od strani oblasti. Med vpokojenci, siro-tami. Invatldi iti vdovami je nastalo veliko razburienje, kajti oni bodo najbolj prizadeti, ker ne bt>do rrojjli zmagovati povišanih naiemnin radi svojih skromnih dohodkov. So na tuđi so-cialno čuteči gospodarji, ki vpoStevajo njih gmotni položaj ter jim nišo odpovedali. KDOR OGLAŠUJE, ~~ TA NAPREDUJE! Stev. 33 •SLOVENSKI NAROD* dne 9. februarja 1928. Strtn 3. Dnevne vesti. — Češko - slovačko odlikovanje. Prezi- dent Masarj'k je odlikoval z redom Belega leva III. razreda zastopnika prosvetnega ministra dr. Dragoljuba J a n i i ć a, z redom Belega leva IV. stopnje šefa kabineta prosvetnega ministrstva Mihajla Marče-t i ć a in bivšega jugoslovenskega konzula v Bratislavi Grgura B e r i t a, z redom Belega leva V. stopnje pa kopališkega zdravnika v Crikvenici dr. Ivana Sobo 1 a- — Odlikovani poslaoci in ministri. Povodom sprejema novega davčnega zakona v Narodni skupščini je kralj odlikoval več poslancev. Med drugimi sta bila odlikovana z redom Belega Orla IV. razreda na-n.estnik finančnega ministra in trgovinski rrinister dr. Mehmed Spaho in poslanec Jugosloven. kluba Vladimir P u š e n j a k. — Odlikovani Šolski nadzornik!. Kralj je podpisal ukaz o odlikcrvanju sledečih šolskih nadzornikov: Valentin Pulko, sr, sol. nadzornik v Gornjem gradu; Miroslav P r e t n e r, sr. sol. nadzornik v Ljubljani, in Hinko Schell, oblastni Sol. nadzornik v pokoju, v Konjicali. — Odlikovanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan nov ukaz o odliko-v?nju mnogih učiteljev in upraviteljev Šol. sreskih ter oblastnih šolskih nadzornikov z redom Sv. Save V. stopnje. — Proslava 2upančičeve 50!etnice v Sarajevu. Slovenski klub v Sarajevu priredi v sofooto 11. t. m proslavo 5O!etnice pes-rika Ototia ŽupančiČa. Na programu je predavanje prof. F. Poljanca o 2upan-čiču, dalje recitacije Zupančičevih posmi in petje. — Iz sodne službe. Za državnejm pravd-nika v Ljubljani ie imenovan namestnik dTŽavnega pravdnika dr. Leopold Mastnak. — Iz državne službe. V visio skupino so pomaknjeni višji davčni upravitelji pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani .losip Sfiligoi, viš. davčni upravitelj v Mariboru Anton š t e p ic , vi5. davčni upravitelj davčnega okr. oblastva v Ljubljani Jakob Drol, viŠji davč. uprav, v Ptn->u Martin Sorman, viš. davč. uprav, v Oimožu Martin Koje in viš. davčni upravitelj davč. urada Ljubljana - okolica Igna-ci] Perhavc; za višja davčna upravitelja sta imenovana davčna upravitelja Ferdo P r e Io g v Murski Soboti in Jožef P e r n e v Ljutomeru. — Vojvoda Stepanović težko bolan. Zdravstveno stanje vojvode Stepanovića se je zadnje dni tako poslabšalo, da starček sploh ne zapusti postelje. Prebolel je gripo, zdai je pa dofoil silno mrzlico in temperatura neprestano narašča. — Vizum med Češkoslovaško ta Jugo-slavijo bo odpravlien. V torek se je vršila pod predsedstvom posl. dr. Uhlifa seja če-škoslovaške skupine za medparlamentanio unijo Češkoslovaške in Jugoslavije, katere se je udeležil tuđi naš poslanik Brajiko Lazarević. RazpravljaJo se je o poedinih točkah gospodarske resolucije, ki ie bila sprejeta na nedavni konferenci v Pragi In ki bo služila za podlago prihodnje konfe-rtJice parlamentarcev obeh držav v Beogradu. Poslanik Pik je poročal o češkoslo-vrškem uvozu v Jugoslavije zlasti o uvozu plzenskega piva. Senator Panek ie poročal o uvozu jiigoslovenskega tobaka na Ceško-slovaško in ugotovil, da je češkoslovaška tebačna režija doslej kupila vsako množino tabaka, ki ga je ponucIT??i Jugoslavija. Senator Stržii je govoTil o veterinarski konvenciji Kar se tiče odprave vizuma med obe-n;a državama, sta poslanik Lazarević in posl. dr. Uh-IiF izjavila, da bo vizum odpravlien avtomatičnim potom in sicer v nai-kraišem času. Poslanec dr. Kralik je poročal o pripravan za novo trgovinsko pogodbo, pri kateri pojde v prvi vrsti za to, da se prepreci tuje posredovanje med tržišči obeh držav. Predsednik dr. Uhlif je preči-ial. spomenico češkoslovaške skupine, naslovljeno na predsedstvo iucoslovenske Narodne sktrpščine, v kateri se govori o pripravah za beograjsko konferenco. Spomenica je bila soglasno sprejeta in odpo-slana. Danes ab 11. dopoldne so imeli če-Sfcoslovaški parlamentarci drugo sejo. — Spomenik češkoslovašklm vojakom v Jugoslaviji. Letos bodo postavljeni na raznih bojiščih v tujini spomeniki padlim če-Skoslovenskim bojevnikom. Tak spomenik postavilo tuđi vrh Cera v Srbiji, kamor Dreneso kosti padlih Čehoslovakov na srb-skih bojiščih v skupno grobnico. — Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 15. do 21. ianuarja 14 slučatcv tifuznih bolezni, 69 .tkrlatinke, 21 ošpic. 