774. štev. V Ljubljani, sreda dne 11. februarja 1914. Leto 111. semsesi —HBH ::: Posamezna štev. „Dnevaa stane 6 vin.; ravne toliko pesamezna številka „Bodeče Neže“. „I>AN" Izhaja vsaki dan zjutraj; tndl ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prh logo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „l)an“ s prilogo dostavljan na dom eelo-letno 20 Ks mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stene „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja as upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža‘‘. Posamezna ttev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „BcdeČe Neže11. It: Uredništvo in upravnižtvo: ?:i Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radlvoj Korene. ::: Last in tisk ^Učiteljske Tiskarne". Cenama stagnacija Leta 1908., po aneksiji Bosne in Hercegovine se jo pričelo Čutiti, da Je denarja vedno manj; jel se Je dražiti, obrestna mera je začela rasti in je dosegla višino 6%. To Je namreč bil oficijelen diskont avstro-ogrske banke, ki Je bil dostopen samo bankam in najboljšim protokoli-ranim trgovcem in še to le do neke določene meje; to so odločevali v centrali na Dunaju, oziroma cenzorji pri dotičnib filijalkah. Banke so se posluževale tega za reeskontira-nje svojih menic, ki so jih preje skontirale raznim trgovcem in manj-Sim denarnim zavodom; ti so pa morali za to plačevati Še višjo obrestno mero in pa provizijo. Ti manjši denarni zavodi pa in mali trgovci, so pa svojim klijentom zaračunavali zopet večje obresti in provizijo, tako, da Je zasebnik, kot prvotni posojilojemalec moral plačevati po 7%, kar Je pa z raznimi provizijami naraslo navadno na 8%-—9%, na Hrvaškem so plačevali celo po 12% do 15%. Za časa krize se je pa lahko še o sre-eovorilo, ako se Je denar sploh mero Tako visoko obrestno trozvezi in oa P*"!0 države» ki 80 v trozvezi in pa Portugalska, vse druge države cela Evropa, Da nižjo obrestno mero; državna renta pa Je bila naša najnižja, celo Turčija in Italija, ki ste se vojevali, ste imeli višje notirano kakor pa mi, to se pravi avstro-ogrska država. Ko Je bil denar že precej drag, to Je pred približno dvemi leti, Je kar nanagloma avstro-ogrska banka vstavila takozvani stavbeni kredit. Rekla Je, da nicnjic, ki izvirajo iz takih kupčij sploh ne bo več eskom-R,®;a*. Vsled tega so morale vsta-narluno ?e banke tak kredit to bena Jhw° fxdi,ca lc bi,a> da Je stav-stavbeno r,v.r ?.e a pe5atk Ker Je pa s Kih ob?Si 10 zYezanih toIiko dru-tudi vel i; l f° lahk0 ma,e ali Pa niiVarst' ^Mkor: ključavničarstvo, mizarstvo, slikarstvo, pleskarstvo. Kleparstvo itd., Je vse to trpelo In trpi še dandanes, ker ni dela. Posledica Je bila zopet, da Je vsled pomanjkanja dela začela pešati tudi velika industrija, ki je bila od 1. 1908. *e itak močno prizadeta, ker so po Orijentu pričeli bojkotirati naše proizvode, posebno sladkor in tkanine, ki so nas glavni izvoz. Naši diplomati so sicer mislili, da pomirijo Turke s tem, da Jim za Bosno in Hercegovi- imajo trgovino v Mali Aziji (ob obrežju, kjer so ravno najvažnejše točke) v rokah. Ker pa Je bila naša zunanja politika naperjena proti balkanski Vzvezi, v kateri so pa tudi Orkl, smo M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Zdaj se Je vrgel Pardajan na zaprta vrata, kakor prvi dan; a jedva da se mu Jih je posrečilo zmajati. Toda ta brezmočnost ga ni pomirila, marveč Je le še podžgala njegovo besnost. tak«2LSunoč ln ves dru8> dan Je delal biial n« /up*.kriČ£d tako divje in razni upal srtnS tako srdito, da si ječar m upal stop.t, v njegovo ječo. le ooklicalTucaf' ,kVS0 *a obvcsti,i. ifnfaknv In « br° oboroženih vojakov m se napotil v njihovem spremstvu k jetniku. »Oospod guverner hoče govoriti z vami!« je zaklical Ječar S vrata »Vendar že enkrat! Torej izvem!« je zamrmral Pardajan; znoj ga je oblival v curkih, in opraskan je bil do krvavega. Umolknil je in odnehal v svojem divjanju. Odprli so vrata. Vojaki so naperili svoje haleparte. Malo je manjkalo, pa bi bila popadla Pardaiana blaznost, da bi se bil vrgel na te ostrine. Zdajci pa se je ustavil.., se zamerili celemu Balkanu in Orijentu sploh. Na ta način je naš izvoz dandanes reduciran na Jako nizek nivo, trgovina Je uničena, industrija oslabljena, delo zmanjšano ali sploh vstavljeno in naravna posledica je na eni strani grozna revščina, ki raste od do dne pri delavstvu — na drugi Atrani pa mrtva industrija tudi ne rabi več denarja, ki je bil preje njena kri, ki se je pretakala po gospodarskem organizmu, toraj zopet mizerija pri denarnih zavodih, ki so imeli namen podpirati in vzdrževati trgovino, obrt in industrijo. 2e sedaj tožijo večji denarni zavodi, da imajo preveč denarja, da manjka dobrih trgovskih poslov in podjetij. Radi tega je tudi te dni 3. februarja avstro - ogrska banka zopet znižala svojo obrestno mero za lA% in Je od 6% padla da 4^%, pa pojde v kratkem še nižje, ako je ne bo oviral iztok zlata, kajti že nekaj časa sem mora kriti devize z efektivnim zlatom. To pa zato, ker imamo leto za letom pasivno trgovinsko in vsled tega tudi pasivno plačilno bilanco, radi tega tudi ne kroži več toliko zlata po državi kakor prejšnja leta, dasi imamo zlato valuto. Le en sam primer naj tu podamo da vsakdo lahko uvidi, kakp nepraktični so bili pri nas diplomatje in kako praktični so Angleži. Pri nas se mora sicer vsak diplomat učiti angleščine, tudi po šolah jo skozi in i a* b,°b fcibjo, toda praktične stra-SL it si pa nočejo prilastiti. Ko Je leta 1899. bila angleško-burska votoa. Je ministrski predsednik Chamberlain, ki je obenem tudi indu-strijalec, če tudi v »družbi«, Burom prodajal municijo. da so na Angleže streljali, in je rekel, če ne storim tega Jaz, pa bo kdo drugi napravil ta posel in Anglija izgubi na narodnogospodarskem polju. Ko so pa lansko leto v »kritični« dobi Srbi naročili pri raznih nBŠih tovarnah (tudi nemških) odeje jn obleke za svojo armado, Je naša država ta izvoz prepovedala, češ. s tem bi podpirali sovražnika. Srbija je potem to dobila od drugod in za našo industrijo, je posel za sedaj in najbrže tudi za bodoče izgubljen. Sličem slučaj se Je dogodil leta 1908. Poprej Je Srbija strelivo in orožje naročevala pri nas, ker so pa delali težkoče in dajali slabejši materija!, Je naročila na Francoskem, blago Je šlo preko Dunaja, kjer so z obzirom na nameravano aneksijo že slutili napetost, so vstavili ves materijah ga niso pustili naprej in so šele na intervencijo neke velesile spustili pošiljatev v Srbijo. Seveda so poprej strelivo napravili nerabno. Posledica Je bila, da je Srbija napravila svojo tovarno za. strelivo in je v vojni s Turčijo zalagala še druge svoje zaveznice. Tako nismo napravili ne kupčije niti smo kaj zaslužili Čuden izraz strmenja Je pokril njegovo obličje... Zagledal je bil guverneja sredi njegovih vojakov. In tega guvernerja Je poznal. Bil Je eden izmed zarotnikov, ki Jih Je videl v zadnji sobi pri Vede-ževalki! »Aha!