71. številka. Ljubljana, v četrtek 28. marca 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan aveeer, izimsi nedele in praznike, ter velja po poŠti prejemun za a v s t r o - o g e r sk e dežele za vse leto 16 gM., /a pol leta S »Id., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 4o kr. — Za Ljabljano brez pofiiljanja nu dom za rta leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. ua mesec, po 30 kr. ta četrt letn. — Z:i tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaAa. Za oznanila plačuje se «-d fitiribtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanHo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 1 kr., 5e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole foo.kirati. — Roknpmi se ne vračajo — Uredništvo iu npravnifitvo je na KongresdalB trgu it 19. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. ulnvuo p. u. obeluatvo uljudno vnbloio um novo nnroebo, »tare goMpode naraenlke pn, atn-•erlui bo poteklo koneeui uieseca BarncnlnH, •ro»luio, iln J«» o |tiMKui enitu ponove, rosteje želje Slovencev na dnevni red in storilo se jim je malenkostno razžaljen je, da se na spodiiješi.ajerskih, po čisto slovenskih pokrajinah tekočih lokalnih železnicah — glej grofa \Vurmbranda! — za katere so slovenski okrajni zastopi votirali izdatne zneske, ni napravil noben slovenski napis. To je danes pač že pri vseh državnih železnicah navadno, na Češkem celo v nemških krajih in v — zapadnoruskih mestih n. pr. v \ dni so taki napisi napravljeni celo v židovskem žargonu » hebrejskimi črkami. (Konec priti.) "V IJ (lilija II i. 23. marca. Narodna jednakopravnost v budgetnem odseku. Pred včeraj je budget.ni odsek razpravljal o prošnji dunajskega društva sv. Cirila in Metoda, da bi se v vsaki dunajski žnpnip nastavil jeden češčine vešč duhovnik in da bi v vseh ljudskih šolah na Dunaju se veronauk za češke učence poučeval v češčini. Poročevalec konservativec Fuchs je predlagal, da se peticija odstopi vladi, da jo uvažuje. Poslanca Kxner in Be-r ter učni minister Madevski so ugovarjali tej peticiji. Minister je zbral vso svojo juridično znanost, da pokaže, da prošnja ni zakonito utemeljena. Pred vsem je navel vse to, kar je že navela učna uprava, ko je odklonila prošnjo za javno češko šolo na Dunaju. Poslanci Gregorec, Kaizl, Klim in Moreev so podpirali predlog poročevalčev, da bi se peticija uvaževala. Naposled je pa dr. Fuchs sam tako svoj predlog premenil, da se prošnja brez vsake opazke odstopi vladi. Kaizl je prvotni poročevalčev predlog na to napovedal kot svoj predlog, da bi se moralo vsaj glasovati o njem. K\ner je zahteval, da se s peticijo preide na dnevni red. Odsek je pa vzprejel spremenjen poročevalčev predlog in s tem je peticija za večno pokopana, koalicija je zopet pokazala Čudno svojo naklonjenost Slovanom in nemški Dunaj je reden velike nevarnosti. Staročehi se mislijo z vso odločnostjo udeležiti letošnjih deželnozborskih volitev. Tako se je izrekel dr. Šole v staročeškein klubu. Skušali bodo ne le vse dosedanje mandate obdržati, temveč še novih pridobiti. Pri poslednjih driavnozborskih volitvah so Staročehi bili dobili 40*/« vseh oddanih glaspv v čeških okrajih, dole misli, da taka stranka ima lepo bodočnost. — Mladocehom se pač ni preveč bati Staročehov, kajti od zadnjih državno-zborskih volitev so Staročehi pač več zaupanja zgubili nego pridobili. Te so pokazale že razne dopolnilne volitve. Seveda na vladno pomoč se Staročehi lahko zanašajo, ki pa najbrž ne bode odločilna. Schonbornovo potovanje v Rim. Vedno jasneje postaje, da je kardinala Schonborna v Run poslala vlada. P elanec Kaizl je v budgetnem odseku interpeloval učnega ministra, če je res poslal Schonborna v Rim, da bi papeža pregovoril, naj bi vplival na avstrijske razmere. Učni minister mu je pa odgovoril, da on ne more odgovoriti na vprašanje, koliko je resnice na tem, kar so pisali listi. Ta govor je pač nekako pritrdilo, da je vlada po* slala ros Schonborna v Rim in če ne bode