6. Številk«. Ljubljana, v ponedeljek 9. jannvarja 1899. XXXII/Jeto. SLOVENSKI NAROD. Iihaja vsak dan zvačer, izimfii nodolje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dožole za vao leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, sa četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve£, kolikor poštnina znafia. — Na naročbo, brea istodobne vpoSiljatve naročnino, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnem trgu 8t. It. Up ra v ni S t v u naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vso administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga It. 13. rjTc5ic?roii ni, Shod volilcev v Škofji Loki. Podpredsednik poslanske zbornice, dr. Ferjančič je sklical za včeraj shod volilcev v Škofjo Loko, kateri se je jako lepo obnesel Udeležilo se ga je mnogo volilcev iz Škofje Loke, mej njimi vsa inteligenca, a prišlo je tudi nekaj najuglednejših volilcev iz Kranja. Predsednikom shoda je bil izvoljen škofjeloški župan, g. notar Len ček. Podpredsednik dr. Ferjančič je na to poročal o delovanji državnega zbora. Njegovo poročilo se je glasilo nekako takole l Velecenjeni volilci! Odkar so se izvršile zadnje državno-zborske volitve, stopam danes v prvič mej Vas, Škofjeloške volilce. Želel sem to že prej storiti. Osobito sva bila s pokojnim Vašim deželnim poslancem, Olobočnikom domenjena, da to skupno storiva. Nenadna smrt tega zaslužnega, za svoj volilni okraj In v obče za Slovenstvo vnetega in požrtvovalnega ter izgledno značaj nega rodoljuba je to preprečila. Odkar so se izvršile zadnje volitve, je pač imel slovenski poslanec malokaj poročati o svojem delovanji. Iz Časopisja so Vam znane razmere v našem državnem zboru in iz tega veste, da se o delovanju v državnem zboru prav za prav govoriti ne more. Opozicija, katera sedaj bolj, sedaj manj hrupno nastopa, ovira vsako delovanje, in naš poslovni red je tak, da vkljub požrtvovalnemu naporu desnice in oziroma veČine ne moremo dospeti do pravega delovanja. Prizori, ki so se dogajali v državnem zboru, so tako zoperni, da nisem imel nikdar želje, jih slikati svojim volilcem. Da sem vkljub temu kmalo po volitvah obiskal svoje volilce v Kranj i in pozneje v Idriji, bil je razlog ta, da sera hotel opravdati naše združenje v „slovansko krščansko-narodno zvezo" in njen vstop v državno-sborsko večino, — in da sem ravno pred letom dnij sklical volilni shod v Postojni, bil je poglaviten razlog ta, da se je ravno takrat začela razpravljati sprava obeh narodnih strank na Kranjskem in se mi je LISTEK. Rikard VVagner. (Spisal Sev e r in.) (Dalje.) Mladi vitez, ki z neznano in zato nepriznano, proti dosedanjim pravilom sestavljeno pesnijo premaga vse tekmece, je \Vag-ner sam; jedini mojster, ki ga ume in podpira, poštenjak čevljar Hans Sachs znači Liszta; zlobni in lokavi, a naposled osramočeni kritik Beckmesser pa VVagnerjevega največjega nasprotnika, Hanslicka. Po savršenih „Mojstrih pevcih" je vnovič natisnil „Nibelunge", tudi je sedaj že objavil idejo, da se naj na deleže zgradi posebna stavba, v kateri naj se oni predstavljajo. — 10. marec 1864 je v VVagnerjevem življenju osoden in pomemben dan. Tedaj je kralj Ljudevit II. nastopil vladarstvo na Bavarskem. Oseranajstletni kralj je bil velik ljubitelj in podpirate!) umetnosti) in iskren občudovatelj VVagner-jev. Takoj je pozval mojstra na svoj dvor. In ostal mu je svest, velikodušen podpornik kljub vsem raahinaoijam nasprotnikov, Če tudi to ti dosegli, da se je pozneje prijateljska ves mej vladarjem in umetnikom zdelo potrebno, to spravo priporočati tudi s stališča državnega poslanstva. Pa tudi sedaj Vara o pravem delovanju v državnem zboru ne morem poročati. Razmere so se sicer nekoliko ublažile, opozicija ne zavira s hrupom vsakega delovanja, marveč je privolila v razpravo nekaterih nujnih stvari i, ki nimajo strankarskega pomena, kakor povišanje plač uradnim slugam, in osobito v to, da se razpravlja nagodba z Ogersko v odseku. Vendar se v razpravo drugih, za državo in za nas važnih stvarij proti volji levice ne more prestopiti, ker v tem slučaji nastopi obstrukcija, in opozicija je dovolj močna, da pri slabostih našega poslovnega reda z imenskimi glasovanji, z zlorabo govorniške pravice in s krikom in hrupom zapreci vsako, še tako potrebno razpravo. Ne torej delovanje v državnem zboru v ožjem pomenu, ampak politično razmerje in političen položaj, ki so ga vstva-rile te razmere v državnem zboru, dajejo poslancu tvarine, da jo razpravlja pred svojirri volilci. Kakor Vam je znano, smo združeni Slovenci s Hrvati in Malorusi v „Slovansko krščansko narodno zvezo". Po navskrižjih soditi, ki vladajo mej nami v domovini, je bilo treba velikega potajenja, da smo se združili v parlamentarno skupino na podlagi skupnega programa. V naši skupini so zastopniki onih treh narodnostij, katere so najbolj prezirane in tlačene v Avstriji in ker težimo vse tri narodnosti v prvi vrsti po jednakopravnosti, ki se nam še vedno trdovratno odreka, je že to ona podlaga, na kateri smo so se združili, in oni lep, ki nas skupaj drži. Pristopili smo državnozborski desnici, v kateri so Čehi in Poljaki in konservativni Nemci. Z našim pristopom smo vstva-rili večino, katera je sicer neznatna po številu, pa se je doslej vedno obnesla, — če se izvzame par manj važnih slučajev. S svojim pristopom desnici smo zaprečili, da se ni vstvarila drugačna večina, katera bi bila vsekako pogubna za nas. Ali smo torej prav storili, da smo pristopili večini in da vstrajamo pri njej, temu vprašanju morala vsled diplomatičnih vzrokov v nekoliko pretrgati. V poletju je Wagner preživel na kraljevem letovišču, po zimi pa se preselil v Monakovo. Tu sem je kralj pozval i druge prijatelje Wagnerjeve umetnosti. Pred vsem je hotel kralj omogočiti VVagnerju završitev „Nibelungov". A ta je poleg tega v Monakovem skrbno uprizoril i svoja starejša dela in 1865. prvič „Tri-stana". Po njegovem navodilu se je tudi osnovala v Monakovem nova glasbena šola, kateri je postal vodja Bulovv. Vsled sovražniških spletk se je 1865. podal \Vagner v Tribschen v Švici, a pogosto prihajal v Monakovo, nadzorovat studiranje in uprizarjanje svojih del; tu je poleg starejših spravil 1868. „Mojstre pevce", 1869. „Rheingold", 1870. „Walkuro" prvič na oder. Tu v Švici so ga obiskovali njegovi prijatelji, in tudi njegov zaščitnik, kralj bavarski. L. 1870. se je poročil vdovec VVagner s Kozirao, hčerjo Lisztovo, ločeno ženo Bii-lowovo. Leta mu je kljub temu ostal zvest pristaš. V Koziroi je dobil vrstnico, ki je bila njemu sorodna, ki si je pridobila velikih zaslug za njegovo umetnost in ki je po smrti njegovi s krepko roko in neustrašenim duhom vodile njegovo umetnostno zapuščino : Igre v Bsyreuthu. Ko se jima je rnorarn odločno pritrditi. Pri tern me ne motijo naši neuspehi, ne moti me tudi to, da sern ter tja vkljub temu naše razmere še slabše stojć. Treba je ločiti državno-zborsko večino in vlado. Res je, da irna vsaka večina poklic, vlado podpirati in da je tudi naša večina to dosedaj storila in torej mi z njo. Toda če večina vladi podporo odreče, rnora vlada odstopiti in to moč ima naša večina v svojih rokah, dokler obstoja. če vlada odstopi in večina skupaj drži, mora nova vlada biti večini po godu ali vsaj nasprotna ji ne sme