16 davice. I šena. 1 krčevite odrevenelosti in 1 nalezliivega vretja možzanov. — Razpisani službi. Na dešk; osnovni Soli v Ptuju se razpisuje mesto učitelja v stalno namestitev. Prošnje je treba vložiti do 29. t. m. — Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Planino pri Sevnici. Prošnje je treba vložiti najfcasneie do 1. marca. — Razpis ustanove. Veliki župan ljub-l>anske oblasti razpisuje ustanovo pokojne Gabrijele Rehnove, posestnice v Crikveni-ci. Obresti ustanovne glavnice za leto 1927. se podele Štirim ubožnim osebam, rojenim na Kranjskem, vsaki po 497.50 Din. Prošnje naj se vlože v enem mesecu po objavi raz-pisa na veliko županstvo. — Za mrtve proulaženl. Okrožno sodišce v Mariboru je uvedlo postopanie, da se probaše za mrtve sledeči pocrešanci: po-sestnik v Odrancih Stefan Smolko. posest-nikov sin v Mezgovcih Jožef Vilčnik, posestnikov sin Franc Pogledič v Pretrežu, poliedelčev sin v Ropoči Janez Sadel, polje-delčev sfn v Ropoči Leopold Sadel posest-nikov sin v Vanči vaši Karei Sinic, polest-nikov sin v Filovcih Martin Berden, po-sestnik v Borovcih Franc Obran, posesrnik v Branoslavdh Jožef Lah, posestnikov sin v Crešnovcih Franc Bračko, posestnik v Skrbljah Matevž Gorišek, posestnik v Sla- večih Alajos Kopoša, posestnik v Staten-bergu Ivan Matjašič, poljedelec v ŠČavnici Franc Mlasko, posestnik v Dol. Lakošu Mi-hael Žardin, posestnik v Farni vaši Anton Stervic. posestnik v Narapljah Janez Cer-menšek, posestnikov sin v Verž^hi Anton Sersen, posestnik v Cepincil; '-ni Fujs, posestnik v Tešanovcih Jan«. ;i^ar ter Andrej Kavaš iz Odrancev \alentin Pušnik iz Slovenie vast. Vsi - .1 začet- kem vojne na bojišče in se nL^ . mili. — Redukcija državnih nameščencev. Ta strah visi kakr.r Damokleiev meč že več let nad glav;;n poštnih uslužbencev. Ka-kor se čuje, b ; poštni ravnatelj v krat-kem vozvaT] \ ..msrad, da se določi.k) na-meščenci, kateri :majo biti reducirani. Gospod ravnatelj ne bo mogel o redukciji ni-česar slisati. ko vendar ponovno prosi za povećanje števila svojih uslužbencev. V Sloveniji je manj poštnih nameščen-cev, kakor sistemiziranih mesu torej je redukcija nemogoča. Pač pa se bo redukcija lahko izvršila v Srbiji. Beograiska direkcija irna 50 odstotkov preveč uslužbencev. V Beogradu ie baje nastavljenih približno 300 dijakov pri pošti za dnevničaric. Neka pošta ima 2 služiteliski mesti sistemizirarri. a irna 17 s 1 u ž i t e 1 j c v. Srbski poštni urad s 3000 enotami na mesec ima najmanj tri uradnike, to delo izvršuje v Sloveniji vtslno en sam uradnik. Odvi&io osobje na Srbskem ne dela nič, a prvi dan v mesecu priđe vendar po plačo. Ob volitvah pa opraviio ti psevdnpoštarji svoje dolžnosti v prid svojih pokroviteljev. Kam iadramo?! — Popravek. Včeraj priobčena pesem ^Veliki ženic ;e bila zalomliena, kar kvari njen smisel. Zadnja dva odstavka spadata v Četrto kitico za četrto vrsto, ki se glasi: »vodi Te v domove, polne žitja mraka«. — Magsi - ieva zabela. Maggi - jeva zabela za juhe je najpripravnejše sredstvo za izboljšanje slabih jun, omak in prikuh. Z njo pridobijo jedila z majhnim dodatkom takoj najpopolnejSi in najizbomejši okus. Vsled tegQ uporabljajte zabelo varčno, zra-ven pokusi te večkrat ter tako preprečite, da bi se okus zabele ne bi Čutil preizrazito. — MAOGI - jeva zabela je primerna tud! za razmnoževanje iuh. Razrcdčite v tem slučaju prele juho s kropom in dodajte po-lagoma toliko Magsi - jeve zabele, da dosežete zaželjeni prijeten okus. — Masci - Jeve kocke za govejo juho. Će razstopite Maggi-jevo kocko za govejo juho v Yk litra vrele vode, dobite v trenutku izvrstno govejo juho, ki jo lahko uporabljate: kot okrepčevalno juho z iaj-cem ali brez jajca, za vkuhanje s zdrobom, rižem, testenino, za kuhanje zelenjave, fi-žola, graha, za pripravljenje omak, hladc-tin. ragiijev itd. Iz Ljubljane —Ij Častni večer ie. Franje Tavcarjeve. Proslava 60-letnice zaslužne voditeljice našega ženstva ge. Franje Tavcarjeve se ie zaključila snoči s častnim večerom v Ka-zini, ki je pokazal, kako ic priljubljena med narni in kako velike so njene zasluge na humanitamem in kulturnem polju. V podrobnosti impozantnega slavia se ne borno spušcali, pač pa lahko mirno rečemo, da slovenska zemlja še ni rodila žene, ki bi imela toliko iskrenih Čestilcev in za katero bi utripalo toliko hvaležnih src. Jubilantka pa tuđi v polni meri zasluži, da se ji je ju-goslovenska javnost vsaj malo oddolžila za njene neprecenljive zasluge na vseh po-ljih družabnega življenja in da ie tuđi inozemstvo ocenilo njeno delo. — Seznam za 1. maj 1928 odnovodanih sianoranj Seinam za 1. maj 1928 odpoveda-nih btauovanj je z imeni hišnib gospodarjav in z navedbo stanr van.skih prostorov nabit ua uipgistratni de«?ki uada'je v I. nađstrop-ju hi^e št. 2 Mes»n« »lg (pred pišamo tajai-ka Heriberta Svetla) Mrankam je s \*m da na mclnost. da se za eno ali drugo 'Kiprvp-danit slanovanj pcbrJgajo in s hisnimi !