« je dejal guverner, »zdi se, da se vam vrača mir ob pogledu na haleparte, kakor vsem takšnim besnežem! Umikate se? Dobro, dobro! ... Zmanjkalo vam je besed?.. Poslušajte: jaz sem dobra duša — ampak glejte, da se mi to ne ponovi! Kakor hitro slišim še eno pritožbo, pojdete v temnico; ob drugi pritožbi vas kaznujem z žejo, in ob tretji z natezalnico. Zdaj ste posvarjeni. Hudiča. dragi moj, ako že sami ne morete spati, pustite vsaj spati druge.« Pardajan se Je bi res umaknil za par korakov. Nato je obstal, z duhom napetim v tako napornem iskanju, da Je izražal njegov obraz samo globoko strmenje. Ouverner, prepričan, da je že njegova navzočnost sama prestrašila Jetnika in ga ukrotila. Je prizanesljivo in sočutno skomizgnil z ramami. »Takšni so ti hudiči!« je zamrmral prezirno. Pardajan Je molčal še vedno.. Obrvi namršene, pesti skrčene, stoječ l%. »Siidniarklno« prokleto delo. »Siidmarkino« delo ni le slovenskim prizadetim posestnikom skoro Vedno v prokletstvo, toda se maščuje tudi nad priseljenci samimi. V koliko Slučajih smo že tekom enega samega leta našim bralcem predočili vso bedo, ki jo morajo prenesti nele oni slovenski kmetje, ki so prodali svojo fodno grudo, marveč tudi oni, ki so bili nespametni dovolj, se dati zapeljati brezvestnim agentom »Siidmar-ke« ln se naseliti v St. liju in drugih slovenskih krajih, ob narodni meji. Kmalu uvidijo ti nemški priseljenci iz Nemčije, da so se bridko varali. Ves trud in vsa prizadevanja so zaman. Udajajo se pijančevanju in nenravnemu življenju — ali pa jih vzame noč in gredo nazaj v svojo domovino. Tudi zakonski — mladoporo-čeni — par Seifert iz Almansvveierja pri Lahru na Radenskem, te bil izvabljen v St. lij. Imela sta lepo vsoto in si hotela doma kupiti posestvo, a »Siidmarkin« agent ju je proti volji staršev pregovoril. Prišla sta, našla 54 oralov veliko, popolnoma izžeto in zanemarjeno posestvo, kojemu je k temu manjkalo že 7 oralov. Sklenila sta začasno pogodbo, ne da bi se bila v nji zmenila ža gotov termin odpovedi. Zabila sta sčasoma v posestvo tisoče, a konečno uvidela, da ju ne more rediti, kajti »Siidmarka« je zahtevala letne najemnine 1200 K. Ze minolo jesen sta hotela oditi, a agenti »Stidmarke« so ju pregovorili, da naj počakata vsaj toliko časa, da pospravita letino. Storila sta Še to. Kar nakrat pa pride »Sudmarka« in zahteva, da izpraznita posestvo — tekom 14 dnij. »Siidmarka« namreč trdi, da sta živela leno in potratno. Zakonska Seifert sta izjavila, da rada gresta domu, a časa rabita do 16. marca, ker jima drugače ni možno svoje premičnine in živino ceni vredno prodati. Sodnik v civilni obravnavi je bil sam istega prepričanja, a Zastopnik »Sildmarke« je trdosrčno vztrajal pri svojem ... Zakonska Seifert morata tekom 14 dni zapustiti posestvo, kljub temu pa imata pravico, staviti svoje protizahte-ve za odškodnino nasproti »Sfidmar-kl«. O stvari bomo še poročali. Maribor. (Obrt. klub.) Dne 13. t. m. ima obrt. klub svojo zadnjo plesno vajo. V nedeljo dne 15. t. m. se vrši plesni venček omenjenega "lduba v dvoranah Nar. doma. To bo predzadnji večji letošnji ples. Slovenska Bistrica. (Predstava.) Kot smo že Javili, prirede slovenski mariborski gimnazijci v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 4. popoldne v prostorih hotel »Avstrija« trodejansko burko »Veharjevo letovišče«. Burka nudi mnogo smeha, mnogo zabave. Vrhu vsega je Čisti dobiček namenjen slovenski dijaški kuhinji v Mariboru. Kdor ima srce za slovensko učečo se mladino, naj ne zamudi posetiti to predstavo! Aussee. (Zopet defravdacija.) Kot smo že mimogrede poročali, je občinski tajnik ScIoVarz pred dalje časa izvršil par prav poštenih de-fravdacij. Nemci so stvar sicer skušali pobiti, a kohčfto je vendarle za vse skupaj Izvedela javnost. V teku par let — revizij ni hHo — je Sčhwarz poneveri« sVoto 8501 K 51 v. To svoto krije deloma gotovina 3541 K 92 vin tako, da je vsega pri-marikljala 4939 K 64 vin. Zdi se. da je tam, kamor pride Nemec — sarno % tatvina in nemorala. Nemci so sami nase lahko ponosni. Iz Maribora. Javno predavanje bo v četrtek, ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. G. prof. M. Pirc bo nadaljeval svoje predavanje, ki ga je imel meseca decembra 1.1. o svojem potovanju po Italiji. K tem predavanju, ki bo zelo zanimivo, je vsak Slovenec prisrčno vabljen in ima prost vstop. Goriško. Gorica. Dobili smo nov katoliški časopis pod imenom »Goriški List«. Sicer smo pričakovali nekaj podobnega. toda nismo mislili, da se bo zgodila sprememba na tak način. Ako se pomisli, da je »Goriški List« le naslednik »Primorskega Lista« in »Gorice«, se pač lahko razume, zakaj se gre. Novostrujarji so zmešali celo klerikalno politiko na Goriškem ter se polastili vodstva. Napravili so veliko zlo, katerega posledice bo Čutilo naše ljudstvo še precej časa. Dokler so bili klerikalci enotni, se Je dalo ž njimi še kal opraviti, sedaj pa niti za kompromise niso več sposobni. Novostrujarsko glasilo je Zmedlo celo našemu nadškofu glavo, da je prepovedal svoji duhovščini vsak stik s starostrujarskim časopisjem. Ker pa je večina goriških duhovnikov, kakor sploh na Primorskem, starega prepričanja, se nikakor ne more strinjati z mladostrnlarsUm naraščajem, kateremu se vsefe sovraštvo že v goriškem semenišču. Zato se je ustanovil »Goriški List« ni pravi, da ni glasilo nobene stranke, torej tudi klerikalne ne. Veljati hoče za katoliško glasilo vseh lužnih Slovencev. ki se drže starega načela: vse za vero. dom. cesarja! Bolje tako. kot pa nič! Upamo, da bo novoustanovljeni »Goriški List« (storil vsaj nekaj pozitivnega za zbližanje političnih sovraž.nikov primorskega Slovenstva. K temu upanju nas vspodbuia niegova izjava, da bo stal edinole na katoliški podlagi, brez ozira na razdirajoče politične stranke. — Obenem pa moramo prinom-niti. da se je z ustanovitvijo »Goriškega Lista« zmanjšala številka slovenskega časopisja na Primorskem. Mesto dveh imamo sedaj le enega, ki bo izhajal le enkrat na teden, do-čim sta preie »starostruiarski* glasili »Gorica« in »Primorski List« izhajali skupno trikrat na teden. »Novi čas« itak ni aktiven. »Soča« in »Primorec« pa premalo. In to ie velik nedostntek v našem političnem delovati iu za obrambo in napredek južnih Slovencev. Shod slovenskega učiteljstva na Goriškem sklicu ie podnisanec po § 2, društvenega zakona dne 12. februarja t. 1. oh 10. uri predpoldne v dvorani hotela »Zlati jelen«. Dnevni red: Naše gmotno vprašanje. Pridite vsi! V Dortibergu, dne 6. februarja 1914. Ignacij Križman. Gorica — državni kolodvor. Ne vem. če se je zgodilo le slučajno nl; pa iz pretkanosti nemškega načelstva, da nisem dobil zadnjo nedeljo pr^d osmim vlakom nobenega slovenskega časopisa na peronu. Zenska. ki prodaja časopise, mi je odgovorila v nemškem jeziku, da jih nima. Ker so navadno tamkaj tudi slovenski časopisi na razpolago, sem se tej mamici precej začudil. In prodajalka? Kaj mora biti res Nemec povsod na površju? Popotnik. Tržič. Minuli