Uto LXm> št. 153 Ljubljana, torek 10. julija I934 Cena Dfa i.- isfaaja veak dan popoldne, tmem« nedelje tn praznika. — Inaerati do 80 petit rat a Dm 2.-, do 100 vrst a Eto 2J50, od 100 do 3O0 nrt A Dto J.-, večji inaerati petit rata Din aorenski Narod< relja mesečno ▼ Jugoslaviji Din IX-. %a inoaemstro Din 25.-. Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO Etf UPBAVNI8TVO UUBUANA, Knafijeva ulica St. 5 Telefon tL SL22, 3123, 3134, 3125 in SU6 Pođrntnlc: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljana** telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaam&verjeva ulica 1, telefon St podružnica uprave: Kocenora ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. TAKVI Južnonemška katoliška država Dunajski monarhisti so zopet pogreli svoje načrte o združitvi Avstrije, Bavarske in Madžarske v južnonemško katoliško državo pod žezlom Habsburžanov in protektoratom Italije R'm, ID. ulita. r. Dunajski dopisnik >Giomala d* Italia« poroča svojemu listu o zanimivih načrtih kJerofašistične-ga režima v Avstriji. Junijski dogodki v Nemčiji so zbudili v dunajskih vladnih krogih no\o upanje na ustvaritev načrtov, ki so jih skovali že pred leti in o katerih mislijo, da bodo morda seda i dozoreli. Že pred štirimi leti so nastoprli avstrijski monarhisti z načrtom ustanovitve takozvane »južnonemške katoliške države«. Ta država naj bi obsegala poleg Avstrije Bavarsko in Madžarsko, seveda pa so mislili pri tem tudi na »odcepljene katoliške pokrajine«, to je na S+ovenijo m Hrvatsko. Ta država naj bi bila nekako nadomestilo za razpadlo Avstro-Ogrsko. shroila pa bi trojnemu cilju: Na eni strani bi se na ta način oslabila Nemčija in rešilo katoličanstvo pred luteranstvom, na drugi strani naj bi pomagala uresničiti stare želje Italije po razkosanju Jugoslavije, tretji glavni smoter take državne tvorbe pa nai bi bil po vrat ek Habsburžanov na prestol. Pred leti se je za ta načrt poleg avstrijskih črnožoltfli klerikalcev ogrevala zlasti Italija, ki je preko Vatikana snubila bavarske katoliške kroge. Te načrte pa je takrat prekrižala Jugoslavija, ki ne samo, da se kljub ogromnim finančnim žrtvam Italije za razne Pa-velioe in Perčece in kljub madžarskim atentatorskim šolam in dunajski propagandi ni hotela razpasti, marveč se je od leta do leta vse bolj konsolidirala, tako da predstavlja danes najsolidnejšo državno tvorbo v EvropL Zmešal pa je te dunajsko-rimske račune tudi hitleri-zera, ki je prišel v Nemčiji na oblast. Sedaj se v Nemčiji zopet odigravajo dogodki, ki dopuščajo domnevo, da bo hitlerizem kmalu likvidiral. To je dalo avstrijskim vlastodržcem, ki bi jejo obupen boi za svoj obstoj na krmilu, povod, da znova pogrejejo te načrte, čeprav so jih morali primemo revidirati. »Giornale d' Italia« poroča sedaj, da so avstrijski monarhisti z vednostjo avstrijske vlade vzdrževali zveze s Pa-penom in drugimi nemškimi katoliškimi prvaki ter da so z njimi že vodili pogajanja glede ustanovitve »južno-nemške katoliške države«. Kako stališče so sedaj zavzeli nemški katoliški krogi k tem načrtom, ni znano, vsekakor pa smatrajo v rimskih političnih krogih za verjetno, da si žele bavarski katoliški krogi bolj združitve z jnžno-nemškimi katoličani, kakor pa z berlinskimi luterancL »Giornale d* Itaiia« dodaje svojim dunajskim m formacijam, da se bosta še v teku tega meseca sestala Mussolini m dr. Dollhrss in da bo ob tej priliki govora tudi o teh načrtih. Italiji je mnogo na tem, da okrepi Avstrijo in zasi-gura njen obstoj, ker je za njo Avstrija naiboljši branik proti Nemčiji. Zelo se navdušujejo za ta načrt vatikanski krogi, ki smatrajo, da bo le na ta način mogoče za daljšo dobo ohraniti v Avstriji klerikalni režim Hi rešiti nemške katoličane. Vendar pa se zavedajo, da obstoja za uresničenie takih načrtov nešteto ovir in težkoč. Zato se tudi nočejo javno preveč eksponirati, dasi so pripravljeni, podpirati vsako akcijo, ki stremi za uresničenjem teh načrtov. V Rhnu naglašaio, da je v glavnem odvisno od razvoja dogodkov v Nemčiji, ali se bo dalo resno misliti na izvedbo dunajskih načrtov. Borba za oblast med hitlerfevcf Junijski dogodki so posledica zakulisne rivalitete hitierjevsRih voditeljev Lniz, 10. julija, t. »Lmzer Volksbktt«« je objavil senzacrnnama odkritja nekega nemškega novinarja, ki je zapustil Nemčijo po ponesrečenem prevratnem poizkusu Rohma bi njegovih tovarišev. Kakor trdi, je Rohm Se pravočasno zvedel za Hitlerjeve načrte ter tud: pravočasno spravil na varno svoje lame spise, ki so vseboval; izredno mnogo gradiva, kompromitujočega za berlinske voditelje. Ti dokumenti so bili baje poslani nekemu intimnemu prijatelju Rohma, ki biva v Gmundenu na Zg. Avstrijskem, kjer se še sedaj nahaja. Že v času procesa v Leipzigu proti Lub-beju in tovarišem je prišlo do hude napetosti med Rohmom in njegovimi tovariš; ter berlinskima oblastnikoma Gon ago m m GobbeLsom. V teh krofih je bilo splošno razširjeno mnenje, da predstavlja Goring prehudo obremenitev za Nemčijo in da Hitler ne pomeni nič drugega kakor zgoli kitko v krvavih Goringovih rokah. Bila je že davno sklenjena stvar, da se moraio spravit: s poti vsi, ki so kaj vedeli o tem, kako je prišlo do požiga poslopja aernškega drž- zbora v BerLiivu. r>a je Rohm vedel za te načrte, se more sklepati po Berru ker je dal letos meseca maja shraniti vse dokumente, ki obremeniti je jo berlinske vod rte! je, pri svojem intimnem prijatelju v okolici Grmi n de na. Kadar bodo ti dokumenti objavij eni, se bo svet čudil, pravi zaucnrk lista. Da pa Rohm rti nameravaj nobene druge revolucije, ki naj bi se pričela z Umorom Hitlerja, je dokazano. Dtu&£ revolucija bi morda izbruhnite pod vodstvom Gobbelsa, Leya in Sch racha, če bi prišli v položaj, da se znebe Goringa. Sedaj so zopet lojalni in Hitierju zvesto vdani ter največji nasprotniki druge revolucije. Res je. da je Gobbels že pred nekaj tedni govor-1. da je treba počakati, da bodo prišli nezadovoljni jz svojih mišjih lukenj in pokazali pravi obra«, nadalje, da je Goring grozil s trdo pestjo in da je Hitler večkrat govoril o giavah. ki bodo padale, Grozna je misel da so bih' umorjeni \iw dje, kakor Sctrleicher, Kahr m drugi, ki niso rrneli z revolucijo nobene zveze m ki so jifa smatrali samo za sovražnike obstoječega sistema. Z njimi se je zgodilo, kakor so napovedovali Hitler, Goring in GobbeVs. Će podkancelar Papen še živi, se ima zahvaliti samo slučaju, pa tndj ta skrivnost ne bo več dolgo ostala prikrita. Preorientacija nemške zunanje politike? Pariz, 10. julija. w. Berlinski poročevalec »Pariš Soir« meni. da pomeni nedeljski govor ministra Hessa pričetek* nove zunanje politike Nemčije. 30. junij je končnoveljav-no zaključil dosedanjo perijodo. Do nove orijentacije v zunanji politiki pa seveda ne more priti brez prehodnega stadija, Naj-pcfeneroejsi preStod je ta, tx ae da nem- škemu narodu vtis spravljivega značaja, ne da bi se pri tem kaj popustilo glede časti. Berlinski poročevalec »Intransigeanta« piše: Vendar se zopet enkrat čuje glas o miru. Kmfllu se bo vedelo, "ali je ta volja v skladu z dejanji. SA ne zaupajo več Berlin, 10. julija, r. V koncentracijskem taboru v Oranienburgu so bile izvršene značilne izpremembe. Straže SA-formacij so bile nadomeščene s stražami SS-forma-cij. Vsi koncentracijski tabori bodo v bodoče podrejeni vrhovnemu voditelju SS formacij Himmlerju. Komunisti organizirajo bojno fronto London, 10. julija, d. Reuterjev urad poroča iz Berlina, da so oblasti napovedale po vsej Nemčiji stroge ukrepe proti razširje-valcem lažnih vesti. Oblasti bodo imele predvsem nalogo, da zatro tajna rovarje-nja komunistov v zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji. Kakor poročajo, se je pojavila zelo živahna delavnost komunistov med pripadniki narodno socialističnih napadalnih 'oddelkom. Razni ljudje razdeljujejo povsod letake proti narodno-socialističnemu režimu kljub vsej nevarnosti, ki se ji izpostavljajo. Dopisnik Reuterjevega urada je prišel v posest takega letaka v okolici \Vannseeja. Letak pravi, da so bili poslednji dogodki v Nemčiji posledica gospodarske in finančne krize in da se zdi katastrofa neizbežna. Habicht aretiran Dunaj, 10. julija. d. Kakor poroča »Reichspost« iz Monakovega, so zaradi zadnjih dogodkov v Nemčiji aretirali tudi šefa avstrijskega vodstva narodnih socialistov Teodorja Habichta in druge člane vodstva, med njimi tudi skupinskega vodjo Hofferja, ki je svoječasno pobegnil iz ino-moške ječe v Brixen. Švica grozi z represalijami Curih, 10.