* ctri'ki tiiHEtvorr f;'e<1e najema. Pripominja-mo. da mestna cbčina odpovedanib strank s 1. majora 1928 up bo mogla spraviti pod strehr» in je vsled tegji potrebno, da se stranka same pobngajo, aa dobe potrebno stanovanje na ravnokar navedeni način. —lf Davčna administracija v Ljubljani je izvršila delni odpis zemljiškega davka s prebitki vsem onim barianskim posestni-kem, katerim ie slana v mesecu maju 19^7 poškodovala poljske kulture. Izkaz o odpisu je na vpogled v mestnem gospodarskem un-du. soba St. 13, med odičainimi uradni-mi urami od 10. do 25. februar ja 1928. yeč je razvidno \z razglasa, ki je nablf na deski Ijubljanskega mestnega magistrata. —lj Evfdenca psov v Ljubljani. V letu 1927. je izdal mestni magistrat ljubljanskim lastnikom psov 1176 pasjih znamk (a Din 100.—) in 84 duplikatov pasjih zr.arrrk (k Din 10.—). Plačila pasje takse je bilo v preteklem letu oproščenih 206 lastnikov psov - čuvajev tako, da je bjlo koncem leta 1927. v mestnem katastru ljui)-Ijanskem vpisanih 1466 ljubljanskih psov. Lastnike in rejnike psov v Ljubljani, kateri za leto 1928. 5e nišo prijavili mestnemu magistratu svojih psov, opo^anarno, da to stere nemudoma. Vse pse — tuđi pse -Čuvaje — ie prijavi-ti ustno v magistrani sobi Št. 41, Mestni trg $t. 2, II. nadsfropje, kjer se obenem dobe pasje znamke za leto 1928. —lj Stanovanjska borza. Na hodniku pred rotovžem, kjer je nabita velika objavna deskat je postalo zadne dni zelo živahno. Zbirajo se jjostHMiinje in možje ter obupno prebirajo naslove odpovedanih stanovanj. Bero in bero. Pri tem se čujeio oštri rzrazi, ki kažejo silno razburjenje in obupanost stsnovanjskih najemnikov, kateriin je bilo odpovedajio. Na objavni deski je bilo do danes zjutraj objavljenih približno 300 stanovanj, ki so na razpolago. PriĆel se je pravcati lov za stanovanji hi vsak hiti, da si čim prej zasifura za 1. maj novo stanovanje. Mestni magistrat bo objavil še na-daljna odpovedaoa stanovanja, čim nh v seznamu prejme od okrajnega sodiJča. —Ij Jafealna Šoia Kola jataačev in vozačev v Ljubljani Ker se k posrečHo dobiti na razpolago večje ste vilo konj iii je tuđi Kolo samo nabavi!;- \ zadnjem času več prvovrstnlh jahalnil: .:.;, se opozara*. vsi irteresenti, zlasti i>;- ^i so bili p■-. , a-tli pomanjkanja koii* žal odbiti, ci; .-."-rejo jahati vsak delavnik od pol 4. cv , 7. ure po pol dne v jahalnici ob Bleiweist>\: cesti Poučuje se s.trokovnja§ko začetnike, kakor tuđi boljše jahače v oddelkih in v skakanju čez prirodne zapreke, tako dame, kiikor tuđi gospode. Z lepim pomladanskim vremenom se bo pričelo z jahaniem v teren - okolico Ljubljane; keT je pa pri tem potzkustvu vedrio več interesentov kakor konj na razpolago. se bodo iemali v ozir v prvi vrsti oni jahači, ki so obiskova!! ia-hslno solo v jahalnici. Poslužite se torej vsi te redke prilike in gojite ta najlepši viteški Šport. Cene znaSajo za začetnike na lonži (pol ure) 15 Din inkluzivno učitelja jahanja, sicer pa jahalna ura za osebo 20 Din. Prijave se sprejemajo med jahalno šalo v jahalnici. Vsem, ki se zanimavo za jahalni šport, ie vstop v jahalnico med rx)tikom tuđi kot sledalcem dovoljen. —Ij Cortina d* Ampezzo. Pod pisan a akademska društva pozivalo svoje Članstvo in vse zainteresirane akademike, da se udele-že meddruštvenefca članskes:a sestanka, ki se bo VTŠil dne 10. t. m. (petek) ob 20. uri v Jadranovi čitalnici. E>nevni red: CoTtina d* Ampezzo? J. n. a. d. Jadran, I. a. d. Tri-slav, R. s. k. Slovenski Jug. —lj StreJskl klub »Griček« \c Jaro val v spomin njegovega podpredsednika £. Ivana Jakopiča Društvu Skrb za mladrno v Ljubljani Din 200.—. Iskrena hvala! _lj $ent]akobska knjižnica v Ljubljani, Stari trs 11, je iz-posodila ianuarja 1928 na 4131 strank 13.419 knjig. Knjižnica posluge vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer in iz-posoia slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, franeoske, italijan-ske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig — slovensko - srbohrvatski in nem-ški sta iz§la kompletna in se dobHa vsak zase. Imenike nai vsak obiskovalec kupi, da si napiše številke knjig doma, da mu ni treba predolgo Čakati v knjižnid. I31n —Ij Konkurz. (Natečaj) bo otvorjen v soboto dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Ka-zini ob priliki II. obrtnlšJkega plesa za naj-Itp5o masko in kraljico cvetiic, ki prejmeta kiasno darilo. Opozarjamo interesente, da ne zamude ugodne pTilike. 