teden so imeli v tukajšnjih občinskih prostorih zborovanje furlanski oziroma iaškj občinski tajski in drugi občinski uradniki. Kakor znano, se borilo sti že dolgo časa za priznanje njihovih zahtev glede službe, plače in pokojnine. To pot se ie sklenilo, da nastopijo skupno s slovenskimi tovariši na Goriškem za priznanje zahtevanih pravic. Deželni glavar jim je obljubil svojo naklonienost.. Pevsko društvo »Venček« v D«, tovllah priredi v nedeljo dne 15. februarja veliko pustno veselico s petjem. deklamacijo, igro in plesom. K Plesu svira Sežanski solonski orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. ‘ Napredek sovražnikov. Odkar so se naši Nemci zvezali z Lahi. vidimo. da iim raste greben in ošabnost. Iz njihove zveze z našim južnim sovražnikom črpajo novo moč za razširjenje nem. nacionalizma na jugu. Ustanovili so nov tednik »Wo-chenpost« ki se bo — kakor pravijo plakati po Trstu. Gorici in drugod — pečal s politiko, trgovino in umetnostjo. Stopili so zonet en korak naprej. Gotovo je. da bo ta list informiral nemške trgovce o vsem. kar bi moglo biti na našo veliko škodo. Slovenski trgovci bodite pozorni in upoštevaite svoj »Trgovski vestnik« — Pa tudi Lahi nameravajo ustanoviti nov tednik. O tem smo natančno poučeni. Laški živelj išče na vseh koncih in krajih nepotrebnega živeža. O tem prihodnjič več. Na dnevnem redu goriškega deželnega zbora 3. februarja, ki kaže, katere prošnje so prišle na goriški deželni zbor, se nahaja med peticijami dosiovno sledeča postavka: »Nadškof Sedel prosi, da bi se ga oprostilo od plačevanja 30% deželne doklade od osebne dohodarlne večjih prejemkov«. Nadškof Sedej torej noče sedaj več plačevati deželnih doklad, katerim je podvržen po zakonu, kakor vsak državljan. Kedaj -ste že Čuli, da bi se bil kak kmet obrnil na deželni zbor s takole prošnjo ali protestom, da bi se rešil doklad? Kakof je razvideti iz zgorej-šnjega uradnega poročila, gre se za doklado, katero bi moraL plačevati nadškof od svoje visoke plače. To le še večja umazanost. Pri svojem nadškofu imajo novostrujarji prvo lepo nalogo, da ga nauče dostojnosti; kajti take zahteve, kakor ie njegova, so res nekaj nezaslišanega. Nauče naj ga nekoliko demokratizma. Visoko plačani nadškof je pač pred davčno oblastjo po postavi ravno tisto,, kakor vsak drug človek I Vlada le torej našla potrebo, da se v Tolminu uvede tolerančni zavod, in je dogovorno z vojaško oblastjo zahtevala od tamošnjega županstva, da ga dovoli. Županstvo se Je zahtevi te .gnusne uvedbe odločno uprlo. Toda vlada in vojaška uprava na tem vztrajajo. Vsled tega je v zadnji seji deželnega zbora poslanec vložil interpelacijo. (Tržaški Piccolo je prinesel v sredo pretečenega tedna poročilo. da je poslanec Mikuž s svojo interpelacijo zahteval upeljavo tolerančnega zavoda v Tolminu. Pic-colu je gotovo poročal kak mazini-janec. ki ne razume slovenščine in je poročilo tako popačil). Županstvo je gotovo imelo prav. da le nrntesti-ralop roti taki nameri vlade in vojaške oblasti, ker na eni strani ne bt volaštvo. tudi če se mn ta zahteva izpolni, postalo nič moralneiše. in bodo tamošnie ženske ravno tako še v nevarnosti, po drugi strani pa. in to je gotovo uvaževanfa vredno, bo v kraju zaseiana za večne Čase ve-nerija. In večlega zla kot ie to. si ne more želeti noben kraj na svetu. Ljubljanski občinski svet. Sinočnjo sejo občinskega sveta je dvoril župan g. dr. Tavčar ob 6. in se je najprej spomnil smrti pok. Višnikarja, ki je bil skoraj do zadnjega časa tudi občinski svetnik. Udeležil se je pogreba, položil v imenu mesta venec in izrazil vdovi sožalje. Deželni odbor Je na pritožbo občinskega svetnika Stefcta in Kregarja razveljavil sklep občinskega sveta po katerem se je stavilo v toletni mestni proračun 500 kron Za počitniške potovalne podpore v študiiske svrhe licealnemu učiteljstvu. Svoj odlok motivira deželni odbor s tem. češ, da se nahaja mestna občina v takih finančnih razmerah, da niti svojim zakonitim dolžnostim ne more udovoljevati. To neutemeljeno trditev dež. odbora župan odločno zavrača. Za mestne uboge je daroval g. dr. Fettich - Frankheiin, da počasti spomin na svojo umrlo taščo. 100 K, neimenovani dobrotnik pa 50 kron — povodom velikega mraza. Dr. Šlajmer — častni meščan. Podžupan dr. Triller je utemeljeval svoj nujni predlog, da se vladnemu svetniku dr. Šlajmerju povodom petdesetletnice njegovega rojstva podeli častno meščanstvo za njegove velike zasluge. Dr. Šlajmer deluje v Ljubljani že 20 let in v tem Času je njegovo ime kot odličnega kirurga zaslovelo tudi daleč izven mej države. Kako priljubljen je on v ljudstvu, se vidi prav lepo, iz naslednjega slučaja: Pred leti je izvršil težko operacijo na nevarno bolni stari kmetski ženi. Ko je ta žena ležala v bolnici kot že rekonvalescentinja po prestani operaciji in je zagledala dr. Šlajmerja, je začela jokati. Vprašana zakaj Joka. ko je vendar izven nevarnosti, je odgovorila: »Jokam, ker bodo tudi te (dr. šlajmerjeve) roke morate trohneti v zemlji.« Ko je izbruhnila vojna na Balkanu, je bil dr. Šlajmer eden prvih zdravnikov it Avstrije, ki je pohitel ranjencem na pomoč. Njegove zasluge na karita-ti vnem polju je priznal tudi cesar, ki ga je odlikoval. Predlog, da se dr, Šlajmerja imenuje častnim mešča. nom, j© bil soglasno sprejet, Magistiatni komisar Govekar le poročal o prošnjah na sprejem v obč zvezo. Sprejetih jc bilo 136 prosilcev odklonjenih 33 prosilcev radi neizpolnjenih pogojev (ali niso že 10 let v Ljubljani, ali so pa uživali javne podpore.) Mestni pogrebni zavod. Predsedstvo prevzame podžupan dr. 1 rilfer, župan dr. Tavčar pa utemeljuje svoj nujni predlog, da se že sedaj izvoli upravni odbor za snujoče se mestno pogrebno podjetje, to pa zato, ker je vprašanje že popolnoma dozorelo in ker ie treba zato najeti posojilo, za kar mora dati dovoljenje deželni zbor. je potrebno, da se ta odbor že sedaj izvoli, ko dež. zbor ravno zboruje. Predlog se sprejme in v odbor se izvolijo obč. svetniki: Mallv, Kavčič, Bončar, Kregar in Štaudacher. Za brezposelne delavce. t Kakor jo znano, je predlagal občinski svetnik Ftbin Kristan v seji 30. decembra I. 1.. da se stavi v mestni proračun za leto 1014. znesek 5000 kron za podporo brezposelnim delavcem in je oh enem predložil re-gulativ, po katerem naj bi se te podpore podeljevale. Predlog je bil sp-e-jet in odkazan personalno-pravnemu odseku v katerega imenu ie sinoči poročal obč svetnik dr. Novak, ki je približno izvaial: Slavni občinski svet! Cim le neizpodbojtto dejstvo, da prispevajo vsi sloji direktno ali indirektno k po-kritju iavnih bremen, je logična ln upravičena zahteva delavskega stanu, da se mn v sili priskoči Iz iavnih sredstev na pomoč. To je treba odkritosrčno in brez ovinkov priznati. Kakor ie gotovo, da le napr. kmečki stan bistveno potreben, tako tudi ne more nihče dvomiti o važnosti de lavskega stanu. Ce zndeneio kmeta nezgode, uime. tedaj skrbe 7 v to določenimi zakladi država in dežele za podporo Prizadetega kmečkem, stanu, pa tudi nekatera občina skuša po svoiih močeh bedi odpomnči. Delavski stan zadenejo istntako nesreče kakor n. pr. brezposeln .'