URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 21 Ljubljana, torek 3. julija 1979 Cena 10 dinarjev Leto XXXVI 1022. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. junija 1979 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratitlRaclji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Ljudske republike Poljske o vzajemnem priznavanju enakopravnosti šolskih spričeval in visokošolskih diplom, pridobljenih v obeh državah Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Ljudske republike Poljske o vzajemnem priznavanju enakopravnosti šolskih spričeval in visokošolskih diplom, pridobljenih v obeh državah, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-275/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina , Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1023. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. junija 1979 sprejela ODLOK o soglasju k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 Daje se soglasje k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-240/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r. 1024. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena, 335. člena, drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. junija 1979 sprejela ODLOK o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1979 Daje se soglasje k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1979, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-241/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1025. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni Ust SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. junija 1979 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Razrešijo se: Matej Dolničar, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije s 30. junijem 1979; Stane Hribar, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije s 30. junijem 1979; Janko Vodopija, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije s 30. junijem 1979. St. 111-13/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1.1 1026. Na podlagi 108. člena, 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 169. člena, tretjega odstavka 243. člena in 335. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 64. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. junija 1979 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1979 sprejela ODLOK o razrešitvi guvernerja Narodne banke Slovenije Razreši se: dr. Božidar Linhart, dolžnosti guvernerja Narodne banke Slovenije s 30. junijem 1979. St. 111-101/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r,' 1027. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena, 145. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 26. junija 1979 sprejel ODLOK • razrešitvi in izvolitvi predsednika m elana Odbora *a družbenopolitični sistem Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije L V Odboru za družbenopolitični sistem Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije se razrešita: Tomaž Beltram, dolžnosti predsednika odbora, Alojz Mohar, dolžnosti člana odbora. 2. V Odbor za družbenopolitični sistem Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije se izvolita: za predsednika: Viljem Pahor, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Nova Gorica; za člana: Ranko Kraši č, tajnik samoupravnih organov pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje. St. 02005-1/79 Ljubljana, dne 26. junija 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1028. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe Odloka Skupščine občine Maribor o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, na seji dne 19. 6. 1979 odločilo: Razveljavi se določba 2. stavka tretjega odstavka 7. člena odloka Skupščine občine Maribor o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/78). Obrazložitev Ustavno sodišče je sprejelo pobudo občana in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe odloka, ki se glasi: »Plačevanja nadomestila se za dobo petih let od prvega dne naslednjega meseca po sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ali po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe, oprosti občan, ki je potem, ko je pričel veljati ta odlok, kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju iz drugega odstavka 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.« Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78) v drugem odstavku 43. člena določa, da se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo pb pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju In razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Po določbi 3. odstavka 43. člena navedenega zakona lahko občinska skupščina predpiše oprostitve od plačila nadomestila tudi za občane z nižjimi osebnimi dohodki, v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin in v drugih podobnih utemeljenih primerih. Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v primerih, ko je občan v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona, je tako uredil že sam zakon. Zato občinski odlok ni mogel z zakonom določeno oprostitev urejati drugače ziroma jo omejevati na tiste občane, ki so z zakonom predpisane pogoje za oprostitev izpolnili po uveljavitvi občinskega odloka. Na podlagi navedenega je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in na podlagi 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 59/78-11 Ljubljana, dne 19. junija 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1029. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih občine Kranj, na seji dne 19. 6. 1979 odločilo: Razveljavi se odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/72 in 23/75) z veljavnostjo od 22. 7. 1975 dalje. Obrazložitev Javno tožilstvo SR Slovenije je predlagalo ustavnemu sodišču, da odpravi v izreku navedeni odlok Skupščine občine Kranj z veljavnostjo od 22. julija 1975 dalje. V predlogu navajajo, da je z izpodbijanim odlokom razglašena splošna prepoved v veljavi od 1972. leta dalje, kar ni v skladu z določbo 16. člena zakona o urbanističnem planiranju. Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v 16. členu določa, da občinska skupščina lahko razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve s tem, da splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta. Z izpodbijanim odlokom je Skupščina občine Kranj predpisala splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča za območja, za katera se predvideva izdelava zazidalnih načrtov po urbanističnem programu občine Kranj, urbanističnem načrtu mesta Kranj ter urbanističnem načrtu Nakla, Šenčurja, Cerkelj in Preddvora. Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 18/72 z dne 21. 7. 1972. Po določbi 6. člena odloka je odlok začel veljati naslednji dan po objavi. Glede na to, da odlok ni predpisal časovne omejitve veljavnosti splošne prepovedi, je le-ta še vedno v veljavi. Z zakonom določen triletni rok, za katerega lahko občinska skupščina predpiše splošno prepoved, je za območja, ki jih zajema izpodbijani odlok, pretekel 22. 7. 1975. Na podlagi navedenega je ustavno sodišče ugotovilo, da v izreku te odločbe navedeni odlok po 22. 7. 1975 ni več v skladu z določbo 16. člena zakona o urbanističnem planiranju. Zato je po 413. členu ustave SR Slovenije in na podlagi 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 26/79-7 Ljubljana, dne 19. junija 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1030. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor— Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS, št. 9-63/69) in drugega odstavka V. točke odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9-64/69 in št. 21-197/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—Postojna—Razdrto In Hoče—Arja vas I V naslovu in v prvem odstavku I. točke odloka r> višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih V ritnika—Postojna—Razdrto in Hoče—Arja vas (Uradni list SRS, št. 17-761/76 in 1/78 stran 3) se beseda »Vrhnika« nadomesti z besedama »Lj ubij ana-zahod«. II V prvem odstavku I. točke odloka se številka »0,40« nadomesti s številko »0,67«, v drugem odstavku pa se številka »0,27« nadomesti s številko 0,45«. V petem odstavku I. točke odloka se pika na koncu zamenja z vejico in za njo doda besedilo »pri čemer zneske, ki se glase tudi na parske vrednosti, zaokrožijo navzgor na čiste dinarske zneske«. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-47/72 Ljubljana, dne 28. junija 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1031. Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiško sekretarko za finance ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke I Odredba o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 9-579/78) preneha veljati. II Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1130-10/79 Ljubljana, dne 7. junija 1979. Republiška sekretarka Republiški sekretar za finance za delo Milica Ozbič 1. r. Andrej Grahor I. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1032. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinskih zdravstvenih skupnosti Brežice, Laško, Sevnica in Žalec so izvršilni odbori skupščin Občinskih zdravstvenih skupnosti: Brežice na seji dne 25. aprila 1979, Laško na seji dne 15. junija 1979, Sevnica na seji dne 30. maja 1979 in Žalec na seji dne 14. junija 1979 sprejeli UGOTOVITVENI SKLEP o valorizaciji nadomestila osebnega dohodka za čas od 1.1. 1979 dalje 1. člen Po objavljenih podatkih Zavoda za statistiko SRS se ugotavlja, da so življenjski stroški v obdobju 1. 7.— 31.12. 1978 porasli za 6,9 "/e. / 2. člen Ugotovi se, da je porast življenjskih Stroškov v času od 1. 7. do 31. 12. 1978 večji kot 5 "/o in je s tem Izpolnjen pogoj za povečanje nadomestila OD. 3. člen Delavcem, ki so začasno zadržani od dela po 2. in 3. točki 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se za čas od 1. 1. 1979 dalje po izpolnitvi pogoja poveča nadomestilo OD za 6,9 %. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 022-1/1-79-2 Celje, dne 20. junija 1979. Predsednik IO: Brežice dr. Branko Barllč 1. r. Laško inž. Avgust Pinter 1. r. Sevnica Breda Drenek-Sotošek 1. r. Žalec Franc Matek 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM 1033. Izvršilni odbor skupščine občinske zdravstveni skupnosti Mozirje je na seji dne 29. junija 1979 spre jel UGOTOVITVENI SKLEP o sprejemu dodatka k aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za leto 1979 1 Ugotovi se, da je bil dodatek k aneksu št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za leto 1979 sprejet v večini temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih. 2 Po dodatku k aneksu iz prve točke tega sklepa m drugemu odstavku 7. člena aneksa št. 2 znašajo sredstva dovoljene porabe za leto 1979 skupaj 48,451.000 din ter prispevne stopnje od 1. 7. 1979: — v breme bruto osebnega dohodka 9,27% — v breme dohodka 2,03 % Za obe stopnji je prispevna osnova bruto osebni dohodek. St. 01-402-13/79 Mozirje, dne 29. junija 1979. Predsednik Franc Firšt, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI GROSUPLJE 1034. Na podlagi 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/78) in 16. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merlUh za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 13/79) je skupščina občine Grosuplje na skupnfem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o občinskih priznavalninal 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem in borcem, izjemoma tudi aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918, se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti pod pogoji, ki jih določa ta odlok, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn 2. člen Priznavalnina se lahko podeli samo tistim upravičencem iz 1. člena tega odloka, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Grosuplje. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oz. 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in Ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 proden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj od 15.. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oz.' 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945, dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. izjemno tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času mod narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 4. člen Pravico do stalne, občasne in enkratne priznavalnine imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Za družinske člane padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz prvega odstavka tega člena se po tem odloku štejejo; — zakonec, — otroci, posvojenci, pastorki in rejenci do dopol- njenega 15. leta starosti oz. če se šolajo do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta, če so nezmožni za pridobitno delo če je nezmožnost nastala pred 15. oz. 26. letom starosti. 5. člen Občinske priznavalnine so: 1. stalne, 2. občasne, 3. enkratne. 6. člen Pravico do priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega_za-konca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najndžjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 7. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. crena rega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. O višini stalne priznavalnine odloča komisija ra zadeve borcev NOV in vojaških invalidov Skupščine občine Grosuplje. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 8. člen Občinske priznavalnine aktivnim soaeravcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju se bodo podeljevale le izjemoma. Pri določanju stalne priznavalnine tem osebam se upoštevajo razen socialno-ekonomskih okoliščin iz tretjega odstavka 7. člena tega odloka zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju * 9. člen Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine se ugotavljajo na začetku vsakega leta. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. Uživalec priznavalnine je dolžan obvestiti upravni organ o spremembi v družinski skupnosti in premoženjskem stanju. 10. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaraoi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu Stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oz. v okolju v katerem živi. 11. člen Občasna in enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120°/« vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka. . Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli največ dvakrat na leto. 12. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če imajo zagotovljena zdravstvena varstva na drugi podlagi. 13. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev. 14. člen Postopek za uveljavitev priznavalnine se začne na predlog stranske, družbenopolitičnih organizacij ali po uradni dolžnosti. 15. člen O podelitvi in višini priznavalnin omoca komisija ža zadeve borcev NOV in vojaških invalidov skupščine občine po določbah tega odloka. 16. člen Stalna priznavalnina pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. 17. člen Odločbo o podelitvi občinske priznavalnine izda po sklepu komisije iz 15. člena tega odloka upravni organ, ki je pristojen za zadeve borcev in invalidov. 18. člen Zoper odločbo o podelitvi, premmtrnju on upro-membi občinske priznavalnine je dovoljena pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve na Republiški komite za vprašanja borcev NOV. in vojaških invalidov Ljubljana. 19. člen Občani, ki jih ta odlok ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah, oz. materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne bodo obdržali ureditev drugih oblik pomoči po dosedanj ih občinskih odlokih. Najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 7. členu tega odloka je izjemoma tudi lahko višja. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavlja občinska skupščina v proračunu. 20. člen Dosedanje občinske priznavalnine se mora postopoma usklajevati z določbami tega odloka do 31. 12. 1979. c 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih priznavalninah (Uradni list SRS, št. 4/78). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pričenši s 1. januarjem 1979. St. 191-2/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r 1035. Na podlagi 17. člena zakona o SIS za ptt promet in 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije ter 191. Člena statuta občine je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana 1. člen Ko so bile v območni SIS izčrpane vsč možnosti za zagotovitev programa razvoja ptt prometa in ker ni bilo odločeno o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo SI£ za ptt promet ter na podlagi ugotovitev, da bi nastala zaradi neuresničitve v občinskih družbenih planih postavljenih nalog na področju ptt prometa družbena škoda, so na podlagi tega odloka dolžni plačevati: a) uporabniki — individualni naročniki telefonskih storitev (I. skupina), b) uporabniki — družbene pravne osebe in občani, ki delajo s sredstvi v lasti občanov (II. skupina), ki niso podpisali sporazuma o financiranju programa, poseben prispevek ob ceni telefonskih storitev za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije v višini: uporabniki I. skupine, 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza, uporabniki II. skupine, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa 43,52 “/o od cene ustvarjenega telefonskega impulza. 2. člen Prispevki uporabnikov I. in II. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve odloka mesečno, hkrati z obračunom telefonskih storitev do 31. 12. 1980. 3. člen Tako združena sredstva se uporauijajo strogo namensko za gradnjo ptt mreže in telefonskih central, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja ptt zmogljivosti Območne SIS za ptt promet Ljubljana in v občinskih družbenih planih ter se zbirajo na posebnem računu Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Sredstva se smejo uporabiti samo za razširitev materialne osnove dela za investicije po srednjeročnem planu. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, združeni v območni SIS imajo naslednje pravice: 1. da upravljajo z združenimi sredstvi, 2. da nadzirajo namensko in zakonito uporabo sredstev. Pravilnost uporabe združenih sredstev zagotavlja najmanj enkrat letno skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana in skupščine občin, sproti pa organi samoupravnega nadzora Območne SIS za ptt promet Ljubljana in izvršni sveti skupščin občin. 5. člen Izvajalci ptt storitev so dolžni sproti seznanjati IO Območne SIS za ptt promet Ljubljana in izvršne svete skupščin o izjvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami ustrezno ukrepati, da se planske naloge v celoti izvedejo. 6. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1036. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ali prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt 1. člen Z dnem, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov in uvedba razlastitve zemljišč na območju Spodnje Slivnice, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč v k. o. Slivnica naslednjih parcelnih številk: 496/1, 496/2, 516/41, 497/1, 497/2. 2. člen Na zemljiščih iz 1. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izvršen predpisan postopek. 3. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepovet parcelacije ali prepoved graditvi in spremembe kulture zemljišč velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko.začne veljati ta odlok. , 4. člen Občinska urbanistična inšpekcija izvaja nadzorstvo nad tem odlokom. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-5/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak I. r. 1M7. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok G-l Višjna gora 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za zazidalni otok G-l Višnja gora, št. projekta 2124, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 v februarju 1979. 2. člen Zazidalno območje obsega površino Grintovca, ki jo na jugu omejuje regionalna cesta 11/331, na zahodu krajevna pot, na severu pa bo površino omejevala predvidena regionalna cesta. 3. člen Lokacijska dovoljenja za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled -občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo In komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. 5. člen fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sf 350-1/77 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1038. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za šolski center med Ivančno gorico in Stično 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za šolski center med Ivančno gorico in Stično, št. projekta UI-582/C, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije, Ljubljana, Jamova 18, v maju 1979. 2. člen. Zazidalno območje obsega površino, ki jo omeju-_ jejo od severozahodnega roba proti jugu: kolovoz ob robu Stiškega polja, trasa projektirane dovozne ceste do kompleksa centra, obstoječi kolovoz, meja rezervata za širitev livarne, kolovoz ob gozdnem robu, severna meja koridorja daljnovodov, gozdne poti, ježa na Kojim in meja funkcionalnega zemljišča obstoječih stanovanjskih hiš na Kojini. 3. člen. Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet občinske skupščine. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/78 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1039. Na podlagi 3. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49/55), 2. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26/56) in 91. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOČBO o opustitvi pokopališča v Šmarju-Sap I Opusti se staro pokopališče v Smarju-Sap. II S pokopavanjem na starem pokopališču se preneha z dnem 31. 12. 1979. III Občini, ki želijo prepeljati posmrtne ostanke pokopanih na tem pokopališču, morajo svojo namero prijaviti do 31. januarja 1980 za prekop v spomladanskem roku in do 30. septembra 1980 za prekop v jesenskem roku. Prijavo je treba podati pokopališki upravi Krajevne skupnosti Smarje-Sap, ki bo organizirala prekop. IV Prekop posmrtnih ostankov s starega na novo po-Kopališče se mora izvršiti do 31. decembra 1980.. V Mirovalna doba starega pokopališča znaša trideset let. VI Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-7/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1040. Na podlagi 3. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 2. člena pravilnika za izvrševanje, zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOČBO o ustanovitvi pokopališča v šmarju-Sap I Ustanovi se novo pokopališče v Smarju-Sap, ki leži v k. o. Šmarje, zemljišče pare. št. 508/3, 511/3, 511/4, 1031/2, 1037/2 in 1097/2. II Novo pokopališče v Smarju-Sap upravlja Krajevna skupnost Smarje-Sap. - III Novo pokopališče se začne uporabljati z dnem 1. 1. 1980; s tem dnem preneha pokopavanje na starem pokopališču v Smarju-Sap. IV Rok za prekop grobov in prenos posmrtnih ostankov na novo pokopališče je določen v odločbi o opustitvi starega pokopališča v Smarju-Ssn V Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-6/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. IDRIJA 1041. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1979 Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 12/79), se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: 1. člen . Proračun občine Idrija za leto 1979 obsega v skladu z resolucijo o uresničevanju srednjeročnega plana razvoja občine Idrija za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in ob upoštevanju meril in kriterijev o oblikovanju obsega splošne porabe v dopolrijevanih občinah din — prihodke v višini 43,373.500 — odhodke v višini 43,473.500 2. člen Prihodki iz 1. člena se oblikujejo: — iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, — iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna. Viri in splošen razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1979, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje proračun in sprejema ustrezne sklepe za: — ohranitev skladnosti rasti splošne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini, — ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev proračuna med letom. Pravico in dolžnost iz prvega odstavka tega člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom ali samo tistim, ki v času potrditve proračuna še niso verificirali svojih programov pri ustreznih resornih republiških organih. 4. člen Izvršni svet odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za premalo predvidene ali nepredvidene namene v proračunu za leto 1979. 5. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov med letom najema posojila iz rezervnega sklada občine Idrija do višine sredstev sklada. 6. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se morajo s proračunom uskladiti najkasneje do 31. marca 1979. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-2/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj L r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1979 Zap. št. Vrsta prihodkov Znesek din Zap. št. Splošni razpored prihodkov Znesek din i. Davek na dohodek in davek i. Dejavnost organov DPS 20,855.900 iz osebnih dohodkov 6,476.000 2. Ljubljanska banka 2,875.000 2. Prometni davek na premoženje a. Dejavnost družbenopolitičnih in na dohodke od premoženja 11,489.000 organizacij 2,660.000 3. Takse ,2,179.000 4. Negospodarske investicije 8,826.800 4. Prihodki po posebnih predpisih 364.000 5. Socialno skrbstvo 5,578.200 6. Prihodki upravnih organov in 6. Zdravstveno varstvo 25.300 drugi prihodki 1,500.000 7. Dejavnost krajevnih skupnosti 571.300 6. Prihodki Od drugih DPS 21,187.300 8. Investicije in intervencije v 7. Prenesena sredstva iz preteklih let 278.000 gospodarstvu 1,177.700 ' ^ ~~ 8. Prorač. rezerva in obveznosti iz prejšnjih let „ 468.400 10. Izločanje v rezervni sklad 434.700 Skupaj prihodki 43,473.500 Skupaj razpored prihodkov 43,473.300 1042. Na podlagi 1., 2., 6. in 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine v občini Idrija 1. člen V 6. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/77) se za drugim odstavkom doda tretji odstavek, ki se glasi: »Zaradi porasta življenjskih stroškov se višina letnega dohodka gospodinjstva za leto 1978 zmanjša za 25 "/o pri izračunanih izdatkih za stanarino, izračunano po veljavni tabeli iz tega člena.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-12/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj 1. r. 1043. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76, 8/78 in 23/78) in 230. člena statuta občino Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 1. člen S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1979 na območju občine Idrija. 2. člen Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče: a) poprečna gradbena cena za m; stanovanjske površine znaša 7920 din, b) poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 20°/o od vrednosti zgradbe. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Idrija za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 17/78). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-10/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj 1, r. 1044. Na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja urbanističnega planiranja 1. člen Do sprejetja dogovora o temeljih prostorskega plana in prostorskega plana občine Idrija, se Se naprej uporabljajo predpisi s področja urbanističnega planiranja, M so bili sprejeti v občini Idrija. 2. Sen Za predpise, M se v smislu I. člena tega odloka uporabljajo, se Šteje: odlok o urbanističnem programu občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/69, 7/71, 4/73 in Uradni list SRS, št. 12/t9), odlok o urbanističnem redu v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/69 in 6/69), odlok o urbanističnem načrtu mesta Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 7/69), urbanistični načrt za naselje Cerkno z dne 6. 6. 1960 in zazidalni načrti, sprejeti na njih podlagi. 3. člen Pristojni upravni organi smejo izdajati gradbena in druga dovoljenja, kot so predpisana, drugi organi in skupnosti pa ustrezna soglasja, ki so potrebna v zvezi z gradnjo in to na zemljiščih, ki jih predpisi navedeni v tem odloku namenjajo za gradnjo ali za izvedbo kakšnih drugih gradbenih del. 4. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ pristojen za urbanistične in gradbene zadeve in organ urbanistične in gradbene inšpekcije pri Medobčinskem inšpektoratu Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj 1. r. 1045. Na podlagi petega odstavka 14. čjena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen Za vsa kmetijska in gozdna zemljišča, katerih namembnost se spremeni, se plača odškodnina. 2. člen Odškodnino plača fizična ali pravna oseba. Odmeri jo v upravnem postopku občinski upravni organ pristojen za lokacijske zadeve. Plačilo odškodnine je postoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. 3. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju pripada objektu. Za kraje ali območja, ki se urejajo z urbanističnim redom se površina določa smiselno določbam odloka o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Uradno glasilo občine Idrija, št. 7/72). 4. člen Odškodnina se določi v znesku od kvadratnega metra zemljišča pri čemer je upoštevana kakovost in lega zemljišča. 5. člen Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč znaša za kvadratni meter din: katastrski razred kultura: I. IL m. IV. v. VI. VII. VIII. njive, . travniki, din vrtovi, sadovnj aki 40 35 30 25 20 18 16 14 pašniki, gozdovi 18 16 14 12 11 10 10 10 6. člen Odškodnina za spremembo namembnosti je dohodek Kmetijske zemljiške skupnosti občine Idrija, ki odvaja 5 din po m2 zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Odškodnino uporablja kmetijska zemljiška skupnost za namene, določene z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 7. člen Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se ne šteje: — gradnja objektov za rejo govedi, — gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov. 8. člen Odškodnina se ne plačuje, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA ali za namene po programu SLO ter za gradnjo objektov, ki bodo neposredno služili izboljšanju vodnega režima. 9. člen Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz in pesek, plača poleg odškodnine po 5. členu tega odloka še 5 %> od prodajne cene, brez prevoza za kubični meter izkopanih rudnin. Odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ pristojen za rudarstvo. 10. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o obveznem prispevku pri spremembi namembnosti kmtijskih in gozdnih zemljišč (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/74) in odlok o spremembi tega odloka (Uradno glasilo občine Idrija, št. 4/74), 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-6/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj 1. r. 1046. Na podlagi 4. člena zakoria o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št' 16/74) in mnenja Geodetske uprave SR Slovenije z dne 7. maja 1979 ter 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Idrija 1. člen S tem odlokom se določijo spremembe območij in imen katastrskih občin, ki so deljene z mejo občine Idrija. 2. člen Del katastrske občine Bukovo, ki obsega naselji Bukovo in Zakojca ter leži na območju občine Idrija postane samostojna katastrska občina z imenom Bukovo. Del katastrske občine Dole, ki obsega naselja Dole — del, Idršek, Potok, Zavratec in Žirovnica — del ter leži na območju občine Idrija postane samostojna katastrska občina z imenom Dole. Del katastrske občine Ledine, ki obsega naselja Govejk — del, Korita, Ledine — del, Ledinske Krnice, Mrzli vrh — del in Pečnik — del ter leži na območju občine Idrija postane samostojna katastrska občina z imenom Ledine. Del katastrske občine Prapetno brdo, ki obsega del naselja Vojsko s hišnimi številkami 78, 79, 80, 81, 82 in 83 ter leži na območju občine Idrija postane samostojna katastrska občina z imenom Vojščica. Del katastrske občine Sebrelje, ki obsega naselji Sebrelje in Jagršče ter leži na območju občine Idrija postane samostojna katastrska občina z imenom Sebrelje. Katastrska občina Idrijske Krnice, ki obsega naselja Idrijske Krnice — del, Srednja Kanomlja — del in Gorenja Kanomlja — del se preimenuje v katastrsko občino Idrijske Krnice. 3. člen Grafični prikaz poteka meje in ostali podatki območij katastrskih občin iz prejšnjega člena so razvidni iz katastrskih operatov, ki jih vodi občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. 4. člen Razdružitev obstoječih katastrskih operatov katastrskih občin in naložitev novih, mora biti opravljeno najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odtoka. / 5. člen Stroški razdružitve katastrskih operatov in. izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi so zagotovijo v občinskem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 615-5*78 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Sulgaj L r. 1047. Na podlagi 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela * ODLOK o povračilu in nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Novi Gorici 1. člen Sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Novi Gorici pripada za opravljanje funkcije sodnika porotnika, povračilo dejanskih stroškov, povračilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada. I. POVRAČILO DEJANSKIH STROŠKOV 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški ter stroški ža prehrano in prenočišče. 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika. Stroški za prevoz se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z javnim prevoznim sredstvom. 4. člen Ce ni javnega prometnega sredstva ali če sodnik porotnik javnega prevoznega sredstva iz opravičenih razlogov ni mogel uporabiti, ima pravico do kilometrine. Kilometrina se prizna samo, če je razdalja od prebivališča do kraja, kjer naj bi sodnik porotnik opravljal svojo funkcijo, oziroma od prebivališča do železniške ali avtobusne postaje, večja od treh kilometrov v eno smer. Višina kilometrine se določi v skladu z določili splošnega samoupravnega akta temeljnega sodišča za svoje delavce. 5. člen Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom porotnikom v obliki dnevnice in to v skladu z določili splošnega samoupravnega akta, ki velja za delavce temeljnega sodišča. Pravica do dnevnice gre sodniku porotniku, katerega stalno ali začasno prebivališče je zunaj kraja, kjer je ehota sodišča, oziroma zunaj kraja, kjer opravlja funkcijo sodnika porotnika. II. PLAČILO ZA IZGUBLJENI OSEBNI DOHODEK oziroma zaslužek 6. člen Sodnik porotnik, ki je odsoten z dela zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, ima pravico do povračila za izgubljeni osebni dohodek. Organizacij a združenega dela, samoupravna interesna skupnost, ali druga samoupravna organizacija ali skupnost pri kateri je sodnik porotnik v delovnem razmerju, mu izplača nadomestilo osebnega dohodka, sodišče pa povrne nadomestilo organizaciji združenega / dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti. 7. člen Sodnikom porotnikom, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, pripada povračilo za izgubljeni zaslužek v višini, ki se določi za povprečni dnevni zaslužek v ustreznem poklicu in odvisno od časa izvrševanja funkcije sodnika porotnika. Sodniku porotniku, ki opravlja svoboden poklic pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek v višini poprečnega osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih, kmetu pa poprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva. Sodnikom porotnikom, ki so samostojni obrtniki, pripada nadomestilo za izgubljeni zaslužek v višini povprečnega osebnega dohodka. 8. člen Poprečni osebni dohodek za sodnike porotnike iz 7. člena tega odloka se ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o teh poprečnih osebnih dohodkih. 9. člen Sodnikom porotnikom, ki niso zajeti v določbah 6. in 7. člena tega odloka (gospodinje, upokojenci in drugi) in tisti, ki so sicer v delovnem razmerju, vendar v času izvrševanja funkcije sodnika porotnika niso bili odsotni z dela, imajo pravico do nadomestila odvisno od časa izvrševanja funkcije sodnika porotnika. Za eno uro sc določi nadomestilo v znesku 20 din, vendar največ 120 din za en dan opravljanja te funkcije. III. NAGRADA 10. člen Sodniku porotniku pripada za opravljanje njegove funkcije nagrada. Višina nagrade je odvisna od trajanja obravnav ali sej in od teže obravnavanih zadev. Nagrado odmeri sodniku porotniku predsednik senata po kriterijih, ki jih določi predsednik sodišča, vendar za en obravnavni dan največ v višini 3°/o od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v devetih mesecih preteklega leta v SR Sloveniji. » 'IV. SKUPNE DOLOČBE 11. člen Takoj po končani obravnavi oziroma najkasneje v 15. dneh predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka. Ce ima sodnik porotnik pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika porotnika. 12. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu izgubljenega osebnega dohodka ali zaslužka in o na- gradi izda predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, izplačilo pa se izvrši po odobritvi predsednika sodišča ali vodje enote, če ga predsednik sodišča pooblasti. 13. člen Povračila in nagrade sodnikom porotnikom se izplačujejo iz proračunskih sredstev sodišča. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Idriji (Uradni list SRS, št. 13/77). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem glasilu občine Tolmin, Ajdovščina in Nova Gorica. St. 113-3/79 Idrija, dne 20. junija 1979. Predsednik Cveto Šulgaj 1. r. 1048. Na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije, 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 229. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega < zbora dne 18. junija 1979 in na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o sestavi Skupščine občine Idrije in o oblikovanju njenih zborov 1. člen V odloku o sestavi Skupščine občino Idrija in o oblikovanju njenih zborov (Uradni list SRS, št 3/78) se v 2. členu spremenita prvi odstavek in prva alroea tega odstavka in se glasita: »Zbor združenega dela ima 40 delegatskih mest in ga sestavlja: — 31 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva.« 2. člen V 8. členu se v poglavju B. Konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti spremenita 13. in K. točka in se glasita: »13. SGP .Zidgrad’ TOZD Komunala in TOZD Monter, Obloga-Slikoplastika Ljubljana — enota Idrija, D ES TOZD Elektro Tolmin — enota Idrija, Cestno podjetje Nova Gorica — enota Idrija, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana — enota Idrija, Vodna skupnost za porečje Soča Nova Gorica — enota Idrija — 1 delegatsko mesto; 15. SGP .Zidgrad’ TOZD Gradbena operativa, TOZD Gradbena mehanizacija, delovna skupnost skupnih zadev — 2 delegatski mesti« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-8/87 Idrija, dne 20.'junija 1979. Predsednik • Cveto šulgaj 1. r. LENART din — razlika med prihodki in odhodki 380.522,90 b) zaključni račun rezervnega sklada občine — prihodki 1,188.099,45 — odhodki — neodplač. prem. posojilo SIS za soci skrbstvo občine Lenart 350.000,00 — razlika med prihodki in odhodki 838.099,45 2. člen Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 1978 v znesku 380.522,90 din se prenese med prihodke proračuna občine Lenart za leto 1979 za poravnavo obveznosti, izkazanih v zaključnem računu o izvršitvi proračuna za leto 1978. 1049. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 41-99/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 15. junija 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 1978, ki obsega: din a) zaključni račun proračuna občine — prihodki 23,224.869,55 — odhodki 22,844.346,65 3. člen Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada občine Lenart za leto 1978 v znesku 838.099,45 din in neodplačano premostitvend posojilo se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1979. 4. člen Pregled prihodkov in razporeda odhodkov v bilanci zaključnega računa o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 1978 je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/77-273 Lenart, dne 15. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart po zaključnem računu za leto 1978 Vrsta prih. Prihodki Predv. po planu Doseženo din 1 Davek na doh. in davek iz oseb. dohodka 2 Prom. dav., davek na premož. in dav. na doh. od premož. 3 Takse 5 Prihodki po poseb. predp. 