132n —!i IzgiAljene te najdeoe stvari Glasom poročila policijske drrekdje so ra^ne stranke v času od 16. do 31. ianuarja t, 1. izgubile 14 različnih predmetov. Izgublje-nega je bilo razmeroma malo d^narja, samo 950 Din, dočim je običajno, da stranke igubljajo v polmesečnih period ah po več tisoč Din. Ker je pred-pustno raianie, je naravno, da izgube dame na plesih dragoce-nosti in zlatnino. To je jasno tuđi iz go-renjega poročila, ki navaja, da je bil izgubljen zlat uhan t dvetna briliarttoma v vrednosti 5000 Din, dalje dragocena 2lata igla in druge dragocenosti. Naklenih je bilo v istem Času 25 raznih predmetov. Za-n:mivo je, da se je javi! na policiji pošten najditelj, ki je izročil oddelku za naidene predmete bankovec za. 1000 Din. —lj Vreme. Dan&3 zjutraj je zopet pritis-kal občuten mraz. Po krasni mesečni noJi je ležala zjutraj nad mestom zopet gosta me-gla. Od 5. t. m. je nastopila polna luna in od tega dne so res lepe in jasne noči. Đanes cb 7. zjutraj je kazal barometer 777, tenno-meter 5.5 C pod ničlo, opoldne barometer 776, termometer v senci 0 C, a na solneu že 4 C nad ničlo. —lj Drobii policijske krosike. Policija je danes zjutraj prijela đve elegantni demi-mondki. Drugih aretacij od vferaj popoldne ni bilo. Prijavljeni sta dve manjSi tatvini, dalje slučaj zamenjave klobuka, 2 pasja kon-tumaca in 3 vozniki radi prestopkov cest-nopolicijskega reda. Nočno življenje je kljub predpustu zelo mirno. Pravijo, da tiči vzrok v tem, ker je po pomoći uveden oblastni davek zn obisk javni hlokalov. —lj Male tatrine. DelavČevi ženi Franji Orel v Spodnji šiSki je tat odnesel za 325 Din raznega moŠkega in ienskega perila, ki se je suiilo na dvorišnu. Tatovi zadnji čas prav radi segajo po perilu. Nekemu po-stopaEu diše klobase branjevke Marije Kovač, ki ima svojo barako na Vilharjevi cesti aadaj za kurilnico glavnega kolodvora. Cee noč je spravljala branjevka klobase in slanino v tako zvano slepo okno. Svedrovec je od zunaj okno odpiral ter vselej odnesel nekaj komad ov, tako da ni takoj branjevka tatvine zapazila. Zadnje dneve je tat odnesel 10 velikih kranjskih klobas. čudno je, da se tat ni dotaknil pa prici rane slanine. —lj Zamenjan klobuk. Cevljarskemu mojstru Mihi Peternelu na Žabjekn je nekdo v goetilni pri ^Sod^ku< zamenjal nov, 350 Din vreden klobuk. Poštenjak naj ga prinese uazaj v omenjeno gostilno, drugafe priđe policija ponj. — Krlstoiič - Bučar: Blaže, otroike oblcke! dT Iz Celja —c Utootienca so nalll v Savlnji v blizini kamnoloma na Folulah. Bil ie to 271et-ni ddavec Alojzij Cater tz Pečovnika. Do-nincva se, da se je Cater ponoći vračal vi-njen domov in zašel v vodo. Nesreća se Je morala zgoditi v sredo ob po? 3. uri zjutraj, ker ie takrat Čaterju obstala žeptia ura. Trunio so spravili na okoMško pokopali Sce. —c Sokolsko đrnSrvo v Cefln priredi za svoje člane v petek 10. februtria ob 20. vri v pritlfčju trgovske sole predavanje o spolnih bolesnih s skipotičnlml slikaml. Prtdava zdravnik z» dr. rischer. 80 ur pribit na deski ** Tuđi Češkoslovaška je dobila svojega iakirja. — V kratkem nastopi v Pragi in se da pribiti na desko, na kateri bo visci 80 ur. * Blizu Prage ima vilo če§ki fakir Ja-rolim Zenkl, ki vzbuju zadnje čaše s svojimi fakirskimi nastopi splosno pozornost. Zenkl je sin ugledne čežke rodbine. Več let se je muJil v Turčiji in Egiptu, kjer je mnogo občeval s fakir.u in derviši. Pozneje je potoval pod imenom Joe Framoz po Balkanu in Sred- \ nji Evropi, kjer je nastopal z velikim uspehom kot fakir. V zgodnji mladosti je bila edina njesrova želja listati zdravnik. To se mu sicer ni posrećilo, toda -iimanje za zdravniško vedo mu je (»-■ n tako je začel eksperimeiui-raii mi-m telesom in sicer vedno pod ^ > zdravniško kontrolo. Zenkl je vuci katolrčan in zato se je vedno odloćno protivil misli, da bi se dal pribiti na križ. Njegovi prijatelji so mu prigovarjali. naj se da pri prvem na-stopu v Pragi pribiti na križ, toda Zenkf je to zahtevo odločno odklonil ćeš» da noče profanirati Kristusovega križanja. Prvi njegov nastop v Pragi je že zdaj predmet splošne pozornosti. Zenkl se bo dal pribiti na desko za roke in noge in ostane tako viseti 80 ur. To Lx> fakirsk: rekord, kaj ti doslej še noben fakir . S tako dolgo pribit na križ. Z nekim i. \ inarjeui je stavil za 10.000 Kć. da se da pribiti na desko pod strogo kontrolo zdravnikov in občinsiva. Zenkl se razlikuje od drugih iakiriev tuđi s tem, da ne dela iz svoje fakirske umetnosti trgovske tajne, marveč da sam razloži in pokaže gledalcein, kako se delajo razni krvavi ciideži. Na de-sko se je dal pribiti že 30-krat in sicer vedno ob asistenci zdravniko\. Profesor !