-t. ki nastopi dostikrat brez vsake kr;\-de delavčeve. Ker je vspričo socialni strukturi današnjega družabnega reda delavski stan gospodarsko Šibak — je tudi iz tega razloga le po-šteno, da se mu v slučaju nesreče, kakršna ie hreznoselnost. priskoči na pomoč. Miloščina, ki bi jo posamezen delavec preiemal v obliki kokih nedoločenih podpor, b* b5!a za delavca žaljiva. Zategadelj je pozdraviti svoiečasni sklep občinskega sveta, da se v naprej zniamči primeren kredit kot podporo brezposelnim delavcem ki imajo potemtakem v naprej zajamčeno pravico do takih podpor. Vnrašauje podpor za brezposelne le javno - pravnega značaja. Nekatere druge države, kakor n. pr Angleška, Švedska, razna mesta n. Nemškem in v Švici, imajo zadeve podpor za brezposelne javno - prav-no urejeno. V Avstrin Še nismo prisl tako daleč: pač je koncem meseci januarja letos v proračunskem odse kir državnega zbora bil sprelet predlog socialno - demokratičnega po slanca Olfickla. da se pooblašča vla-do. dovoliti kot prispevek za podporo brezposelnim v prvi polovici leta 1914 skupni znesek do dveh mili ionov kron. Seveda s tem še ni rečeno. da bo predlog proračunskega odseka tudi postal zakon. Prav gotovo pa je. da je v prvi vrst! pok|j. cana država skrbeti za ureditev vprašanja brezposelnosti — v podrejeni vrsti še le občina. Ljubljana je menda prvo mesto v Avstriji, ki je do sedaj temu»prin-cipijelnetiiu vprašanju posvetila svojo pozornost. Kakor navedeno je občinski svet ljubljanski sprejel predlog g. občinskega svetnika Etbina Kristana, da se za podporo brezposelnim določi za leto 1914 znesek po 5000 K. Za izplačilo teh podpor je treba posebnega regulatlva, o katerem si Osojam v imenu personalnega-prav-nega odseka, poročati. Bistvo tega regulativa je v tem, da naj bodo deležni podpore le tisti delavci, ki tudi sami skrbijo v časih, "ko Imajo delo, za tiste prilike, ko izgube svoj posel s tem, da plačujejo prispevke k skupnemu skladu, iz katerega se potem dajejo podpore v slučaju brezposelnosti. Na ta način se delavca tudi moralno vzgaja k previdnosti in k skrbi za obstoj. Kontrola v tem pogledu je mogoča pri današnjem položaju zgolj potom delo' ' " -gani-zacij. Je to takozvani gv..,. .stem, po katerem dobiva delavec le tedaj podporo iz javnih sredstev v slučaju brezposelnosti, ako dobiva to podporo tudi od svoje organizacije. Organizacija oa mu seveda podporo iz- plačuje le, ako je pri njej včlanjeni delavec plačeval prispevke. Kot organizacijo mislim tukaj vsako delavsko organizacijo, ne glede na politično prepričanje. .... Samo po sebi umljivo je, da občina ne more izplačevati podpore takrat, kadar je delavec sam kriv svoic brezposelnosti, kakoi n. pr,, če Jc stopil v stavko, ali pa če ne sprejme dela njegove stroke, ki mu ga ponudi posredovalnica. Načrt regnlaliva predložil je g. občinski svetnik Ftbin Kristan in personalni pravni odsek ga je z nekaterimi iznremembami sprejel. Čisto naravno le, da ta načrt ni in ne more biti n^hen petrefakt. Izkušnja bo pokazala hibe tega načrta, takrat pa bo seveda tudi prilika, da se načrt preuredi in popravi. Ravno, ker to uvažujem. bi Vas prosil gospodje vzeti na znanje, da moram v imenu personalnega-prav-m ga odseka odklanjati vsak predlog, ki M meril na to. da naj sc zadeva iznova vrne personalno-pravnemu odseku v dopolnilno posvetovanje. Treba le imeti preje primernih izkušeni potem se da o izntemembah govoriti. Skleo. ki va je občinski svet storh. naj se izvrši! Ko predlagam ta regulatlv v odobritev, izražam upanje, da sledijo vzgledu prestolice slovenske tudi druga mesta, ki so po svojih financi-fpinih razmerah poklicana v večji meri prispevati za podporo brezposelnim. Predlagam, da sprejmete re-gulativ! Obč. svetnik Pammer je nastopil proti predlogu prav vehementno, strašil le s sociialno demokracijo in očital večini, do le sprejela predlog g Kristana, ne da bi o zadevi mislila. To zadnjo trditev zavrne župan dr. Tavčar odločno. Kristan le pa v daP?em govoru stvarno in temellito robom ostale trditve Pammerieve. izrini0 «svetnik ?tefe le zago-in kn ioVir m ln. pobila! Patumeria s t ni ? ,*e končno zago-var ni predlog od—n ,e bj, predl S slovenskimi glasovi sprelet. Ugodno le rešena tudi prošnla linbllnuri ena društvenega orkestra za pritrditev mestne občine določilom drnštvenga štatuta. da pripade premoženie v slučaju razpusta mestni občini. Razšlrienle omre*ia cestne železnice. Na doniš splošne avstrilske dnižhe malih železnic glede nameravanega ra7?irienia prog cestne (v Sn. Šiško in * ct se sklene, da občinski svet ta namen pozdravlja in želi. da se cim prel izvrši in da se spremeni Vozni tarif. Olede nstanovitve lastne žunnHe za Sp. in Zgornjo Šiško. se sklene, da mestva občina ne more nič nri-SPevati. Omeniti ie. da bodo znašali tozadevni stroški Ml.onn kron (7i-danle cerkve in župnišča"!, frančiškanska nrovinciia prisneva samo s 50 000 kronami, verski zaklad pa izjavila. da mora prispevati samo s prav m.nlim zneskom. Plačala nat bi obfina 'Milanska! Pa ne bo 17 tega nič I^T'' « dovoli kredit do zneska mnnn k. Olode nonudbe Franceta in Brigite . onvati glede zameniave nht- nega sveta v svrho regnlm-ile Mu-zelskeea trga. se sklene: Ponudnikoma ce odstopita za nhmo posestvo na Muzejskem trgu dve parceli na prostorij prejšnjega vojaškega oskrbovahšča. -Na znanje se vzame poročilo kanalizn^nčga urada v stanin gradite kanalov zbiralnikov: mestne vo-žnie za 1914., 1915., in 1916. se oddalo Knšnriu proti večii kavciil kot je bila do sedaj: ulica cesarja Avgusta se opusti. Rad? pozne ure je ž.uoan zaključil se’o in se preostale točke dnevnega reda rešijo v prihodnji seji. Cns ni prealed. R-,JNovo razmerje med Srbijo ln rv?r«?rH0* ^akor smo že na kratko m° Fned Srbijo in Bolgarijo ni nnci n’ ^‘Plornatični odnoŠaji. ? V srbski in bolgarski Sta se sešla v Caribrodu, kjer sta se pozdravila m odkoder sta nadaljevala pot, vsak na svoje mesto. O Vzpostavljen ju srbsko - bolgarskih diplomatičmh odnošajev pj§e srbska korespondenca sledeče: Dejstvo, da sta poslanika preko pričakovanja hitro nastopila svoji mesti, se v političnih krogih tolmači tako, da 6i Srbija in Bolgarija želita, da čim prej stopita v stike in urejene odnošaje. To je tudi želja Rusije, ki se zadnje čase v tem oziru mnogo trudi. Brez Šumnje gredo želje merodajnih srbskih političnih krogov za tem, da se stopi s sosednjo Bolgarsko v prijateljske odnosa ie. Toda obenem se Poudarja, da sc bo Bolgarija morala popolnoma odpovedati svojim agresivnim načrtom in da bo morala spustiti svojo nespametno misel o povračilu. Ob cnern bo morala prenehati s podpiranjem albanskih band, katerim se vedno sline cede po rodovitnih srbskih krajih in se zato neprestano pripravljajo na razpotja na poletje. Srbija ne more trpeti takšnih razmer na svoji meji in bo vedno zasledovala, kaj se tam godi in bo pripravljena za vse slučajnosti, pa naj bi do teh slučajnosti prišlo na zapadu ali vzhodu. Tudi ne čutijo v Srbiji nobene potrebe, da bi prebivalcem v Macedoniji zato, ker so se dosedaj smatrali za Bolgare, dajali kakšna privilegija. Pa tudi prebivalci to sami vedo in ker vidijo, da so v varnosti sami in njihova lastnina, zato tudi ne marajo imeti nobenih stikov s Četaši, ki se vedno prikazujejo. Prebivalstvo samo jih naznanja srbskim oblastem, ki seveda Ceta.