# julija, n. Listi ostro kritikuje-jo postopanje nemške vlade, ki je prepovedala za šest mesecev uvoz glavnih švicarskih nemških listov pod pretvezo, da pišejo neresnico o Nemčiji. Švicarski tisk zavrača to trditev, češ da je samo slab izgovor nemške vlade, ki hoče preprečiti, da bi nemški državljani zvedeli resnice o dogodkih v Nemčiji, o katerih nemški tisk ne sme pisati. Z zadevo se bo bavil še švicarski zvezni svet, ki bo bržkone odredil primerne protiukrepe. Londonski razgovori Posvetovanja francoskih in angleških državnikov o evropskih problemih in ukrepih za zaščito miru London, 1CL julija- g. Razgovorom med Barrhoujem in Simonom, ki so trajala nad dve uri, je siedU zajtrk v Carlton hotela, ki ga je angleška vlada priredila na čast francoskim gostom. Te>ga zajtrka so se poleg obeh zimianjih ministrov udeležili še mornariški minister Pietri, lord Eden, Stanhope, mister Boi±on MonseH, francoski poslanik Corbin, vojni minister lord Maiisbam. predsednik razo rož i t v ene konference Henderson, bivši angleški poslanik v Parizu lord TyreL\ gospodarski svetovalec v zunanjem ministrstvu Lerch-Ross, mnogo odličnih poHtikov in strank, ki so zastopane v nacjonaini vladi m več angleških admiralov. Popoldne so se nadaljevali razgovori ministrov v zunanjem ministrstvu. Zvečer so biH angleški državniki gosta francoskega državnega ministra v francoskem poslaništvu- Danes dopoldne so se razgovori v zunanjem ministrstvu nadaljevali. London. K), julija, g. O razgovor* angleških in francoskih ministrov, ki- so skupno trajali 5 ii tri četrt ure, je bilo zvečer izdano uradno poročilo, ki posebno opozarja na prijateljski značaj razgovorov, v katerih so razpravljali o vprašanjih splošnega interesa obeh držav v Evropi. Izmenjava misl-i se je popoldne nadaljevala, dočim sta francoski mornariški mniister Pietri in prvi lord admiraiitete, sir Bol ton Monsell razpravljala o pripravah za pomorsko konferenco. Nadaljnji sestanki so bili določeni xa danes dopokme v in v poslopju admiralitete. Zunanji mjoj-ster Barthou se bo danes popoldne vrnil v Pariz, dočim bo Pietri ostal še več dni v Londonu, da nadaljuje pomorske razgovore. Lomkm, 10. julija. AA. Neki poslanec je v spodnji zbornici vprašal vlado, at: giede na najnovejše dogodke v Nemčrji popolnoma ostane pri svojih obveznostih, sprejetih z 1 oca ruskim dogovorom. V imenu vlade je odgovoril zunanji minister John Simon, da pr: okoliščinah, tei so narekovale potrebo locarnskega dogovora, ni nastopila nikaka izpretnemba, zato je Velika Britanija dolžna spoštovati svoj podpis na tej pogodbi- Protižidovski pokret v Turčiji Carigrad, 10. juKja. AA. Semkaj je prispelo okoli 1700 Židov iz Trakije. V Carigrad so se zatekli zaradi protižidovskega gibanja, ki se je pojavilo proti njim. Vlada je prepovedala neki carigrajski tednik, ker je priobčil ostre članke proti Židom. Notranji minister je odpotoval v Odrin. da izvede osebno preiskavo o vzrokih pro-t>židovskega gfbanja. Sven Hedrn na varnem London, H), julija, n. Sven Hedin je bil dolgo časa ujet v južni kitajski pokrajini Sikia.ng. ReSO ga. je poglavar neke druge kitajske pokrajine, ki ga je poznal že več let. Staaen Utajili je sedaj na vamem. Italija in Albanija Vzroki italijanskega nezadovoljstva z najnovejšo politiko Albanije Frankfurt, 10. itrKia. r. »Frankfurteir Zeinimg« je objavila naslednje poročilo svojega rirnskega dopisnika: Italijanska mornariška demonstracija v Draču je končana. Odplule so tudi ladje, ki so ostale v pristanišču še po odhodu slavnega dela italijanskega bro-dovja. Razburjenje, ki ga je povzročal dogodek v Albaniji, se je med tem nekoliko poleglo. Čeprav ta mornariški obisk v okviru potovanja po Jadranu ne predstavna ne glede na opuščeno napoved, ki je bila kasneje utemeljena s tehnično pomoto, ničesar izrednega, je vendar imelo dejstvo, da so ostale v Draču še nekatere vojne ladje po odhodu drugih, demonstrativen značaj. Kaj je bil pravi povod za to demonstracijo prav za prav še ni pojasnjeno. Morda je bila malo prijazna, ako ne že sovražna reakcija Albancev proti nepričakovanemu italijanskemu obisku, aii pa so bile morda že prej nastala nesoglasja. Dne 14. junija, torej teden dni pred italijanskim mornariškim obisikom je bilo, če smo prav poučeni, 90 odstotkom 160 italijanskih civilnih in vojaških organizatorjev, ki so še v AKba-nfji. nepričakovano odpovedano službeno razmerje s 1. julijem. Izmed pc-votnih nad 300 oificirjev in inženjerjev jth je torej ostaio v Albaniji samo še 16. Pri tem je treba omeniti, da ti Italijani niso bili v breme albanski državni blagajni temveč so bili plačani od italijanske vlade. Nadaljnji povod za trahjansko nerazpoloženk so gospodarski in finančni odnošaji z Jugoslavijo. Kakor se čuje, je neka iugoslovenska banka, ki je pred kratkim otvorila v TiTani svojo podružnico, dovoldfei albanski vladi pol milijona albanskih zlatih frankov posojila, o katerem pa poRoii niso znani. Del tega posojala naj bi sdu-žiJ za oporo pšenični ceni in ima torej značaj subvencije albanskemu gospodarstvu. Če se razen tega upoštevajo še govorice, da se nagiba Albanija k balkanskemu paktu, je vsekakor dovofcj vzroka za italijansko ne zadovoljstvo. Likvidacija VMRO Razid makedonstvujuščih, pristašev Protogerova Pred zadnjim ukrepom za pomirjenje v Bolgari ii Caribrod, 10. julija, r. Protogerovska organizacija VMRO je objavila v soboto naslednji komunike: »V zvezi z izpremembo vlade v Bolgariji, ki je bila izvršena 19. maja, in z razglasitvijo ter izvršitvijo 14. točke vladnega proglasa bolgarskemu narodu, izjavlja VMRO. da se na podlagi kongresnega sklepa iz L 1931 njene vrste razpuščaio ter pozivajo člani, naj postanejo lojalni državljani tako. da prenehajo biti avtomatsko v ustvarjenem stanju objekt delavnosti VMRO.-Ta objava nosi podpis centralnega odbora VMRO. List »Utro«, ki je objavilo ta komunike organizacije proto-gerovcev, pristavlja: Sklep protoge-rovcev je dejanje razuma in se spreje- ma z zadovoljstvom in lajšanjem v vseh rodotobriih krogih. I izpremembo, ki je nastopila 19. maja v liolganai, se daje možnost emigraciji v Bolgariji, da prične živeti mirnejše življenje, ki ga ne bo več motika borba, kakršna se je vodila z vso ostrostjo med posameznimi frakcijami. Vzpostavilo sc bo duhovno edinstvo in Bolgarija ne bo voč pozorišče krvavih obračunavanj, kri » ubijala ugled in avtoriteto države v inozemstvu. Razpustitev VMRO Vao6e Mihajlova bo poslednja stopnja k popolnemu pozabljenju nedavne žalostne preteklosti borbe, vzajemnega iztrebljanja ter preganjanja emigracije, kar je izkopavalo pravo brezdno med obema taboroma. Nemiri v Italiji Zaradi neznosnih gospodarskih razmer se širi nezadovoljnost po vsej državi- — Le s terorjem duše upore — Slovence zapirajo na debelo Pariz, 10. julija, r. Glasilo italijanskih antifasistov >Giusticia e Libe rta« poroča, da je v mnogih krajih južne Italije prišlo do velikih nemirov in demonstracij proti fašističnemu režimu. Udeležujejo se jih po večini delavci in kmetje. Ponekod so se upornikom pridružili celo člani fašistične stranke in fašistične milice, ki so ogorčeni zaradi postopanja lokalnih fašističnih voditeljev, Zaraoi vedno slabših gospodarskih razmer se širi nezadovoljstvo po vsej državi. Fašistične oblasti so izdale zelo strog-e ukrepe, da bi te nemire zadužile. V Južni Italiji so vse garnizije v stalni pripravljenosti ter noč in dan pod orožjem, da hi moglo vojaštvo takoj nastopiti proti upornikom. Listi poročajo, da je zadnje dni prišlo v kraju Noto do velikih nemirov in krva-v&L spopadov. Fašistični listi so opisali te dogodke kot spopad policije s skirpino razbojnikov, ki da so boteti oropati samostan San Corado pri Notu. V spopadu je bil hudo ranjen polierjski komisar. O atentatu, ki je bil nedavno izvršen na postajenačelnika v Rihemberku, tnda list, da je imel politično ozadje. Postaje-načelnik CavaUieri je bi] .aktivni član in voditelj tajne fašistične policije Ovra. Silno je teroriziral domaČe prebivalstvo hi denuncira! celo italijanske uradnike, ki so z domačini postopali količkaj vljudno. Kljub temu, da so bile zaradi tega atentata izvršene številne aretacije, pravita atentatorjev doslej niso dobili. V Prošelcu so pred tremi dnevi z&žgaii tamošnji fašistični dom. Požar pa so še pravočasno pogasUi, tako da večje škode ni halo. Policija je tudi v tem primeru aretirala mnogo Slovencev in jih odpeljala v Trst, dasiravno so ^«i dokazali, da niso s tem požarom v nikaki zvezi, ker so bih' v času, ko je nastal ogenj, docela drugod. Mir v Amsterdama Amsterdam, 10. jul. AA. Od davi vlada v mestu mrr. Nikjer v jordanskem okraju niti kjerkoli drugod, kjer stanujejo delavci, ni prišlo do izgredov, tzvzemši poizkus skupine nezaposlenih delavcev, ki so hoteli opleniti neko trgovino. Pristaniški delavci so se že v soboto vrnili na delo. V neki zapuščeni haši je policija odkrila tajno komunistično tiskarno. Zaplenila je mnogo revolucionarnih brošur in letakov. Čeprav vlada mir. je vlada sklenila, da bo še nekaj časa obdržala v Amsterdamu vojaštvo, ki ga je poklicala iz drugih mest da je okrepila mestno posadko Tatarescuvi načrti Pariz, 10. juhi a. AA- Iz Bukarešte poročajo, da je ministrski predsednik Tatarescu na jrotn v Pariz sprejel v svojem vagonu urednika »Adevembc m mu pri tej priliki izjavil: Potujem v Pariz v spremstvu fi-nančnega ministra, da rešim neka vprašanja med Francijo in Runronijo. V Parizu ostanem štiri do pet dni, iz Runrunije pa bom odsoten vsega sk-opaj kakih 12 dni. 0 programu sedanje rwnooske vlade je Tata- rescu izjavil, da vtada zdaj reorganizira upravno službo. Reorganizacijo hoče izvesti v soglasju z vsemi političnimi strankami, zlasti z rumunsko narod, kmečko stranko. Na koncu je predsednik vlade :zjavi! uredniku >Adeverula«, da bo v kratkem skušal poenostaviti državni aparat in doseči večje prihranke ^ znižanjem uradniških H«č m z redukcijo državnega uradni- ŠtVŽL Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 2308.74 — 2&20.1., Berlin 1302.3« — 1313.16, Bruselj 7&5.73— 799.73, Curih 1108.35 — 1113.