ničesar opravil, bode vlado zadela blamaža. Osemdesetletnica Bismarckova. Sklep nemškega državnega zbora, s katerim se je odklonilo časti tanje knezu Bismarcku, se najbrž strinja z mnenjem večine nemškega prebivalstva, a dokazuje pa nikakor ne narodne zavesti in hvaležnosti nemškega naroda. Bismarck je pač največ pripomogel k nemški slavi. Nemška država se je osnovala na narodnem načelu, in je baš to mišljenje, ki se je pokazalo v državnem zboru, jako opasno za nemško državo. Da so Poljaki, katerim je mogočno nemštvo škodljivo in nevarno in socijalisti, ki se sami proglašajo za mejnarodovce, glasnjejo proti častitanju B'smarckovemu, je pač čisto naravno, a bolj pomi-slika vredno je, da druge stranke, ki vedno hočejo še za narodne veljati, niso mogle premagati svojih političnih predsodkov. Ne čudimo se torej, da tisti katoliški Nemci, ki tudi narodno čutijo, podpisujejo protest proti sklepu državnega zbora. V tem protestu naglašajo, da je celo papež že čast ital Bismarcku in da bi mu tudi pokojni VVindhorst bil, da sedaj še živi. Gotovo bodo nekaj podpisov nabrali, a dvomimo, da bi mogli ž njimi ovreči fakt, da se v nemškem narodu preživlja ideja, ki ga je zjedmila, kateri fakt bode še uplival na notranjo in unanjo politiko nemške države. Občinska volilna reforma v Belgiji Belgijski ministerski predsednik de Burlet misli staviti v zbornici poslancev kabiuetno vprašanje, ako zbornica odkloni načrt novega občinskega volilnega reda. S tem volilnim redom niso zadovoljni socijalisti, ki bi radi imeli občno volilno pravico ; liberalci ne morejo u meti, zakaj bi volilci za občinske svete morali biti po 30 let stari in morali najmanj tri leta bivati v dotični občini, dočim za volilce zbornice poslancev zadošča starost 25 let in dveletno bivanje. Konservativcem se pa zdi, da je vladna predloga vse preliberalna. Boje se namreč, da zgube večino v mnogih občinskih zastopih. Konservativci v Belgiji jako oblastno gospodarijo, prav kakor so nekdaj liberalci v Avstriji, a za večino v vseh z istopili se imajo le zahvaliti umetnim volilnim redom in pa vladnemu pritisku pri volitvah. Večina belgijskega prebivalstva zanje prav nič ne mara. Kaže se, da ne bodo vsi umetni redi jih obvarovali v kratkem pred porazi. To že čutijo nekateri konservativci sami in so se zatorej jeli izdajati za krščanske socijaliste ali pa demokrate, a dosedaj si tudi pod novim imenom niso priobili zaupanja prebivalstva. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubl|ani, 28. marca. V smočni noji občinskega sveta ljubljanskega naznanil je župan G r a a s e 1 I i , da je povodom smrti nadvojvode Albrehta v imenu mestne občine izrekel globoko sožalje presvetlemu cesarju ter da mu je potom deželnega predsedstva došla najvišja zahvala. Občinski svet je vzel poročilo stoje na znanje. Nadalje je poročal gospod župan, da se je po j naročilu občin ikega sveta udeležil zborovanja sa-j stopnikov avstrijskih mest na Dunaji ter naznanil j in preči tal dotične sklepe glede preosnove domov in-! skega zakona, glede povračila troškov za preneseni delokrog ter glede novih dohodkov mestnim občinam, i Gospod župan je konec no omenil, da so bili zastop-: niki avstrijskih mest na Dunaji jako ljubeznivo I vzprejeti ter predlagal, naj ae dunajskemu župan- stvn izreče zahvala. Predlog je bil soglasno vzprejet. Potem prepustil je župan GrasBelli, ki se je bolehen ; vrnil iz Dunaja, predsedstvo podžupanu dr. vitezu B 1 e i w e i s u. Obč. svet. G o g o I a poročal je o letošnjih dopolnitvenih volitvah za občinski svet. Iz občinskega sveta izstopijo letos sledeči občinski svetniki in sicer izmej izvoljenih v tretjem volilnem razredu gg. Klein in Štrukelj; v drugem volilnem ratredu gg. Orožen, Senekovič, Svetek in Šubic; v prvem volilnem razredu gg. Knez, Murnik Ravnihar in Trček. Razven teh bo v tretjem volilnem razredu namestu lani umrlega občinskega svetnika Tomšiča, kateremu bi bila triletna doba potekla prihodnje leto, voliti v tem razredu še