šev ne boža, kakor tudi avstrijske oblast-nije ne božajo špijonov. Vsled tega so četaške čete iz Albanije in Bolgarije prišle popolnoma ob teren. S tem mora Bolgarija računati in Če račun bo to v njeno dobro. Tako se lahko posveti svojemu notranjemu razvoju in obenem lahko računa na pomoč Srbije, ki bi bila gotovo pripravljena, v kolikor bi to ne bilo proti njenim interesom. Tako srbska korespondenca. Koliko bo na vsem tem resnice, to pokažejo bodoči dnevi. Srbija ln Bolgarija bosta odsedaj med seboj občevali francoski in ne, kakor dosedaj, srbsko in bolgarsko. Prav malo razveseljivi trgovski odnošajl v Novi Srbiji (Macedoniji.) Češki Narodni Listy prinašajo iz Bel-grada dopis, ki slika trgovske odnošaje v Macedoniji. Macedonski trgovci so bili v zvezi z grškimi trgovci v Solunu. Ti so Jim dajali blago, na dolgodoben kredit, ko se je vnela vojna in se je srbska vojska čimbolj bližala južnim krajem, so grški trgovci začeli izterjavati in tako iztirjali okolo 8 milijonov. Macečfonskiin trgovcem ni prcostajalo drugega, kakor skladišča hitro razprodati, da so mogli plačati upnike. Toda le nekaterim trgovcem se je posrečilo likvidirati. Samo večjim, mali, ki so ali odvisni večijj^ s0 pr0pac]ii jn mo. v industriji ali drugod iskati mesta. Trgovska kamora v Skoplju sporoča, da vsaki dan pride kakšna trgovina v konkurz, zato, ker trgovec je na kredit in na patriarhalni način prodajal blago deželanom, ki so pa deloma pobiti, deloma so se razpršili, tako, da trgovec ne more priti do pokritja. In tako padajo v konkurz najstarejše firme po vseh večjih mestih Nove Srbije. Rešil bi jih srbski kredit — toda tega ni. Narodna banka, Franko - srbska banka. Beltzradska m ti ru ga, deželna Otomnska banka in še druge banke ne dajo niti enemu trgovcu v Macedoniji osebnega kredita in tako pride da marsikatera firma s premoženjem 390.000 dinarjev vrednim propade radi tega, ker ne dobi kredita niti za 5000 dinarjev. V tem težkem položaju ne znajo belgrajske firme pomagati. one hočejo hitrega plačila, Ork pa nudi kredit. In zato prihaja štiri petine blaga transito iz Soluna. Grški trgovci vedno bolj izpodrivajo srbski element, tako, da bo po mestih grški eelement radi trgovine prevladujoč in da bo srbski omejen le na deželo. Sankaška tekina v Postoinl. Letošnja huda zima je omogočila, prirediti sankaško tekmo celo v Postojni. Tekma se je vršila dne 8. t. m. na sankališču pod Kremenco. Prirediteljem se je bilo boriti z najrazličnejšimi neprijetnostmi; najhujše je pač to, da občinstvo vse premalo umeva ta lepi šport. No, led je prebit in prvi naši prijatelji so se oglasili. —r K tekmi se je prijavilo 29 tekmovalcev, in sicer za enosedežne sanke 21, za dvosedežne 8. Slabe volje pa so stopali tekmovalci k startu, ker temperatura je bila 4 stopinje gorkote, skratka jug, a sankališče kratko, dolgo samo 200 m. Vendar se je vozilo s hitrostjo 31 km na uro, kar je pri takih ovirah vsekako lepa hitrost. Pri tekmi enosedežnih sank je dobil prvo darilo g. Kopinšek Andrej, drugo g. Vadnu Josip in tretje g. Leitgeb Karol; razentega so dobili še štiri priznalna darila gg.: Kavčič Anton, Kukec Vinko, Koller Rihard in Mazei Josip. Pri dvosedežnih sankah je dobil prvo darilo g. Kopinšek Andrej (z gospo Srajevo), drugo g. Sraj Janko (z gdč. Burniko-vo), tretje g. Vadnu Josip (z gosjx) T. Vadnutovo.) Darila so se razdelila v hotelu »Jama«. H koncu srčna lrva-la vsem prijateljem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je tekma mogla vršiti. Zlasti pa naj sprejme najlepšo zahvalo naš ljubeznivi gospod Slana, hj nam je bil vesten sodnik. Kolekovina pri gledaliških predstavah. C. kr. finančno ministrstvo le z razpisom z dne 31. decembra 1913, §t. 43.266 na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6. maja 1913, št. 4851 zaukazalo, da se morajo uiušnie za gledališke predstave tudi v slučajih, Če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo ko-lekovati po t. p. 43 b 2 z 2 kronami in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti kolekovane po t. p. 7 g tudi z 2 kronami. Na pustno soboto, dne 21. t. m. priredi telovadno društvo »Sokol« v Postojni veliko maškarado v prostorih Narodnega hotela. Pri plesu bo svirala domača godba. 2e danes se opozarjajo vsi okoličani na to prireditev, ld je vedno najbolj animirana predpustna prireditev. Podružnica Boh. Bistrica »Zveze Jugoslovanskih železničat jev« priredi v nedeljo 15. svečana v prostorih grand hotela Triglav veliko veselico s koncertom, šaljivimi prizori in plesom ob pogrnjenih mizah. Cene jedi in pijače kot drugod. Narodna noša dobro došla. Začetek ob pol 8. zvečer. Odbor. Društvo »Zakonskih trpinov« v Kamniku priredi v Četrtek dne 19. t. m. v gostilni gospoda Franc Žerov-nika v Kamniku svoj večer. Svira godba na škripanje. Vstopnina prosta. Vstop dovoljen le zakonskim mučenikom. K obilni udeležbi uljud-no vabi odbor. nnkihkn.JGn no vabi odbor. Začetek ob 7. uri zvečer. V levo stegno ga je ustrelil. 151 letnega sina Josipa Možino iz Zaloga pri Šmarju je ob priliki nekega ženr-tovanja ustrelil neznan fant v levo stegno. V samomorilnem namenu se je vrezal v levo roko. 621etni žagar Mejač Janez iz Godiča, ki je usluž-ben pri A. Perinetu, se je te dni v samomorilnem namenu vrezal v levo roko. Kamen mu padel v oko. Kočarju Matevžu, najemniku mlina v Predosljah pri Kranju, je te dni padel med delom majhen kamen v oko in mu ga težko poškodoval. Kos lesa mu odletel v levo oko. 48letnemu premogarju Josipu Cerarju iz Trbovelj, je te dni pri kopanju premoga odletel kos hrastovega lesa v levo oko in ga znatno poškodoval. Dva vloma V pralnico in likalnico trgovine Umlanft v Celovcu je vlomil neznan tat in ednesel iz predala za denar 100 K drobiža. — V gostilni Haider v celovški okolici je vlomil neznan tat v predal gramofona in odnesel za približno 30 K drobiža. Nasilen kaznjenec. Ogenj je hotel zanetiti v celovški kaznilnici neki Leo Wultsch. ki je zaprt zaradi tatvine. Znosil ie na kup slamnlee in riulie. Ogenj je pogasil niegov tovariš v celici, pri Čemur ga je hotel "VVuItsch zadaviti. Med pretepom ie nri&ei ki te nftaifneča nnravil v drugo, popolnoma prnzno celico. Napad. Pri Sv. Stefanu pri Volš-perku tia Koroškem sta napadla brata Ignac iti Ludvik Greilach župana Schoberia, ker Jima ni hotel dati podpore, ker sta surovo in predrzno nastopala. Brata sta napadla župana njegovo ženo in sina z noži. Med pretepom sta ranila župana