>raške klinike dr. Znojemski je priso-stvoval njegovim fakirskim produkcijam in mu izdal potrdilo. da ne grc /a no-bene sleparskc mahinacije. Kot rečeno, nastopi Zenkl v kratkem \ I^ragi. kjer se bo dal javno pribiti na desko in ostane na nji viseti nepretrgoma S0 ur. Pri tem gre za fakirski rekord, kaiti tako dolgn doslej se noben fakir ni vzdržal na križu. Zenkl vabi praško občinstvo. da se na lastne oći prepriča, da ne gre za sle-parski trik. Novinarjem, ki so ix>stniii mlađega fakirja, je hotel Zenkl dokazati, da ja svoje telo tako streniral. da bolečin sploh ne Čuti. Dal jim je kladivo in dol je žebelj rekoć, naj mu pri bi je jo ruko iia i nizo. Novinarji so se veda ta krvni ški ix>sel odklonili. na kar je ix>klical Zenkl svojega poirh>čnika. ki inu ie mirno žabi! žebcli v dlan. Ko je Zenkl čez nekaj časa rmtegni /ebelj iz roke. je ime! na obeh straneh roke rane. tkazala. Ćez dva dni o ranah ni bitf več duha ne sluha. Hipnotizrrajoča slika Na Sedmograskem se je nedavno pripetil zagoneten okultistični slučaj, o katerem poroča neki psihijater med drugim: K meni je prišla pacijentku. ki nw je vsa razbujena potožila, da je imela prejšnji ve^er preden je legla spat skrai-no neprijetne obeutke. Nekaj yo je težilo in dušilo, obenem se jo je ptil spanec. Zdravnik je nato damo posetil na nj&nem stanovanju, kjer je opazil. du visi na nasprotni strani slika nekega hali jana iz 15. stoletja. Zdelo se inu je. da je slika v zvezi z nenavadnim pojavom in napravi-l je zanrmiv poizkus. Pozval je damo, naj srepo zre v oči beneškega plemenitasa na sliki. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Dama jt) pričela kinkati in dremati in je končuo zaspala. Zdravnik jo je skušal zdramiti. toda ves njegov trud je bil zaman. Se-gel je nato po moćnih sredstvih. da bi io obudil. 21aman! Dama se ni z'budiki. Zavedla se je sele po 36 urah. Zdravnik ni imel pogurna, da bi po-izkus še enkrat ponovil, kajti hit>«otizi-ranega človeka lahko zbudi iz hipnoze samo oseba, ki je povzrocila njegovo hipnotično stanje, torej v tem pri-meru — portretirani beneški plemenitas. Bestijalna žena Nedavno smo poročali. cL je na Semmeringu neka kmetica zapr!a svojega moža v hlev, ga privezala k ja si im in ga pustila stradati. Dala mu je Ie toliko hrane, da revež ni umri. Nesrečni mož, ki ga je policija našla v grozno zanemarjenem stanju, je bil tako pre-mražen in sestradan. da se je jedva gi-bal in so mu komaj resili življenje. Ksantipa je morala seveda v zapor. O sličnem nečuvenem nasilju pa po-ročajo te dni \l Asslinga na Tirolskom. Seljak Josip Cotriiier je pred tremi me-seci ne varao zbolel. Žena pa se ni zme-nila zanj, ni poslala po zdravnika in je moža pustila stradati. Zadnje tri tedne mu sploh ni dajala jesti in mož je pred dnevi umri. Zdravniski ogled je ugotovil, da je umri od lakote. Orožniki so bestijalno ženo zaprlf. Knez Jusupov proti Kerenskemu Ruski emigranti izdaja jo v Parizu dnevnik »Dni«, ki ga urejujc bivši ruski ministrski predsednik F. Kerenski. Nedavno je izšel v tem Kstu đanek, ki je zek> kompromitpral morilca znanegu in-timnega priiatelja zadnje ruske vladarske rodbine Rasputina kneza Jusupova. V članku se govori o nemoralnem življenju kneza Jusupova, o njegovem izgonu iz Francije in o korrkurzu modne-ga salona »Irfe«, ki ga je ustanovit bivši ruski knez. Kmahi se je pa izkazalo, da so vse te trditve zlagane. Knez Jusirpov je vložil proti Kerenskemu tožbo radi žaljenja časti. Josupov ni samo odličen reprezentant stare ruske aristokracije in sorodnik bivše carske rodbine, niar-več tuđi eden najvecjih niskih bogata-šev. In zdaj je postal ta politik, v čigar palači je bil umorjen zloglasni Rasputin, ziiova predmet splošne pozornosti. V pogovoru s franeoskimi novinarji je Jusupov izjavit, da iz Francije sploh ni bil izgnan in da tvrdka »Irfe« ni napove-dala konkursa« marveč se je zadnje čaše še znatno razširila. Zato hoče sod-nhn potom prisiliti Kerenskega, da mu da zadoičenjc. Jusupov pravi, da se zek> nerad zateka k sodHču, toda na- pad v emigrantskom listu je bil uko prozoren, da mora na stopiti \ obramb* svoje časti. Nazadovanje porodov na Dunaju S^>lošni po vojni \eieintr^tni pojav j« nazadovanje porodo\-. To so že pred leti ugotovili v Parizu, zadnja leta pa na-zaduje.io porodi tuđi v lierlinu in na Dunaju. Te dni je imela na Dunaiu /l>o-ro\anje Liga za člove&ke iiravice, ki je razpruvljala o paragrafu 144. ki je bil baš \ zadnjem času nekoliko spreme-njen in i>rikrojen splo-snim socijahiiin razmeram. Na zborovanju se je povdar-iak>, da zakon sicer odgovana ljudskim potrebam in da sodnrkom ruilaga, da p<>-stopaK) izredno milo in obzirno, toda na drugi strani je postalo akutno vprašanie nazadovanja porodov. Kakor druga mc-sta, tako je tuđi Dunaj doletela perijoda nazadovanja porodov. Leta 1910. je bilo na Dunaju 50.000 porodov, leta 1925. je njih števik> padlo na 26.000. leta 193h. na 23.000 in lani ćelo na 20.000, dočim je istega leta umrlo 26.000 oseb. Profesor Tandler ie izjavi), »Papadi-mitrakoptilos,. je odgovorit Grk. Srodnik je takoj uvide!, da je naletel slalx). Ali me ne razumete?