jednega občinskega svetnika za dobo jednega leta. imeniki volilcev so bili razgrnem na vpogled od 1. do 15. marca, a ni se vložil nikak ugovor. Poročevalec predlagal je v imenu odseka sledeče: Za letošnje dopolnitvene volitve v mestni zastop razpisati je volitev in sicer: za tretji volilni razred na dan 2 2. aprila, za drugi volilni razred na dan 24. aprila in za prvi volilni razred na dan 26, aprila 1895 s pristavkom, da se za eventuvelne ožje volitve določi prihodnji dan po vsaki volitvi. Načelniki za te volitve izvolijo naj se v volilno komisijo: za tretji volilni razred obč. svet. Ignacij V lentinčič, za drogi volilni razred obč. svet, Jakob Zabukovec in za prvi volilni razred obč. svet. Vaso Petričić. ĆI ane volilne komisije izbere naj gospod župan po svoji previdnosti. Obč. svet. Štrukelj izjavlja, da izstopi iz občinskega sveta in da ne prevzame več mandata. Pri glasovanji bili so odsokovi predlogi brez ugovora vzprejeti. — Kot, člani naborne komisiie za leto 1896. bili so izvoljeni občinski svetovalci Klein, Škrjanc, Valentin Siđ in Velkovrh. O oddaji mizarskega in ključavničarskega dela pri šolskem poslopji na barji poročal je obč. svet. S u b i c ter izjavil, da ima stavbinski odsek glede tega vprašanja posebno stališče. Ker je C. kr. mestni šolski svet pri sestavi načrta za to šolo občinski svet popolnem ignoriral in stavbinski odsek do sedaj ni imel ptilike, pečati se z zgradbo šole na barji, zato so mu stavbmske razmere popolnem neznane; tudi ni informiran o značaji zgradbe in o značaji do sedaj oddanih del. Odsek je bil torej soglasno mnenja, da se mu ni spuščati na konci stavbin-skega delovanja ledino ie v c ceno hišne oprave; to naj store oni faktorji, ki so dosedaj odločevali osodo te zgradbe. Ob jednein pa je konstatoval sta-, binski odsek, da si je pri tej zgradbi ces. kr. jnestni Šolski svet. prisvaial neke pravice, katerih po zakonu nikakor nima. Zgradbo j« določil, načrte odobril in dela oddal jedino le mestni šolski svet, ne da bi se bil povprašal občinski evet za mnenje. In vendar pravi § 3. deželnega zakona z dne 28. decembra 1884, dež. zak. št. 1 iz leta 1885: „Šolska poslopja zidati, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdržavati, v obče ljudske šole nastanjati .... je dolžnost šolske občine, v glavnem mestu Ljubljanskem pa dolžnost mestne občine Ljubljanske**. Vsled teh jasnih določb se mora priznati, da je ces. kr. mestni šolski svet segal predaleč, ko je odločeval v svojem področji o zidanji šole na barji. Zato stavbinski odsek, da varuje svoje in občinskega sveta 1>ravice za prihodnje slučaje, priporoča sledečo reso-ucijo: „občinski svet izreka, da ima po £ B. deželnega zakona z dne 28. decembra 1884 jedino on določevati pri gradenj i novih poslopij za ljudske šole in pričakuje, da bode mestni magistrat v bodočih slučajih postopal v tem zmislu strogo no zakonu". Obč. svet. G o gola priporoča resolucijo, katera pa naj se razširi tako, da se imajo načrti šole na bar i naknadno predložiti občinskemu svetu v odobrenje. Občinski svet vzprejel je sogiasuo v tem zmislu razširjeno resolucijo. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. marca. — (Višja dekliška šola.) V sinočni seji volil je občinski svet ljubljanski predsednika in šest članov kuratorija za višjo dekli-ko šolo. Predsednikom bil je izvoljen obč. svet. gimnazijalni ravnatelj Andrej Senekovič, članovi kuratorija pa občinski svetovalci dr. Karol vitez Bleivveis, župan G ras selli, Franc Orožen, Ivan Šubic in Ignacij Va lentinčič ter ravnatelj učiteljišča Hubad. Kakor znano, otvoril se bode prvi letnik Višje dekliške šole že letošnjo jesen. — (Kompliment ljubljanskim obrtnikom.) V včerajšnji seji občinskega sveta ljubljanskega je poročevalec o porabi dotacije za tukajšnjo veliko realko konstatoval naslednji, na prvi pogled skoraj neverjetni slučaj: Ravnatelj realke gospod dr. R. J u no w i cz naročil je za učne zbirke dve omari — v Stanislavu na Gališkem; obe omari staneta na licu