biti. Če pa večina razpade, — in to večino razdreti imamo mi v svoji oblasti, — vlada ne bode v zadregi, vstvariti si drugo in njej povoljnejšo večino. Kar čakajo, da vstopijo v novo veČino Italijani, morda krščanski socijalisti in nemški veleposestniki. Kako bi se nam godilo pod vlado, ki bi se opirala na tako večino, mi ni treba razpravljati. Utegne se mi ugovarjati, da je protislovno, biti v večini in podpirati vlado, pod katero se nam sem ter tja še slabejše godi, kakor dosedaj. To protislovje je navidezno, če vzamemo avstrijske razmere, kakoršne so. Na vsako centralno vlado vplivajo kolikor toliko deželne vlade in mnogi državni organi. Le-ti so pa vsi ali pa recimo s prav malimi izjemami nam nasprotni. Naj centralna vlada kaj še tako dobrega za nas vkrene, v vsakem drugem slučaju zlovoljni deželni organ dobro intencijo centralne vlade zapreči. To ni nič novega pri nas. To je naša stara tožba in desetletja sem se naši poslanci vedno zaradi tega pritožujejo. Pogubno je za nas, da centralna vlade, oziroma njeni členi naših razmer osebno in iz lastnega videza ne poznajo, in tu se dotaknem vprašanja, katero največ skrbi in muke prizadeva slovenskim poslancem. Če vzamete osebe ministrov izza 20 let sem, ne najdete ga, — izvzemši morda jedinega ministra Pina, ki je bil glavar v Gorici in potem namestnik v Trstu — da bi bil naše kraje in naše razmere poznal. Sedaj se ministerstva gosto menja- porodil sin Siegfried, je bila i družinska sreča Wagnerjeva popolna . . . Kralj Ljudevit je nameraval v Monakovem sezidati posebno pozorišče VVagner-jevim muzikalnim dramam. A njegovim nasprotnikom se je posrečilo, preprečiti to idejo. Po zmagovalni vojni s Francozi, po zjedinjenju Nemčije pa je VVagner mislil, da je prišel trenotek, ko se mu uresniči toli vroča želja. V malem bavarskem mestecu Bavreuthu je našel kraj, ki se mu je zdel v to primeren; tje se je preselil leta 1873. in tam si je sezidal svojo lastno vilo „\Vahnfried". Wagnerjeva ideja je bila nad vse smela; njegovi sovražniki so jo smešili in se ji protivili; a prijatelji so se z vso energijo zanjo poprijeli dela, snovati „VVagnerjeva društva", ki naj jo propagirajo in gmotno podpirajo. Wagner sam, dasi je skladal zadnji del svoje tetralogije („Gotterdamrae-rung"), posvetoval se je s stavbarji, deko-raterji, mašinisti; proučavat vsa, v razne stroke spadajoča vprašanja in dajal potrebna navodila. 22. maja 1872. 1. se je slovesno uložil temeljni kamen poslopju. V avgustu 1873. leta je bilo poslopje pod streho; julija in avgusta 1876 so bile v njem Že or-kesterske skuSinje. Drugo leto pričel je vnovič e skušnjami z orkestrom, v katerem so vajo; slovenskemu poslancu je najtežavneja naloga vsako novo rainisterstvo informirati o naših razmerah Tu trčimo na predsodke, ministri so informirani po svojih lokalnih organih in ti so nam nasprotni. Ko smo našli pri Badeniju, katerega smo sicer cenili, naravnost nenavadno nepoznanje naSih odnošajev in videli, kako stoji pod vplivom nam sovražnih poročil, nismo mirovali, dokler nam ni obljubil, da hoče mej nas priti. Mož je to tudi storil in mi priznal, da ga veseli, da je bil v naših krajih in daje dobil veliko boljšo sodbo o Slovencih, kakor jo je prej imel. Kako naj bi bilo tudi drugače." Ali naj pričakujemo od Rinaldi-nijev, Schmidt-Zabierow, Kilbeckov objektivnih poročil o nas, da omenjam samo takih deželnih načelnikov, ki so že odstopili — o sedanjih sodite sami. — Edini Winkler, sin slovenskega naroda, je ostal temu zvest, zato so ga pa prezirali na Dunaj i. Tako stoji s poznanjem naših razmer pri centralni vladi. A le-ta se tudi obotavlja prid eliti si višjih uradnikov, ki niso nam nasprotni in kateri bi jo lahko informirali, tako da imamo mi tudi ta, ministrom ne manj kakor nam zoperni posel, potezati se za vsako tudi manj važno uradniško mesto pri ministru samem. Jaz sem večkrat posameznim članom vlade rekel naj si pokličejo v ministerstvo mož, s katerimi nam bo moč govoriti, da njim samim ne bodemo nadležni s tako malenkostnimi stvarmi. Rekel sem jim naravnost, da imajo sem ter tja referente, s katerimi nam ne kaže govoriti, ker se bojimo, da po našem priporočilu stvar, katero priporočamo, skva-rimo. Pri ministrih dobimo prijazno besedo in semtertja se nam tudi ugodi; a če se nam še večkrat ne ugodi in se od ministerstva tudi semtertja naravnost nasprotno ravna — nočem tu razpravljati stvari, katere bi moj govor preveč raztegnile — vendar v sedanjem času ne kaže misliti na to, da bi večino zapustili in jo tako razdrli. Naša naloga je marveč ta, s posredovanjem večine, katere vplivu se vlada ne more odtegniti, vplivati na vlado ■ ' . _ i iw.i mmammmmmm sodelovali najboljši muziki, in s pevci, ki so bili najslavnejši umetniki raznih velikih oper, in 13—30. avgusta 1876 so bile prve slavnostne predstave. Po trikrat zaporedoma na štiri večere se je predstavljal ciklus „Nibelungov" v največji dovršenosti; predstavam so prisostovali mnogi vladarji (tako cesar Viljem in Wagnerjev pokrovitelj, kralj Ludevit bavarski), a najodličnejše občinstvo iz vseh delov sveta je prihitelo v malo mesto, ki je postalo nemška Olimpija, saj je v njem slavila umetnost nemška svoj največji triumf Ogromni stroški seveda niso bili pokriti z dohodki, in VVagner je namerjal z dirigenstvom koncertov v nekaterih velikih mestih temu opomoči. Leta 1877. je Sel v majniku v London, kjer je sicer dosegel mnogo slave, a obili stroški mu niso dali dosti prebitka. Zato se je odloČil, da prepusti „Nibelunge" (ki so se doslej predstavljali le Se v Monakovem. a katere je namerjal pridržati jedino za Bavreuth) v upri-zorjenje raznim odrom, ter da s dohodki teh poravna dolgove. Leta 1878. je osnoval „Bayreuther Blatter" kot svoje glasilo, a ne le v masi* kalnem, tudi v filozofičnem (bil je svest pristal Schoppenhauerja) in polemičnem osira. (Konte prth.) in zanašamo se, tla pridemo gotovo do vspebov. To so o/.iri / našega ožjega slovenskog« stališč■a, ki nam / i sedaj odsvetujejo zapuščati veČino So pa še drugi višji o/.iri. oziri na avstrijsko slovenstvo v obče Neovržna istina je, da .se sedaj ? Avstriji ne b boj za in proti jezikovnim ni redbam le te so marveč sama pretveza, ki je Nemcem jako dobro došla, da so naščuvali svoje ljudstvo proti sistemu Libe rami in nacijonalni Nemci so bili vajeni gospodariti bili so vselej odločilen faktor; po novih volitvah ptiŠecHM v državni /bor. S'1 pa sprevideli, da so manjšina, celo ker ni hotel z njimi iti konservativni đel Nemcev, ki Imajo pravičnejše nazore glede Slovanov Me l Slovanom sovražnim nem Itvom in nami se torej bojuje boj, in gorje nam. če v tem boju propademo. Kavno naše „/.veze" saslugs pa je, da smo se le o pravem času med seboj in z drugimi skupinami desnice združili in tako zapre čili združitev drugih skupin v večino, ki bi bila za nas pogubna. Čitali ste. kaj so Nemci vprizarjali v zbornici, da bi nas bili premagali ; te napade smo s svojo složnostjo odbili. Nemci že sami obupavajo, da bi jih njih taktika dovedla do zmage, začelo se je med njimi krhati, in dan na dan se čita, kako čedalje bolj prodira nesloga med njimi. Ali naj mi sami priskočimo pri teh razmerah Nemcem na pomoč? Ali naj jim rni, ko sami z vso brezobzirnostjo tega niso zmogli, pomagano na