« je vprašal. »Vaše ime bi rad vedel.« Konstantin P;i-padimitrakopuloN,« je zopet nedolžno pripomnil (irk. Sočutno ga je pogleda! sodnik. čemu si raje ne izberete krai-Segra knena, n. pr. Brown ali Smith. S tem strasnim imenom ne postanete ni-koli milijonar v Ameriki.^ Toda (irk je vztrajal pri svojem. »Pravijo mi sicer Papas, toda pišem se pa Papadimitra-kopuios. divini že deset let v Anitriki in doslej sem se s svojim imenom vedno pošteno preživi jal. Raje resiffniram na vse meščanske pravice, kot da bi moral spremeniti svoje ime.« In Grk je zma-gal. Sodnik je uvide!, da je njegovo prizadevanje brezuspešno iti lakonično je izjavil: »Torej, dragi Papadimitra-kopulos, vi ste ameriški državijan« in rmi je dal tozadevno potrdilo. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 9. februarja 1928. Stev 33 'Meurice Renard — Atberi Jean: Skrivnostni mrliči Roman. Prav za prav bi moral biti zadovoljen. Čudovita tvornica v Saint-De-nisu izdeluje imenitna umetna trupla in jih redno dobavlja anatomom. Medicina in kirurgija bi že ne mogli delovati brez radiopiastike, ki tako čudovito iz-popolnjuje radiogratijo. In tuđi veri je ustreženo. r-Oa, pomisliti je treba, kako drago sem piačal vse te dobrine neba .. Oh, dragi gospod, doslej vam še ni sem omenil prećutih noči. strahotnih misli, mučne dolžnosti in strašnih dvomov, ki ini teže 4ušo... Hotel sem vam samo navesti vsa dejstva groznega dogodka in nič več. Tako boste lahko nepristran-sko presojali moje delo, čim me pose-tite. Nestrpno vas pričakujem in prosim, da mi storite to uslugo. Ne. danes vam nočem pisati nič drugega. Sicer pa itak dvomim, da bi mogel napisati to, kar mislim. Saj vam ne morem opisati strašnih muk, dvomov in domnev, ki me preganjajo noč in dan. Bog daj, da bi se do vašega prihoda pomiril. Če se pa ne pomirim, bi rad, da me pomirite vi, edini moj zaupnik, s katerirn lahko govorim kakor s samim seboj. Ali veste da sam s seboj ne morem več govoriti brez groze in neza-iipanja? Ali. Pridite čim prej! Tako sem osamljen. In tuđi mene je groza. Na skorajšnje svidenje! James Burlingham. VI. Erik si je brisal potno čelo in sto-pal po debeli preprogi kakor po žame-tasti livadi. Bil je v Burlinghamovi palači, kjer so ga stene in mračni hodniki prijazno pozdravljali. Ni mu bilo treba čakati. Takoj so se odprla pred njim vrata Burlingha-movega kabineta. Sir James Burlingham mu je stopil z razprostrtimi rokami naproti. — Ste se srečno vrnili? — je vpra-šal filantrop. — Ste imeli prijetno vožnjo? — Imenitno. Vrnila sva se včeraj. Moja prva pot je bila k vam, gospod. Razcn svojega očeta nisem videl še nikogar. — I\) je zelo lepo od vas. Pričako-val sem vas kakor je bilo dogovorieno. Toda kako se počuti-----------vaša ne- vesta? — še vedno je slabotna. Vožnja X> je zelo izmučila. Polagoma se popravlja. — Srečen bi bil. če bi se mogel na lastne oči prepričati o njenem zdrav-ju. Eh moja glava! Skoraj bi bil pozabil. Saj lahko obedujeta danes pri meni. Veija? Ostanite kar tu. moj šofer pojde pa po gospo Cirugue. Kako mislite? — rivala gospod. Toda vožnja je Chariotto zelo utrudila in bojim se ... Potreben ji je mir. Zdaj je zelo občutlji-va. Vsaka malenkost jo spravi iz ravno-težja. Vedno. kadar grem z doma ima solzne oči. Sama sploh nerada ostane. Vedno ji moram povedati. kam grem. Će ne gre z menoj, je pa v mislih po- vsod pri meni. In da io vidite, kadar se vrnem, bi mislili, da sem od mrtvih vstal. tako je vesela. — Srečni stel — Ne vem gospod. Kajti spomin na drugega še vedno vzbuja v nji grozo... In to mi je mučno, kakor mi je mučna žalna obleka, klobuk s crnim pajčola-nom in ime. katero še vedno nosi... Včasi komaj zaprem za seboj vrata, pa že prihiti za menoj... Kar na lepem jo obiđe groza in za vse na svetu bi ne ostala sama. Ali res išče mene? Ne, ne! Beži samo od spominov! Sir James ga je nenado-ma prekinil, rekoč: — Ne hodite v Samt-Denis k svoji sestri. Tja bi odpotovali sami. In Če me hoćete ubogati, vam svetujem, da odpo-tujete s Chariotto kam daleč od tod in sicer še danes ali jutri, skratka, čim prej. Erik se je začuđeno ozrl na sira Ja-mesa. Iz oči mu je odsevala groza. Anglež in Erik sta se nekaj Časa molče gledala. In še nikoli ni odsevalo z jasnega obličja sira Jamesa toliko ne-odločnosti. Slednjič je nadaljeval: — Če bi