mesta 80 gld, a embalaža, vožnja do Ljubljane in tukajšnje prevažanje s kolodvora v realko Btane 102 gld.! Če povemo še dalje, da sta bili omari naročeni v tamošnji kaznilnici, potem si naši čitatelji lahko razlagajo razburjenost, ki je zavladali v občinskem svetu vsled takega nečuvenega postopanja gospoda ravnatelja Junovvicza. Ljub- ij inski lesni obrtn ki i'ovs vsled svoje spretnosti in svojih finih izdelkov daleč po svetu; mej seboj imamo dvorne založnike in druge izborne tvrdke, a gospod ravnatelj — ki je, mimogrede omenjeno, tudi zaupni mož pri deželni vladi za pospeševanje kranjskega obrta — naročuje v galiških kaznilnicah 1! Čestitamo ljubljanskim obrtnikom na tako gorečem zastopniku njihovih koristij. — (Repertoar slovenskega gledališča.) V včerajšnji notici je izostala po pomoti beseda be-nefičnih predstav. V petek dne 29. t. m. se namreč zaključijo le benefice. Zadnja redna operna predstava te sezone bode pa v nedeljo dne 31. t. m. Pela se bode opera „Marta". — Za jutrišnjo henefico gosp. Leščins ke se kaže veliko zanimanje, saj pa tudi odličnu umetnica v polni meri zasluži, da jej občinstvo s številnim obiskom dok.i že svoje priznanje. — (Koncert n Glasbene Matice".) „Glasbena Matictl" namerava svoj tretji redni koncert prirediti v soboto in ponedeljek dne G. in 8. aprila v deželni redutni dvorani. Izvajal se bode obakrat »Mrt vaški ženin", za soli, mešan zbor in veliki orkester uglasbil A. Dvorak, besede poslovenil Jos. Stritar. Abouentje naj blagovole izbrati si svojo sedeže. — (Slovensko planinsko društvo) priredi v soboto dne 30 t. m. v klubovi sobi hotela pri „Slonu" đrttibinski ztbavni večer, pri katerem bode gosp. prof. S. Rut ar čital razpravico „Cez Ture". Iz posebne prijaznosti sodeloval bode tudi tamburaški zbor. Začetek ob h. uri. — (Ljubljansko veteransko društvo ) imelo je pretočeno nedeljo svoj občni zbor. Društvo imelo je koncem lanskega leta 2G(> članov. Skupni dohodki za leto 1894 iznašali so 140'.» gld. 43 kr., izdatki pa 13.'SS gld 03 kr., torej je bilo prebitka 70 gld. 4.") kr. Zii umrle člane plačala je blagajna 1H7 gld. in sicer 132 gld. pogrebnih stroškov, 65 gld. pa kot podporo udovam in sirotam, [stanova za vojaške invalide podelila se je Antonu Legatu, ustanova z t vojaške veterane pa Ant. Fiali I in sicer vsakemu za tri leta, Občni zbor vzprejel I je nasvet naj bi se kur razdehl v oddelke, vender I provizorno le za poskusijo. 1'ri dopolnilni volitvi bila sta voljena v odb >r gu;. Štefan Bsrgant in Fr. Ii.irtman, šietavOnoftCern pa g. Fran Dane. — (Povodnji ) Ker j« na srečo ponehal dež, zs-čele so vode povsod padati in nevarnost povodnji ni več tako velika. Sava je padla precej izdatno. Tudi v Ljubljanici je padla voda za nekoliko centimetrov m je največja nevarnost za barjane menda že prestana. — (Umrl) je v Skofji Loki, kakor se nam poroča, tamošnji tovarnar in ustauovnik mestne električne razsvetljave g, Alojzij Krenner v najlepši moški dobi. Pokojnik, dasi potomec stare loške rodovine, sicnr ni bil narodnega mišljenja, a vender ga je čislalo vse prebivalstvo, ker svojega političnega mišljenja nikomur ni usiljeval, pač pa je imel src« za blagor rojstnega kraja ter je bil tudi svojim delavcem blagoboten gospodar. Bil je tudi vzhc svojemu političuemu prepričanju član narod ne g:i občinskega zastopn, kraj nega Šolskega sveta itd. Škofjeloška občina je s pokojnikom izgubila naj odličnejšega branitelja in pospeševalca svojih gospodarskih interesov! N. v m. p.! — (Promet na dolenjski železnici) je zaradi usadov mej Grosupljem in Višujogoro ustavljen. Nii progi mej Ljubljano in Kočevjem so se zapreke že odstranile. Ako no bode novih usadov, se utegne promet začeti zopet jutri na vsej progi. — (Ribniško tamburaško pevsko društvo.) Iz Ribnice se nam piše: Raznesla se je govorica, da je tamburaško društvo se razšlo To je povsem neresnično. Društvo živi, pristopajo mu tudi vedno novi udje, vodja pa je in ostane g. Kezele. — (Zoper proslavljanje Bismarcku.) Novo-volj.