&5, Loti do d 171.19 — 172.79, Newyork 3377.72^—3i05.»& Pariz 224.60—225.72, Praga 141-40—142.26 Trst 291.90 — 294.30 (premija 28.5 od*L; Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10 —9.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 10. julija Pariz 20.265, London 15.48 Newyork 307.25. Bruselj 71.80. Milan 26.38. MaKo-laricu paniću«. Prva je »lazarička« pesem. Ni mi bilo znano, da imajo Hrvatje tudi »lazarsfke« pesmi, kakor zlasti Bolgari (če sta objavljeni pesmi sploh hrvatski). »La-zarujejo« koledniki v Bolgarija na predvečer sv. Lazarja. Druga je mal otro&ki ples, uporabljiv pri mladinskih igrah. Mladinskih igric s petjem sploh pri nas manjka. Imamo narodne otroške izštevalnice, izpran vaJnice, zabavijice itd., ki jih je precejšnje število zapisal štrekelj, a plesnih igric nimamo, kakor seveda oidi narodnih plesov ne. Otroška igra naj bi bilo tudi počasno kolo Franja L. uže vi ča na tekst -Dedka Samonoga« iz Zupančičevega cikla »Ciciban«. Priznati moram, da čutim dokaj ostro diskrepanco med slovenskim besedilom in folkloristično hrvatsko muziko. Samonikli, originalni sta pesmici »O rodi v in >0 guski« M. Tajčevića. V narodnem glasbenem dialektu in deloma pristno narodnih je mojih pet enoglasnih s klavirjem, namenjenih otroškim zborom »Je ptička priletela«, »Sejem žito in pšenico«, »Travnički so že zeleni«, »Mati umrla« in »Sem se šetal gori, doli«. Primerno jih je razložil v opombah k posameznim skladbam Grbec. Glasbeni del zaključirje troglasni deški zbor s spremJjevanjem klavirja in violine »Pod Kopinom« v obliki medjimur-skega kola, temperamentna, živa, trdno zgrajena, efektna skladba mladega Josipa Vrhovskega. Književna priloga se peCa v članicu A.. DobroaxL6a »Dječji zborovi« o potrebi dovršitvi niladinskih zborov, prinaša že omenjene pripombe za razumevanje in nasvete za izvajanje izpod Grbčevega peresa, odgovore na anketo i Ali in kdaj naj se poučuje petne v osnovni šoli po notah?«, ki se vsa zgrinjajo v odgovore »da« in >činaprej«. Začetek Grbčevega članka »Frazirati« je dal povod g. Zorku Prelovcu in za njim g. L*. M. skerjancu, da sta povedala o stvari, ki jo obravnava, nekoliko svojih misli. Jaz bi dejal, da bi bilo bolje počakati z odgovori na sklenjen spis. Potrebo pevovodskega tečaja sem uvidel pred vsemi temi jaz ter predlagal že na sestanku pevovodij mladinskih zborov ob priliki dveh dni mladinske glasbe% da se naj tak tečaj čimprej organizira. Ljubljansko predsedstvo JUTJ je z resno uvidevnostjo sprejelo moj predlog in tečaj, to pot namenjen v prvi vrsti pevovodjem mladinskih zborov, se bo vršil že sredi tega meseca. Trajal bo pet dni po šest ur dnevno in bo obsegala njegova predavateljska snov v kondenzirani obliki vse, kar je potreba vedeti pevovodjem, v prvi vrsti pa se bo obravnavalo dirigiranje, vprašanja interpretacije itd. Predavatelji se bodo določili in naprosili te dni. Morda bi prireditelji tečaja dali besedo tako Iv. Grbcu, kakor tudi Zorku Prelovou in L M. Skerjancu? Vsekakor bi bilo zelo zanimivo slišati vse tri, poslušalci pa bi se prav gotovo od njih naučili marsikaj koristnega. V obrambo Iv. Grbca moram povedati, da ga zelo dobro poznam in zato skoroda prisegam, di ni žaliti mislil prav, prav nikogar! V sklepu književne priloge čitamo o raznih mladinskih zborih, njihovem postanku in delovanju ter biografiji pri Grlici sodelujočih komponistov. »Grlico« najnujnejše in najtoplejše priporočam. —č. SPORT Desetoboj za prvenstvo Balkana Sofija, 10. julija. AA. Bolgarska agencija poroča: Drugi dan desetoboja za prvenstvo Balkana so dosegli tele rezultate: 110 m z zaprekami: 1. dr. Buratovič, Jugoslavija; 2. Dojčev, Bolgarska; 3. Ka. iay, Jugoslavija; met diska: 1. Dojčev; 2. Kalay; 3. Travlos, Grčija; skok ob palici: 1. Dojčev, 2. Buratovič, 3. Papageorgiu, Grčija; met kopja: 1. Saklali, Rumunija; 2. Papageorgiu; 3. Travlos; 1500 m: 1. Govo, Albanija; 2. Papageorgiu; 3. Saklali. Končna kvalifikacija: Zmagovalec v desetoboju je Ljuben Dojčev, Bolgarska, s 7289.20 točk, drugi je dr. Buratovič, Jugoslavija, s 6715.49 točk (nov jugosl. rekord), tretji Travlos. Grčija. 6638.31 točk. četrti Kalay. Jugoslavija. 6289.46. peti papageorgiu, Grčija, 6256.97, šesti Saklali, Rumunija, 5781.14 in sedmi Gogo Albanija, s 528905 točkami. Naročite — HUtftm „LJUBLJANSKI ZVCN" Ljubljana, 10. julija Menda samo zaradi razdeljenih uradnih ur vozijo letos kopalni vlaki samo ob nedeljah in praznikih ter tudi v soboto, ko je uredništvo popoldne prosto. Vsa stvar je potemtakem taka, kakor bi bili kopalni vlaki samo za uradništvo, ne pa tudi za ostalo prebivalstvo, ki ni nič manj potrebno kopanja m je gotovo rudi v veliki večini. Pri uvedbi kopalnih vlakov je torej železniška opreva najbrž gledala edino na uradništvo, ki ima že itak znižane cene. in so bili prav zato lani kopalni vlaki rudi prav slabo zasedeni. Predvsem so pa vozovnice na kopalnih vlakih še vedno mnogo predrage, da se druiine ne morejo voziti v kopališča ob Savi. zlasti pa ne morejo doseči tople Sore. Da je Sava zaradi svoje globoke in deroče ter mrzle vode neprimerna zlasti za neplavače in nedorasle, nam najbolj dokazujejo pogoste nesreče, ki jih v Sori sploh ni. Spominjamo se še časov, ko se v Savo skoraj še nikdo ni upal. in tako je bilo n. pr. v Kranju dijakom kopanje v Savi celo prepovedano ter dovoljeno kopanje le v topli Kokri. Sedaj smo dobili ob Sori v Retečah in v Skofji Loki prav dobro urejena ter zaradi svoje okolice vprav vzorna kopališča, obenem so pa vsi bregovi Sore dostopni kopalcem brez vstopnine in kabine v kopališčih so tudi tako poceni, da ta izdatek za stalne obiskovalce skoraj ne prihaja v poštev. Edino vožnja je še vedno mnogo predraga, zato pa svetujemo železniški upravi, naj uvede družinske vozovnice, ki bi pa ne smele za vožnjo sem in tja veljati čez 10 Din. Železniška uprava naj nikar ne računa po sedanjem številu prodanih kart, ker bi se pri nizkih cenah družinskih vozovnic obiskovalci kopališč silno pomnožili in bi s tem dohodki železnice presegli vsa pričakovanja železniških kalkulatorjev. Vlaki bi bili vedno polni zadovoljnih izletnikov, ko so sedaj le slabo zasedeni. Sicer pa železnica kot javna last v splošno korist ne sme gledati samo na pridobitno stran, temveč tudi na to, da tudi koristi davkoplačevalcem, ki jo plačujejo. Železničarjem z znižano voznino je lažje, /ato je med kopalci vedno tudi največ že-lezničarskih družin, vsi drugi pa morajo čakati vsaj na soboto in nedeljo, ko bi si ra-d: privoščili daljše izlete v planine. Sploh je čudno mnenje železniške uprave, da se Ljubljančani smejo kopati samo ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ves teden pa mora šolska mladina brez dela čepeti med razbeljenim mestnim zidovjem ali se pa valjati po prahu in bati paznikov v strogo zavarovanih mestnih nasadih. Imamo posebnega ministra za narodno zdravje, vendar pa nikjer ne vidimo prijateljskega in zdravju koristnega sodelovanja obeh najvišjih državnih funkcionarjev, to »pa menda samo zaradi tega ne, ker o kopalnih vlakih in podobnih manjših vprašanjih od- Avto zgorel Jesenice, 9. julija. Malo je manjkalo, da se ni pripetila v nedeljo pri nas strasna nesreča, ki bi bila lahko zahtevala več človeSkih žrtev. Imeli smo krasno vreme in Jeseničani so hiteli na vse strani na izlete. Tudi posestnik g. K. V i š n e r je napravil s svojo družino izlet na Bled, kamor so se odpeljali z avto taksijem. Zvečer so se vračali, na Kralja Petra cesti na Jesenicah je pa naenkrat nastal v karbonatorju defekt in že je bdi ves prednji del avtomobila v plamenih. Nesreča bi bila neizogibna, da ni ohranil šofer Oton Paar mirne krvi, tako da je še pravočasno rešil