vedel. da bo tako. bi vas ne vabil v Pariz... Ne vprašujte me več ... Hotel sem vam reci... Cutil sem potrebo govoriti z vami in vam po-tožiti. kaksne misli mi roje po glavi. Pričakoval sem vas nestrpno. a zdaj, ko si gledava iz oči v oči, v trenutku, ko bi vam moral odkriti neko tajno, ki jo slutim ... sem ... Ne. to je samo fantazija ... Kmalu se snidete s Claudeom in takrat se odločhn... V vaših očeh bom čital odgovor na vprašanje, ki mi ta hip še ni jasno... In po tem. kar bom videl v njih. bom večno molčal ali pa spregovorim. — Claude priđe. Telefoniral mi je predvčerajšnjim in me prosil, da bi se sestala češ, da mora govoriti z menoj. Vedel sem. da se oglasite pri meni ob devetih zjutraj in zato sem mu rekel, naj priđe o pol desetih. Claude je vedno točen. Vsak čas mora biti tu. Svevjem vam. da si ga dobro ogledate. Sami boste lahko sodili o njem. Sam ne vem, kaj naj veriaTnem. Nekai časa sta si gledala iz oči v oči boječ se neke čudne skrivnosti. Bala sta se usodnega vprašanja in tuđi svojih misli ništa hotela izgovoriti. — Gospod. — je deial Erik z zamol-klim glasom, — rotim vas: spregovo-rite, preden priđe. Vaša razburjenost me skrbi Zdi se mi, kakor da me ho-čete izrociti neoboroženega tajnemu neprijatelju. Sir James pa je hodil po sobi sem in tja. Kar se je ustavil, prekrižal roke na hrbtu in se ozrl s plamtečimi ocrni na Erika, rekoč: — Ne, pomeniva se morda po nje-govem odhodu ... Prej vam ne morem povedati nič drugega nego ... Glejte. gospod Alban. Pred seboj imam. mi vsi imamo pred seboj — problem, ki se širi kakor brezno pred nami. Dve možnosti sta: vsak»a nam pojasni ta problem ena-ko zadovoljivo. Prva možnost se nana-ša na človeški razum. Druga me vzne-mirja, groza me je, če pomislim, da tuđi to ni izključeno. Zakaj? Ker spada razlaga med one, ki jih ne izgovorimo nekaznovano. Take domneve postanejo včasi sele po đoigih stoletjih nedvomne resnice. Toda spočetka se zgrozi pred njimi cek> tišti, ki si jih izmisli ali ki jih izgovori. >Odkrito priznam, da me je groza izgovoriti to rnisel. Kolebam med obema razlagama kakor da sem privezan k ogromni uri, ki šega od enega konca vsemirja do drugega. Ali razumete, da čutim omotico in da me nekaj duši. Nai-raje bi kričal od groze. — Toda, — je nadaljeval tiše in na-glašal vsako besedo, — teh dvomov mora biti konec. ZanaŠam se na vas. To je vse, kar vam morem zdaj povedati. Sicer sem pa že itak preveč raz-vnel vašo radovednost. Sedel je k svoji mizi in sklenil roke s tako silo, da so mu členki izstopili. Ozrl se je na križanega iz slonovine, ki je visel razpet na križu. Gledal ga je nepremično, kakor da hoče videti na svetu samo razpelo. Naenkrat je Erik zacul njegove besede: — Gospod, Gospod, kako si mogel to dovoliti? Videti sira Jamesa Burlinghama, kako se obraća k svojemu gospodu, je bil prizor, ki je nekaj pomenil v življenju moža. Erik se je nehote zgrozil nad tem prizorom. Kar so se odprla vrata in na pragu se je pojavil sluga. Ustavil se je pri vratih, rekoč: — Gospod Claude je tu. Erik se je zdrznil. Sir James se je hitro obvladal in odgovorili — Dobro, Bertrand. Prosite gospoda Claudea, naj trenutek počaka. Kadar pozvonhn. lahko priđe. Čim je shiga odšel in sta ostala sama sta se znova spogledala. Zdelo se je, da je ozračje elektrizi- rano. — Ste pripravljeni? — je vprašal filantrop. — Morate obvladati živce ... Claude ne sme opaziti vaše razburjeno-sti. Če bi pa čutili kako ... Erik ni hotel več siliti v filantropa, naj mu pove, kaj misli. Prikimal je z glavo v znak, da je pripravljen. — Dobro, — je dejal sir James. — Torej... naj vstopi. Pritisnil je na gumb in pognal kolo usode. Claude je vstopil. Bil je gladko obrit, zelo suh in bled. Čma o-bleka je kar visela na njem. Poteze na njegovem obrazu so bile stroge, skoraj grozne. Iz zenic mu je gledala noč. Zdelo se je, da stopa kakor v sanjah in da se je po-globil v strašno skrivnost mrtvaškega sprevoda. Sir James in Erik Alban sta ga sprejela neprisiljeno, vsak na svoj način. Vendar je pa Erik z napetim zanimanjem epazoval prišleca, kajti filan-opove besede so zbudile njegovo radovednost. Da odvrne Claudeovo pozornost od njega, ga ie sir James prilazno nagovoril: — Eh! Dragi sinko! Skoraj bi vas ne spoznah Obrili ste si brado, kakor vidim. Po moai se ravnate. Roduni^ke poteze so prišle še bolj do veljave. Čudovito ste podobni... svoji materi. Kajne, gospod Alban? — In pa, — je dejal Erik- brez za-drege, — zelo >i shujšal, prijatelj. In vendar mi Maxence ni nič pisala o tvojem zdravju. Kaj si bolan? — Nbem bolan, rivalu ... Nisem mislil... da te srečam tu... Ne bom te vpraševal, kaj je novega. Saj mi je že Maxence vse povedala. In obrnil se