-ni okrajni zastop ptujski je poslal včeraj naslednji krepki in umestili protest naravnost knezu Bismarcku vFriedrichsruhe: „Kaknr poročajo časniki, nahaja se na kupi, katero nameravajo nekaterniki podariti V. S. v imenu „ nemško Štajerske" v znamenje svoje udanosti, tudi grb mesta Ptuj. Ker po zadnjem ljudskem štetju poleg 847.000 Nemcev na Stajarskem stanuje tadi 400.000 Slovencev, in se v meetu Ptuj mej 3924 prebivalci nahaja 621 Slovencev, v okraju ptujskem pa poleg 40.486 Slovencev stanuje samo 465 Nemcev, je okrajni odbor ptujski sklenil v 1 o žiti protest proti temu, da bi se mislilo, da so vsi prebivalci Štajerske s tem korakom uekaternikov zadovoljni. Ta korakne žali samo patri-j o r i č n e g ;i čustva vseh Slovencev, ampak gotovo t u d i v e 1 i k e g s števila ' š t u j a r a k j Ji Nemcev, kar se s tem V. S. na znanje daje". Želeti bi bilo, da bi po tem vzgledu napravili vsi slovenski okrajni zastoju na Štajerskem podobne izjave. Tudi „Slovensko pol. društvo" štajersko je po svojem načelstvu že izreklo protest. — (Osobne vesti.) Pravosodni minister je imenoval oskrbnika moške kaznilnice v Mariboru Josipa R e i s 1 a, vodjo moške kaznilnice v Gradiški. — Cesar je podelil zemljeknjižnemu vodji Avgustu Blechschmidtu v Ptti|i zlati zaslužni križec, in namestniškemu svetovalcu ter vodji okr. glavarstva v Gorici vitezu Alojziju 13 o s i z i o naslov in značaj dvornega svetnika — (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se uvede k januvarski izdaji 1895 glavne tarife za blago c. kr. avstr. drž. železnic dodatek III., ki zadobi veljavo z dnem 1. aprilom 1895. — (Volilski shod) Bivša deželna poslanca isterska M. h a n d i č in SI. Jenko sklicujeta na nedeljo dne 31. t. m. volilski shod v Hrušico. Na ta shod pride tudi posl. S p i n č i e , da poroča o svojem državnozbirskem delovanju. — (Slovanski koncerti v Trstu ) V nedeljo dne 31. t. m. priredi slavni češki kvartet koncert v gledališči Armenija. — Komorni virtuoz Fran O n d f i č e k pa priredi v Politeama Rossetti ljudski koncert. — (Umrl je) te dni na Dunaji ravnatelj nižje-avstrijske deželne blaznice, vladni svetnik dr. Alonc Gauster v 67. letn svoje dobe. Pokojni je bil znan psihijater in je služboval mnogo let tudi na Kranjskem. — (Hrvatsko pevsko društvo v Reki) Pod imenom „Zrinski* sh je ustanovilo v Iteki hrvatsko pevsko društvo, kateremu je pristopilo že mnogo članov. * (Najnovejša Mascagnijeva opera) se j« peli prvikrat dne 25, t m. v Milanu v Teatru Scala. Zove se „S i Ivano" in iina dve dejanji, V Operi sodelujejo samo štiri osebe iii zbor in je dejanje podobno onemu v operi „Cavallena rusticana". Vrši se v ribarski vasi ob Jadranskem morji. Občinstvo ni vzprejelo opere posebno naudušeno in se je ves večer opažala mej aplavzi za izvršujoče umetnike neka, proti skladatelja naperjena opozicija. Tudi rimski časniki sodijo pr.uej ostro najnovejše delo Masoagnijevo, * Grozna nesreča) se je pripetila b> dni v Titlu na južnem Ogerskem. Odtrgal se je del kal« varijskega hriba ter zasul pod hribom ležeče zaba-vi-Ve, v katerem je bil ravno ples. Lastnik zabavišča se je mogel še rešiti s tremi otroci, Sena njegova in štirje otroci ter mnogo plešočih deklet m gospodov pa je bilo zasutih. Izkopali so že več grozno zme-sarjenih trupel izpod razvalin. Sodi se, da |e še kakih 10 do 12 mrtvih pod razvalinami. Grozni di godek je vzbudil po vsem mestu veliko razburjenost. * (Železnica na žico na vrh piramide) Kakor se poroča iz Aleksandrije, namerava neha angleška družba zgraditi železnico na žico do vrhi veliko piramide pri Gizehu. Na vrhu piramide h >-čejo prosilci postaviti kolodvor m restavracijo. Brzojavl-ie. Brežice 28. marca, Pri današnji volitvi v breški okrajni zastop je zmagala v skupim velikoposestuikov nasprotna stranka z d veni a glasoma vefiine, Narodna stranka, k a t eri je vlada 7 veljavnih g I as o v zavrgla, dobila je 9, nasprotna 11 glasov. Zoper to vladno postopanje store se vsi koraki, eveutavalno pri upravnem sodišču. Dunaj 28. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o budgetnem provizoriju. Govorili so poslanci P i c h 1 e r , B i a n k i n i in M e n g e r ter ministra P 1 e n e r in B a c q u e h e m. V dve uri trajajočem, izhornein govoru je dr. Lueger kritikova! vlado in nje politiko ter končno ata-kiral ministra Madevskega, očitajoč rau, da porablja svoj upliv v korist svojih sorodnikov. Kabinet, je rekel Lueger, ki take reči trpi, ni vreden zaupanja. Vsi ministri so Madevskemu prigovarjali, naj ničesar ne odgovori, češ, da je debata končana. Madevski je vzlic temu govoril, rekši, da se mu ne zdi vredno Luegerji odgovoriti. Nastal je nepopisen vihar. Oh 3. un je Lueger novic začel govoriti proti Madevskemu. Dogodba obuja silno senzacijo in splošno se sodi, da bo moral Madevski odstopiti. Dunaj 28. marca. Pojutrišnjem se bo v proračunskem odseku vršila splošna razprava o naučnem budgetu, torej tudi o celjskem vprašanju. Bruselj 28. marca. Delavsko gibanje rase rapidno. V Gentu je 15.000 delavcev demonstrovalo zt republiko. Vlada je sklicala 7000 rezervistov pod zastavo. Itazdraženost mej delavci je jako velika. fkjjr Opera! "£2Q Zadetek ob '„8. nrliveitr. gtev ti. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 657 V petek, dne 29. umre« 1*»9CS. V* korist prve operne pevke Berte Leičlnake. Zadnjikrat v tej s.•zoni: Trubadur. Opera v Štirih dejanjih Sp sal S. ( ainmaratio. Uglasbil J. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Dirigent g. Hilarij Benišek. Režiser r. Josip Nolli. Zadetek točno ob ljtH, uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka §t. 27. Prihodnja predstava ho v nedeljo, dne .'ti. marca 1895. Blagajna «e odpre ob 7. ari zvečer. LLott'i*JJll<' •*.■•<'«• k «* 27. marca. V Brno: LJ6, 7, 25, 73, Tujci. 27. marca. Pri Nlonu: K;is, Lovvenhartb, Spaiser, flober z Dunaja. — K*Ular, Reich, Franc Heller vit, Iblllieim, C. pl. Tasch iz Uradca. - Alhrecht, Bnbak iz Trsta. — Jellinek, Stroupežnieka iz Prajie. — Breitner iz Montalcone. — Zupan i/. Št. Petra. — Roth iz bippa. Iv gelhard iz Fr*n« kobroda. — Sternberp iz Zabić. . — Schuschnik h Vipave. — Dr. Iv Bur^er iz Kočevja. — Dr. .M. Lftflioja iz Pnlja. Pri NHUf^l: Maier, Krnst, Berger Reich, Abstorskv z Dunaja. — Kullmann iz Nixilorfii. — Dr. I. Klemendc iz Gradca. Pri h* m! i i i takem BMMr |u Kavčič, B »edek od Sv. Križa. — ClvTan iz Trsu. — Qeyer z Dtui-ija. — Ra&kop, Dolem, Rovati iz Vipave. Tržne cene v Ljubljani dne 27. marca 1895. Pšenica, btl. Rž, Ječmen, „ Oves, ,, Ajda. „ Proso. , Kom/a, Krompir, „ Le^a, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mas;. Speh, friSen, kpr jI. kr. Kl- kr. 7 JO Speh, povojen, kgr. . ij— »;u H — Surovo u aslo, , , — M. 6 >.-. — 81 (i •Jo M lok.., liter...... — 10 i iT» Goveje meso, kgr. _ 84 7 "ril TVlerJ- jj— 68 7 ;,i > Svinjsko „ „ — •it KoitrunDVo „ , _ n 11 — _ ifi 11 - Golob.......... _ 24 11 — Seno. 100 kilo .... "J 11 — Slama,...... 1 B6 — Drva trda, t □metr. 10 — — „ mehka. 4 Q . ti - Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje b;i rometra v mm. Temperatura Vetrovi Nelio Mo-krina v n.tn 7 zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7:>7 7-27H 727 .i —0'8° C .i te C 8*4« C brezv. si. jzh lirezv. uet(la d. jas jasno ODO Srednja temperatura 2 9°, za 291 pod normalora. IDuLiasijslsa, "borza. dne 28. marca 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni drž»\ni doljr v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta -l" d..... Ogerska Blata renta 4°,u....... Ogerska kronska renta -t...... Avstro-o^erske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vlita........... NemJki drž. bankovci za 10<> mark 80 mark............ 2«) frankov........... Itabj.iti'ki bankovci........ ('. kr. »ekini........... Din- 2 7. marca 189b, 1 dr tvne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srećke i/. 1 1861 |"> 100 gld.. I)unav:i r g. SrOOkfl : po 100 J»ld. . . Zemlj obč avstr -1' .