6 Prihod, org. in drug. p. 7 Prihod, od drug. družb, pol. skupnosti 9 Pnenešena sredstva 8.665.000 1.758.000 150.000 623.000 6.023.000 27.386 st. el. namena Razpored prihodkov 5,697.639 6,130.780,50 8,640.938,15 1,630.294,90 162.478,55 642.991,45 5,990.000,00 27.386,00 04 05 09 10 11 16 17 II Dej a v. organov družb, političnih skupnosti Ljudska obramb, m družb. sam. Dej a v. družb. pol. organiz. Negosp. inv. Social, skrb. Zdrav, varstvo Komun, dejav. Dcjav. kraj. skup. Interv. v gosp. Tek. pror. rez. in obvez, iz prej. let Kredit, vezana in izloč. sredstva Razlika med prih. in odhodki Predv. po planu Doseženo din 14,200.012 1,637.000 1.478.020 321.944 1,112.143 81.428 1,009.450 1,120.598 1,303.670 150.296 439.464 22,944.025 14,289.954,95 1,636.999,30 1.478.020.00 320.825,35 1,102.361,40 63.627,70 1.009.450.00 1.120.598.00 1,261.290,25 150.295,40 410.924,30 22,844.346,65 Skupaj: 380.522,90 22,944.025 23,224.869,55 1050. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS, št. 18-178/74 in 13-766/77) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979 ter skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na seji dne 6. junija 1979 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v občinski skupnosti otroškega varstva Lenart (Uradni list SRS, št. 1-81/79) se v 1. členu stopnja 1,05 °/o za enotni in dopolnilni program nadomesti s stopnjo 0,99°/« ter stopnja 2,20 "/o za skupni program nadomesti s stopnjo 2,16 »/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1979 dalje. St. 420-3/77-19 Lenart, dne 6. junija 1979. Predsednica Predsednik skupščine občinske Skupščine občine Lenart skupnosti socialnega Božo varstva Lenart Terezija Perko 1. r. 1051. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in tretjega odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela dne 24. aprila 1979 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979 ter Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva na seji dne 6. junija 1979 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart (Uradni list SRS, št. 1-82/79) se v prvem členu stopnja 1,33 % nadomesti s stopnjo 1,27 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od T. aprila 1979 dalje. Št. 420-3/77-20 Lenart, dne 6. junija 1979. Predsednica Predsednik skupščine občinske Skupščine občine Lenart skupnosti socialnega Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. varstva Lenart Terezija Perko 1. r. 1052. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21-1349/77) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu v občini Lenart 1. člen S tem odlokom se ugotavlja družbeni Interes z* opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun. 2. člen Na območju občine Lenart lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. ‘ 3. člen Občan, ki opravlja blagovni pomet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-4/78-7 Lenart, dne 15. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1053. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), tretjega odstavka 88., 97., drugega odstavka 107., 111. in drugega odstavka 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) ter 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1979 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja opravljanja gospodarskih dejavnosti in samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb v občini Lenart 1. člen Samostojni obrtniki smejo sprejemati naročila ozi-. roma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora na tržnih prostorih, določenih z odlokom o določitvi trgov na drobno, tržnih prostorov in o prometu blaga na trgih v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 11-482/76). 2. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah oziroma kmetje v svojih kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter nudijo gostom in abonentom hrano in pijačo. 3. člen Občani oziroma kmetje smejo v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah odati ležišča samo prek Restavracije Grozd v Lenartu — TOZD gostinstvo in trgovina Agrokombinata Lenart. 4. člen Občani lahko opravljajo prodajo na drobno v kraju in pod pogoji, ki jih določi Izvršni svet Skupščine občine Lenart po predhodnem mnenju delovne organizacije z območja občine Lenart, ki opravlja tovrstno dejavnost, ter v skladu z obrtnim zakonom in zakonom o blagovnem prometu. 5. člen Delovni ljudje in občani smejo trajno ali sezonsko opravljati deficitarne gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, ki jih ugotovi Izvršni svet Skupščine občine Lenart s svojim sklepom, v skladu z obrtnim zakonom. 6. člen Samostojnim obrtnikom, ki se ukvarjajo s storitvami (popravili, Vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravljajo dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, se dovoljuje, da smejo zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ 7 delavcev. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ, ki je pristojen za registracijo delovnih pogodb na individualno vlogo zainteresiranega samostojnega obrtnika s predhodnim soglasjem Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, ter pri tem upoštevati ostala določila obrtnega zakona v zvezi z zaposlovanjem delavcev pri samostojnih obrtnikih. 7. člen Prekrški po tem odloku se kaznujejo po določbah 140. člena obrtnega zakona in 15. člena odloka o določitvi trgov na drobno, tržnih prostorov in o prometu blaga na trgih v občini Lenart. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 44-1018/73) in odlok o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 35-1024/74). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 313-1/79-8 Lenart, dne 15. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1054. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 15. junija 1979 in seji družbenopolitičnega zbora dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart 1. člen S tem odlokom predpisuje odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 2. člen Lastniki oziroma imetniki pravice uporabe, ki spremenijo namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljena ali drugega upravnega akta, oziroma brez takega akta zato, ker ta ni predpisan, ali pa spremenijo namembnost zemljišča v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plačajo odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: odškodnina) po tem odloku. 3. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja dovoznih poti v hribovitih predelih ter gradnja rastlinjakov, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 4. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu ali pravnomočnem lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Odškodnino po prvem odstavku tega člena odmeri v upravnem postopku z odločbo občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Če se odškodnine ne da odmeriti po 1. odstavku tega člena jo odmeri občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve potem, ko je dobil mnenje občinske kmetijske oziroma gozdarske inšpekcije. Če le-ta ne da mnenja v 30 dneh, odloči občinski upravni organ, pristojen za-lokacijske zadeve brez tega mnenja. 5. člen Odškodnina se določi v znesku za m* kmetijskega ali gozdnega zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti ter znaša: — 20 din v 1. in 2. katastrskem razredu; — 15 din v 3., 4. in 5. katastrskem razredu; — 13 din v 6. in 7. katastrskem razredu; — 10 din v 8. katastrskem razredu ter od vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč ne glede na katastrski razred v območjih, ki se urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, ter za gradnjo objektov in za vzrejo Perutnine in prašičev. 6. člen Odškodnina po 4. členu tega odloka se plačuje kmetijski zemljiški .skupnosti Lenart, ki odvaja ustrezen del te odškodnine, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih, Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 7. člen Odškodnina po 5. členu .tega odloka se valorizira vsaki 2 leti v skladu s predpisi. 8. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oz. dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. , 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati °dlok o uvedbi prispevka o spremembi namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 11-226/74, 26-749/74). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-5/74-19 Lenart, dne 15. junija 1979. Predsednik * Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.. LITIJA 1055. Na podlagi 17. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti za ptt promet (Uradni list SRS, št. 24/75), 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in 286. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana 1. člen a) Uporabniki — individualni naročniki telefonskih storitev (I. skupina) so dolžni plačevati 0,10 din od vsakega ustvarjenega telefonskega impulza. b) Uporabniki — družbene pravne osebe in občani, ki delajo s sredstvi v lasti občanov (II. skupina), ki niso podpisali sporazuma o financiranju programov za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije so dolžni plačevati 43,52 °/o od cene ustvarjenega telefonskega impulza — za vse ustvarjene impulze. 2. člen Prispevki uporabnikov I. in II. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve odloka mesečno hkrati z obračunom telefonskih storitev do 31. 12. 1980. 3. člen Tako združena sredstva se uporabljajo strogo namensko za gradnjo ptt mrež in telefonskih central, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja ptt zmogljivosti območne SIS za ptt promet Ljubljana in v občinskih družbenih planih ter se zbirajo na posebnem računu Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Sredstva sc smejo uporabiti samo za razširitev materialne osnove dela za investicije po srednjeročnem planu. Pravilnost uporabe združenih sredstev ugotavlja najmanj enkrat letno skupščina območne SIS za ptt promet Ljubljana in skupščine občin, sproti pa organi samoupravnega nadzora Območne SIS za ptt promet Ljubljana in izvršni sveti skupščin občin. 4. člen Izvajalci ptt storitev so dolžni sproti seznanjati IO Območne SIS za ptt promet Ljubljana in IS skupščin o izvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami ustrezno ukrepati, da sc planske naloge v celoti izvedejo. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. OTO-5f79 Litija, dne 25. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Demoešek l._r. 1056. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 286. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela ODLOK o povišanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija 1. člen Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija vključno z garažami se s 1. avgustom 1979 povečajo za 45 %>. 2. člen Osnova za določitev povišane najemnine za odstotek iz prvega člena tega odloka je višina najemnine, ki jo plačujejo najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na dan 31. 7. 1979. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino najemnine za vsak poslovni prostor in garažo v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega odloka. 4. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Litija št. 36-2/78 z dne 5. 5. 1978 (Uradni list SRS, št. 11-786/78). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/77 Litija, dne 25. junija 1979. predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1057. Na podlagi 21. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) in 286. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija- na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1979 sprejela 2. člen Z uveljavitvijo zakona iz prejšnjega člena, se pogoji in postopek za pridobivanje pravice kmetov do preživninskega varstva, če oddajo zemljišče družbeni pravni osebi, uveljavljajo z zakonom o preživninskem varstvu kmetov. Zato se kot osnova za povečanje preživnine kmetom, ki jim je bila pravica do preživnine priznana po dosedanjem občinskem odloku, upošteva višina preživnine po zadnji izdani odločbi. Tako določena višina preživnine se vsako leto poveča do višine starostne kmečke pokojnine. 3. člen Ce je upravičencu zaradi starosti, trajne bolezni ali druge trajne okvare potrebna tuja nega in n.ma ožjih družinskih članov, se preživnina poveča za 40 “/o od zneska preživnine. 4. člen Preživnina se izplačuje mesečno v naprej. 5. člen Odločbe o povečanju preživnine kot tudi vsa ostala opravila v zvezi izvajanja tega odloka, izda občinski upravni organ, pristojen za družbene službe. 6. člen Upravičencem, ki se jim je do sedaj zagotavljalo zdravstveno varstvo kot upravičencem do preživnine, se ta zagotavlja tudi po tpm odloku. 7. člen ' Sredstva za preživnine kmetom po tem odloku se zagotavljajo v občinskem proračunu. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni pomoči (Uradni list SRS, št. 37/71). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1979 dalje- St. 010-4/79 Litija, dne 25. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. ODLOK o preživninskem varstvu kmetov v občini Litija / 1. člen S tem odlokom se urejajo pravice kmetov, občanov občine Litija, ki so pred uveljavitvijo zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79), z oddajo kmetijskega zemljišča na podlagi odloka občinske skupščine, pridobili pravico do preživnine. Preživnina se usklajuje na podlagi določil tega odloka. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1058. Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. in 145. člena zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in 97. ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji Zbora združenega dela dne 13. junija 1979 na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja ustanavljanje, organizacijo in delovanje občinskih enot in občinskega štaba civilne zaščite, enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skup-oostih, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ter držav-nih organih. 2. člen e V občini Ljubljana Bežigrad se kot posebno orga-oiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite ustanovijo: združene specializirane in splošne enote civilne zaščite namenjene zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v dru-Sih izrednih razmerah. 3. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in Usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in Usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se usta-Oovijo štabi za civilno zaščito. II. PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI MESTA LJUBLJANE 4. člen Mesto izvaja na področju civilne zaščite pravice |u obveznosti, ki mu jih j c občina s statutom prenesla ‘u sicer: — enotno usmerjanje in vodenje civilne zaščite, — ustanovitev, organiziranje, opremljanje inuspo-^ahljanje mestnih enot civilne zaščite in mestnega štaba civilne zaščite, — oblikuje in izvaja politiko na področju zakla-Ujanja občanov ter gradi in vzdržuje javna zaklonišča, — usklajuje ukrepe civilne zaščite, ki se nanašajo zatemnjevanje, evakuacijo prebivalstva, radiološko- ^upiično-biološko zaščito ter oskrbe in nastanitve og-^°ženega ter prizadetega prebivalstva in materialnih dobrin, ■— vodi evidenco obveznikov civilne zaščite. 5. člen V dejavnost civilne zaščite se za odpravljanje po-edic vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč in v izrednih razmerah vključujejo komunalne, drugih uravstvene, veterinarske in druge organizacije, ki so °sebnega pomena za zaščito in reševanje ljudi in /Ustja. Te organizacije določi štab mesta za civilno sčito in delujejo pod njegovim vodstvom. III. OBČINSKE ENOTE IN ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE 6. člen Zahtevnejše naloge in ukrepe pri zaščiti ter reševanju prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinski združeni odred in občinske specializirane enote civilne zaščite. Te enote ustanovi izvršni svet skupščine občine, delujejo pa pod vodstvom občinskega štaba za civilno zaščito. 7. člen Občinski združeni odred civilne zaščite sestavljajo naslednje enote: poveljstvo, tehnično reševalna enota, gasilska enota, enota za radiološko-kemično-bio-loško zaščito, enota za prvo medicinsko pomoč in pomožne enote. Podrobnejšo osebno in materialno formacijo določi izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Občinski združeni odred sestavljajo vojaški obvezniki ustreznih sueciaino-sti. 8. člen Na podlagi ocene ogroženosti, ter v skladu s potrebami in možnostmi, se v občini ustanove specializirane enote s področja reševanja iz ruševin, nudenja prve medicinske pomoči, gašenja požarov, radiološke-kemične-biološke zaščite, zvez v civilni zaščiti, identifikacije in asanacije, uničevanja eksplozivnih teles in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite. 9. člen Občinske specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki jih določi na predlog občinskega štaba za civilno zaščito izvršni svet skupščine občine. Pri tem se določi tudi osebna in materialna formacija. 10. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo dati občinskemu štabu za civilno zaščito na voljo strokovne kadre, prostore in materialna sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij in drugih hudih nesreč. 11. člen Za opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Imenuje ga izvršni svet skupščine občine. Občinski štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine, v strokovnem pogledu pa tudi mestnemu štabu za civilno zaščito. Občinski štab izdela načrt civilne zaščite v občini. Občinski štab ima poveljnika, načelnika in ustrezno število članov. Štab opravlja svoje naloge na podlagi zakona o ljudski obravibi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in določb tega odtoka. 12. člen Občinski štab za civilno zaščito v spornih primerih odloča o razporeditvi obveznikov civilne zaščite v posamezne enote in štabe za civilno zaščito v občini. Občinski štab za civilno zaščito določa kadrovsko prerazporejanje obveznikov civilne zaščite za potrebe štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih na podlagi ocene ogroženosti. iv. enote in Štabi civilne zaščite v KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 13. člen V krajevnih skupnostih ustanove njihovi sveti specializirane enote za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za nudenje prve medicinske pomoči, za radiološko-kemično-biološko zaščito, za veterinarsko pomoč, za vzdrževanje reda, za socialno delo, za zveze v civilni zaščiti in enote za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite. 14. člen Krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot, ustanovijo splošne enote civilne zaščite. 15. člen Poleg specializiranih enot ustanove krajevne skupnosti splošne enote civilne zaščite v posameznih stanovanjskih blokih ali skupinah stanovanjskih hiš na osnovi samoupravne organiziranosti stanovalcev in v določenih predelih oziroma ulicah, vaseh in zaselkih. Za vodenje teh enot se lahko ustanovi štab za civilno zaščito. 16. člen Število in opremljenost specializiranih ter splošnih enot v krajevni skupnosti se določi v načrtu civilne zaščite krajevne skupnosti na osnovi ocene ogroženosti. Soglasje za ustanovitev enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih daje občinski štab za civilno zaščito. 17. člen Svet krajevne skupnosti ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambp in družbeno samozaščito, oj? neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu za civilno zaščito. 18. člen Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti vodi delo civilne zaščite na vsem območju krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje štabov m enot civilne zaščite in za usposabljanje 'prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter opravlja druge naloge določene z zakonskimi predpisi. Štab civilne zaščite krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti. Sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti in služb za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah. 19. člen Štab za civilno zaščito v krajevnih skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov. Število članov štaba sc določi ob imenovanju z ozirom na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite. V. ENOTE IN ŠTABI CIVJLNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, DRUGIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH IN DRŽAVNIH ORGANIH , 20. člen V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ustanovi delavski svet oziroma drugi ustrezni organ upravljanja enote in štabe za civilno zaščito na osnovi ocene ogroženosti. * 21. člen Temeljne organizacije združenega dela, ki se povezujejo v organizacijo združenega dela praviloma ustanovijo specializirane enote za skupne potrebe, v vsaki temeljni organizaciji pa še na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno ekipo civilne zaščite. 22. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela. ostale organizacije ter državni organi lahko ustanove specializirane enote civjlne zaščite za gašenje požarov, za reševanje iz ruševin, za prvo medicinsko pomoč, za radiološko-kemično-biološko zaščito, za veterinarsko pomoč, za vzdrževanje reda, za zveze v civilni zaščiti in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite. 1 23. člen Specializirane enote civilne zaščite morajo ustanoviti organizacije, če to določa občinski načrt ali načrt civilne zaščite v krajevni skupnosti, v skladu z 9. členom tega odloka. 24. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, poslovne enote, zastopstva, društva, zasebni obrtniki in drugi uporabniki ter hišni sveti sc samoupravno dogovore o ustanovitvi enotne skupne organizacije civilne zaščite v okviru objekta, kjer poslujejo. Način vodenja in organizacijo enot civilne zaščite se določi na podlagi ocene ogroženost objekta. S samoupravnim sporazumom določijo nosilca organizacije civilne zaščite v objektu ter način financiranja potreb civilne zaščite. Nosilec organizacije civilne zaščite je upravljalne objekta ali organizacija z naj večjim številom zaposlenih. 25. člen Delavski svet oziroma drug organ upravljanja ustanovi štab za civilno zaščito. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu in štabu za civilno zaščito v krajevni skupnosti. 26. člen Štab za civilno zaščito temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti ter državnega or- gana ima: poveljnika, načelnika in določeno število članov štaba. Število članov se določi ob imenovanju glede na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in števila enot civilne zaščite. V organizacijah, kjer ustanove samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik te emote. 27. člen Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, skupnostih in državnih organih vodi delo civilne Zaščite v svoji organizaciji, skrbi za usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delavcev za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter skrbi za druge naloge določene z zakonskimi predpisi. štab sodeluje s štabi za civilno zaščito. sosednjih organizacij, s štabom za civilno zaščito v krajevni skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito ter ob reševalnih akcijah tudi izvršuje naloge štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti in občine. štab izdela načrt civilne zaščite. 28. člen , Izvršni svet Skupščine občine izda potrebne predpise in akte za izvajanje določb tega odloka. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokov-ha navodila in odločbe. , 29. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi SFRJ (Urad-ni list SFRJ, št. 22/74) in kazenske določbe zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi vUrad-nem listu SRS. Št. 010-21/79-1 Ljubljana, dne 13. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1059. Na podlagi 65. člena statuta občine Ljubljana Be-'Pgrad (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu s spre-‘Psrnbami in dopolnitvami družbenega dogovora o kupnih osnovah in merilih za podeljevanje prizna-''Plnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in l"Ugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svo-hii predpisi, sprejetega na seji vseh zborov Skupšči-p občine Ljubljana Bežigrad dne 26. in 28. marca zkL ie skupščina občine na seji družbenopolitičnega jU°ra dne 8. junija 1979, na seji zbora združenega de-s, dne 13. junija 1979 in na seji zbora krajevnih uPnosti dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne In drugih vojn ter za njihove družinske elane Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 2/78) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka. 2. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeli priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih odgovorih ali samoupravnih sporazumih in imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Bežigrad. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo. 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943; 2. udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim jo po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodno-osvbbodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna družbena pomoč, 4. pomoč za šolanje otrok, 5. pomoč za zdravljenje, 6. zdravstveno varstvo, 7. tovariška pomoč, 8. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji dru-žanski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance- delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 5. člen 9. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik dntiSbene pomoči, po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 odstotkov katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakoletnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njihove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. Pri določanju višine stalne priznavalnine osebam iz 5. točke 3. člena tega odloka se razen socialno-eko-nomskih okoliščin iz 2. odstavka tega člena upošteva še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. Stalna priznavalnina se lahko izjemno podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne, če so bili najmanj od 1. 7. 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945 v oboroženih enotah narodnoosvobodilne vojne, člani komiteja KP ali najmanj rajonskih odborov OF, če nimajo lastnih dohodkov. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz prejšnjega odstavka tega člena se ne glede na skupni dohodek družine lahko podeli priznavalnina do višine vsakokratnega mejnega zneska. 10. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po doslej veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska oz. 80 %> tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 11. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade. Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 -V, vsakokratnegt mejnega zneska in če se uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se lahko podeli: — za učence osnovnih šol do višine 40 "/o za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 "/o za študente višjih ali visokih šol do 75% vsakokratnega mejnega zneska. Upravičencem, ki so samohranilci družine se pomoč za šolanje lahko zviša za 20% nad merili iz prejšnjega odstavka. Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5., 9., 10. in 11. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlega ali umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je padli ali umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsake-ga leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. V primerih, ko bi bilo treba zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin uživalcu stalno priznavalnino občutno znižati ali celo ukiniti, se Izjemoma uživalcu prizna priznavalnina v enakem znesku tudi v naprej, če bi znižanje ali ukinitev imela negativne Posledica zanj ali za okolje, v katerem živi. 13. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska. 14. Člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo najmanj od 1. 1. 1945 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če je le-ta potrebna po presoji pristojne zdravniške komisije. Izjemoma se lahko podeli pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim Udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli Pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se Preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve; — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne prese-8a 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska se lahko plača polni znesek računa na hotelske storitve; — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko plača 50 odstotkov zneska za hotelske storitve; — vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov Oe glede na dohodek. 15. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam Padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lah-ko podeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivo ®ll okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč dpravlčencu tudi za več kot 10 dni. 1. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se Preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja Plača ves znesek. 2. Upravičencem katerih povprečni dohodek na ^fužinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne preseda 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se zn hotelske storitve preventive ali okrevanja lahko Plača ves znesek. 3. Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne pre- 150 odstotkov vsakokratnega zneska, se lahko za hotelske storitve preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa. Izjemne primere obravnava komisija posamično. 16. člen Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko v Izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne priznavalnine ah enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. V izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč lahko tudi višja. Enkratna družbena pomoč se Izjemno lahko podeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni. 17. člen Če upravičencem do priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodka 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska, se lahko podeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 50 odstotkov mejnega zneska in ostankom dohodka. 18. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko namensko podeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in osamelim borcem. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z organizacijo ZZB NOV občine. 19. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne skupno z občinskim odborom ZZB NOV in samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine rešuje nerešene stanovanjske primere borcev NOV in njihovih družinskih članov. Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami v družbeni lastnini, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, tudi v primeru smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanjske enote. 20. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne Skupščine občine Ljubljana Bežigrad odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Bežigrad, družbenopolitičnih organizacij, krajev? nlh skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo in presojo. 21. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije .za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne, ki jo Izda upravni organ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojen za varstvo borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne, podpiše pa predsednik komisije, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 22. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Bežigrad. 23. člen Upravno-administrativna opravila za komisijo za zadeve borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne opravlja pristojna služba za varstvo borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne občine. 24. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči po tem odloku zagotavlja proračun občine Ljubljana Bežigrad. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SR Slovenije, št. 2 z dne 30. 1. 1978). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 010-15/79-3 Ljubljana, dne 13. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1060. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali,pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o nalogah In pooblastilih veterinarsko higienske službe 1. člen Naloge in pooblastila veterinarsko higienske službe po tem odloku opravlja Veterinarska postaja Posavje (v nadaljnem besedilu; pooblaščena veterinarska organizacija). 2. člen z Organizacije združenega dela' in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo s poginulimi živalmi in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje ljudi in živali. 3. člen Posestnik živali mora takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji pogin živali ali prisotnost živalskih odpadkov. Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako poginulo žival na javnih cestah. 4. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora zagotoviti redno odvažanje poginulih živali od mesta pogina živali do zbirališča za živalske odpadke v KO-TO n. sol. o. Ljubljana Koprod. n. sub. o. Ljubljana, Tovarna beljakovinskih koncentratov (v nadaljnem besedilu: KO-TO). KO-TO mora organizirati stalne transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi. Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka določita po dogovoru KO-TO in organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oz. živalskih proizvodov. 5. člen Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinarsko higienske službe mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz 3. odst. 4. člena mora zagotoviti organizacija združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali, oz. živalskih proizvodov. 6. člen Rastelezba poginulih živali z območja občine Ljubljana Bežigrad se opravlja v secirnici obrata KO-TO. Stalno sfužbo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici obrata KO-TO mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. 7. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 8. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona itd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju poginule živali na vozilo oz. jo mora spraviti do prevozne ceste, če je poginula žival na neprevoznem kra- 9. člen Veterinarsko higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije, opravlja na območju občine Ljubljana Bežigrad naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali, — zagotavlja redno odvažanje poginulih živali od mesta pogina do zbirališča, — opravlja rastclczbo poginulih živali in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov, — po nalogu veterinarske inšpekcije lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse, oz. pse, ki niso cepljeni proti steklini ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee in živali, ki so sumljive na steklino, — vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcijski protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diganostične zavode. 10. člen Stroški za neškodljivo odstranjevanje poginulih živali, za organizacijo in delovanje veterinarsko higienske službe ter drugi stroški po tem odloku bremenijo proračun občine. 11. člen Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko higienske službe na območju občine se urejajo z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko higienske službe. v 12. člen Veterinarska postaja Posavje, ki ima vermciran oddelek za ugotavljanje vzroka pogina, opravlja svoje naloge v skladu z medobčinskim družbenim dogovorom ta izvajanje veterinarsko higienske službe. 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 14. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz zakona o varstvu živali pred kužni-hti boleznimi. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-22/79-1 Ljubljana, dne 13. junija 1979. Predsednik ■ Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1061. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem plavanju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in v skladu z 214. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet. Skupščine občine Ljubljana Moste-Polie na 49. seji dne 19. junija 1979 sprejel SKLEP o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sncberje (Uradni list SRS, št. 28/78) — za gradnjo nadstreškov v zazidalnem otoku MS 103/1 1 Dovoli se odmik od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje in s tem gradnja nadstreškov k stanovanjskim četverčkom v zazidalnem otoku MS 103/1. 2 , Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja projekt nadstreška, ki ga je v maju 1978 izdelal projektivni biro lesne-stavbne in pohištvene industrije MARLES iz Maribora pod šifro projekta »Sneberje: V-204 V-205«. Sestavni del navedene dokumentacije je izris iz zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje z vrisano situacijo nadstreškov (inž. Viktor Pust, 7. 5. 1979). . 3 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb SML 4 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 351-145/78 Ljubljana, dne 21. junija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1062. Podpisniki »D-užbm<>wu dog»vwa o varstvu, urejanju in vzdrževanju s:’>vn:*vskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini« se zavedajo posebne 'skrbi, ki jo "ocialistična družbena skupnost posveča varstvu objektov in območij, pomembnih za narodnostni značaj Slovenije, njeno zgodovino in za revolucionarno pot KP Slovenije in Jugoslavije. Podpisniki tega družbenega dogovora ugotavljajo, da je nekdanji dom dr. Franceta in Borisa Kidriča, znamenitega slovstvenega in kulturnega zgodovinarja, prvega povojnega predsednika SAZU in njegovega sina Borisa Kidriča, enega vodilnih organizatorjev in funkcionarjev komunistične partije, narodno osvobo- dilnega gibanja ter prvega predsednika vlade ljudske republike Slovenije, na Knežcu pri Rogaški Slatini, proglašen z odločbo Zavoda za spomeniško varstvo Celje za kulturni spomenik prve kategorije in da je z odlokom občinske skupščine Šmarje pri Jelšah zavarovana njegova neposredna okolica. Zaradi posebne zgodovinske in kulturne pomembnosti doma za posredovanje zgodovine narodov in narodnosti SFRJ žele podpisniki tega družbenega dogovora, ki so v imenu uporabnikov — delovnih ljudi in občanov že doslej s svojimi sredstvi uresničevali zamisel o ureditvi spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini, tudi v prihodnje združevali svoja sredstva in napore pri varstvu, urejanju in vzdrževanju spominskega doma. V ta namen sklepajo, na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije Centralni komite ZKS, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Raziskovalna skupnost SR Slovenije — Sklad Borisa Kidriča, Kulturna skupnost SR Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV, Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL Slovenije, Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Slavistično društvo Slovenije, Delavska univerza »Boris Kidrič« v Ljubljani, Kemijski inštitut »Boris Kidrič« v Ljubljani, Muzej revolucije Celje, Zavod za spomeniško varstvo Celje, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah, Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, Občinski svet ZSS Šmarje pri Jelšah, Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah, Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah, Izobraževalna skupnost Šmarje pri Jelšah, Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah, Krajevna skupnost Kidričevo, Krajevna skupnost »Boris Kidrič« v Ljubljani, Krajevna skupnost Rogaška Slatina, Krajevna organizacija ZZB NOV Rogaška Slatina, Turistično društvo Rogaška Slatina, Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, ZIV TAM Tovarna vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič« Maribor, Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Zdravilišče Rogaška Slatina, Ingrad TOZD »Gradbeništvo« Rogaška Slatina, Konfekcija oblačil »Kors« Rogaška Slatina, Kmetijski kombinat Hmezad DO Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah, Mizarstvo Rogaška Slatina, Gokop Rogaška Slatina, TDO »Jelša« Šmarje pri Jelšah, TGO »Gorenje« Kondenzatorji Rogatec, Osnovna šola »Boris Kidrič« Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o varstvu, urejanju in vzdrževanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini 1. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se v mejah svojih pravic in dolžnosti obvezujejo, da bodo: — ustvarjali kar najugodnejše pogoje za nadaljnji obstoj spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča 'in v ta namen združevali potrebna sredstva; — skrbeli za obstoj in bogatenje stalnih spominskih razstav o dr. Francetu in Borisu Kidriču in o narodnoosvobodilnem gibanju na Kozjanskem; — skrbeli za čimširše odpiranje spominskega doma javnosti, za dognano posredovanje zgodovinskih in kulturnih pričevanj; — skrbeli, da postane spominski dom vzgojnoizo-braževalni center za razvijanje revolucionarnih tradicij ; — skrbeli za prirejanje znanstvenih in drugih posvetov ter prireditev vezanih na imeni obeh Kidričev. 2. člen 'Udeleženci tega družbenega dogovora oblikujejo zoor udeležencev družbenega dogovora in vanj delegirajo po enega delegata. Udeleženci na zboru sprejemajo letni načrt spominskega doma, obravnavajo in potrjujejo delo odbora udeležencev, obravnavajo in potrjujejo poslovanje spominskega doma in odločajo o novih investicijah spominskega doma. Seje zbora udeležencev tega dogovora, ki se sestaja najmanj enkrat letno, sklicuje in vodi predsednik zbora. 3. člen Udeleženci tega dogovora imenujejo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora ter pripravo in spremljanje izvajanja letnih programov odbor udeležencev. Udeleženci družbenega dogovora so soglasni, da v odboru delegirajo po enega delegata: 1. Centralni komite ZKS 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 3. Slovenska akademija znanosti in umetnosti 4. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani 5. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah 6. Muzej revolucije Celje 7. Zavod za spomeniško varstvo Celje 8. Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah 9. Krajevna skupnost Rogaška Slatina 10. Krajevna organizacija ZZB NOV Rogaška Slatina 11. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina 12. Zdravilišče Rogaška Slatina 13. Konfekcija oblačil »Kors« Rogaška Slatina Član odbora je tudi vsakokratni oskrbnik spomhj-skega doma. 4. člen Odbor ima tele naloge: pripravi predlog letnega načrta in višine prispevkov za vsako leto in ju pošlje v obravnavo in sprejem udeležencem dogovora; vodi ter usklajuje medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje udeležencev dogovora pri sprejemanju letnih načrtov; skrbi, da udeleženci dogovora izvršujejo prevzete obveznosti; predlaga spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora; — enkrat letno seznanja udeležence in javnost o Poslovanju spominskega doma; — v imenu udeležencev dogovora upravlja s spominskim domom po načelih dobrega gospodarja. 5. člen Odbor dela na sejah. Seje odbora vodi predsednik odbora, ki ga izvolijo izmed sebe delegati v odboru udeležencev. Odbor ima sedež pri Kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah. 6. člen Udeleženci dogovora sklenejo, da prenesejo opravljanje tehnično-administrativnih in finančnih nalog, ki izhajajo iz letnih načrtov, na Kulturno skupnost Šmarje pri Jelšah. Finančno poslovanje poteka prek žiro računa pri Kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah. 7. člen K družbenemu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci: organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organi-ZaCije ter druge organizacije in skupnosti. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta družbeni dogovor pre-beha veljati družbeni dogovor o zaščiti, ureditvi in Vzdrževanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini z aneksom, ki s° ga udeleženci sprejeli aprila 1977. 9. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo Pooblaščeni predstavniki udeležencev in prične veljati, *0 je objavljen v Uradnem listu SRS. Šmarje pri Jelšah, dne 7. aprila 1979. Podpisniki: Centralni komite ZKS, Izvršni svet Skupščine SRS, Slovenska akademija znanosti in umet-nosti, Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana, Ekonom-ska fakulteta Borisa Kidriča Ljubljana, Raziskovalna skupnost SRS Sklad Borisa Kidriča, Slavistično dru-tv° Slovenije, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kul-Prua skupnost SR Slovenije, Republiški odbor ZZB Ov, Filozofska fakulteta, Delavska univerza »Boris ^rič« Ljubljana, Svet za ohranjevanje in razvijanje ovolucionarnosti tradicij in spomeniško varstvo pri RK j. h>L Slovenije, Kemijski inštitut »Boris Kidrič« Ljub-lana, Muzej revolucije Celje, Zavod za spomeniško arstvo Celje, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, “finska konferenca ZKS Šmarje, Občinska konferen-m Šmarje, Občinski odbor ZSS Šmarje, Občinski hor ZZB NOV Šmarje, Izobraževalna skupnost Šmar-KS »Boris Kidrič« Ljubljana, Kulturna skupnost Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« I\»:tiričevo> Tovarna avtomobilov TOZD Tirna vozila 2sif*k0r’ steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, OK hMs Šmarje pri Jelšah, KO ZZB Rogaška Slatina, ravilišče Rogaška Slatina, Turistično društvo Rogati a Slatina, »Gradbeništvo« Rogaška Slatina, »Kors* S^aška Slatina, KK »Hmezad« TOZD Kmetijstvo ^arje, Mizarstvo Rogaška Slatina, Gokop Rogaška Slatina, TDO »Jelša« Šmarje, TGO »Gorenje«, TOZD Kondenzatorji Rogatec, OŠ »Boris Kidrič« Rogaške Slatina, KS Rogaška Slatina, KS Kidričevo. Rogaška Slatina, dne 7. aprila 1979. VRHNIKA 1063. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela dne 21. 6. 1979, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1979 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978, ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana po občinski skupščini. 1 \ 2. člen Zaključna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov: — predpisi vseh davkov in prispevkov — predpisi obresti in stroškov izterjave — plačilo davkov in prispevkov — odpisi davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1978 b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov — predpis stroškov izterjave — plačila prispevkov — odpisi prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1978 din 32,135.054,45 169.400,00 29,194.294,10 257.692,40 2,852.467,95 624.637,90 37.441,00 580.696,55 7.181,00 74.201,35 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco, — bilanco, — pregled skupno doseženega prometa, — pregled dolgov in preplačil zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 4/1-019-09/79 Vrhnika, dne 21. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 1664. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika in 21. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 10/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979, zbora združenega dela dne 21. junija 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o preživninskem varstvu kmete- 1. člen Prvi odstavek 11. člena odloka o preživninske«, varstvu kmetov (Glasnik — uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 40/64 in Uradni list SRS, št. 37/70) se spremeni tako, da se glasi: »Odločbo o preživnini na podlagi tega odloka izdaja za splošne zadeve pristojen upravni organ občinske skupščine.« 2. člen 13. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zoper odločbo o preživnini je v 15 dneh po prejemu dopustna pritožba na Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo.« 3. člen Prvi odstavek 14. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Preživnina se izplačuje v breme sredstev proračuna občine Vrhnika.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 2/1-191-02/64-79 Vrhnika, dne 21. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1065. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika, 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in v skladu z dogovorom o uskladitvi kriterija za socialno ogroženost kmeta borca NOV, z dne 14. 2. 1973, je Skupščina občine Vrhnika, na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979, zbora združenega dela dne 21. junija 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o kriterijih za določitev socialne ogroženosti kmeta borca NOV, kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka 1. člen Prvi in drugi odstavek 5. člena odloka o kriterijih socialne ogroženosti kmeta borca. NOV, kot pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka (Uradni list SRS, št 15/73) se spremenita in glasita: »Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje 40°/o katastrskega dohodka iz preteklega leta. Ce je na kmetiji več kmetov borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se upošteva za redne dohodke od kmetijske dejavnosti 20 °/o katastrskega dohodka iz preteklega leta.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 197$ dalje. St. 2/1-010-011/73-79 Vrhnika, dne 21. junija 1979. Predsednik skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1066. Na podlagi 17. člena zakona o SIS za PTT promet (Uradni list SRS, št. 24/75) in 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6/76) ter 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 > in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 13. seji zboi'8 s združenega dela dne 21. junija 1979, na 12. seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1979 in na 13-seji družbenopolitičnega zbora dne 20. junija 1979 sprejela ' ODLOK o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana 1. člen Ker so bile v območni SIS izčrpane vse možnosti z® zagotovitev programa razvoja ptt prometa in ker oi bilo odločeno o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo SIS za 'ptt promet ter na podlagi ugotovitcVi da bi nastala zaradi neuresničitve v občinskih družbenih planih postavljenih nalog na področju ptt promet«3 družbenega škoda, so na podlagi tega odloka dolžo* plačevati: a) uporabniki — individualni naročniki telefonskih storitev (I. skupina), b) uporabniki — družbene pravne osebe in občan*« ki delajo s sredstvi v lasti občanov (II. skupina), ki nis° podpisali sporazuma o financiranju programa poseben prispevek ob ceni telefonskih storitev za kritje del® stroškov razširjene reprodukcije v višini: uporabniki I. skupine 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza, uporabniki II. skupine, ki niso podpisali sam0' upravnega sporazuma o financiranju programa 43,52 od cene ustvarjenega telefonskega impulza. 2. člen Prispevki uporabnikov I. in II. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve odloka mesečno hkrati z obračunom telefonskih storitev d° 31. 12. 1980. 3. člen i’ako združena sredstva se uporabljajo strogo namensko za gradnjo ptt mrež in telefonskih central, °Predeljenih v srednjeročnem planu razvoja ptt zmog-'jivosti Območne SIS za ptt promet Ljubljana in v Očinskih družbenih planih ter se zbirajo na poseb-nem računu Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Sredstva se smejo uporabiti samo za razširitev materialne osnove dela za investicije po srednjeročnem 6lanu. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, združeni v območni SIS imajo naslednje pravice: 1. da upravljajo z združenimi sredstvi, 2. da nadzirajo namensko in zakonito uporabo s,,edstev. Pravilnost uporabe združenih sredstev ugotavlja na3manj enkrat letno Skupščina Območne SIS za ptt Promet Ljubljana in skupščine občin sproti organi samoupravnega nadzora Območne SIS za ptt promet iubljana in izvršni sveti skupščin občin. 5. člen Izvajalci ptt storitev so dolžni sproti seznanjati IO Pmočne SIS za ptt promet Ljubljana in IS skupščin izvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami !strezno ukrepati, da se planske naloge v celoti izve-Pojo. 6. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradom liptu SRS. St. 3/3-010-08/71 Vrhnika, dne 21. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. ŽALEC 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/79-3 Žalec, dne 11. junija 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. ŽALEC 1068. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji dne 10. aprila 1979 sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni v letu 1979 1. člen Zaradi preprečitve oziroma ugotovitve v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja Žalec in delovna organizacija Hmezad — Kmetijstvo Žalec — Temeljna organizacija združenega dela Petrovče — delovna enota Govedoreja veterinarska obratna ambulanta (v nadaljnjem besedilu: veterinarska obratna ambulanta) opraviti v letu 1979 ukrepe ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. 2. člen Veterinarska postaja Žalec mora pripraviti v sodelovanju z veterinarsko obratno ambulanto predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1979 in ga predložiti za veterinarsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 1067. 3. J?Vr^n> svet Skupščine občine Žalec je na podlagi p,.. etla odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz 236St°jnosti občine Žalec (Uradni list SRS, št. 22/73) ter I9/7r\ 03 staluta občine Žalec (Uradni list SRS, št. ' na seji dne 11. junija 1979 sprejel S K I, E P 0 spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev J. člen ttlrad sklepu o soglasju k cenam geodetskih storitev Se g]aai Iist SRS, št. 9/78) se spremeni 3. člen tako, da Se°detskih storitev iz 2. člena tega sklepa 1^5 in 8e°detska storitev za terensko in pisarniško delo ain na uro, Seodetska storitev figuranta 75 din na uro.« 3. člen Preventivne ukrepe iz prvega člena te odredbe opravita veterinarska postaja Žalec in veterinarska obratna ambulanta. Veterinarska postaja Žalec in veterinarska obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Preventivna cepljenja morajo biti opravljena tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarska postaja Žalec in veterinarska obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu cepiva, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja Žalec in veterinarska obratna ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata In o tem obveščati občinski organ veterinarske inšpekcije. 