Višnerjevo družino, pet dečkov, v avtomobilu spečo deklico, očeta in še enega potnika. Na reševanje avtomobila seveda ni bilo misliti, ker je pretila nevarnost, da eksplodira rezervoar z bencinom. Avto je zgorel, na cesti je ostalo samo železno ogrodje. Lastnik avtomobila g. Franc Paar ima okrog 25.000 Din škode, ker avto baje ni bil zavarovan. Občinski cestarji Ljubljana, 10. julija. Za prospen in razvoj javnega in privatnega gospodarstva je dobro stanje prometnih sredstev največjega pomena. Najvažnejše prometno sredstvo v naših krajih So ceste. Ne zadostuje pa, da je omrežje cest čim gostejše, temveč je tudi prav tako potrebno, da se isto tudi vzdržuje stalno v dobrem stanju. Pregled občinskih cest, ki ga vrši o niti ne unorab Ijajo in za Katere nimajo prav nobenega ločajo pač lokalne oblasti. Če bi železniški kalkulatori; sedli skopaj s higieniki. hi kmalu prišli do prepričanja, da posebni kopalni vlaki prav za prav sploh niso potrebni, saj jc v počitnicah polovica prebivalstva ves dan brez dela in bi zato tudi kopalni vlaki morali /e zjutraj odhajati iz Ljubljane, ker |j vendar le majhen odstotek prebivalstva more privoščiti počitnice na dežcl; in v letoviščih. Znižane voznine naj bi bile dovoljene torej pri vseh vlakih, a zlorabe popustov naj bi železniška uprava preprečila na ta način, da bi vpeljala sezonske vozovnice ali pa legitimacije, ki bi lastnike opravičevale do popustov. Taka legitimacije bi za vso sezono n. pr. veljala 2 Dn in. kadar bi se lastn-k pelial. bi s to Icg^timacjo dobil pri vozovnici prav znaten popust. VsSr kdo bi gledal« da bi se čim večkrat peljal in imel tako čim večjo korist od legH ma-cije. železniška blagajna bi pa p«) saključ-ku sezone ugotovila ogromen porast V ck-venec in sijajen dobiček. Brez legitimacij ali sezonskih kart naj bi M pa priložnostni izletniki vozili tako, da bi morali kmvti povratno karto in stvar bi bila rešena. Sedaj imamo zaradi avtobusnega prome-ta uvedene na ielesnicl tudi konkurenčne cene. ki so pa še vedno tako visoJte, de bi avtobusi, ki bi lahko vosili / Ljubljane ob Savi is Sor; do ikofp? Loke in nazaj za mnego nižjo ceno, prav izvrs.no saslui I Vozovn ca za kopalni vlak do Skofie Loke in nazai nikakor ne bi smela veiiati čez 5 ali b Din in železniška uprava bi kpi.hu spregledala, kako naglo rasto nieni dohodka Naj se torej ne ravna po metodah liub-ljanskega tramvaja, ki preva/a v največji vročini v zakurjenih vozovih le svoje sprevodnike temveč naj da z nizano vo/nio na vseh vlakih kopalcem priliko, da nantn-nijo vlake in tudi železniške blaga me. Po pravkar dovršen1 regulaciji Sore je pod Retečami nastal kakih 1.^)0 kv. m velik bazen, ki jc v njem voda povprečno od 1 do 1.5 m globoka in tudi popolnoma mrr-na. ker je struga deloma za»ezcn«. Za kopalce ie ta ba-zen. ki jc najbrž največ p v vsej Sloveniji, gotovo ideana pridoh;tcv. saj je ob niem na eni strani prostoren prod za solnčenie. na druci stran: <=e pa razprostirajo prekrasni gaii za konanie na zraku in poči van je v senci. Vsa okoHca tega ha zena je pravi sanatorij z najčistejšim zrakom, polnim ultravijoličasth žarkov, ki morajo poživeti in preroditi mestno mladi" no. če hočemo, da zraste v zdrav in krc pak narod Nikamor nam ni treba v planine, ko imamo tako blizu ta za zdravje čudodelni paradiž, kamor naj bi vsi ! jnbljs-na romala, kakor na božjo pot. po zdravit* in nove moči. Železniška uprava naj pretehta s higieniki in dobrimi gospodarji tO vprašanje in kmahi bomo Imeli tudi vsakdanje stalne romarske vlake v čudodelno prirodo. amisla. da bi jih tudi popravili. k«-r jim dotična pot nikdar n*- koristj. Vsaki, skuša zadostiti z delom le zakonu, ki me naloži toliko in toliko delovnih dni, & občane ne premorejo denarja nrti ia potrebno razstrelivo ali drug materi«] bo tako domala skoro v vsvli občinah d pota v takem stanju, da je že čas, da se temu zlu res napravi konec. NV 7a \ vitvijo cestarjev, ki jih občine za hmre-hajanje po zanemarjenih občina-kih r> ne potrebujejo, niti jih ne morejo placa ti, temveč kar se je že ponovno pov-.i jalo tn prosilo, ukine naj se zakon o 1 ju skem delu. pota in ceste naj občine z^ dele med svoje občane in zboljfta^je teh aevzdrinih razmer bo prav v krat nastopilo. KOLEDAR. Danes: Ton k, 10. julija katoličani: Amalija, Ljubica, pravoslavni 27. junija DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pot v iivlje.nje. Kino Dvor: Vihar z MontblAnca. Kino šiika: Moški naprodaj. Narodna čitalnica v Ljubljani, obcjii z-bor ob 20.15 v posebni s*obj restavracije ^Zvezda«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva ee*ta 20, in Trnkoczv, Mestni trg 4. 3xi»€>d ste« Se samo v EvropL tudi v Abesirtlji fii c ljudje, ki bi radi delali% pa ni dela. Tod uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah ter o zakonu o minimalnih delavskih mezdah. Ljubljansko delavsko zbornico zastopajo na konferenci gg. TJratnik ćelesnik in Juvan. — Mladinsko skrbstvo banske uprave med šolskimi počitnicami. Kakor prejšnja leta. je tudi letos banssia uprava nudila v dobi šolskih počitnic siromašni in slabotni deri potrebna okrevanja na svežem gorskem zraku ali ob morju, pomoč iz svojih kreditov s tem, da jih pošlje v razne počitniške kolonije in okrevališča. Pri izbiri otrok se je v prvi vrsti upoštevala siroma-šna deca brezposelnih in delavskih slojev. Oskrbovalo se bo: 124 otrok %. Nova obrestna mera bo veljala od 16. t- m. — Vozne olajšave za razstavo v se slovanske čebelarske zveze. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena vozna olajšava za prevoz razstavnih predmetov za razstavo vseslovanske čebelarske zveze, ki bo v Beogradu od 26. do 31. t. m. Vozna olajšava je dovoljena na temelju čl. 40 zvezka 1 tarife za prevoz bisera. Cela vozna karta, kupljena pri odhodu, veija sa hreiap lačen povratek. — Vasja Pire v Splitu. Jutri zvečer odigra naš šahovski velemojster Vasja P:rc v restavraciji »Bellevue« v Splitu simnl-tanko na 30 šahovnicah. Igrali bodo najboljši splitski šahisti. — Vozne olajšave za sadjarski kongres v Mariboru. 14., 15. in 16. t. m. bo v Mariboru sadjarski kongers in prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično voznino. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cele vozne listke do Maribora in posebno železniško legitimacijo za 5 Din, ki bo v Mariboru potrjena in bo veljala za brezplačna povratek. Vozna olajšava velja od 10. do 20. t. m. — Program potovanja v Oberammer-gan, 20. VTJ. 19S4 petek: 20.45 odhod Ljubljana; 2L VTI. 1934, sobota: 7.21 prihod Munchen. Prevoz v hotel, zajutrk. Od 9. do 12. ogled mesta z avtobusi. Ob 13. uri kosilo. Prevoz na kolodvor. 15.35 odhod Miinchei. 17.11 prihod Murnau. 17.23 odhod Murnau. 18.19 prihod Oberamergau. Večerja in prenočišče. 22. VTI. 1934, nede-delja: Bivanje v Oberamtnergau. Od 8. do 12. in od 14. do 18. drama o trpljenju Kristusovem. Karte bodo pravočasno razdeljene od vodij potovanja. Oskrba v Ober-ammergau. 23. VTI. 1934, ponedeljek: Zajutrk. prevoz prtljage na kolodvor. 7.28 Odhod Oterammergau. 8.17 prihod Murnau. 8.30 odhod Murnau. 10.08 prihod Munchen, prevoz na stanovanja in prevoz v nemSki muzej. KosOo popolnoma prosto. Starpua večerja v Hofbrau. Prenočišče. 24. VTI. 1934, torek. Za ju trie Prevoz na kolodvor. 7.45 odhod Munchen. 9.40 prihod Salzhurg. Dopoldne ogled mesta. KosOo, Popoldne prosto. Skupna večerja v J3 r a u-a tubi, prenočišče. 25. VEL 1934. sreda: Zajutrk, prenos prtljage na kolodvor. 10.02 odhod SaLzburg. n. odhod Bischofshofen. 11.IS prihod Schvvarzach St. Weit. 11.23 odhod Schwarzach St. Weit. Kosilo v W. K~ 15-12 odhod Rosenbach. 37.55 prihod Jesenice (jugosiov. meja). 18.24 odhod Jesenice. 19.40 prihod Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče m lepo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu m Splitu 30, v Ljubljani 28.6, v Beogradu 28, v Skoplju 27. v Mariboru 26.8, v Sarajevu 26. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763. temperatura je znašala 15. — Strupene kače prodaja, da se preživlja. GOletni delavec iz DobrIjina Juraj Junšič je začel loviti strupene kače, ki jih je v okolici DobrIjina mnogo, in pošilja jih v zabojih neki zagrebški tvrdki, ki jih izvaža v Nemčijo. Za vsako kačo dobi 25 Din in tako se skromno preživlja. — Umrla v hipu, ko je končala priprave za pogreb. V vasi Bezdaji blizu Sorabo-ra je izzvala pravo senzacijo smrt S&letne vdove Verone Stjepanovič, ki je že več dni prrpo vodo vala, da bo umrla ra je pripravljala vse potrebno za pogreb. Nedavno ji je umrl mož in to jo je tako potrlo, da ni hotela več živeti. Bila je sicer popolnoma zdrava, vendar pa je umrla v hipu, ko so bile vse priprave za !K>greb končane. Zdravniki so ugotoviLi, da je umrla oa-ravne smrti. jedla in jih morajo prav tako popravljati. Občina ima veliko škodo zaradi takšnih nesolidnih del, pa tudi podjetja, ki ne gledajo bolj na svoj sloves. _lj praznik v ugledni ljubljanski družini. V nedeljo je praznovala družina znanega ljubljanskega tapetniškega mojstra g. Franca J a g r a kar tri praznike, namreč 20-letnico odkar vodi gospodar samostojno tapetniško obrt, 20-letnico zakona in poroko hčerke gdč, Berte z dirigentom HPz in strokovnim učiteljem na gluho-nemnici g. Vinkom Kapnikom. K lepemu družinskemu prazniku ugledni Jagrovi družini tudi mi ;=kreno čestitamo! _lj Velikodušen dar trgovskim pomočnikom. Glede na težak položaj, v katerem se nahajajo brezposelni trgovski pomoem-ki. je znani veletrgovec g. Josrp Schneider, solastnik veletrgovine Schneider m Verov-šek v Ljubljani, naklonil Pomočniškemu zboru združenja trgovcev v Ljubljani znesek 3000 Din za podporni fond zbora. Odbor Pomočniškega zbora izreka tem potom g. Schneiderju za njegov plemenit čin in velikodušno darilo svoj najtoplejšo zahvalo z željo, da bi našel med vrstami trgovcev še več posnemovalcev. _lj Nov grob. Umrla je gospa Marija Z e m 1 j i č e v a. vdova po pokojnem dolgoletnem nadučitelju v Lučah Franu Zemljicu. Pokojnica, tašča g. fin. svetnika Ivana Volčiča v Ljubljani m mati g. Branka Zemljica, učitelja na okoliški šoli v Celju, je vzgojila vse svoje otroke v strogo narodnem duhu in bila znana kot žena izredno blagega srca .Zato so jo spoštovali vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo jutri v sredo ob 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9. Blag ji spomin, njeni spoštovani rodbini iskreno sožalje. —lj Prava strahota je zloglasna gnojnica v Ljubljanici, ki stoji od ustia Gruberjevega prekopa do jubilejnega mostu. Toliko se je že eovorilo o tem škandalu, ki bi 2a nikakor ne smeli dopuščali, če bi nam bilo količkaj za ucled mesta m za zdravie ljudi. Vse je bilo zaman in tudi letos imamo v mestu okrog dva kilometra dokzo odprto greznico. Smrad je zlasti zdaj, ko pritiska vročina, neznosen. Okužuje se pol mesta, ne da bi kdo migni! z mezincem zoper to. Imamo predpise, da ne smejo pre- Ljudsko kopališče nam dajte! Ljubljana ima dovolj naravnih pogojev za zgraditev primernega ljudskega kopališča „Mirim kraljica čokolade" — Z drevesa je padel 481etni delavec z Brda Franc Kožuh in zadobil notranje poškodbe. Moral je v ljubljansko bolnico. — 6000 litrov vtihotapljenega špirita so odkrili v Beogradu na podstrešju zapuščenega mlina na zemljišču tovarne : Všetečka«. Skladišče vtihotapljenega špirita so odkrili trošarinski organi, takozvana siva vojska Od vsakega litra vti-hotapljenega špirita se plača 170 Din globe, tako da bo znašala vsa globa nad milijon Din. — Zopet milijonska dedščina. Nedavno je postal žrtev letalske nesreče rumunski knez Cantakuzen, ki je zapustil nad 180.000.000 leg. V Subotici živi potomec rodbine Cantakuzen, ruski emigrant Mihajlo Zgura, rojen leta 1880. v Kišinjevu v Besarabiji. Bil je rumunski bo jar, pa je služil ves čas v ruski vojski, kjer je dosegel čin polkovnika. Zdaj je carinski dnevničar v Subotici. Ko so ga vprašali, kaj bo storil z ogromno dedšCino, če jo dobi, je odgovoril, da jo bo razdelil med siromake. Sam bi si pridržal samo toliko, da bi skromno živel. Pri želodčnih iežkocah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju napravita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vwc vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliane —lj Smrt ugledne Ljubljančanke. Davi je umrla po daljšem bolehanju gospa Serafina S a jo vic roj. S u y e r, vdova Po znanem ljubljanskem odvetniku. Dosegla je visoko starost 80 let. Lani smo se je spomnili ob 801etnici. Zapušča tri sinove, odvetnika dr. Josipa, vpok. ministrskega sekcijskega svetnika dr. Rudolfa in inž Bvgena ter hčerko Ernestino, soprogo generalnega tajnika ZTOI v p. preJsednisa Narodne galerije itd. dr. Frana Windischer-ja Pogreb bo v četrtek ob 17. iz Streliške ulice 26. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! —lj Nova hiša na Poljanski cesti, tako zvani Iikalnik, bo kmalu uporabna. Zidarska dela so v glavnem končana. Fasada je kolikor toliko prilagođena starejšim bližnjim hišam, izložbe so pa posebnost. Vse so pol k rožne in zelo visoke, kar napravi močan vtis. Barva fasade je svetla, kar je potrebno že zaradi tega ker je oesta precej ozka in bi bila sicer mračna. Zadnja leta sploh ni več tako modema temna barva fasad, kot je bila nekaj časa prej. Poljanska cesta je vsekakor precej pridobila z novo hišo, ker ni več grde škrbine. Seveda bi lahko regulirali cesto tudi drugače in morda še bolj posrečeno, vendar smo lahko zadovoljni tudi s to rešitvijo. —lj Poljansko cesto zopet tlakujejo, šele nedavno so končali tlakovanje Poljanske ceste, ki je bila razrvana od zime, ko so gradili novo tramvajsko progo. Ljudje, zlasti vozniki, so si oddahnili, ko je bilo delo po dolgem času končano, kajti pri nas je res prava sreča, če ceste niso razkopane. Toda prezgodaj so se veselili. Danes zopet razkopavajo in znova tlakujejo oesto, kdove zakaj. Menda ni bik) delo zadnjič opravljeno dovolj solidno in zdaj morajo popravljati slab tlak. Ob skrbne j še m nadzorstvu bi se kaj takšnega ne smelo dogajati. —lj V Gradaščici ob jezo popravljajo obrežno betonsko zidovje, ki je šele nekaj let staro. Beton je bil očitno slab, ker ga je voda zelo izpodkopavala. še nekaj let, na bi se zid podrl, morda še prej. Poškodovanega zidu ne krpajo z betonom, ki bi se ne prijel dobro starega zidu, betoniranje v vodi je pa tudi težavno, zato zidajo s kamnom in dobro cementno malto. Tudi stopnice na periščih v Gradaščici so bile slabo zbetonirane ter jih je voda raz- vaza ti po mestu gnojnice v slabo zaprtih sodih in da ne smejo izpraznjevati greznic podnevi, da pa imamo v meetj ogromno, odprto strežnico, se nam zdi zdajj že samo no sebi umevno. Gnojnica okužuje zlasti zrak v bolnici, ki stoji tik ob Ljubljanici. Menda se je že dovolj niealo. da je zrak v bolnici okužen že zaradi tecra, ker je prenapolnjena. Zda i naša bolnica kmalu ne bo več niti zaslužila svojec a imena* ker bodo hodili ljudje tja samo umirat in ne zdravit se. Človek mora resno dvomiti, ali smo kultjrni IJRidie. ker živimo v takšnih strašnih, barbarskih razmerah —lj Tlakovanje Bleivveisove ceste med Gregorčičevo in Tržaško cesto. V tem odseku se prično tlakovalna dela v četrtek 1?. t. m. Zato pojde do nadaljnega ves vozovni promet v smeri Rimska cesta — Igriška ulica odnosno Tobačna ulica — Levstikova ulica — Erjavčeva <^esta. ui obratno. —Ij šahovski brzi turnir za prvenstvo Ljubljane v juliji ee je končal z zmago Milana Vidmarja, ki je dosegel 11 točk; slede Sikošek in Longer 10, Furlani 8 in pol. Turnirja, ki je bil dvokrožen, se je ude ležilo 9 igralcev. V sredo ob 20. bo v kavarni Evropi članski sestanek v svrho razgovora za bodoče delo m obravnavanja aktualnih vprašanj. —lj Ugotovili smo, da pristnega jogurta ne izdelujemo sami, marveč tudi nekatera druga podjetja. Gorenjske mlekarske zadruge r. z. z o. z, Naklo-Ljubljana. —lj Narodna čitalnica ima danes zvečer ob 8. odnosno za primer nesklepčnosti ob 9. uri zvečer v vogalni sobi restavracije Zvezda svoj občni zbor. Samo Se danes ob 4., 7. in 9. uri Vihar na Montblancu ZVOČNI KINO DVOK Cene 4.50 tu 6.50 Din Iz Trebnjega — Prijavljanje prebivalstva. Občina opozarja vse hišne lastnike, da morajo v 24 urah prijaviti vsakega stanovalca, ki se naseli v hišo bodisi kot znanec, letovišča r in slično radi evidence vseh doseljencev in vodenja tujsko prometne statistike. Prijave je izpolniti na predpisani tiskovini, ki jih. ima v zalogi občina. Proti kršilcem teh predpisov se bo kazensko postopalo. — 20-dinarakj falsifikat se je pojavil na zadnjem sejmu v Veliki Doki. S falzi-fikatom je med drugim denarjem plačal kupljeno kravo Zaletelj Franc iz Kuželov-ca pri Zagradcu, ki jo je kupil od Kovača Jožeta iz iste vasi. Ker je Kovač o pristnosti 20-dinarskega novca — poznal je namreč na prvi pogled, da je ponarejen —- sumil, je, da tri se istega iznebfl, naročil v gostilni pol litra vina in hotel z njim plačati zapi tek. Gostilničar pa, ki je v kovancu takoj spoznal falzifikat, je zadevo prijavil orožnikom, ki so ponarejeni novec zaplenili in uvedli preiskavo. Denar je po Zaletlovi izjavi prejela baje njegova žena za prodane češnje v Rebri pri Dobrem polju. Sodišče za falzifikatorjem poizveduje. Zaletelj in Kovač pa se bosta morala zagovarjati radi razpečavanja ponarejenega denarja, ki sta ga, da bi ne imela škode, skušala spraviti dalje v promet, namestu da hi ga feročila oblasti. Kdo v«? — Tonej ste hčerko že omočiti, soseda? — Saj niti sama ne vem. Že pet dni je ni domov in morda se je ta čas že Karijera. — Kaj počno vaši sinovi ? — NajmlajSi še Studira, drugi je praktikant v banki, tretji je blagajnik, najstarejži je pa že pobegnil v Ameriko. Ljubljana, 10. julija. Vsako leto znova se pokaže pri nas potreba po ljudskem kopališču in vsako leto je N>lj aktualna zahteva po njem. Ljubljana ima tudi lepa kopališča in je ponosna na nje. Ima najlepše športno kopališče v državi, ki je po svoji praktičnosti vzor kopališčem te vrste pri nas; imamo tudi v bližini Savo (samo teiko je priti do nje), a potrebi po kopanju pri najširših slojih sluzi predvsem Ljubljanica. Mestna občina je zgradila dve letni javni kopališči, na Ljubljanici in ob Gradaščici. Vendar moščani ne morejo biti zadovoljni, saj vsa naša kopališča se vedno ne ustrezajo vsem potrebam, saj še vedno nimamo ljudskega kopališča. Tista ljudska kopa lišća, ki so si jih ljudje izbrali sami od sebe, pa ne ustrezajo najosnovnejšim higijenskim zahtevam in tudi za varnost kopalcev ni poskrbljeno. Pri nas velja za ljudsko kopališče nabrežje ob razvodju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa. Nihče ni proglasil tega prostora za ljudsko kopališče in ni storil ničesar, da bi tu res nastalo ljudsko kopališče v pravem pomenu besede. Zdaj je pa »Špica« ljudsko kopališče samo v tem smislu, da se ljudje lahko tam kopljejo brez vstopnine. Prejšnja leta se je pripetilo na razvodju več nesreč, ker so tam nevarni vrtinci, ki jim ni kos marsikateri plavalec, zato je bilo tam kopanje prepovedano. Seveda samo na pa-pirju, saj ni mogel nihče zabraniti množici kopalcev, da bi se ne kopali, kjer je edino najprimernejše torišče za to pri Ljubljanici. Blizu je, nabrežje ima solnčno lego, voda je dovolj globoka in dovolj je prostora za množico kopalcev. Prepoved menda velja še zdaj formalno, a »špica« ima od leta do leta večji sloves. Te dni je tako zasedena, da najbrž ni bolje nobeno naše urejeno kopališče. Tu več ne pomagajo nobene prepovedi, ljudi je čedalje več. In najbrž bi jih ne bilo mnogo manj, če bi morali plačati vstopnino To »kopališče« je pač ljudem pri rokah ter ima nekatere naravne ugodnosti, ki jih nimajo niti prava kopališča. Tu Imajo ljudje vsaj travo ter jim ni treba poležavati na trdih deskah. Toda, kdo bi mogel našteti vse kričeče hibe! V urejenih kopališčih preiskujejo in redno izmenjavajo vodo. Rekli boste, da vsega tega ni treba In da je v Ljubljanici nemogoče. Povedati je treba, da se koplje na razvodju ob toplih dneh v eni uri najmanj 300 ljudi. Najbrž nas mora zanimati tudi zdravje teh ljudi. Ljubljaničma bregova v Trnovem in na Prulah nista baš snažna. Tik ob vodi raste vrbovje in močvirska trava. Ker voda nima pravega odtoka že več let, gnije v nji ob bregovih listje in trava, v vodi se pa nabira nesnaga. Voda pa smrdi poleti že zaradi tega. ker stoji. Od trnovskega mostu do razvodja je voda tudi zelo plitva in zato še bolj kalna, zlasti ker jo kale pri veslanju in tudi kopalci sami pri plavanju. Samo oglejte si nekoliko vodo med mostom ra razvodjem! Na razvodju, kjer se loči struja vode proti Gruberjevem prekopu, lahko opaziš že od daleč, da je voda v Ljubljanici silno umazana. Kar vidno se ločita po barvi obe vodi. Včeraj je bila Ljubljanica podobna beli kavi po svoji »lepi« barvi. Res bi bilo zanimivo, če bi kemično preiskali brozgo na Prulah, kjer se koplje toliko ljudi. Tako bi lažje podprli njeno »zdravilnost« in »špica« bi še bolj slovela kot ljudsko kopališče. Nedvomno bi takšnih grehov zoper ljudsko zdravje ne smeli dopuščati, že več let prevladuje splošno mnenje, kako velikega zdravstvenega pomena je kopanje. Propaganda za kopanje, solnčenje in gibanje na prostem je dosegla že največji razmah tudi pri nas. kjer pa grešimo tako proti zdravju bas na račun tega razmaha. Kot rečeno, kopanja na Prulah in v Trnovem ne bodo mogli prepovedati in najbrž na to nihče ne misli. Zdi se. da prepuščajo povsem na ljubo vsem, da se kopljejo kjerkoli. V nekaterih naših manjših mestih se izognejo taašnim kočljivim zadevam z enostavno prepovedjo, da je tam in tam kopanje strogo prepovedano. S tem je vse opravljeno. No, v Ljubljani smo širokogrudnejši ter več ne prepovedujemo nikjer kopanja in pustimo ljudem veselje. Nihče bi jim najbrž niti ne branil kopanja pod šentpetrskim mostom, kjer stoji skoraj dva metra visoko zloglasna gnojnica, ki okužuje pol mesta. Izhod bi bil pravileo edino, če bi uredili ljudem res primerno, higijenično ljudsko kopališče, ki bi ga Ljubljana vsekakor morala imeti, čeprav ji ni na tem, da bi hotela veljati kaj več kot zapuščena vas. Mnoga manjša mesta so žrtvovala relativno pa tudi absolutno več na gradnjo kopališč kot Ljubljana Vzgledujmo se nad Gorenjsko! In celo v malih krajih na Dolenjskem grade zadnja leta kopališča, dočim najbrž pri nas vlada mnenje, da smo lahko zadovoljni tudi s kopališči, ki smo jih gradili — bolj za poskušnjo kot za res — v starih dobrih časih. Zdaj naše mesto sploh ne vodi nobenega kopališča, vsa letna kopališča, ki jih imamo, so v rokah zasebnikov. Ne trdimo, da je to morda slabo, pač pa ponovno naglašamo, da vsa naša kopališča ne ustrezajo vsem potrebam. To nam najbolje dokazuje primer »&pice«. O potrebi ljudskega kopališča v Ljubljani govorimo zdaj, čeprav bi bik> to aktualno najbrž še bolj pozimi, ko sestavljajo mestni proračun, toda tedaj bi najbrž izpodbijali še bolj pomen aktualnosti. Zdaj je pa najlepša prilika, da se prepričajo vsi, kako potrebno je v Ljubljani veliko ljudsko kopališče. Očitno je. da je ljudsko kopališče nujno potrebno. Naša naloga ni, da razpravljamo še o tem, kje ga naj zgrade in kje vzeti sredstva. Ljubljana ima nedvomno dovolj naravnih pogojev za gradnjo kopališča, ki ga najbolj pogrešamo, ki bi ustrezalo pravemu ljudskemu kopališču in ki ga je mesto dolino zgraditi Kolezija je kot ustvarjena za ljudsko kopališče, pa tudi ob razvodju Ljubljanice bi lahko naredili marsikaj O načrtih so govorili že dovolj. Sicer se pr! nas govori zlasti o velikopoteznih načrtih več kot morejo meščani prebaviti. Vso vero smo že izgubili v ve- likopotezne načrte, ker jih je že toliko neuresničenih. Govorilo se je tudi le o nakupu zemljišča na Prulah, kjer bi naj zgradili kopališče. Letos nadaljujejo regulacijo Ljubljanice proti Pruiam. Ce nameravajo res kdaj zgraditi kopališče na Prulah. bi to morali upoštevati pri regulaciji. Načrti se dajo lepo združiti. Regulacijska dela bi se najbrž nič ne podražila, če bi že pri njih upoštevali gradnj< kopališča, aLi vsaj ne toliko, da bi stroškov ne zmogla občina, ki itak mora misliti na gradnjo kopališča. In kopališče bi lahko gradili postopno, leto za letom ter na vse zadnje tudi gradbeni stroški ne bi bili takšen problem. Toda ne govorimo o problemih, ne iščimo jih kot izgovor, ko gre za tako važno, nujno stvar! Ljubljana mora dobiti ljudsko kopališče čim prej in noben \lzo\<>7 tw more držati, ker bj morali imeti ljudsko kopališče že zdavnaj! SOKOL Sokolski zlet v Zagrebu Zletni odbor sokolske župe Zagreb, ki pripravlja velike sokolske svečanosti, je objavil tale spored glavnih zletnih dni: 1. avgusta: atletske tekme za prvenstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije na zletišou; 2. a-vgTLsta: atletske tekme inaciaJjeva-nje, sprejem zagrebške sokolske župe. Ob 24. uri javijo sokolske godbe Zagrebu začetek zletnih svečanosti; 3. avgusta: atletske tekme (nadaljevanje), sprejem gostov, poskusni nastopi zagrebške župe na zletiščti. ob 8. začetek pevskih tekem v narodnem gledališču, ob 17. poskusni nastop vseh pevcev, ob 20. svečana akademija v narodnem gledališču, sodelujejo zmagovalni zbori, Narodni gw-lar in skupni zbor; 4. avgusta: ob 6. poizkusni nastop telovadcev na zletišču ob 10 r»0 poizkusni nastop pevcev za koncert na zJetlšcai, ob 16. uri prva javna vežba: vežbe članov in članic, vežibe članskih čet, vežbe na orodju, posebni nastop zagrebške župc, razvitje župnega prapora, darilo visokega pokrovitelja zleta Nj. Vel. kralja Aleksandra I., nastop vojske in mornarice, posebni nastopi žup Sokola kraljevine Jugoslavije, ob 21. svečana akademija; 5. avgusta: ob 8. svečana povorka po mestu, ob 16. drugi javni nastop članov in članic, telovadba s policami starejših bratov, nastop Bolgarov. čehoslovakov, Poljakov in Rusov, nastop mornarice, nastop vojske in konjenice, on 20. akademija na zletišču s telovadnimi točkami in koncertom; 6. avgusta: ogled mesta, izleti in slovo od gostov. Strelske tekme pri redi za grel ska družina od 29. 7. do 4. 