je naravnost na sira Jamesa: — Hotel sem vas videti gospod, da se pomeniva o zadevi podružnic. Londonska zadeva gre gladko od rok. Samo v Newyorku nam đelajo pregla-vice. Od trenutka, ko je prestopil Claude prag Burlinghamovega kabineta, se je čulo vedno glasnejše renčanie. Naenkrat je Erik Alban opazil, kako je zle-zla izpod naslanjača filantropova psića. UŠesa so ji stala pokonci, dlaka je bila naježena in oči so se ji srdito iskrile. Fly je bila do Claudovega prihoda tako mirna, da je s sirom Ja-mesom niti opazila ništa. Zdaj je r srdito renčala in se sukala okrog Claudea Ciruguea, ki se mu pa ni pribli-žala. Tako delajo vsi psi, kH se člove-ka boje. — Fly, Fly, kaj je to? — e zaklical sir James in porabil ugodno pri.iko. da se še bolj prepriča o .strašni domnevi. — Hitro nazaj pod naslanjač! Ne? Mar ne poznaš svojega starega prijatelja Claudea Ciruguea? Poberi se. mrcina neumna! Porinil jo je skozi vrata in se opra-vičil Claudcu, ki se z- ta prizor ni zmenil. — Nj, torej, zdaj se pa po:ne:iiino, — je dejal sir James. — Saj ni nič za-upnega, kajne? Gospod Alban naju ne bo motil. je-li? — Nikakor ne. Erik je scdel v ozad:u vzel novine in jih držal pred seboj, kakor da čita. V resnici je pa napeto opazo\al Claudea.______________ ____ Kjijige, brošure, časopise, vsa-kovrstne tiskovine za društva posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Preselitueno nnznanilo. - Komercijalno DanKo tU PODRUŽNICA LJUBLJANA. Afilacha banke Ceho-Slovaški Legiji V Pragi. se je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu št 5 V Najboljši premog CEBIN, LJUBLJANA, Wol* fova ulica 1/IL 130 Najlepsa drva CEBIN. LJUBLJANA Wolfo-v« ulica 1/IL 120 Zahvala. i - ■ - ■ Za vsestransko blagodejne dokaze toplega sočustvovania o priliki smrti naše nad vse ljubljene žene, matere, babice in prababice, gospe Marijane Medic roj. Klemen se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini cerkve sv. Jožefa in župni je sv. Petra ter gg. zdravniKom za naklonjenost v bolezni in za častno spremstvo pri pogrebu pokojnice. Enako se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasti, društev in organizacij, trgovskim tovanšem, kakor uslužbenstvu to-N/arne Medic-Zankl in Združenih Uljara za častno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna, najtoplejša zahvala. V Ljubljani, dne 9. februarja 1928. 232 Zalujoči ostal Danes svečana premijera ▼elefilma Triumt slavnih imen Sudermann, Murnau, O1 Brien, Gaynor. Danes samo 2 predstavi ob 4 in 9. — Predprodaja vstopnic od 10. pol 1. in od 3. naprej. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester za to veledelo posebno naštudiranc komade. — Naročite takoj vstopnice osebno ali telefonično v Telefon 2124 Elitnem Kinu Matica Lukal zn raftko in stanovanje z dvema sobama iščem v Rožni dolini. Vselitev 1 marca. — Ponudbe na upras vo «Slov. Naroda« pod «Suho st anov an j e/ 236». Ekonom z večletno prakso, zmožen slo* venskega in nemškega jezika ter veŠč vseh pisarmških del — išče službo v Ljubljani. — Po* nudbe pod «Ekonom,235» na upravo «Slov. Naroda*. Mlinar pošten in priden — se takoj sprejme na večje posestvo na Štajerskem. — Ponudbe pod *Mlmar/234» na upravo «Slov. Naroda». Več stavben h parcel od 580 do 600 m» v Stožicah pri Urbančku ob Dunajski ce* sti — naprodaj. — Informaci* je; Poljanska cesta 71 (Saksi* ds). 239 Trgovski pomoćnik vojaičine prost, star 25 let, iz« urjen v mešani stroki — išče shlŽbQ V večji trgovini na de» želi kot poslovodja. — Ponud* be pod «Sigurna moč 215» na upravo «Slov. Naroda*. Opremljeno sobo s 1. marcem — isce uradnica. Gre tuđi kot sostanovalka; po ; možnosti s hrano. — Ponudbe \ z navedbo cene na upravo lista j pod «Centrum mesta/229>. i Bolni na pijucih^ TiSoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjiso o moji novi U me t nos ti prehranile vanja, ki je ž-e marsikoga resila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro prema-ga. Noćno znojenje in kaselj prenehata, telesna teža se poveća ter po vseobćcm poapnenju skrajša bokzen Resni možje zdravniške vede poirjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim pre>e pričnete z mojim načinom prehra- n}evanja, tem boljše. : f Popolnoma zastonj dobite mok> knjigo, iz kat-ere boste čr- pali mnogo koristnega. Ker bo moj za- ložnik v cetem razposlal samo 10.000 iz vodo v zastonj zato pišite takoj. da boste tuđi Vi spre-:eti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: GEORG FULGNER, Berlin-Neukolln, Ringbahnstr. 24. Abt. 861. ^^^^M --------------------------------------------------" ! . Mm^s A-j Ksta- OtOD Christof. — V«i v Ljubljani Ureiuie: Josip Zanata- - * *""**><> "*—! F~ *-** " & ^*'0 ™ *"" "