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979. Pri poleženi do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklim v novembru 1979. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev farmske vzreje in puranov proti antipični kokošji kugi mora biti opravljeno: ___ na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, — v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje invidualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Preventivno cepljenje mora biti opravljeno z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Cepivo mora biti pripravljeno iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje opravi veterinarska postaja Žalec, v družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela pa veterinarska obratna ambulanta na način, ki ga za posamezno cepivo določi proizvajalec. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni morajo biti prašiči, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega Izvora, zaščiteni. Cepljenje s sevom K laplni-ziranega virusa opravi veterinarska postaja Žalec. 9. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo delovne organizacije Hmezad — Kmetijstvo Žalec — Temeljna organizacija združenega dela Petrovče — delovna enota Govedoreja. Preventivno cepljenje s polivalentno AOC vakcino opravi veterinarska obratna ambulanta. 10. člen V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinlzacijo govedi v 40 odstotkih gospodarstev, ki niso bila tuberku-linizirana leta 1978. Tuberkulinlzacijo goved opravi veterinarska postaja Žalec. Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo delovne organizacije Hmezad — Kmetijstvo Žalec — Temeljna organizacija združenega dela Petrovče — delovna enota Govedoreja. Tuberkull-nizacijo osnovne goveje črede opravi veterinarska postaja Žalec. 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede delovne organizacije Hmezad — Kmetij- stvo Žalec — Temeljna organizacija združenega dela Petrovče — delovna enota Govedoreja. Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi veterinarska postaja Žalec. Odvzem krvi osnovni goveji čredi na obratih delovne organizacije Hmezad — Kmetijstvo Žalec — Temeljna organizacija združenega dela Petrovče — delovna enota Govedoreja opravi veterinarska postaja Žalec z ekipo veterinarske obratne ambulante. 12. člen črede z uvoženim plemenskim govedom je treba preiskati za levkozo goved. 13. člen Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarska postaja Žalec. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki jih organizacije ali posamezniki vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic rib morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Vzorce vzame veterinarska postaja Žalec. 15. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SPtS. St. 322-8/79-8 Žalec, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 1069. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), V. in VI. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in p°' trdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovo' ljenja (Uradni ist SRS. št. 2/78) in 236. člena statut* občine Žalec (Uradni list SRS, St. 19/78) na seji, dH* 10. aprila 1979 sprejel ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede 1. člen Ta odredba določa pristojb'ine za potrdila in d<>' voljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznih'*' ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali Pce° kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 2. čler Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mle^ ndmi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podati^3' nje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 80 din na leto 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju je treba plačati naslednjo pristojbino: 1. za kamionske in vagonske pošiljke din 180,00 2. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda 25,00 — telet (od glave) 15,00 — prašičev in drobnice (od glave) 5,00 — žive perutnine za vsakih začetih 80 kosov 3,00 — za meso kopitarjev, parkljarjev in Perutnine, drobovine, mesne izdelke razen konzerv, mast ter divjačino, od kg 0,085 — za ribe, rake in polže žive ter ribje meso (od kg) 0,085 — za mleko (od litra) 0,085 — za jajca (od jajca) 0,012 — za mlečne In Jajčne Izdelke (od kg) 0,085 — za vsako čebeljo družino 5,00 — za med, vosek, cvetni prah, matični mleček in satje (od kg) 0,085 — za ostale neimenovane živalske Proizvode, surovine in odpadke (od kg) 0,085 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena 7-a pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na kraj n8kladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, prekladanje oziroma razkladanje trajalo več kc>t »no uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v znesku 135 din za vsako začeto uro čaplja, Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled na-plačati tudi prevozne stroške. 4. člen Za veterinarsko-sanltarni pregled je treba plačati Pristojbino: " v ribogojnici, sejmišču, kraju dogona, tržnici in kladišču živil živalskega izvora; — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskem »bratu; — pri obdelavi in predelavi mesa za javno po-rošnjo v gostinskem obratu; — pri proizvodnji jajc in . — za veterinarsko-sanitarni pregled živali pred n bo zakolu je treba pjačatl pristojbino za vsako za-'et° uro pregleda 180 din. Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plača bbl prevozne stroške. rist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.- Letne pavšale je treba mesečno akontirati v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, je treba plačati pristojbino in zamudnino povečano za 50 V«. 7. člen Pristojbine po tej odredbi je treba obračunavati m odvesti na poseben zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri Službi družbenega knjigovodstva št. 50700-840-003-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbino za izdajo in podaljšanje dovoljena za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo je treba plačati takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvesti na posebni zbirni račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Žalec št. 50750-655-271. Natančnejše plačilne pogoje uredita s posebnim dogovorom upravni organ občinske skupščine pristojen za veterinarsko inšpekcijo in naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/79-8 Žalec, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občane Žalec Jože Jan 1. r. ' V zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 30-1697/78 z dne 29. 12. 1978, je bila pri primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 V 29. členu se. v tretji in četrti vrsti zadnjega odstavka besede: »iz 4. točke« nadomeste z besedami: »Iz 5. točke«. St. 400-61/78 Ljubljana, dne 27. junija 1979. 5. člen ..Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled se ' ko plača tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno Zd . ta *n medsebojno obračunavata organizacija p Uz^nega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni Sledi opravljajo in za veterinarsko inšpekcijo pri-Jen upravni organ občinske skupščine. n( Poleg povšala iz prejšnjega odstavka mora orga-15 e/ ^roženega dela plačati prispevek v znesku 6 °d sporazumno določenega letnega pavšala, v ko- Generalni sekretar Gojmir Komar 1. r. POPRAVEK V aruzoenem dogovoru o določitvi splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Center, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št 18/79 z dne 12. junija 1979 se v prvi vrsti 4. člena zamenja beseda »sporazum* z besedo »sporazumevanju«. Is sekretariata 18 VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 14>22. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Ljudske republike Poljske o vzajemnem priznavanju enakopravnosti šolskih spričeval in visokošolskih diplom, pridobljenih v obeh državah 1023. Odlok o soglasju k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 1024. Odlok o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1979 1025. Odlok o razrešitvi sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1026. Odlok o razrešitvi guvernerja Narodne banke Slovenije 1027. Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika in člana Odbora za družbenopolitični sistem Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 1215 1215 1215 1215 1216 1216 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1028. Odločba o razveljavitvi določbe odloka Skupščine občine Maribor o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1216 1029. Odločba o razveljavitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih občine Kranj 1217 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1030. Odlok o spremembah odloka o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—-Postojna —Razdrto in Hoče—Arja vas REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1031. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke 1218 1044. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja urbanističnega planiranja (Idrija) 1224 1045. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Idrija) 1225 104G. Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Idrija 1226 1047. Odlok o povračilu in nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Novi Gorici (Idrija) 1226 1048. Odlok o spremembah odloka o sestavi Skupščine občine Idrija in o oblikovanju njenih zborov 1221 1049. Odlok o zaključnem računu o izvrševanju proračuna občine Lenart za leto 1978 1228 1050. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- spevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 1229 1051. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- pevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart 1229 1052. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu v občini Lenart 1229 1053. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja opravljanja gospodarskih dejavnosti in samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb v občini Lenart 1229 1054. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v občini Lenart 1230 1055. Odlok o prispevku za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana (Litija) 1231 1056. Odlok o povišanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija 1233 1057. Odlok o preživninskem varstvu kmetov v občini Litija 1232 1058. Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite (Ljubljana Bežigrad) 12# 1059. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o druž- beni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Ljubljana Bežigrad) 123» REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1032. Ugotovitveni sklep o valorizaciji nadomestila osebnega dohodka za čas od 1. 1. 1979 dalje (Celje) 1218 1033. Ugotovitveni sklep o sprejemu dodatka k aneksu* št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za leto 1979 1218 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1060. Odlok o nalogah in pooblastilih veterinarsko higienske službe (Ljubljana Bežigrad) 123® 1061. Sklep o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otčkov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberjc — za gradnjo nadstreškov v zazidalnem otoku MS 103/1 (Ljubljana Moste-Poljc) 1239 1062. Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrže- vanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Kncžcu pri Rogaški Slatini (Šmarje pri Jelšah) 1239 1034. Odlok o občinskih priznavalninah (Grosuplje) 1218 1035. Odlok o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana (Grosuplje) 1220 1036. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ali prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt (Grosuplje) 1221 1037. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok G-l Višnja gora (Grosuplje) 1221 1038. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za šolski center med Ivančno gorico in Stično (Grosuplje) 1222 1039. Odločba o opustitvi pokopališča v Sinarju-Sap (Grosuplje) 1222 1040. Odločba o ustanovitvi pokopališča v Smarju-Sap (Grosuplje) 1223 1041. Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1979 1223 1042. Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine v občini Idrija 1224 1043. Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in popreč- nih stroških komunalnega urejanja stavbnih zem-IJlič (Idrija) 1224 1063. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov In prispevkov občanov in prispevka za starostno zava- . rovanje kmetov za leto 1978 (Vrhnika) 12*1 1064. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pre- „ žlvninskem varstvu kmetov (Vrhnika) 1065. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kri- terijih za določitev socialne ogroženosti kmeta borca NOV, kot pogoj za pridobitev pravice do varstve- , nega dodatka (Vrhnika) 12# 1066. Odlok o prispevkih za financiranje razvoja ptt pro-n'iVn1) V O1>mo^n* SIS za P1* promet Ljubljana (Vrh- 1067. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Žalec) 1068. Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni v letu 1979 (Žalec) 1069. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Žalec) — Popravek zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 — Popravek družbenega dogovora o določitvi splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Center 1242 1245 1245 12l< 1245 1245 izdala Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po bddU vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 679 — Žiro račun 50100-G03 40323 — Oproščeno’prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421-1/72