8. Tekmovali bodo za vse slovansko nagrado, za nagrado saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, sokolske župe Zagreb, mesta Zagreba. Tekem se udeleže tudi člani vseh sokoi.skih savezov. Iz tega razporeda je razvidno, kako raznolike in važne bodo sokolske zletne prireditve, na katerih pokažejo Sokoli svoje delo. Prijave, ki prihajajo dnevno, že zdaj prekašajo vsa pričakovanja. Javen nastop Sokola Ljubljana IV Naše najmlajše sokolsko društvo Ljubljana IV. bo v nedeljo 15. t. m. polagalo obračun svojega dela z javno telovadbo na letnem telovadišču na Dolenjski cesti. Vsi oddelki se marljivo pripravljajo na ta svoj društveni praznik, na katerem hočejo pokazati sadove pravilne telesne vzgoje v telovadnici. Ker je nastop tega marljivega Sokola na južni strani Ljubljane edini v nedeljo, pričakuje društvena uprava, da se bodo vsa sokolska društva udeležila nastopa v čim večjem številu. Sokol Ljubljana IV. se je vedno rade vol je odzval vabilom bratskih društev, zato naj bo poset velik, da s tem pokažejo priznanje mlademu Sokolu IV. Pri nastopu sodeluje godba 40. pešpolka Triglavskega. Priče tek javne telovadbe bo ob 16.30. O nadaljnih pripavah bomo še poročali. V nedeljo vsi k Sokolu IV. Zdravo! — Ljubljanski Sokol namerava na povabilo zagrebške Sokolske župe nastopiti za glavne zletne dni v Zagrebu z jubilejno točko, skladbo brata dr. Murnika, katero je nastopil v minulem letu ob TOletnici na pokrajinskem zletu v Ljubljani. Vse brate, sestre, naraščaj in deco, ki ste sodelovali pri tem nastopu pozivlje in vabi prednjaški zbor, da se sigurno udeležite v sredo 11. L m. ob pol 19. uri sestanka na letnem telovadišču v Tivoliju, kjer se dogovorimo glede vežbanja. To točko bomo vežbali ob delavnikih ob večernih urah. Priprave bo vodil brat dr. Viktor Murnik osebno. — S°ko|stvo in občinstvo opozarjamo, da se dobe krasne slike 3 nedeljske slavnosti viškega Sokola v trfrovini g. Za vrsnika na Glincah. Serija 38 izbranih slik stane 90 Din, posamezne slike pa 5 Din. Segajte pridno po slikan. — Sokol Brezovica vabi vsa bližnja sokolska društva in prijatelje sokolstva na svoj II. javni telovadni nastop, ki bo 15. t. m. na letnem telovadišču. Po nastopu velika narodna veselica na vrtu pri >Ku-marju«. Bogat srečolov. Sodeluje gasilska godba Vnanje gorice. Prava številka. — Pravite, gospod učitelj, da mora naš fant nositi očala. K sreči imamo Se ena doma po babici. — Samo če bo prava številka. — Seveda bo, gospod učrterj, naš sinko ima dovolj debelo gravo. Tudi dota. Posredovalec: To je druga dama, ki bi jo vam mogel priporočiti, moram vas pa opozoriti, da ima umetne sobe. — Umetne zobe? Kakšne pa? Zlate? Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 10. jrfrja 1984 153 Pansan du Terrcul: c6 Lepa Židovka Roman. — Kaj? — In jaz sem njen ječar. — Vi? — Ah, — je odgovoril Coarasse fedĐO, — čez osem dni pa v Borde-aaiu ne bo posebno varao niti za vas, niti za vašo ženo. — Kaj pomeni to? — Svetujem vam, da zaprosite aa odpust iz slnžoe in odpotujete z namL — Kam? — V Ameriko! Grof ga je presenečeno pogledal Coarasse se je pa samozavestno na-Sfrieihnfl in rjrirxymriih — Pomemva se malo. in secfia sta vsak v svoj naslanjač. HL NAZAJ V BORDEAUX. De Coajasse je bal podoben možu, ki se zaveda svojega pomena. — Da, dragi grof, — je ponovil, — najbo&e je, da se odpeljete z nami. — V Ameriko? — Da. — Kaj bomo pa tam počeii? — Tam deta nikomur ne manjka. Prva moja slcrfo bo tam oženiti se, — Ono! — Da, in sicer z zelo bogato nevesto — Kaj poveste! Prirjovedovanje na^vtteiših re-a je med Gaskooci nekaj čisto navadnega in zato je grof Filip de Blossac očitajoče pogledal Coarassa. Le-ta je pa uganil njegovo misel m nadaijevoJ: — Ne pozabite dragi grof, da je ta trenutek preveč resen, da bi govori kar tja v en dan. — Ce je tako, mi pa povejte, kakšne načrte ste skovali. — To je odvisno samo od vas, — Kaj? Od mene! — Da. Oprostite mi da se vračam zopet k markizi. — Prosim, — je odgovoril groi in znova zadrhteL — Ali so vam povedali, da se je markiz de Beauverger snoči zabodel z mečem? — Da. — je odgovoril grof. — Zdi se. da markiza ... — Dragi groi, — ga je prebil Coarasse, — to, kar so vam povedaii, ne daržL — Kako to? — Markiz de Beauverger si ni končal življenja, — Guverner mi je pa dejal... — Guverner mčesair ne ve, — Kdo je torej rani! markiza? — Jaz... Prirjommti moram, da je bil markiz de Beauverger eden onih pogurmim mož, ki so nameravali na marfcizino poveEje ugrabiti vašo ženo. Grotu Fuapu de Blossac so se srdito zatskriie oči, — Moram vam pa tudi povedati, da le ta korak pozneje obžaiovaka. — Torej vi ste se borite z rrjrm? — Da. — Pri njem na domu? — Da. — Brez prf£? — Z menoj je bil samo moj prija-terj Ckxlion de Marin-riandye. — A z njim? — Nakogair. — Kako ste pa mogli zbežali? — To je moja tajna, ki je vam še ne morem odkriti in ki se nanaša na mojo ženite v, — je odgovoril Coarasse smeje. — Zdaj se pa vrniva k markizi. — Kaj je markiza poselila irrnirajo-cega markiza? — Da. — In jo je morda groza tako pretresla, da jo je pekla vest? Coarasse je odkimal z glavo, — Imel sem vas za manj naivnega, draga grof, V kapitanovo sobo sem prišel o pomoći. Kako? To je moja tajna. Spoprijela sva se. Ko sem markiza zadel, sva zvedela od njega, da ga poseti markiza de Beausejour. — In sta počakala, da je prišla? — Zgrabila sva jo in jo z mečem prisT&la, da je napisala pismo, kateremu se morate zahvafcfc za svojo osvoboditev. Filip de Blossac ga je presenečeno pogledal in vprašal: — Kaj ste pa potem storili z njo? — Pod ključ sva jo spravila. — Kam? _ V klet. — V kakšno Met? — Tudi to je moja tajna. Ce bi se pa odtočni odpotovati z nami v Ameriko, bi vse zvedeti. — Zakaj mi pa nočete tega povedati brez tega pogoja? — Ker me veže prisega. — Ah! — Ponavljam vam, dragi groi, ženska, kakor je markiza, ni posebno prijetna jetnica. Prej ati sfcd nam uide m potem... — In potem bom rzgubJjjen, če se prej ne pobrigam za svojo varnost, — Še prrrx>mnil grof. — Kaj mislite storita? — Ravnal se bom po vašem nasveta. — Imenitno! — Se danes zaprosim za odpust iz službe. — Danes še ne, — je dejal de Coarasse. — Zakaj ne? — Ker na treba, da bi zaoei guverner poizvedovati, kaj je vas napotilo k temu koraku. — Ne razumem vas, — Počakajte vsaj, da se vrnejo gospa Sara vaš bratranec Raoul in najini prijatelji. — Vrnejo? ~. je vprašal grof za-čndeno. — Odkod pa? — Kaj? Kaj ničesar ne veste? — Ne. — Kaj se niste sestala s SamueAom v ječi? — Ne. Tedaj ie Coarasse povedal grofu de Bdossac, kaj se je bilo zgodilo po njegovi aretacija v ulici des Argentiers. — Moja žena je torej v Rirenejin? — je vprašal FiHn po končanem pripovedovanju. — Dvomim, da bi biki pršSd tako daleč? — Zakao? — Ker je krenil Ciodiou za njsma. Med potjo $h dohiti in privede nazaj v Bordeaux... Zdaj, dragi groi, mi pa dovolite, da dobim od vas zagotovilo. — Kaj? Kakšno zagotovio? — je vprašal Finp de Blossac presenečeno. — Zaprositi nameravate za odpust iz službe? — Da — In odpotovati z nami v Ameriko? — Da. — Torej dajte mi častno besedo, da ne vložite prošnje, dokier se ponovno ne sestane va. — Imate jo! — In da vložite prošnjo takoj, čam se mi bo zdelo to primerno ki čsm spregovorim o tem z vami. — Obljubim vam. — Končno mi obljubite pri svoji plemiški časti, da ne boste nikomur niti z besedico omenili, kaj sva govorila — Velja! Ali se bova kmalu videla? — Morda še danes, morda šele jutri vsekakor pa čim zvem, kai je z gospo Saro in našimi prijatelja. In Coarasse je zapustil Filipa, ne da bi mogel le-ta spraviti iz njega kaj podrobnega. Clodion je pa hitel ta čas za begunci. Vojak, s katerim se je bil seznanil v krčrnd za mestom, mu je povedal, kaj se ie zgodilo v krčmi »Pri treh zajcih«. Pohod proti javnemu pohujšanju Filmska igralka Mae West zapeljuje mladino v razuzdanost pravijo v Letop spoanladi je prišel v Pariz ameriški firm, M ga je sama napisala in todi sama igrala v njem glavno vlogo nova zvezda ameriškega filma Mae West. Nova ne samo, ker se je pojavila prvič v francoskih kin emat ografih, pač pa nova zlasti po svoji zunanjosti, po kateri se je tako temeljito razlikovala od dosedanjih fltotfctt igralk. Mae West je ponosna na to, da je rx>lnokrvna žena in v svoji igri polaga največjo važnost na spolni nagon, M ga aaMtJBaenfcahflđ ameriški frrrrri dosledno odklanjajo. Zato vidimo v giavmh vlogah atmeriških fflmov suhe, fantom podobne igra&e, ki ne smejo tehtati nad 50 kg in meriti čez pas nad 82 cm, Zdaj je pa prišla naenkrat Mae West, igralka lepe postave, polnih nedrij in okroglih bokov, postave, ki bd odgovarjala okusu konca stoletja; in zmagala je na cen črfcL Njena dva filma >Lady Lou« in drugi film > Nisem angel« sta ji namah pridobila popularnost vsega Pariza Kinematografi z njenim filmom so bon po več mesecev razprodani in še potem je tekel film v predmestnih kmematografih z enakim uspehom. Tako jo je sprejel Pariz. Amerika je pa drugačnega mnenja. Ko sta prišla tam prvič na platno njena filma, je vdrla v kino policija in film prepovedala, češ, da je atentat na javno moralo. In