konja? Ln to bi se zgodilo, Oe mi danes razdereuio desnico, ki se je obnesla od zadnjih volitev sem. Naši zvestobi do desnice se je zahvalititi, da razpada opozicija in obstrukcija in ko temeljito razpade, se nam ni bati, da se nam razmere ne obrnejo na bolje. Pri tem se pa slovenski in v obče poslanci naše zveze ne omejujemo na to, da stojimo v tem boju zvesto na strani desnice, ampak rni neprenehoma opozarjamo desnico in vlado na svoje potrebe in zahteve. Tudi to je trnjeva pot in polna zatajevanja za slovenske poslance. Oitali ste mnogokrat, da stavimo posredovanjem većine na vlado postulate. Beseda postulat mi nikakor ne ugaja in ni tam na mestu, kjer se zahteva samo zadoščenje krvavim potrebam, in teh imamo v izobilji. Oe zahtevamo višje deželno sodišče v Ljubljani, ga zahtevamo zato, ker se ravnopravnost našemu jeziku v Gradcu trdovratno odreka. Ravnopravnosti jezika pa ne zahtevamo iz trmoglavosti — tO bi bil nekak postulat — ampak zahtevamo jo, ker nas v to opravičuje temeljni zakon in interes dubrega in zanesljivega pravosodja. To izvršiti je pa dolžnost vlade. Ne preziramo nekaterih težav, ki se za sedaj nasproti postavljajo tej naši potrebi in zahtevi, a mi to zahtevo principijalno vzdržujemo ter jo bodemo, ko bode legislativni aparat točneje delal, z vso odločnostjo v ospredje postavili. S tem pa nikakor m rečeno, da smo z razmerami pri graškem višjem sodišču zadovoljni, ko se je ona ponižujoča praksa, po kateri je bilo slovenskim odvetnikom zabranjeno, stranke siovoa^ki zagovarjati, po razsodbi najvišjega sodišča odpravila. To sodišče nam in našemu jeziku dela še celo vrsto krivic. Vkljub oni razsodbi najvišjega sodišča je v slovenskih pravdah postopanje višjega sodišča po večjem nemško. Ne le da se sklicuje obravnava v nemškem jeziku, v tem jeziku poroča poročevalec in vendar je slovenskim strankam treba vedeti, kaj in kako se poroča. V nemškem jeziku se razglaša razsodbe, tako da slovenska stranka ne ve, kako je opravila. Da, celo to se še nadalje dogaja, da višje sodišče oddaja nemške razsodbe prvim sodiščem, ter jim veleva, da jih leta na slovensko prevajajo in strankam dostavljajo. Ne morem se čuditi, kako je mogoče, da se pokorijo prva sodišča tem odijoznim nalogam, ko jih zakon ščiti proti ternu. Vse te nedostatke vlada lahko odpravi, ne da bi ji bilo treba nastopati legisla-tivno pot. Vlada naše zahteve v tem oziru pozna in zanašamo se, da jih tudi izpolni. Če dalje zahtevamo vseučilišče v Ljubljani, tudi to ni kak oblasten postulat. Istina je, da zahtevamo to najvišje učilišče, kakor najvišji kulturni zavod, ki ga potrebujemo za zavarovanje svoje narodne individualitete in da zadostimo svoji potrebi do naj- višje izobrazbe. Toda vlada, če je ni volja uvaževati te naše poifsfie , naj uvažuje samo svoj.i pofsebo in ta je, da preskrbi prebivalstvu jezikovno kvahti -iranih ura 1 nikov, profesorjem itd. in za te ji je dolž n.ist skrbeti, naj je prebivalstvo slovensko ali kako drugo Poleg teh zahtev naznanili smo vladi le mnogo druzih Z odgovorom, ki nam ga jo dala. v obče nismo bili zado-voljni, čeprav je tu in tam privolila v kako stvar. UvSJtUJOČ njen Odgovor smo zopet precizirali svoje zahteve in jih. potem ko so bile sprejete v zastopstvu večine, po na čelniku le te Istej i/ročili. Ko zopet pri demo v državni zbor, se zanašamo, da do bimo povoljen odgovor in ga pričakujemo tembolj, ker so naše zahteve nujne in pravične ter se dajo Izvršiti administrativnim 'ni Mi za sedaj ne zahtevamo ne za ko nov ne na red b. N.i to nafto akcijo so nanaša sklep štajerskih slovenskih deželnih poslancev, kateri je bil zadnje dni čitati DO listih in ki gre na to, izvajati konsekvence iz vladi nega odgovora. Ta sklep se ne sme prezirati in nizko ceniti. Tudi onemu ki ne pozna razmer, mora biti iz tega sklepa jasno, da je postal položaj za štajerske Slovence skrajno kritičen in da razmere ne dopuščajo več, da se pomoč odlaša. Take sklepe, kakor je le ta, storili bi po vsej pravici tudi koroški in primorski de želni poslanci. Na Koroškem vlada vkljub temu, da je prišel nov predsednik v deželo, kričeča brezozirnost proti Slovencem in slovenskemu jeziku v šoli in uradu. Ljudje, ki po svojem zaničevanji slovenščine naravnost izživljajo slovensko prebivalstvo, se nam celo imenujejo, da so odločeni za višja mesta na Kranjskem. Tržaškim slovenskim poslancem zabranjuje poulična druhal, ki vlada na zbornični galeriji, izvrševanje poslanskega pesla, in poslanci so zapustili deželno in mestno zbornico, potem ko so pred nekolikimi dnevi na čudovit način oteli od tam svoje zdravje in življenje. Na Goriškem pa delajo italijansko politiko politični uradniki in sramote" našo legitimno slovensko trobojnico, katero že pol stoletja svobodno in pri vsaki priliki razvijamo. Vsi ti poslanci imeli bi v izobilji povoda storiti jednak sklep, kakor so ga storili štajerski. Preverjen sem, da ^slovanska krščan-sko-narodna zveza" ne bode prezirala sklepa štajerskih poslancev. Ta sklep samo ni rešil vprašanja, kakšne konsekvence naj izvaja „zvezau iz vladnega odgovora. Konsekvence so pa dvojne, zveza lahko zapusti desnico. S tem razdere večino in podere vlado. Zveza se pa tudi lahko še bolj tesno oklene večine in od nje zahteva, da se vladi upre in jo odslovi, če se le-ta noče ozirati na zahteve „zveze". Ni mi treba še jedenkrat ponavljati, da smatram prvo alternativo za skrajno pogubno, in da iz neovržnega prepričanja priporočam drugo altermativo. Re cimo, da bi večina te usluge ne hotela storiti „zvezi", potem šele nastane vprašanje, ali je še dalje vstrajati pri taki večini. Večina bode potem imela izbirati mej tem, ali naj še dalje obstoji ter to vlado prepusti njeni usodi in provzroči drugo vlado, ali pa vsled izstopa naše „zveze" preneha biti večina in se tako obsodi v onemoglost. V tem slučaju ne dvomim, da se odloči za prvo, namreč da ohrani svoj obstanek in mirno čaka, kakšna bode nova vlada. Sicer pa menim, da nam da vlada povoljen odgovor, in da ne postavi sebe in večine v ta dilema. Neizogibno je, da označim v kratkih potezah svoje stališče nasproti vprašanju, ki je sedaj najvažnejše v avstro-ogerki monarhiji, — vprašanje o nagodbi z Ogersko. Že kmalo tri leta sem se vznemirjajo duhovi zaradi nagodbe; tako dal č so se bile stranke zaletele zaradi nagodbe, da imajo danes pravi križ, kako se umakniti s skrajnega stališča, katero so zavzele Jaz se či-tajoč to gonjo nikdar nisem mogel otresti utiša, da niso samo stvarni, marveč da so v veliki meri politični nagibi, kateri vodijo stranke pri tem nasprotovanji. Če se nagodba ne sklene, so najhujši prizadete de žele, v katerih je industrija visoko razvita, ker v tem slučaju bi se industrijskim pro izvodom otežila, če ne celo zaprla pot na Ogersko. In Čudimo se, ko vidimo, da se deloma poslanci industrijsko najbolj razvitih krajev in kronovin upirajo nagodbi. Da se to godi iz političnih in ne stvarnih razlogov, je jasno kakor beli dan. Po nagodbi pač trpe pridelovalci žita in drugih surovin, ker Ogerska te v velikih množinah uvaža v naše kraje in tako domačim pridelkom een> tlači Temu nasproti se pa ne moro prezreti, da z nagodbo ostane stvar tako. kakor je bila dosedaj in se ne poslabša, — ne more se dalje prezirati, da osobito mi Slovenci M