precej nevarno. ženo pa lahko. Sin je poklical orožnike, ki so napadalca aretirali. Dognalo se je, da sta brata Greilach silno nevarna in nasilna tatova in goljufa, katere že delj časa iščejo. Skrivnostna smrt. Ana Šteparo-va. 29letria omožena tovarniška delavka iz Budišova pri Sternberku na Moravskem je legla dne 2. t. m. v posteljo. Zjutraj okrog pol pete ure je zaslišal soprog Šteparove čudno liropenie. Prižgal je svetiliko in ie videl, da se zvija njegova soproga v silnih bolestih in da ji prihaia iz ust pena. Zdravnik, ki so ga takoi poklicali, je konstatiral. da gre ja zastrup-lienje z arzenikom. Zdravnik je dal ženi protistrup, kar na ni več potna-' galo. Drugi dan je Steparova umrla v groznih bolečinah. Redek slučaj se je pripetil te dni v Sclionbergu na Nemškem. Maks Ncuman, trgovec z ribami ie bil aretiran. ker ie bil na sumu, da ie umoril svojo ženo. Pozneje pa se je cela zadeva pojasnila in Neumana so izpustili iz ječe. Vzrok je bil ta le: Neuman ie dal v časonise inserat, da išče mladega moža. ki bi ga zastopal v trgovini. Podpisal je firmo s polnim imenom. Takoj drugo jutro se je oglasila množica prosilcev in ko ie trgovec okrog štirih popoludne odprl trgovino, je čakalo zunaj okrog šestdeset novih prosilcev, ki so se gnetli v trgovino. Neumana je začela vsled tega boleti glava in v razmiš-Ijenosti je hitel po samokres. Med tem pa so prosilci zvedeli, da je mesto že odd/mo in so mirno odšli. Neuman pa ie nato pred svojo ženo v kuhinji jemal iz samokersa naboje. Čez nekaj časa pa je moral oditi in je pustil samores v kuhinji. Kmalu nato pa je zaslišal strel. Ves prestrašen je hitel v kuhinjo, kjer je še vjel za roko svojo soprogo, ki se je s prestreljenimi prsi zgrudila na tla. Kmalu nato je umrla. Skraja je policija mi'1i1a, da gre za umor. poznele pa se je dognalo, da je postala uboga zena žrtev lastne neprevidnosti. Neuman je bil šele dva meseca oženjen. Poskus samomora sleparja na debelo. Kakor se iz Milana poroča, se je hotel te dni obesiti v zaporu ta-mošnjega sedišča Gonfalonieri, ki je v družbi svoje ljubice oškodoval firmo Magnani za velikanske svote. Ječar pa je še pravočasno opazil njegovo namero in je odrezal robec, na katerem se je hotel Gonfalonieri obesiti. Žalostnega kandidata samomora so prepeljali v bolnišnico. Dva delavca mrtva, pet težko ranjenih. V Agliatc je nastala dne 6. t. m. velika eksplozija, pri čemur je bilo vse poslopje porušeno. Dva delavca sta bila na mestu mrtva, pet ijh je bilo težko ranjenih. Študent ustrelil svojo ljubico. Kje se je pa zopet to zgodilo? V Ha-novru. Dvajsetletni pravnik Pavel Schulze iz Gdttingna je ustrelil svojo sedemnajstletno ljubico. Študent, katerega oče je gimnazijski profesor, v Frankfurtu ob Odri, je imel z dekletom že od oktobra meseca lanskega leta ljiibimsko razmerje. Ker je študent zabredel v dolgove in ker je deklica živela v zelo slabih gmotnih razmerah, sta prišla oba mlada človeka na idejo, da zapustita skupno svet. Ko pa je študent videl mrtvo truplo svoje ljubice, ga je minila korajža, da bi se še on ustrelil- vrgel je proč samo kres in se je javil policiji, ki ga je seveda brez obotavljanja aretirala in ga izročila sodišču. Fant bo pošteno sedel, kakor to pošteno Zasluži. Šolski učenec utonil v reki. Preteklo sredo popoludne se je drsalo na reki Labi v Nimbufku več šolskih učencev. Med temi se je nahajal tudi 121etni Vaclav Holan. Fantičku je nenadoma počil pod nogami led. zlomil se je in revež je izginil pod vodno gladino. Na prestrašeni krik njegovih tovarišev so prišli takoj na mesto nesreče ljudje, ki so Holana začeli iskati. Po neumornem trudu so ga sicer našli, toda. mrtvega. Vsi poskusi, da bi fanta oživili, so ostali-brez uspeha. Rafaelova slika prodana za 700.000. Milijonar Peter Wiedener iz Novega Jorka je kupil te dni od trgovca za umetnine Dureena Rafaelovo Madono za 700.000 dolarjev. Zastruplieire z lizolom. V četrtek so našli ženo kancelijskega sluge Mariio Stehlikovo iz Toplic-Senave na njeni postelji z osemmesečnim otrokom v nezavesti. Poklicali so takoj zdravnika, ki je konstatiral. da ie Stehlikova zastrupila sebe in otroka z lizolom. Vkljub vsemu trudu se zdravniku ni posrečilo matere in otroka rešiti. FteMfkova je bila v zadniem času grozno nervozna in ie izvršila samomor najbrže v duševni depfPMh. Velik vlom ln tat\ina. Dne 8. februarja okrog pete uie popoldne, ko je na Markovem trgu v Benetkah naiživahnejše živlienie. so predrzni tatovi vlomili v kro«aško trgovino A la ville de Pariš, vlomili so tudi v železno blagajno in so odnesli veliko svoto denarja. Od lam so prišli skozi odprtino na tleh. ki so jo seveda sami napravili v zlatarsko trgovino firme Jona in Reinis. kjer so ukradli dragocenosti v skupni vrednosti 50 nno lir. O vlomilcih ni ne duha ne sluha. Roparski umor. Kakor se iz Karlovih varov poroča, je umoril rudar Anton Roding pekovskega moistra Dominika Fladererla na tamošnii deželni cesti. Orožništvo je že prijelo morilca, k? je po izvršenem zločinu svojo žrtev tudi oropal. Morilec Hopf prosi noinlfoščetiia Na stnrt pbsoieni morilec Hopf je poslal te dtp prošnjo na cesarja, v kateri prosi, nai se njegov proces obnovi. Hopf namreč trdi, da ni imel ob smrti svoje prve žene nikakih bacilov. Orviie na maškaradi. Prebivalci mesta Duisburga so sedaj silno razburjeni. Preteklo soboto zvečer se je združilo kakih sto mož, ki so bili deloma preoblečeni v žensko obleko, v neki tamošnii dvorani pri maškaradi, da bi uganjali orgije. Tu je vdrlo v sobano kakih petdeset stražnikov, ki so celo družbo aretirali. Med aretiranci je več mož. ki pripadajo tako imenovanim bolišim krogom. Požar na parniku. Dne 9. t. m. ziutraj je nastal na krovu parnika »Bordeaux« prekmorske družbe ogenj, ki se je tako hhro razširil, da je bil kmalu velik del krova v plamenih. Šele v dveh urah se ie posrečilo ogeni pogasit«. Skupna škoda znaša 100.000 frankov. Agent, ki ie nabiral stavkokaze, morilec. Neki berlinski agent po imenu Pavel Keiling je iskal po Nemčiji stavkokaze za avstrijske tiskarne, ki so iznrle delavce. Tiskarji v Tešinu na Češkem so izvedeli, da je prišel tla in se nastanil v hotelu »Pri mestu Pragi«. Nekoliko njih. med njimi tudi strojnik Schlinger, ki je načelnik pomočnikov tarifnega odbora, so odšli v hotel, poiskali Kcilinga. ter ga pozvali, naj odpotuje s stavkokazi, ka- Nova slovanska brivnica Trst, ul. Belvedere št. 4, tere je pripeljal in ki večinoma niti niso tiskarji. Keiling je postal grob. Vsi argumenti niso nič zalegli. Naposled se je hotel izmuzniti tako, da je odšel v kuhinjo. Schlinger je stopil za njim, hoteč mu dopovedati, da ne opravi nič s stavkokazi. Naenkrat je Keiling potegnil revolver in strePal na Sehlingerja. Zadel ga je v vrat. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, kjer je dne 9. t. m. zjutraj umrl. Kei-linga so izročili okrožnemu sodišču * Češki Lipi. Velika nesreča na morju. Te dni je trčil francoski parnik »Lutetia« ob grški tovorni parnik »Dimitris«, V bližini Lizbone jima je prišel na pomoč neki čoln, k pa sc je pri rešjjni akciji potopil. Devet oseb je utonilo. Poste restante. Belgijska vlada je izdala ukaz, da se smejo na pošti ležeča pisma (poste restante) izročati mladeničem izpod 17 let in dekli-' cam izpod 18 let le tedaj, če pokažejo pismeno, uradno potrjeno pooblastilo očeta ali njegovega namestnika. L:bb!ana, — Kaitiila Theimer v novi ulo- gl! Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je Kamila Theimer vložila pri vojnem minlsterstvu ovadbo proti ljubljanskemu podžupanu dr.Triller-ju in dr. Oražmu. češ, da vganjata (čujte in strmite. ljudje!) velikosrbsko propagando!!! Temu se bodo pri nas sicer krave smejali, ampak na Dunaju so Kamili najbrže verjeli, ker se po Liubljani že vršijo preiskave. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da se ie taka preiskava vršila v stanovanju dr. Oražma. ml smo na zvedeli — potrjena ta vest Še ni — ie dalo vojno sodišče aretirati st°t-nlVa Aueria. brata soproge dr. Oraž-ina! Tu se pa že vse neha to ie tudi za naše razmere odveč! Mi smo svoječasno ž.e zavračali Kamilo Theimer radi denuncirania (takrat Se denuncirala »Slovenca«) in kakor se vidi, ima res to nečedno lastnost. Pa se bo blamirala, z nio pa tudi oni, ki Ji tako slepo veruiejo in so takoi planili po dozdevnih »veleizdajalcih«. — »Serlok - Holtnesl.« To zb:r-ko bomo nadalievali. Jutri prinesemo senzaciionelno razkrife. kako naši »Serlok-Holmesi« prišli na sled novim pariškim večerom v 1 iub-Ijani. — V deželnem dvorcu so se včerai svetila zgornja okna. Ali se ie plesal ples la fitrhna. ali so se klerikalni poslanci krepčali za truda-polno delo — o tem se nismo mogli prepričali. — Kdo ruie zoner remilaello učiteljskih rlač? »N. Fr. Preske« pravi v svoii nedeliski številki glede te regulacije, da ie klerikalni deželni zbor ne bo še tako hitro izvršil. Med klerikalci pa slišiš lahko vsak dan šepetati, da razni fahno-štri ne puste, da bi imel en nadnči-teli po 30 ali 40 letih službe večio nlačo in doklado kot oni. češ: mi duhovni smo 4 leta lemenat študirali, učitelii pa imaio samo pol sreHn?e Šole pa pripravnico. Prej se pmra snet duhovnikom — kongrua zvišati, potem bodo klerikalci v dež., zboru regulirali učiteliem plače. F-mOn Schwarz, zastopnik vDde na Kranjskem in tajni svetnik! ?čitite učiteljski stan in autoriteto vlade, drugače jo bodo — drugi! — Glas iz občinstva. 2e opeto-vano smo opozariali slavno c. kr. policijo na povsem unravičene pritožbe prebivalcev Polianskega nasipa glede vojaštva, ki s svoiimi vozovi in konii zapira pešpot. Te pritožbe so bile do sedai še vedno brez vsneha in kakor nalašč, znnira sedal skoraj vsako iutro še v cukrarm na-stanieni oddelek strojnih pušk, s svojimi mulami cesto, tako. da ie naravnost nevarno, posebno za otroke, ki gredo ravno takrat v šolo. Ali ni dovoli, da se mora človek ogibati vozovom in stopati v blato in luže, zdaj naj se umika še — konietn in mulam?! Pozivliamo slavno po-hejo. da ta nedostatek vendar že enkrat in to temeljito, odpravi! — Pojasnilo: V nedelio le prinesel »Dan« notico iz Most o g. Ko« vačiču. Uredništvo je sprelelo notico v misli, da gre za nekega drugega Kovačiča. Ker poznamo g. Kovačiča kot odločnega naprednlaka. ie nam nepriietno. da se ie skušalo na ta način list izrabiti 7,3 osebne namene. — Publikacije »Slovenske Matice« za I. 1913. so ravnokar izšle in obsegajo sledeče kniige: Podlim-barski: Oospodin Franio (Roman, iz Bosne). Ant. Funtek: Tekma (Drama v treh dejnniih). Dr. J. Stcbin-ger: Slovenska hih1h><»rpfi1a let 1907 do. '912. Slovenske narodne pesmi v, 4 dni* ^aive<%ia senzacija sedanjosti! 4 dni! 0<1 10> Eno uro * ------------------------------ Srrdo 11 trajajoče 5 fotografičnim aparatom na bojišču. Četrtek 12. Krvav!, straSnl in uničujoč! boji med " Bolgari In Grki. — Posneto v vrstah n.,/.,], | O ======== bojujočih sc armad. ======= 1 "«gk jo. predstave vsak dan ob 3., 4., 5., 0., 7., 8. in 9. Kino Ideal Nekaj glavnih prizorov: Jnfante.ijskih krogelj streli v prsi' — StraSue rane, ki jih povzročajo dum-dum krogi je. — Streli v stegna. — Streli v lekti. — Bajonetni nhodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — Artilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in granate. ===== Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane cene. = uredništvu Jož. Olonarja. Mencinger: Zbrani spisi H. zvezek in Hr-vatsko - srbske narodne pesmi. Upati je, da zadovoljijo letos knjige vse člane, saj je v njih polno lepili stvari, ki zanimajo vsakega inteli-genta. Podlimbarskega roman bo zabaval vse čitateljc, užitek nudi fantkova drama, z ljubitelji starejših časov bo pokramljal Mencinger, tistim ki se zanimajo za narodno pesem je poklonil Olonar nov Zvezek. Dr. Šlebingcr je s pridnostjo hi natančnostjo napisal »Slov. bibliografijo« zadnjih petih let, dr. Vodnik in prof. Ilešič pa sta nam poskrbela hrvatsko - srbske narodne pesmi. Sleherna slovenska hiša bi morala imeti .to lepo garnituro Matičinih knjig. Stanejo samo 4 K. Predavanje »Akademije«. Danes, v sredo zvečer ob 8. uri bo profesor Ilešič v Mestnem domu predaval o temi: Čehi In Slovaki in njih medsebojno razmerje. Med sc-vernoogrskimi Slovani se sedaj vrši znani vcleizdajnlški proces in že radi tega je važno, da nekaj vemo o onih Slovanih. Vstop prost. — Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. — V slovenskem gledališču se vrši danes bralna skušnja sijajne predpustne burke »Velika repatica«. Igra je bila preteklo sezono privlačna točka vseh velikih gledališč in se je igrala letos tudi z velikanskim vspehom na zagrebški pozorniei. Prihodnjo nedeljo zvečer se uprizori tudi na našem odru. Pripravlja se: »Nevzdramijivi Izidor« in »Stari paviljon«. Dr. Niko Zupanič je izdal pona-tisek iz »Prosvetnega Vestnika« Pontijski Bolgar). V knjigi obdeluje razne tipe Bolgarov, ki jih je proučeval ob času, ko so bili vojni vjetniki v Belgradu. Njegova izvajanja so telo zanimiva. O knjigi še izprego-vorimo. — K včerajšnji notici o smrti odlikovanega reveža moramo dodati. da Je Jernej Brnot služi! čez 30 let pri južni železnici in nato le imel 16 K mesečno milostne penzije; 12 let je služi! pri vojakih In bil v vojski. — Iz prememba posesti. Posestvo (hiša z vrtom) v Slomškovi ulici štev. 13., bivša last gospe Karoline Fabjančič je kupil g. Friderik Urbas, izdelovalec svetovno znanih kranjskih klobas za ceno 46.000 K. — Domači plesni venček se vrši v soboto dne 14. t. m. v vseh restavracij. prostorih hotela »Lloyd«, na kojega se čenj. občinstvo najvlu-dneje vabi. Začetek ob 8. uri, vstopnina 1 krono. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da je trdka E. Mayer v Dunajskem Novem mestu podališala rok za nakupovanje žive divjačine, in poziva svoje člane, da mu pošljejo kaj kmalu svoja naročila. Doslej smo natočili 31 zajcev, oziroma zajk, 10 parov jerebic in 1 par fazanov. — Grenil) trgovcev v Ljubljani. Oni člani gremija, ki imajo trgovske stike z Bosno in Hercegovino, dobe zaupno pojasnila v pisarni gremija trgovcev v Ljubljani v uradnih urah, to je od 2—4 pop. — Sokol župa Ljubljana I. Vaditeljski zbor ima svoj sestanek v ne-dello 15. t. m. popoldne ob 2. uri v , prostorih Sokola I. (Trg Tabor štev. 2. skozi dvorišče). Rešiti mora važna vprašanja, zato Je udeležba iz vseh društev potrebna. Nato se vrši ob 3 in pol žiinni občni zbor. — Finančni odsek za III. slovenski vsesokolskl zlet v Llublianl leta IQ14 vabi sodelujoče brate k redni seji, ki se vrši jutri dne 11. t. m. ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Na zdar! Načelstvo. — Na oklicih so: Ferdinand Majdič, žel. sprevodnik, z gdčno. Cecilijo Krušeč; dr. Viljko Pfalfer. C. kr. vladni koncipist. z gdčno Vido Lah; Egidij Eppich. c. kr. poštni asistent. z gdčno. MarHo Krakar. — Umrli so v Ljubljani: Janez Krašovec, kolariev sin-hiralec, 16 let. — Danica Tičar, hči trgovskega knligovodie, pol leta. — Mariia Gorše, cerkvenikova žena. 43 let.— Frančiška Preželi, služkinia. 15 let. — S steklom si le obrezala roko. 26 letna Katarina Šinkovec iz jdriie. ki ie uslužbena kot dekla na Glavnem kolodvoru, si ie te dni obrezala pri umivanju stekla, roko. . — Kopi mu ie «tonil na n*wo In mu zdrobil palec. Francetu Križaniču. 24letnemu Mancti prj Ka=tnerlu je te dni Storil krni na levo nogo in mu je zdrobil palec na nji. — Nagnjena srca, krasna indijska drama v 4 delih, ki se predvaja v soboto v»Kino Idealu«, je uprizorjena od Iste tovarne kakor »Ouo vadiš« in »Kleopatra« z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi, lovi na divje zveri, predrzen beg, potop ladije, nevarne ježe itd. — Prihodnji torek »Brez domovine«, velikanska ljudska drama v 6 dejanjih. — Danes se ponavlja »S fotografičnim aparatom na bojišču«, ki je dosegla včeraj najlepši uspeh. V četrtek predstave tudi za šolsko mladino ob 3., 4., 5. z nekoliko skrajšanim filmom. Zdravniško izprašan maser in operater kurjih očes (specijalist) se priporoča cenj. občinstvu. Josip Bie-nerth, Sv. Petra cesta 43. 1534-3 KORESPONDENCA. Dve gospodični želita zabavne korespondence z mladima gospodoma. Anica in Vladimira ha »Prvo anončno pisarno«. 1576-1 Gospodična želi zabavne korespondence pod »Verena« na »Prvo anončno pisarno«. 1574-1 ZRojan iŠtOTT. 2. 372©jaza štev. 2. ES Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. NOV KONFLIKT? KJE? Budimpešta, 10. februarja. »Pe stl Naplo« prinaša prav alarmantne vesti In pripoveduje, da se Je mednarodni položaj silno poslabšal in da stoilmo pred novim konfliktom. Na merodalnih mestih so o tem popolnoma prepričani in )e bito vsled tega vse potrebno ukrenieno. (Kakor videti, so se letos zelo kmalu začele kisle kumare, ker menda prohazko-vin primanjkuje.) VLADA PROTI KRALJU. Stockholm, 10. februarja. Kriza se Je zelo poostrila; minlsterstvo le podalo demisljo. Stockholm. 10. februarja. Oflci-elno poročilo pravi, da ie prišlo do krize vsled nekega nagovora kralja na kmetsko deputacilp, ki le zahtevala zvišanje vojaškega stanja. Vlada le videla v tem nagovoru, da ie krali prešel vlado, s čemur )e kršil ustavo. Zato ie ministrstvo zahtevalo, da krali ublaži svojo izjavo in da Iziavl, da til Imel Imena ustvariti dejanskega stanu pred vladno odločitvijo. Krali je nato odgovoril, da njegov nagovor ni posegel v vladne posle In vladno odločitev. Vlada Je na to še zahtevala, da se kral) drugič, predno poda kakšno oflclelno I*)a-vo. posvetuie z ministrstvom. Krali ie pa ta zahtevek zavrni! In delal, da si ne da vzeti svobode, prosto govoriti s svoiim narodom. Stvckholm, 10. februarja. Kralj )e pooblastil zmernega liberalca Ge-era da sestavi nov kabinet. PROCES PROTI LORKOVIČU USTAVLJEN. Zagreb. 10. februarja. Kakor znano, ie bila razsodba prvega sodišča proti Lorkoviču, saborskemu poslancu razveljavljena in novo postopanje odrejeno. V današnil obravnavi se le sklenilo postopanje proti dr. Lorkoviču ustaviti. NA JAPONSKEM. Tokio, 10. februarja. V parlamentu so se opoziclonalcl in vladna stranka stepli tako, da so enega Poslanca nezavestnega iz zbornice odnesli. _______ Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. Jugoslovanska zavarovalna drntba za življenj o in požar ISie zanesljive In agilne akviziterje. Oferte treba poslati na adreso: * Jugoslovan«, poStni predal 50, Ljubljana. !! Tržaški Slovenci !! Svojo zalogo oglja In druge kurjave priporoča Ivan dermek, ulloa fSqoero nuovo št. 15. (TU= glu/vja® pošte.) Slamnikarice, MiiHer & W6rnle nas!. tovarna za klobuke, Monakovo išče takoj 10 izurjenih slamnikaric ob najvišji plači. Vožnja tja in nazaj se povrne. Zglasiti se je takoj pri g. Ernestii Jnrjak, hotel „SIons< v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 8 vinarjev. Nalmanlil znesek BO vi-uarlev. Pismenim vpraianlem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih a! nič popusta in se pla£u|e|o vnaprej; zu-oanji Inserentl v znamkah. ZaMluček malih oglasov ob 6. nri zvečer. se sprejme takoj v restavraciji na juž. kolodvoru v Št. Petru na Krasu. Prednost imajo izurjene gospodične, ki so že delale v tej obrti s kontrolnimi blagajnami. Pismene ponudbe, če mogoče s sliko sprejema do 15. t. m. restavrater istotam. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K. za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493« 15 Mesečna soba. Lepo meblovana, razgled na cesto, se s 15. t. m. odda, Več poizve se na Sv. Petra cesti št. 4., vhod obrežna steza, I. nadstr. na levo. 1546-3 Frsn|0 SlllfJSj trg?vil?a jestvin in ko- Trst - lonijalnega blaga □Soj a n žrt ev. 2. se priporoča svojim cenj. odjemalcem. — Voditelj Zvonko Požar. IR©33]jnua,& aritrgO. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamčil. »Zdravnik želodca1' je edina posebnost želodčnega likena iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo mamkah. posebnost FRAN KRAIGHER Icrojažicl :m©jeter Gr cepcema, vilice, £t G se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po met-i. — Inozemskega In domačega blaga veeno ra izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cere zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 ] LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA ■ 6 \jj SEF-ZD)WN!K:PRIMARIJ DR FR.DERGANC " »Učiteljska tiskarna ‘ v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite naj cene* e v specijalnl trgovini A g g Skabem6 Menini trg štev« lO. T7“©li3ra, izfbira,! Solid.na, pcstrežfloa l Zanesljiva semena razpošilja Jindrich Vanek glavna zaloga semen, Praga, „Pri zlati goski**. : Slovenski ceniki na zahtevo brezplačno. : Kdor pošlje najmanj 40 naslovov zemljl&klli posestni- _ . kov, učiteljev ali posestni-kov vrtov 2 natančno -označbo kraja in zadnje pošte, dobi flranko In gratls zanesljiv vremenokaz. Izvoz čeških semenskih žit po vsem svetu. /r Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . ' . Žanih cenah. . ’ . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. N