Mae West je imela na vratu takoj dva procesa, ker je bila obtožena, da zapeljuje mladino v razuzdanost. Očitan so ji kočljive položaje, zlasti v prizorih v spalnici, nekatere njene izjave so b3e proglašene za nemoralne, rrjena zunanjost za pohujšl jivo, V obeh procesih je bola Mae West obsojena kot avtorica filma in igralka glavne vloge. Njen zaidrrjl firm, ki si je zanj izbrala ime »To ni greh«, je cenzurna komisija države New York tudi prepovedala. Na to ptreipoved je tudi vplivalo zborovanje katoBšMh duhovnikov, ki so se zbraK v maju C^cinnati, da bi začeli organizirati boj proti nemoralnim filmom. Katoliškim duhovnikom so se pridružili protestant ovski pastorji in židovski rabini ter ustanovili organizacijo, ki se imenuje »Legija dostojnosti*. Ta legija je izdala prisego, ki je bila razširjena po vsem svetu in je zbrala nad milijon solidarnostnih izjav. In prva žrtev tega pohoda je Mae Weot, ker sede v naw-vorški cenzurni komisiji tudi cerkveni gospodje in bas duhovnik v komisiji je zelo vnet zagovornik javne morale. S to kampanjo pa seveda ni zadovoljna ameriška filmska industrija. Protestira zlasti proti trditvi, da bd morala javna morala v HoUywoodu zardevati, ali da bi bilo zasebno življenje filmskih igralcev razuzdano. Sprožen je bil celo predlog, naj se > Legija dostojnosti« prepriča, koliko litrov alkoholnih pijač se popije na leto v Hodlywoodu in kako je po nočnih lokalih filmskega mesta, Filmski magnati so izjaviti, da je I loti y-wood mesto, kjer se dela in kdor hoče doseči uspeh, mora marljivo in mnogo delati tako, da za popivanje in zabavo nima časa, Mae West pa rada vleče ljudi za nos in v pogovorih z novinarji rada rabi besede, ki lahko vzbude sum zlasti pri ljudeh, ki iščejo dlako v jajcu. Zastopniki hollywoodskega filma, so jo proširi, naj se vsaj ada j kroti v svojih izjavah, da bi ne vabila ljudi, naj jo pridejo obiskat. Njeno povabilo se potem razlaga drugače, kakor je bilo mišljeno. V Hol-lywoodu ari na vse načine prizadevajo pripraviti jo do tega, da bi se spametovala in uri ©sla, pa je ves trud zaman. Prisilila so jo sicer, da je odložila izdajo svoje knjige, pač je pa že znan njen naslov, ki >Legija dostojnosti« gotovo ne bo zadovoljna z njim. Knjiga se bo namreč imenovala >Kako se slabo ve-dem«. Amazonska država Na otokih Bissagos, ležečih pred portugalsko kolonijo Gume jo, živi narod, ki mu vladajo žene. Rodbinski red tega naroda temelji na gospodstvu žen, kar možje brez ugovora priznavajo. Bijogi, kakor se imenuje ta narod, se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo, poleg tega pa tudi z ribarstvom. Ženske nosijo kratka krila iz palmovih vlaken, lase si pa krase z rdeče pobarvanimi glinastimi kroghcarm. Samostojno upravljajo svojo državico, vse zadeve notranje m »zunanje« politike urede same. same si pa Izbirajo tudi može, tako daleč gre njihova nadvlada. Če rjostavi dekle pred kočo moškega skledo riža, je to zanj povelje, naj pride k njej, zaenkrat seveda samo »na po-skušnjo«. Če je z njim zadovoljna, postavi pred njegovo hašo še eno skledo riža, kar pomeni, da se lahko preseli k rrp. kot mož. Če se žena moža naveliča, postavi vse njegovo imetje pred kočo in s tem je zakon ločen. Taka navada bi bila dobrodošla tudi našim ženam, ki se svojih mož ne morejo odkrižati. Noben moški ne sme odkloniti dekleta, ki se hoče z njim omožrtiL če bi to storil, bd ga zadelo prokletstvo in ne preosta jalo bi mu nič drugega, nego da se preseli kam drugam. Težko je reči, kako je prišlo na otokih Bissagos do tega čudnega razmerja med moškim in ženskim spolom. Sicer pa gredo ženski v svoji zahtevi po enakopravnosti z moškimi tudi v nekaterih civiliziranih državah predaleč, kakor je to v Ameriki, kjer se je sčasoma razvila nezdrava in nenaravna nadvlada žensk. Ali je bil Kolumb Kolumb? O poreklu slavnega Kolumba ki je odkril Ameriko, vemo tako malo, da je nastala že bogata hteratura praznih domnev in kombinacij o njegovem rojstnem kraju in mladosti. Po vrsti je bil Kolumb Genovčan, Korzičan, Katalonec, Žid, Grk z otoka Hios in zdaj je celo nezakonski sdn portugalskega prestolonaslednika in neke dame z otoka Madeira. Tako vsaj trdita dva Portugalca v svoji nedavno izdani knjigi. Po njunem zatrjevanju se Kolumb sploh ni imenoval Kolumb, to je le psevdonim. Prvotno njegovo ime je bilo Salvator Golsalvez Zarco in rojen je bdi 1436 v Fundchaiu na Madeiri. Rojstni otok je zapustil šele L 1475., ko mu je umrla žena. Kolumb baje nikoli ni bil genovski tkalec, kakor trdijo Italijani, in italijanščine sploh ni bil vešč. Tudi špansko je govoril vedno s portugalskim naglasom. Poleg tega je obvladal še latinščino, grščino in hebrej-ščmo. Ni pa bal Žid, njegov tip ni semit-skL Sveto pismo je znal kot bogoelovec Njegov sdn Diego je bil paž portugalskega kralja Johana in tudi poznejši Kolumbov znak je samo izpremenjen portugalski znak. In zato imajo Portugalci prvenstvo v vseh odkritjih za Atlantskim oceanom. Sreča še, da avtorja omenjene knjige nista zgodovinarja, temveč častnika, degredirana in izgnana iz države zaradi udeležbe pri mo-narhistični zaroti proti vladi. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Ptičje petje Ptice začno peti vedno ob določenem dnevnem času, ki se ga drže z neverjetno točnostjo. Lahko bi govorili o nekakšni ptičji uri, ki je pa omejena samo na jutranji čas. Samo nekatere ptice pojejo tudi ponoči. Če pa opazujemo ptice pevke več tednov, ugotovimo še druge zanimivosti. Točen vrstni red, po katerem si slede poedine vrste, ni določen od začetka, temveč se polagoma razvija. Močan veter, dež, mraz, oblačno nebo. vse to zjutraj zadržuje začetek ptičjega petja. Kos, taščica in škorec ne začno peti vsak dan ob istem času, temveč vedno bolj zgodaj po prejšnjem začetkru jutranje zarje. To se nadaljuje od pomladi do junija ob koncu junija pojo te ptice najbolj zgodaj, potem pa vpliv dnevne svetlobe in toplote pojema. To velja tudi za druge krilate pevce, toda hitrost, s katero pospešujejo začetek svojega petja ni pri vseh enaka. Zakaj ne začno ptice zjutraj vse snak^ peti, se še ne da reoi. Za začetek ptičjega petja bo najbrž merodajna toplota zraka še bolj pa intenzivnost svetlobe. Nabavite štajerske peteline in jarkice Ljubljana. 9. ^jfcjj, Kakor vsako leto bo kraljevaka banska uprava tudi letoe oddajala * :bvenctiske peteline m jarkire po znižani cptu". Oddajolo se bo namreč prvorazrerj no blažjo, odbrano z zajamčeno np^noert jr» mater nad 140 \tt\c letno. Interpse.nti *vami plllftijo po tO Din za vsakega peteliaj in 20 1>'ti ra vs.ikn jarki ro, v kolikor bi se ta ooo3 r*"1 PMUMO-nib srezih t morebitnimi pri>pevki grenkih kmetiiRkib odborov ne bi nadalje znižala V«ak naročnik mora prejeti 1 jariciei m 1 petelina. Pri naročim je vplačati loločen^ vsoto za vć*ak naročen kom^d plemenskega blaga torej eknpno 50 Din. katero \soto bedo občine prosilčeveea bivaliSSa nakazale pristojnemu srec=kem*i načelafaru. V prvi vrati se bodo upoštevali naročniki, ki so čla-upraviteljstva, pa todi ostali občani borio pri dodelitvi plemenske penufoine kar največ upoštevani. Ker je srtajerka neiboljš' vrsi* kokoš za naše kmečke razmere, t*e narocda v v^čji meri s strani kmetovalcev' kar nafiopleje priporočajo! Uspeh reje je i dobavo petelinov in jarkic znatno bolfši. kot i dobavo vodilnih jajc, skušalo se bo pa tudi po posameznih srezih doseči. Slov. Naroda« pod »12.000«. 2270 POSREDOVALNICA OOREN Aleksandrova cesta 7, TJL nad. rabi več kuharic natakaric in služkinj. 2271 ZAKET črn, dobro ohranjen, pečeni prodam. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2269 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. :o jo pustite kemično cisuu in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA. Poganski nasip štev. *-t Pralnica — *vetlolikaJni< Upravnika knjigovodjo išče ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV v Serijskem Rudniku, ki bi bil knjigovodja in obenem tudi upravnik zadruge za njene prodajalnice v Senjskem Rudniku in Ravni Reki. Plača 2000 Din mesečno, stanovanje, razsvetljava in kurjava. Tudi ni izključena letna nagrada za dober uspeh. Ponudbe s priloženimi referencami je treba poslati do 25. julija Nastop službe 15. avgusta. Potrebna kavcija 10.000 Din za one, ki niso državni upokojenci. 5751 Upravni odbor. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s t t*LISE za volane v različnih gubah. ♦ SPECIELM ENTEL oblek, volan, šalov i. t. d. t A2 V RIKANJE, en tel vložkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves, perila. Hitro, fino ln poceni izvrši Matek & Mikes, Ljubljan- poleg hotela Štrukelj Uc^jaje: Josip ^^»^a _ ga >Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za opravo Ln Inaeratnl dal Usta: Oton ChnstoL — Val v LJubljani.