pridelujemo toliko žita, kolikor ga potrebujemo, tako da bi ga morali od drugod uvažati, če hi ga ne iz Oger.ske V jednem o/.iru nam pa ponuja nagodba celo znamenit poboljšek in sicer ta, da se ž njo odpravi takozvani mlevski promet. Po tem prometu uvaža Ogerska brez carine silne množine žita iz tuje/.emskih krajev in bi morala i/, tega žita zmleto moko zopet izpeljati izven Avstrije To se pa ne da nadzorovati, in tako poplavlja Ogerska v svojo korist i moko iz tega žita tudi naše kraje in tlači ceno domačemu pridelku. V druge podrobnosti o nagodbi se ne morem spuščati in naj omenjam samo še kvote, s ka tero prispevamo od jedne strani mi, in od druge strani Ogerska k skupnim državnim potrebščinam. To razmerje se je leta 1807. določilo z 70 : 3U° „. Razmere so se od tistega časa močno spremenile in Ogerska je silno napredovala, tako da je naravnost krivica, da moramo mi še danes 7O°0, Ogri pa samo 30% plačevati. Najbolj nas toraj skrbi, kako se določi to razmerje, in če se Ogerski odkaže znatno višji prispevek k skupnim potrebščinam, potein lahko privolimo v nagodbo uvažujoč, daje boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. Da, če vse to uvažujemo, nagodba ni tako slaba, kakor so jo opisovale stranke, naj Vam svedoči to, da, ko se je v nagodbenetn odseku sklepalo o tern, kako dolgo naj velja carinska in trgovinska zveza, se je od strani opozicije zahteval še daljši rok, kakor ga vlada predlaga. Nagodba pa nima pomena samo s stališča, komu se bode pod njo boljše ali slabše godilo, nam ali Ogrom. Nagodba ima pomen s sploh avstrijskega stališča. Brez nagodbenega razmerja je značaj Avstrije kakor velevlasti v nevarnosti. Mi Slovani pa potrebujemo močno Avstrijo, in le v taki smo varni, da ne pridejo nam sovražni elementi do še večje veljave in ne spravijo naše narodnosti v še večjo nevarnost. Končno še nekoliko besedi o vprašanju, ki Vas Ločane in Kranjčane živo zadeva, t. j. druga železnična zveza v Trst Ni Vam neznano, kakšno je moje stališče v tem vprašanji, že večkrat sem o njem govoril v državnem zboru. Da se to vprašanje do danes ni rešilo, na veliko kvar osobito kranjske dežele, so krivi nasprotu joči si interesi. Ne pričakujemo za Kranjsko sicer tako velikih neposrednih koristi od te zveze, večje bi bile posredne koristi, da bi bila južna železnica primorana uravnati svoje postopanje veliko ugodnejše za nas. Pa tudi danes še nismo tako bhzo tej zvezi, kakor sledi iz naslednih razmer. Prejšnji železniški minister Gutenberg je imel že vse pripravljeno, da predloži predloge za to drugo zvezo državnemu zboru. On je bil, kakor je očitno izjavil, prijatelj bohinjske železnice. Obstrukcija je zaprečila, da vlada teh predlog ni storila. Sedanji minister se ogreva za predeljsko železnico. Ni mi treba omenjati , da bi za Kranjsko ne bila mala nesreča, če se ta druga zveza izpelje tako daleč od kranjske meje. Tudi tu ni poštovati samo neposredne škode, ampak tudi tudi to, da bi prišla kranjska dežela za nepregledno dobo v odvisnost od južne železnice. Interesenti predeljske železnice so že bili zmage gotovi, videč, daje minister na njih strani. Ternu nasproti je bilo treba nekaj ukreniti. Vložila se je interpelacija ne glede na stranke, — ker v železničnih in sploh gospodarskih vprašanjih tako velikega pomena ne odločuje stališče strank, ampak odločujejo interesi. — To interpelacijo, ki se poteza za železnico čez Karavanke in železnico čez Ture dopušča le pod pogoji, ju podpisala večina poslancev in se je na ta način izrekel državni zbor proti predeljski železnici. Upamo, da pre-deljskega projekta, ki je cela desetletja spal, ne spravi noben minister več na dnevni red. — Seveda, če se je hotelo izjavo na tako široki podlagi, da jo je podpisala večina vseh poslancev, nismo se mogli spuščati v to, kod naj se nadaljuje železnica čez Karavanke ali na Loko-Divačo, ali čez Bohinj. V tem vprašanju bi že kranjski poslanci ne bili jedini. Večina nas je pač za progo Loka Divača in ae bodemo, ko pride to vprašanje na vrsto, izrekli zanjo, in v prvi vrsti jaz. Poročilu je sledila kratka debata G. Ciril Pire iz Kranja je naglašal, da naj bi se poslanci pri glasovanju o nagodbi poeta vili po robu in zahtevali izpolnitev oglašenih post u lato v, drugače pa naj glasujejo proti nagodbi, gospod župan, notar Len ček pa je poslancu priporočal, naj se le nadalje za vzema za železnico Loka Divača. Končno je podpredsednik dr. Ferjan-č i č zadevno vprašanje še pojasnil, kako je sedaj z uredbo plač državnih slug, na kar je shod vzel poslančevo poročilo odobruje na znanje in je g dr. Arko v imenu volilcev izrekel dr. Kerjančiču zahvalo in priznanje, da je krepko zastopal koristi Slo« vanov in Slovencev ter zlasti svojega volilnega okraja, za kar se je dr. Ferjančič s primernimi besedami zahvalil. V I.JiablJttiil, i), januvarja. Novs pogajanja mej Čehi in Nemci. „Neue Freie Presse1* pozdravlja z reservo glasove, ki se poganjajo za nova pogajanja mej Čehi in Nemci. »Illaa Naroda dokazuje, da je sprava neobhodno potrebna, češ jezikovne naredbe more vsaka nova vlada odpraviti, sedanja večina se more vsak hip razbiti in pridobitve Čehov razpadejo. Zato treba sprave z Nemci na podlagi jednakopravnosti v najširšem pomenu besede. Žrtve so neizogibne, pa tudi potrebne, kajti v sedanjem položaju Avstrija ne more dolgo vztrajati. Radikalni češki sgrsroi. V Pragi so imeli te dni češki agrarci velik shod, na katerem so obsodili mlado-češko etapno politiko ter slovesno izstopili iz mladočeške stranke, ker jim ne more dati samostojnega češkega kraljestva. Načelnik teh radikalnih agrarcev je Alfonz Stjasnv. Mladočehi imajo torej novega domačega nasprotnika v tej strančici. Prepovedani velikonemiki listi. V zadnjem času sta „Frankfurter Ztg\ in Berolinska „Gegen\vart* nepopisno nesramno pisala o avstrijskih razmerah ter se drznila blatiti celo našo cesarsko hišo. Vsled tega jima je notranje miniaterstvo odtegnilo poštni debit. Ker pa sta se lista vzlic temu vtihotapljalala po parnikih in železnici, je izdalo miniaterstvo novo prepoved. Zato nemški listi seveda silno kriče! Jako značilno za avstrijsko opozicijo pa je, da obljubljajo obstrukcijski listi ostro interpelacijo radi te Thunove odredbe. Avstrijski nemški obstrukcijonisti se hočejo potegniti za lista, ki blatita cesarsko hišo in pišeta škandalozne laži o umorjeni cesarici Elizabeti. Krize ns Ogerskem. Posvetovanje ogerskih ministrov s cesarjem se je včeraj zaključilo. Trajalo je tri dni. O vspehih teh posvetovanj ne vedo listi še ničesar pozitivnega poročati, a že sedaj se zatrjuje, da je stališče minister-skega predsednika, barona Banffvja utrjeno in da še dolgo ni misliti na njegovo dimi-sijo. Tudi kake rekonstrukcije sedanjega kabineta ni pričakovati. Glavna skrb ogersko vlade je, da ohrani liberalno stranko bomo-gensko in jednotno. Kriza torej še dolgo ne bo končana, in parlament bo torišče novih bojev. Protianarhistična konferenca. Iz Rima poročajo, da na protokolu konference proti anarhizmu ni podpisov angleških odposlancev. Vsi drugi delegati pa so protokol podpisali. Sklepi te konferenci so že v rokah vseh vlad" in nadejati se jo, da se začno mej njimi v kratkem dogovarjanja glede skupnega postopanja proti anarhističnim društvom in