-.liti /ust. Ust Kreditne srećko po JOD g|d...... Ljubljansko srečke......... Itudolfove srećke po le gld...... Akcije anglo-at utr. banke p<, :.' 1 59 „ 85 1 1 a 97 9 n 7i> 46 n 15 o 152 gld, _ kr. l«»7 „ — ( t, 7,1 1 12:i 1 — 20 - . — 21 50 24 _ 174 _ 484 — 1 II 80 * 11 -O Mi ms ,1 * «3 Lekarna Trnk6czy, Dunaj. V. |Sf —--------------------------......---------- .....— - - ~H Protinski cvet uli cvet zoper trganje. Steklenice 50 kr., 12 steklenic 4 gli. KO kr. Odločno uajboljSe Dmsilo Zoper l«-«i«i.J.- p<» n.lili. bolefilne v rokah. iit»Kikli, « UriAi trr % žlvrili. otrpnele mlc u. Uii«. n«i. Doli i mi pri ( 1281-21 V b« Ul 11 pl, TriilkO«*z.y-Jii le'arnr.rju v Ljubljani. I*.tnil{aa n«' r. oI»rulni. pi»rU«i. d7,5j Lekarna Trnk6czy v Gradci 4 so n 5 U II s| Pf u 6 p is hI - i«5 Z ozirom na naznanilo v nt. 6:}. tukajšnjega uradnega lista („Laibacber Zeitung") z dne 16. suSca 1895, v katerem gospa Ivana Kovae v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu ljubljanskemu, da je slavni mestni magistrat ljubljanski z odločbo z dne 6. svečana 18J>5 st. 3485 gospoda Josipa Spitzerja potrdil namestnikom v izvrševanji dimnikarskega obrta, kateri je po smrti Franceta Kovača preAel na njegovo vdovo gospo Ivano Kovač, prisiljeni so podpisani koncesijonovani dimnikarski mojstri deželnega stolnega mesta ljubljanskega, da odvrnejo eventnvalne pomote, katere bi iz reče ne mi naznanila prelahko nastale, k nastopni izjavi: Pokojnemu Francetu Kovaču podelilo j« slavno c. kr. okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico koncesijo za izvrševanje dimnikarskega obrta v okolici ljubljanski. Po smrti Franceta Kovača je isto slavno c. kr. okrajno glavnrstvo dovolilo v zmislu 51). ces. patenta z dne 20. grudna 1859 At. 227 d. z. nadalnje izvrševanje dimnikarskega obrta v okolici ljubljanski njegovi vdovi gospej Ivani Kovač za čas njenega vdovstva. V zmislu Jj. 58. rečenega patenta potrdilo jh potem slavno c. kr. okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico gospoda Josipa Spitzer-ja namestnikom v izvrševanji navedenega dimnikarskega obrta. Slavni mestni magistrat ljubljanski vzel je potem to potrdilo, 0 katerem se je obvestil, na znanje z odlokom z dne G. svečana 1895 št. 3485. Neresnično je tedaj, da je sla"ni mestni magistrat ljubljanski gospoda Josipa Spitzer-ja z odločbo z dne G. svečana 189.r> št. 3485 potrdil namestnikom v izvrševanji navedenega dimnikarskega obrta, kakor trdi gospa Ivana Kovač v svojem naznanilu. Tako potrdilo bi mogel slavni mestni magistrat ljubljanski le tedaj dati, če bi se bila pokojnemu gospodu Francetu Kovaču, oziroma njegovi vdovi gospej Ivani Kovač podelila od mestnega magistrata ljubljanskega kot pristojne obrtne oblasti koncesija za izvrševanje dimnikarskega obrta V obmestji ljubljanskem. Taka koncesija se pa ni podelila niti pokojnemu Francetu Kovaču, niti njegovi vdovi Ivani Kovač. ,335—ij V Ljubljani, dne 28. marca 1895. Ludovik Strizel. Ivan Vrhovec. Viljem Dopfer. Elizabeta Požvar. Poštna in brzojavna odpraviteljica z izvrstnimi spričevali, z državnim izpitom in dobro prakso, slovenskega. nemSfcejra n it;ii.|i«iiskega jezika v hesedi in pisavi popolnoma zmožna, francoskega pa v hesedi, i«*če> kIu£Im' pri kitki vr*J4 počil iim .lc/«'li- — Več pove uprnvniStvo „Slov. Naroda*. (32i—2) Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, X kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe- £ bruvarjem tukaj + v Ljubljani, na Bregu št. 20 J pleskarsko in latirarsko obrt. | Moje ueletne izkušnje v tej stroki mi omogoftu- Z jejo izvrševati vsako delo najtiiieje, najsolidneje, ne • da bi mi M bilo bati konkurence, in po najnižjih z cenah, ker sem pri tvrdki EberI, kjer sem delal o skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrst- • nega lesa. / velespofitovanjem (184—16) t Josip Makovoc j pleskar in lakirar ♦ na Rrt'gii, Zoisova liisji A te v. *-iO. # I>r. £ rbleriliti I.