časopisom. Španija. Poroča se, da je liberalni stranki začel zvoniti smrtni zvon. Sagasta odstopi radi starosti in bolehnosti, njegova glavna nasprotnika, Sil vela in general Po lavi Ija pa sta so složila, zato pridejo baje že v kratkem kon.se rvat i ci na krmilo. Sil-vela je imel v konservativnem blubu že nekak programski govor, v katerem je grajal postopanje Sagaste mej minolo vojno ter trdil, da treba sedanjo zbornico razpustiti, preosnovati volilni red in rekonstruirati vojsko in mornarico. Dnevne vesti. V Ljubljani, 0. januvarja. — Osebne vesti. Deželnovladni kon-olpiit g. dr. Avgust vitez Banniza je ime* novan okr. komisarjem - Dež šolski svet je v zadnji seji premestil nadučitelja v St Vidu pii Zdc;di g Avgusta Ker barja na lastno prošnjo na Prem in imenoval g Jos. Keioha v Studencu nadu čiteljern v Dolu, g. Frana Ver bića v Slavini naduliteljem istotam, prov. učitelja g Mat. Primosoha v Altbacbu in Ivana \Vi tt me j a v Polomu za definitivna učitelji* na sedanjih svojih mestih ter prov. učiteljico gospč. Matildo Gorjaii c za definitivno učiteljico istotam. — So jedenkrat „Naša straža". O volitvi načelstva „Ni*še straže" izvedeli smo nekatere podrobnosti, katere pdobčnjemo zato, da naši čitatelji izprevidijo, kakošni nameni vodijo možo, ki so si prilastili vod atvo tega društva Kakor znano bili so v odbor izvoljeni tudi dr. Ferjančič, župan Hribar in Luka Svetee. Pričakovati bi bili toraj smeli, da se jih bode glede sestave načelstva vsaj vprašalo za mnenje To pa se ni zgodilo; temveč dotična kandidatna lista sestavila se je brez njihove vednosti v pisarnah dr. Suštoršiča in dr Kaispeija in pokazala se jim je kot nekak fait ao-compli Sole pred konstituviranjein odbora. Po tej listi bilo jo ljubljanskemu županu milostno koncedirauo po ipr^Uedniško me-sto, v tem, ko je bil za predsednika določen dr. Šušteršič. »Slovenec" in dr. Krisperjev organ poročata, da ju župan Hribar odklonil izvolitev za načelnika informacijskemu odseku. Po našem mnenju je bila ta odklonitev jedino umestni odgovor na kandidatno listo za načelstvo Društvu, ki je namenjeno v pomoč obmejnim Slovencem, poklican je takorekoč župan središča Slovenije, da predseduje. Ako ustanovitelji „Naše straže" tega niso spoznali, doka.zuje le, da jo smatrajo za klerikalno agitacijsko društvo. — Shod, v Skofji Loki. Oiicijalneinu delu volilnega shoda v Skofji Loki, o katerem poročamo na prvem mestu, je sledil neofieijalen del, pri katerem je bilo izrečenih več krepkih napitnic. Gosp. dr. Ferja nčič je napil kranjskim in škofjeloškim volilcera. povdarjaje, da je prišel poročat vsem volil cem, naj so pri volitvi zanj glasovali ali ne. Gosp. notar Len ček je izrazil veselje, da so najodličnejši volilci iz Kranja prišli na ta shod in omogočili, da je bila zbrana na shodu inteligenca obeh mest. Napil je kranjskim gostom in zvezi mej kranjsko in škofjeloško inteligenco. Gospod V. M a j d i č se je zahvalil za prijazni pozdrav in sprejem ter želeč, naj bi mesti Kranj in Škotja Loka delovali vedno roko v roki za skupno korist, napil škofjeloškim volilcem, dočim se je učitelj g. F lis zahvalil poslancu, da je postal ustanovnik olepševalnega društva. Živahni razgovor, ki se je unel, je pokazal do dobra popolno soglasje in najlepšo vzajemnost mej Kranjem in Skorjo Loko, kar je veselo znamenje za prihodnost. — Is goriškega deželnega zbora. Za soboto je bil deželni zbor sklican na drugo sejo, na katere dnevnem redu je bilo poročilo o vladni predlogi zastran ustanovitve deželnega šolskega zaloga. Tu se je pokazalo, kako zelo je grof Coronini ustre gel Italijanom s tem, da je odložil mandat. Italijanov ni bilo namreč k seji in deželni zbor je bil vsled tega nesklepčen. — Sumna bolezen. Iz Gorice se nam piše: Dr. Pajer, kolovodja goriških mari-jonet, leži tri dni bolan. Pravijo, da ga trese mrzlica. Ne sprejema nikogar razen dr. Grazidia Celo namestnikov poset je odklonil. Nekateri trdijo, da je to prilična bolezen — kandidata za neko izpraznjeno mesto. Chi vivra, vedra. — Slovensko gledališče ostane jutri, 10. t. m. zaprto radi orkestralne skušinjo za veliko \Vagnerjevo opero „Lohengrin", ki se bo pela prvič 17. t. m. Intendanca je storila vse, kar ji razmere dovoljujejo, da se vprizori „Lohengrin" Čim najlepše. Glavne vloge poj o: g. Baškovič (Lohengrin), gdč. Stropnicka (Elza), gdč. Radkiewicz (Ortruda), g. Nolli (Telrarnund) in g. Fedy-czvkovski (kralj Friderik). — Levčev večer. Ljubljansko učitelj-stvo je z mestnim šolskim svetom priredilo v soboto v mali dvorani „Narodnega doma" svojemu nadzorniku, prof. Frančišku Le vc u ob desetletnici njegovega nadzorstva častni večer. Ljubljanskoučiteljstvo se je udeležilo tega večera polnoštevilno, mestni šolski svet so zastopali župan Ivan Hribar, mag. ravnatelj Vončina, predsedstveni tajnik E. Lah in dr. Danilo M a jaro n. Večer je otvoril mestni katehet, g. Rok Mer čun kot predsednik ad boo sestavljenega odbora. V nagovoru je nagla šal veselje, ki navdaja danes ljubljansko učiteljstvo, ko praznuje desetletnico njega priljubljeni nadzornik. Presrčno je pozdravil vse udeležence te slav-nosti ter je dal besedo nadučitelju gosp J Likarju, ki je v daljšem govoru očrtal plodonosno, neumorno delovanje nadzornika prof Levca, ki je kot prijatelj učiteljstva in šole, kot mož, ki se je trudil spoznati ljudsko šolstvo, dvignil ljubljansko ljudsko šolstvo tako, da stoji danes na visoki stopinji razvitka in blagoslovljenega delovanja. Temu uzornemu šolniku in prijateljskemu nadzorniku je pripil krepko zdravico z željo, da bi ga Bog ohranil le mnogo let v korist Šolstva in učiteljeva Potern je izročila vodu eljica, gdč. E G u si s primernim nagovorom g nadzorniku dar ljubljanskega uči* teljslva: srebrn, okusno izdelan tint ni k s primernim vrezanim posvetilom Župan Hribar je naslikal v lepem govoru delovanje slavtjettčevo na književnem polju ter je po* vdarjal naro luo njegovo prepričanje, ki ga je vodilo ob vsem njegovem delovanju Napil je prof Levcu kot rodoljubnemu, čvrsto-narodnemu nadzorniku. Gospod nadzornik se je z lepimi besedami zahvalil za te srčno izraze udanosti, spoštovanja in ljubezni ljubljanskega učiteljs? va ter mestnega šolskega .sveta ter je obljubil, da DO še nadalje po svečeval vse svoj.; moči povzdigi in napredku mestnega šolstva, ter da bo vedno deloval kot prijatelj uVeljstva, kateremu napije G dr. Majaron je proslavljal s toplimi besedami prof. Levca kot veleodličnega knji ževnika slovenskega ter je napil navzoči njegovi soprogi. Gosp. nadzornik A Ž u in er je povdarjal zasluge, ki si jih je prof Leveč pridobil še kot nadzornik radovljiškega okraja, na kar je napil g nadzornik mestnima katehetoma g. Merčunu in g. Smre-karju ter „desni roki", premarljivemu gosp. predsedstvenemu tajniku Lahu. Za napit-nico sta se zahvalila g. Smreka r in g. Lah. Končno je govoril še g. Gabršek ter je napil slavljencu kot odličnemu slovenskemu pedagogu. Za zabavo so skrbeli gdč. Jakobina Tomec in g J. Maier, ki sta zaigrala čveteroročno na klavirju nekaj Dvofakovih slovanskih plesov in legend, gdč. Mira De v, ki je pela nekoliko pesmi, g. V rabi, ki se je izkazal kot izvrstnega baritonista ter mešani zbor pod vodstvom g. Kazingerja. Bil je prav lep večer, poln srčnega veselja in prijetne zabave. — Družbe sv. Cirila in Metoda ženska podružnica v Sežani izborno posluje. Te dni dopošlje namreč vodstveni odbor gdč Zvezdoslavi Delakovi vspre-jemnico, pričujočo — da je imenovanka že 7ma p o k r o v i tel j c a pri imenovani podružnici. — Slovenke in Slovenci, hodite po sežanskih stopinjah! — Zabavni večer ,,Slovenskega planinskega društva" se vrši jutri, dne 10. t. m. ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu". Gospodična P. Borštnerje v a, katera je kot spretna turistinja dobro z,nana, bode predavala o potovanju iz Ljubljane čez Pohorje do Drave. Ker nam je iz tega predavanja pričakovati mnogo zanimivega in ker bo pri večeru sodeloval iz prijaznosti tudi oddelek pevskega društva „Ljubljane", upamo, da se členi in njih obitelj bodo mnogoštevilno udeležili ter tudi goste vpeljali. — Koncert s plesom ferijalnoga društva ,,Save", ki se je vršil minolo soboto zvečer v veliki dvorani „Nar. doma", se je obnese! vsestransko prav dobro. Vde-ležba je bila velika in vzpored jako zabaven. Obširnejše poročilo prihodnjič. — Veselice Št. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vršila so je včeraj zvečer v Sokolovi dvorani v „Narodnom domu" o navzočnosti odličnega in prav mnogobrojnega očinstva v vsakem oziiu najsijajnejše. — Dejanstveno priznanje. Pod umet niškim vtisom poslednjega koncerta so .Glasbeni Matici" pristopili kob ustanovni ki gospodje: J Auor, K. Cotman, dr. Iv. Jenko, Fr. Krapež, dr. Val. K r ispe r, Fr. S e 1 i š k a r in Fr. S t u p a r. — Gospod Jos. T u r k ml. je ponudil za vsak koncert kočije brezplačno, dokler bo izvrševal svoj obrt. — Pevski zbor „Glssbene Matice" ima drevi prvo skušnjo za III. koncert. Novi pevci dobro došli I — Led vdrl se je včeraj popoludne ,na Kernu" v Trnovem in so nekateri drsalo! se vdrli do kolen v vodo. Neka go. spodična je bila v smrtni nevarnosti I »blaatvo je prepovedalo nadaljno drsenje „na KerSO*. — Voz za prevažanje jetnikov in odgoncev, kateri je magistrat lanskega leta naročil, Je stopil te dnij v funkcijo in se od sedaj naprej ne bodo več jetniki o 1 mi gist.rata po policajih tirali k sodišču ali na kolodvor, kar je popred provsročilo maral« kater močen prizor. — Poročil se JS g Fran Kobau. c kr. davka raki kontrolor v Kostanjevici, z učiteljico gospč Olgo Gašper in iz Starega trga pri Rakeku Čestitamo 1 — Občinski odbor v Preserji je jednoglasno sklenil na predlog gosp nad* učitelja podariti za oesaijsv spominek v Ljubljani BO K. nadalje ju poslal prošnjo na državni zbor za ustanovitev nadsodišča in vseučilišča Ljubljani. Čitalnica Vič - Glince ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. janu-v.irja t I ob 2. uri popoludne. Vzpored navaden Izvanredni občni zbor narodne čitalnice v Novem mestu za dopolnilno volitev društvenega odbora bode dne 12 t. m ob 71 j. uri zvečer v bralni .sobi čital nični. — Važno za prirodoslovce. Viktor Dolenc hoteller V Vipavi, ima živo človeško ribico, katero so te dni vlovili v Vipavi Do sedaj znano je bil >, da živi ta žival le v Postojinskl jami, a sedaj je dokazano, da Živi tUdI v Vipavi. — Tatvina. V Mlinu pri Bledu je ne znan dolgoptstež te dni vlomil pri trgovcu Karolu RepstU in ukradel raznega blaga v vrednosti nad 70 gld. — Nov časnik. V Trstu je začel izhajati slovenski tednik ,Nov1 List". Program „Novega List" iz prve številke še ni razviden, zategadelj tudi še ne moremo izreči o njem sodbe. — Samomor. Josip Papst, infan-terist c. in kr. 27 pešpolka, doma v Bruoku, se je danes zjutraj na stranišči pehotne vojašnice na Radeokega cesti ustrelil. Vzrok samomoru je neznan. * Čudna mati. V .lasu je nedavno umrla neka grofica Bali, katera je živela ločena od svojega moža. Imela je hčer, kateri ni hotela ničesar dati. dasi je imela dovolj denarja. Zato sta ^-e tožili z materjo, in ta tožba ni bila končana, ko j«' Že mati umrla. V stanovanju staro gospe pa so našli po njeni smrti v različnih oblekah zašitih 1,140.000 fran.; tudi drugje so dobili še precej denarja in knjižico, v kateri so bili zabeleženi vsi. tudi najmanjši stroški. Na jedni strani knjižice je bil tudi napis: »Tožba /. mojo prokleto hčerjo, strupeno kačo.« Za to tožbo je izdala žena 80.000 frankov, svoji ubožni hčeri pa ni hotela pomagati. * Lastnega očeta umoril. V čarovniku so našli nedavno kmeta Rafajla Prodanovića mrtvega; umoril ga je njegov lastni sin, kateremu je pomagal njegov brat Radoš Prodanović. Oba sta že v zaporu. * Tatinske šole v Japanu. Japanci imajo baje veliko privatnih zavodov, kjer uče »profesorji« otroke — krasti. Udenoi morajo vse ukradene stvari oddati svojim učiteljem. Nekateri teh profesorjev so znani daleč na okrog ter imajo vedno nad sto ali Se več učencev. V šoli so otroci različne starosti: nekateri so jedva tri leta stari. Nekateri teh otrok so tako oženljalni« da s prosjacenjem in krajo rede rodbino. Tatinskim profesorjem se seveda pri tem jako dobro godi. Ko so otroci že dovolj izurjeni v izmikanji, oddaja »profesor« del ukradenih stvarij njih starišeni; ako pa nimajo starišev, ostanejo pri njem v reji. Cesto pa U tečejo tatici svojemu mojstru, da postanejo samostojni. Telefonična in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj 0, januvarja. Državni zbor je sklican na torek, dne 17. t. m. Dotično lastnoročno pismo se najbrž že jutri razglasi. Glas iz groba. Dunaj 9. januvarja. Oglasil se je političen mrlič, bivši finančni minister Ple-ner in sicer s pismom, v katerem pojasnjuje svoje politično delovanje in njega konec ter se ozira na prihodnost. O propadu koalicije pravi, daju bil zunanji nagib celjsko vprufiunje, za osenačenje notranjih nagibov pa da še ni prišel čas Položaj se od tedaj ni izboljšal pač pa se ka*e, da se nemške i inke korjih je zmernih, približujejo druga drugi in ni izključeno, da se, če prav v drugačni obliki, obnovi nekdanja koalicija. Lega nazionale. Trst 9. januvarja. Včeraj se je tu vršil Občni zbor zloglasne rLege", katerega Se je udeležilo kakih 700 oseb. Poslanec Hortis pravi v predloženem poročilu, da je obstanek društva toliko potrebnejši, ker se slovanski iivelj čedalje energičnejše giblje. Za Dalmacijo. Dunaj 9. januvarja. Velik del svote, ki je bil z zadnjo cesarsko naredbo določen v podporo po elementarnih nezgodah zadetim pokrajinam, je namenjen po potresu zadetim krajem v Dalmaciji. Ogerska kriza. Dunaj 9 januvarja. I 'radno se razglaša, da je ogerski ministerski svet, ka teri je imel Včeraj pod predsedstvom cesarja sejo. in katere so se udeležili Banffv, Fejervarv, Lukacs in Szechenvi, sklenil, naj se začno v Budimpešti pogajanja radi saniranja parlamentarne in politične krize. Ogerski ministri so že včeraj vsi odpotovali v Budimpešto Pred odhodom sta se Banffv in Lukacs posvetovala z grofom Thunom, Banffv pa je imel tudi razgovor z nemškim poslanikom, grofom Kulenburgom. Budimpešta 'd januvarja. Listi poročajo, da se hoče vlada porazumeti z opozicijo in sicer tako, da bi jej ne bilo treba odstopiti in da bi sploh ne bilo treba nič posebnega ukreniti. V obče se sodi o pogajanjih jako skeptično, opozicijo-nalni listi pravijo celo, da se opozicija sploh ne mara pogajati z Banffvjem. Budimpešta 9. januvarja. Tudi v današnji seji predlaga opozicija popravke zapisnika in zahteva glasovanja po imenih. Pogajanja mej vlado in opozicijo se še niso začela, a sodi se, da se bodo pred vsem nanašala na nagodbo. Pričakuje se, da se jutri zasedanje poslanske zbornice preloži. Budimpešta 9 januvarja. Zatrjuje se, da predpogoj za vsako porazumljenje mej vlado in opozicijo je to, da se ničesar ne ukrene, kar bi nasprotovalo členu 18 zakona iz 1. 1807 Vzhodno-azijska ekspedicija. Dunaj 9. januvarja. Avstrijska ladija „Kaiserin Elisabeth" odpotuje dne 12. t- m. na vzhodni del Azije. Zapovednikorn je imenovan Julij Beok. Dreyfus-Picquari. Pariz 9. januvarja. Predsednik ka-sacijskega dvora je pravosodnemu ministru naznanil svoj odstop. Sodi se, da ga je prouzročila afera Piajuart. Snežf. Italijanski spisal Enrieo Castelnuovo, poslovenil H. RJ (Dalje.) „Melanio ni danes nič kaj prijazen", reče Doreta ter pelje punčko Nini nazaj v kot; „ti pa ne smeš biti hud nanj, papa J Drugače je vedno jako ljubezniv; — tega je le vreme krivo. Kaj ne, Nina, tudi ti si zaapančkana? ... V posteljo moraš . . . spančkaj, spančkaj, spančkaj malo!" Nini spi. Njena lesena glava počiva na blazinici, njen iz cunj in žime narejeni životek je zavit v volneno odejo — njene oči so zaprte. Nini odpre in zapre svoje oči, če sedi ali leži — Signor Odoardo se ozre po svoji uri, potem pa se zagleda skozi okno. Kazalo gre že na dve, in še vedno sneži. Doreta dobi tedaj novo misel. „Papa, lahko bi me izprašal basen od La Fontaina." , Katero ?4 „0 krokarju in lisici." „Dobro, pa povedi !J de signor Odoardo ter vzame knjigo iz rok deklice. Na strani 18. je knjiga odprta; Doreta prične: „Na veji vran sedi -Pa sira kos drži — Lisica ... ga . . . zazna .. ." „Dalje!" „Liska . . . Lisica . . . „Sedaj se spominjam : „Lisica ga zazna, 1'rav sladko Šepeta: .Gospod . . ,*• Do sem piišedša, prestane Doreta na-krat z deklamacijo, ker pupa ne gleda na njo. Signor Odoardo je namreč zaprl knjigo čez kazalec, in njegovi pogledi so bili obrnjeni drugam, 10 1» 12 2 i 10 12 . — „Xo, DotBte?" prašn raztresen, „kaj se ti zopet vstavlja?" »llobsfai !>f>'',li''.' več ne govorim'" odgovori otrok jezno „Kj, ej. kako si jezna' — Kaj ti je venoVr H Doreta je sedela dotlej na stoK'ku. a sedaj se je postavila na prste. (Daljo prih ) _ c >i i;i Ido Cascara Sagrada Malaga vino. V Gorici, IS oktobra ISt* Om potf M. LciiMii'i;, Imata k letal ■ lekm-ne (80—1) * Ljubi am. K.>t eajholjbi odvajalno ln tlti raataplja-.lofie eredatvo pripor. č..m vs;«k.rup, Fr Mali v. dr. Fr. Mumta. 9 Katar in V. Rohrmann. ii 9 gld., skupaj....... A. Bayr. J S. Benedikt. O pl. De- tel '. V. Drahsler. J Pune. A Oogola. I Gričar. M Klein, dr. J Ku&ar, E Lah. J Lozar. J Martinak.d. M*-j:>č. K Mili«, G. Pire, K. Pire,L. Pito, K P.eSko. T. PovSe, J. Rod«, dr Fr. Te- k^v ic, J Velkovrh. K. We- bi r. A. Zajec dr Fr Zupane, M Zupatu' in K. Žagar, a i gld , skupaj .... ... Fr. Ban. A Bartel, I Boaad, J. Jenko. J ftfaoak, Al PoljantO, Fr. Slaie I Babic, A Tavčar iti A. Trstenjak k 60 kr , ikvpaj Doneski za mesec november; plačali so 66, p n. d me i;i g"S[""ij«' Fr. Goričtnk in dr. Ivan Tavčar, a f> gld.. skupaj..... Dr. A. Ferj nčič t.Oogol*,Fr Kol imann. I. Mtirnik. M. Pleter- Inik iu L' pl. Trnki'iczy, ii 9 gld , skupaj...... . . Dr. vitez K. Bleivveiss. I. Gorup, Fr. Mally. dr. Fr Kanda, S Rutnr in V. Rohrmann, a .i gld . skupaj......... A Bayr, J. S Bened kt. O. pl. Detela P. Di-alish-r, J. I 'infc A Gogola, 1. Gričar, M. K. lem, dr. J. K. užar E. Lah, J. Laser, J. Martinak, 1. Blejao, R Mihe. G Pire, K. Pire, L. Pire. K.. Pležk •. T PovSe, J. Kode. dr. Fr. Tekavćić, J. Veikovih. K. \\Yber. A. Zajec, dr Fr. Za- panc, M. Zupane ir K. Žagar, a I gld.. skapaj..... Fr Ban. A Bartel. I Bonać J. Jeiiko. J Maček, Al Pol anec, Fr Stare, I Sttbie, A Ta»' ar in A. Tritenjak. k50 kr.. skupaj Doneski z.i m- sec december; plačali so čč. p. n. dume in gospodje: Fr. Gor.č-ink in dr Ivan Tavčar a 6 gld., skupaj..... Dr. A. Fei-iau ič, 1. Gogola, Fr Kol .manu. 1. Marink, M. Pleteriiiik in U pl. Trnk«')czy, ii 3 gld. skupaj . ... ... Dr. \;tez K B!eiweis, I Gorap. Fr. Mally, dr Fr Mu da. S. Bata« m V. Ruhrmauu. ii 2 gld , skup .j ........ A. B*yr, J S. Benedikt O pl. OeMa. P Drahsler. J. Dank, A Gog. la. I Gnčar, M Klein, dr J Kusar. B Lak, J Loaar, J Marti ak, 1 M« ač. R Mil.c. G. Pire, K. Pire. L Pire. K. Plesko. T. Povse J Rodi-, dr. Fr Tekavfin'-. J. Vt-.kovrb, K. NVeber A Zs>j c dr. Fr Zupan-, M Zupane m K. Ž^gar h 1 gld., skupa)...... Fr. Din. A Bait.-l I B >nač, J. Jenko, J Maček Al Poljan'e, Fr. Start- I. Sttbio, A Tavčar A Trstenjak, a.'» kr.. s>k m 45 « 68 t 95 n 11 n 78 „ 9 55 n 44 30 „ 5 „ 70 ■33—2) advokat v Ljubljani Odstopi se cvetočo odvetniško pisarno na sedežu velikega, čisto slovenskega okr;*j-nega glavarstva Ponudbe sub ,.Odvetniška pisarna" na upravniŠtvu „Sl. Nahoda". (41—2) Vzprejme se trgovski pomočnik slovenskemu in nemškemu jeziku popolnoma ve5č, v galanterijski in drobninald stroki dobro vajen. Oznanila naj se polljejo upravniŠtvu ,,Slov. Naroda" pod anamko ,,J. K.". (29—3) (Služba se nastopi lahko takoj. V»t>ilo k tretjemu občnemu zboru ..Posojilnice in hranilnice v Moravčah registrovane zadruga z neomejeno zavezo" ki bode v nedeljo, dnć 22. januvarja 1899. leta ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji v >Ior.tvrah "Vzpsi edL: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 8. Potrjen je računa za leto 1898. 4. Spremenitev 14, govorečega o razde- litvi dobička. 5. Volitev načelnistva. 0. Volitev nnd/.orniStva. 7. Razni nasveti. Moravče, dnč 0. januvarja 1899. (55) Načel ništvo. Ušojam si naznaniti Blavnemn občinstva, da prevzemam in izvr&uiem tfično naročila na kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1 d. PoS Ijatv.' v omotih po ft kil oddajam po pofiti, < ne od O kr. naprej pa po železn;ci 8 povzetjem. Ta,je pofiiljt e te '/plačajo vsakomur, posebno p, n kioaarjcm diutlnam in onim. ki labijo za dom racliCne iestvoie »h /t b- n raznih pril k h nabav ti si spicijalite'e. katerih se na deželi ne dobi. ali pa le zelo dragi, n pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1. t d Glavni moj namen Ja r&zpoalljatl dobro blago in po nizki oeni Cenike raz|>oftljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam roseben cenik in /.umorom dajati blago po tako ni/kib kup h, da a* ne bojim konkurence. (1537 J47) I II ti i hprf)t>iilllll t it h i 4»pr»t\t* tU VmmUo-i U M |).o»|-«(l«i \ it IIJ It. Z odličnim spoštovanjem udani Einest DPegr^ri. v Trstu, v ulici San Francesco itiv. 6. Izvod iz voznega reda valjava« •«. da4 1. akrlabtra 1 leta. Oda«« le LJnalJaB* jut. kol. Preaja Sem Trblt. Ob 12. uri n m. po noči oaobni vlak v TrbiS, Belj«k, Celovec, Fr»n.^en»feste Ljubu t, čex Sebtbal Aaaae, Solnograd; £•* Klein Re nmg w Stayr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7 nri 5 m. ajutraj oaobni vlak v Trbil. Pontabel, Beljak. C -lov.