«>ng;i4'l-a Brezov balznin. Že Ham lastlinski sok. kateri teče iz brezo, ako se navita 5*jiil?v iij-no deblo, je od pamtivoku A\i'£t^^Vtf^Vi /nan k' t. najizvrHt.nejfte lepotdo, 9 vt^sMmMi se Pft *u 80^ l'° PM*lpiio izumitelju pripravi kemičnim potem kot balzam, zndobi pa Čudovit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, '«>.•■)«• Nf že »Iriu.i «1» « ll<>-siiMlne liiMkine <»«! polti, l. i puMtuit«* yi«!«-«1 lete H el.le l»el.» ili n./lin. Ta balzam /»ladi na obrazu iiaKtale gube in ko-Ziive pike ter tuu daje mladostno barv.«; polti pode* ljuje beloto, nt znosi ii čvrstost; odstrani kaj nago pege, žol nvost, ogerc.e, nosno rudecico, zujedce in drnge nesnnžnosti m polti. — Cena vrču z navodom vred «14. I..">0. I ridi i i ti :i l^imjflrl-u BENZOE-MILO. Najinilej&e in nujdobrodejnejAe milo za kožo mdusr jiripravljeno, 1 komad »HI Ur. (11—«») Dobiva se v I.jublJiMtl v |!l>. pl. TrnkAcajr-J« lekarni in v v-eb \ečjib lekurinb. — Postna naročila v/mejama t\ . IIimi. B»iituiv, X. C. ir. glavno ravoaieliHTii av«tr. drž, jelenu. Izvod iz voznega reda ^•l*£*.^t-n.#»aT3v odL jl. olttobra. 186^. Nkilopno omanjenl prilm'«.! i| In o.itinjfclul oul o.iocanl •<. \ f.i'-.-h»>»«uru|i>ftwiM mm. Br«■ )• kr.jnamn oanu v i.tnV, IJul M 1 minuti naprej. Odhod li LJubljane jn*. kol.) OI» 19. mi S min. po rwi osebni vlek t Tri.!«, Poulatinl, Keljeh, O*. lo»eo, Frameniffit«, Ijjtilnifi, i'.« 8alalh*l ▼ Aaaiec, lechl, Otnon. dan, Holnourml, r.uii'l-Oioitnin, Zeli na Jercrn, HlejT, t-luu, BuJejertce, Plsenj, Marijine Tsre, Ka>er, Karlov« ta>re, Kmnonve v»ro, Prago, Lipaijo, Diiiibj Tla Am.ti-tt«n. Of» H. uri MO min. ^lutraf metani vlak v Noto tneato, Roi-eT(«. tM> 7. uri tO mi**. *)urroi*tiln*> metani vlak v Noto meito, KoćeTje. Ob ti. uri »O tntn. tittimintinr oinhtii Tink v Triu*. Hontaliel, Ileljek. Olover, Kr;-rix«ii.fi'Kt«i, lijuhmi. Stilnimi, Dima.). Oh 4. uri 14 tnin. jwftolufins oiobut Tlak v Trhli, Beljak, (lolovfc I.julmo, Aea rielatlial t K >lu»Krapvt Kur*, Marijinih varov, 1'lanja, Hiiitejnvir, HoluuarraJa, tjlnoa, Slavka, Gmundana, laohla, Ana, aeaa, Zeli* na laaaru, Inexa. OeloToa, Đaljaka-Kransenafeate Trbisa Ob M. uri 1B min. ajt'frnj metaul Tlak U Kočevja, NoTegat mnata. Ob II. uri ¥7 rr»tt>. ilitfHUuitne o.nhul vlnk a ])una)a rim Amatatten, IilpaUe, Prage, Kraneuvill varov, Karlovih tirov, K,rr», Marijinih v«rov, Planja, Budejevio, Holuoa>rada, Llnoa, Htejra, Pariaa, (>on<»ve, Oarilia, T'.reulil«i ina, I^Jnbnaga, Oalovoa, Dienaa, Pont.lila, TrbUa. Ob if. uri ;t'J min. jmpoiudn« meeaul vlak U Kooovja, Novega meeta tH- 4 uri IH tnin. fn>)><>iu Draiestai vzorci zasebnim naročitoljom zastonj in poštnine proste. Knjige vzorcev ■ bogavtn vsebino, kaker-snili doulej se ni Dilo, za krojačo poStnine proBto. Blago sa oT>Iois©-, Peruvien in dosking /a visoko duhovščino, potura bliigo. kakor je piedpisaim za o. kr. uradniško uniforme, tndi za vetčrance, gotina društva, telovadco, livraje, »uknu /a biljarde in igralno mize, prevleke zx vozove. Največja zaloga Mnjersko^n, korolkega, tirolskega lodnu itd za gocpods in gonca po originalnih tovarniških cenah v taku veliki i/beri, knkcr&iio ne more nuditi uiti dvajseterna konknrone.ii. Največja Izbera samo tinegn, trpe/ne^a suknenoga "bi.-.ga za posao v najbolj modernih barvali. Blago, ki go da prati, pitni plnidi od 4—14 j?Jd., potem tudi jtninlii, bivaiike konee itd. . Ceni primerno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago In ne inalovrediio cunje, ki komaj toliko stanejo, kolikor iznaša zaslužek krojacev, priporoma ^3rri*UL (Avstr. Mnnchester). Največja tovarniška zaloga sukna v vrndnosti ' , milj. gld. ifttf ICia/|M>>.ilii«ii|.- I« proli pt»%xi t.|ii. 'W PajaaaaaailA1 Agenti m kroStvaiji prodajajo hvojo ni',-MVarilO 1 vredno robo često za „Stlkarofsky-je"0 hlapo". I »a se pride takim sleparijam v okom, ki so na •Ln.in p. n. kupovnloem, javljam, da takim ljndem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem, d'.t Izdajatelj in odgovorni urednik: .Jo8ip Nolli. LnHtnimi in tisk BNdrodne Tiskurne".