-c, K ran -tenafeata Ljubno. Dunaj; čez Selithal v Solaogrmd ; čez Amttetten na Dunaj — Oh It. nri f)' n. dopoldne) oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Ihn.aj — Ob 4. uri "2 na pofoludae oaobni vlak v Trbii, Beliak, Celovec Ljubno; čez Belatbal v 8olnoxrad, Lend-G .atein. Zeli ob jezeru. Inomoat, Bre^enc, Cur h Oenevo, Pariz, čez Kloin • rUitling v Stfvr, Line, Budejevice, Pluanj. Marijina vara, Heb, Francove vare, Karlove v .tre, Prago, Liptko, Dunaj via Amatrtten. - Praaja v V«vo> aaaat« la v KoAevJe. MeAani vlaki: Ob 6 uri 15 m. zjutraj, ob \J. uri Si m. popoludne, ob «i. uri 30 m »večer. — Prlkod v LJubljano j k. Preaja Is Trblta. Ob b. nri 46. m. zjutraj oaobm v Ink i Dunaja via Am-■tetten. iz Lipakega, Pra^e Fiancovih virov, Karlovih varov, Heb« Mari)inih vtrm. PLnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Sterra, Auateea, Ljnbna, Celovca, He-IJMka, Franzenafe8te. Ob 11. uri 17. na. dopoludna oaobni vlak z Dunaja via Atnatettao, Karlovib varov, Heba, Marij ini b varov. Plsnja, Budejevic, Solnograda. Linca. 8teyra, Pariza, Genava, Canha, Bratanca, Ino- , mosta Zeha ob jezeru, Lend Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4, uri .M m popoludne oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ca- ; lovca, Franzenafeate. Pontabla. — Ob 9. uri S m. zve j č. r oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, PontabU. - Proa;a la Vevsaja saaeta la la> A«vja Meiani vUki: Ob M. nri IV ui. zjutraj, ob 'i. un m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odkod la LJ obijan a d. k v KaaaaJki Ob 7 uri 23 m. zjutraj, ob S. nri .*> m. popoludne, ob S. ari DO m — Prihod v LJubljano d. k. le ktaaaalka. Ob o. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoladna, ob 6. uri 10 m. (1) taaaeaeaaeaea>«»a>eaa Priporočilo. Vsak dan svati pustni kroti pn (Ml) Jakobu Zalaznik-u na Starom trgu it. 21. Išče se najbolji tavor za nakupovanja Save, Aaja, rama \» kenjakai Nepotrebno iakati f (21—6) Kavčič & UHsg v Pratarnavih ulicah dobivata to blago napoaradan la prekmorakik delal ter prodajata I kilo fine kava (Saatoo Prnae po . . . gld. 1— 1 ataklenica priatnaga Jaaaaika ruma . . „ O'b0 1 daka priatoaga Pacco 8ooeboag-eaja . . „ 0*06 I palica prava angleika earaka melanie „ 0-60 1 eteklanica priatuega finega koajaka . . „ 140 fjSJT Bras toksaooa! fJSJ Podpisanec priporoča ae uljudno vsem občanom (63) za sestavo različnih prošenj in drugih spisov, bodisi v pravdnih in kazenskih zadevah ♦ ter izvršuje iste po nizkih cenah. \ D. Jankuš v Tacau ♦ ob enem urejevalec občinskih ssdsv. oooo»*»oooooooeoo»oo oo Na prodaj je veliko <"-»> bukovega, borovega, smere-aorega in Hrastovega losa. Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar.". Ivan Kordik Ljubljane, Prešernove ulice 10-14 priporoča svojo veliko zalogo gumijastih čevljev ruaklh in drugih dobrih Izdelkov ne debelo in na drobno, tudi klopčlnaatlh i belimi podplati obaitih (Hunjadakih) po najnižjih cenah. (28—3) Zunanje naročila eo takoj livra*. Št 33. Pri dne 2. januvarja 18911 po žrebnem rijskega posojila mesta Ljubljane so bile pot Št 33401 z dobitkom v znesku 25000 gld. „ 69059 „ „ „ 1500 „ „ 13310 „ „ „ „ 500 „ „ 15671 „ „ „ ,, 500 „ „ 27910 „ „ „ „ 500 „ H 37264 „ „ „ „ 500 „ .. 68008 „ „ „ ,. 500 „ Štev. 147, 1116, 1356, 1813, 1847, 2100, 2367, 2573, 2583, 2730, 3304, 3565, 3970, 4298, 4537, 4971, 4978, 5509, 5794, 6083, 6654, 6772, 6837, 6882, 7033, 7369, 7842, 7913, 7918, 8176, 8199, 8302, 8689, 8798, 8912, 9136, 9230, 9406, 9551, 9618, 10267, HJ741, 11266, 11434, 11445, 11720, 11865, 11977, 12088, 13172, 13394, 13515, 13950, 14111, 14450, 14568, 14664, 14683, 15164, 16400, 15882, 15945, 16315, 16404, 16462, 16591, 17141, 17466, 17693, 18223, 18356, 18373, 18413, 18511, 18947, 19159, 19537, 19675, 19815, 19849, 19953, 20011, 20044, 20068, 20005, 20558, 20563, 20700, 20738, 20912, 21320, 22088, 22498, 22578, 22708, 22855, 22862, 23512, 24269, 24300, 24432, 24475, 24673, 24938, 2501O, 25236, 25371, 25443, 25664, 25681, 25692, 26406, 26553, 27416, 28169, 28498, 29006, 29320, 29541, 29543, 29755, 29804, 29816, 29877, 30536, 30709, 30892, 31244, 31377, 32037, 32108, 32429. 32(505, 32810, 33413, 33515, 33563, 33850, 34137, 34198, 34264, 34276, 34337, 35149, 35537, 36011, 36050, 36189, 36284, 36556, 36880, 37206, 37334, 37420, 37433, 37436, 37545, 38394, 38828, 38877, 39010, 39180, 39478, 39548, 39886, 39892, 39957, 40082, 40220, 40324, 40515, 40831, 40256, 41098, 41357, 41473, 41619, 42213, 43084, 43316, 43900, 44132, 44275, 44296, 44356, 44554, 44939, 45053, 45345, 45378, 45811, 45818, 45939, 46084, 46307, 46722, 46735, 47123, 47658, 47804, 47971, 48419, 48922, 49129, 49133, 49172, 49381, 50133, 50149, 50482, 51106, 51271, 51626, 51861, 52219, 52802, 52401, 52514, 53045, 53149, 54207, 54289, 54538, 54553, 54632, 55392, 55979, 56058, 56262, 56449, 56453, 56457, 57159, 57602, 57886, 57961, 58494, 58627, 58786, 59053, 59057, 59254, 59510, 59607, 59943, 60019, 60469, 60524, 6O610, 60677, 60707, 60895, 61453, 62127, 62363, 62734, 62828, 62830, 63278, 63501, 63956, 64178, 64321, 64527, 64641, 64702, 64990, 65125, 65199, 65382, 65399, 65708, 65896, 66406, 66781, 66903, 67563, 67651, 67725, 68O30, 68166, 68388, 68417, 70294, 70322, 70390, 70496, (16-3) Crtežu izvršenem vlečenju 315 številk lote-egnjene: 70659, 70717, 70722, 70883, 70992, 71287, 71644, 71852, 71888, 72098, 72396, 72671, 72882, 73068, 73557, 73648, 73875, 74234, 74684, 74802 in 74983 z dobitkom po 30 gld. Dosedaj potegnjene srečke: Št. 25456 z dobitkom v znesku 25000 gld. „ 70102 „ „ „ „ 250O0 „ ,, 36052 „ „ „ „ 15000 „ „ 59466 „ „ „ „ 1500 n „ 35755 „ „ „ „ 600 n 37692 „ „ ,, „ 600 „ „ 46687 „ „ „ „ 600 „ n 41148 h » n n «» n in številke 152, 267, 552, 559, 1012, 1057, 1106, 1109, 1126, 1205, 1286, 1353, 1951, 2621, 3315, 3419, 3920, 4129, 4278, 5009, 5093, 5133, 5338, 5346, 5707, 6065, 6648, 6693, 6702, 6734, 6903, 7259, 7713, 7748, 8624, 9013, 9159, 9379, 9399, 9462, 9565, 9701, 10291, 10483, 10732, 11231, 11419, 12238, 12394, 12401, 12650, 12875, 12980, 13166, 13223, 13523, 14003, 14031, 14547, 15036, 15054, 15083, 15087, 15957, 15965, 16040, 16072, 16193, 16307, 16423, 16928, 17196, 17734, 17856, 19068, 19243, 19403, 19505, 20213, 20499, 20532, 21292, 21299, 21470, 21853, 22251, 23531, 23539, 23775, 24390, 25234, 26006, 26272, 26403, 26688, 27124, 27138, 27556, 27637, 27879, 28314, 28337, 29397, 30015, 30016, 30810, 31407, 31605, 31928, 31967, 32224, 32345, 32476, 32517, 33386, 34106, 34454, 34513, 34950, 35952, 36222, 366O0, 36877, 36887, 37297, 38033, 38214, 38862, 39285, 39343, 39649, 40202, 41489, 42014, 42273, 42467, 42575, 42606, 42952, 43198, 44266, 45048, 45078, 45202, 45502, 45507, 45594, 45751, 45759, 45936, 46041, 46244, 46365, 46670, 46753, 48042, 48203, 48564, 48631, 50242, 50372, 50586, 50876, 51189, 51325, 53044, 53688, 54133, 54559, 54623, 55080, 56008, 56116, 56463, 56477, 57105, 57278, 58052, 58261, 58311, 59077, 59103, 59379, 59587, 60063, 60247, 60728, 60932, 61139, 61486, 61652, 61993, 62054, 62257, 62906, 63034, 63881, 64289, 64345, 64453, 64670, 64770, 64954, 65005, 65294, 65439, 65800, 66139, 66282, 66538, 67858, 68368, 68386, 69236, 69387, 69470, 70368, 70468, 71218, 71344, 71432, 71836, 72121, 72186, 72522, 72574, 72937, 72971, 73032, 73144, 73339, 73619, 73819, 73928, 74045, 74105, 74786, 74920 z dobitkom po 30 gld. se đosedaj niso dvignile. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2. januvarja 1899. Župan: Iv. Hribar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodna Tiskarna". a i 'JMMO il ittMfril'Attiilli'iIli IHiMTMliiM fi'n i ........ B^a^a^aiBaaaaaaaaaBBai gajBjggg^ajmajn