ILETEdJ^IKE Ljudstvo je odločilo: REPUBLIKA s 1‘red šestintridesetimi leti so naši ljudje glasno povedali v L||l; »Narodi in narodnosti naše dežele čvrsto držijo svojo usodo Sv<>jih rokah.« S sklepom drugega zasedanja AVNOJ, je hiln v Jajcu, leta 1943, |ds n,,vlje«a naša republika. To zgodovinsko odločitev je sprejelo * delegatov iz vseli naših repulilik in pokrajin. Prisotni so bili v 1 Predstavniki 300 tisočev Titovih borcev, ki so se z orožjem r,,ki borili proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajal-. 11 širom naše domovine — za svobodo, neodvisnost, enako-llV|">st, bratstvo in enotnost — za RLPUBI.IKO. . Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je *al v Jajcu vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo jugoslovanskega ljudstva. Postal je vrhovni predstavnik neodvisnosti ljudstva in države Jugoslavije kol celote. Ustanovljen je bil nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije — organ z vsemi oznakami ljudske vlade, s pomočjo katere je AVNOJ uresničeval svojo izvršilno vlogo. Ljudstvo odloča: »Jugoslovanski izdajalski in pobegli vladi odvzamemo vse pravice zakonite vlade, ki tako ne more predstavljati ljudstva Jugoslavije kjerkoli v svetu.« Ljudstvo odloča: »Pregledati je potrebno vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki jih je v tujini, v jugoslovanskem imenu, sklenila pobegla vlada. Te pogodbe in obveznosti naj se uničijo ali pa ponovno sklenejo — odobrijo.« Ljudstvo odloča: »Jugoslavija bo demokratična, federativna državna skupnost enakopravnih republik in pokrajin.« Ljudstvo prepoveduje kralju Petru II. Karadjordjeviču povratek v našo deželo. Ljudstvo izraža vso priznanje narodnoosvobodilni vojski, sprejme naziv maršal Jugoslavije v naši osvobodilni vojski in odobrene vse odločitve, ukrepe izvršnega odbora AVNOJ in vrhovnega štaba NOV in partizanskih odredov Jugoslavije. V Jajcu so lega leta — 1943 izvolili tudi predsedstvo, katerega vodja je bil Ivan Ribar. Predsedstvo je bilo izvoljeno v imenu Avnoja, predstavnika ljudske neodvisnosti Jugoslavije. Opravljalo je zakonodajne in izvršilne funkcije v času zasedanja AVNOJ in bil temu tudi odgovoren za svoje delo. Predsedstvo je takrat imenovalo Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) za organ AVNOJ, in ta dobi tudi funkcijo vlade. Na čelo NKOJ je ljudstvo izvolilo Josipa Broza-'lita. Njemu, simbolu bitke za svobodo, neodvisnost in enakopravnost, podelijo tudi naziv maršal Jugoslavije. Ljudstvo je ustanovilo komisijo za preiskovanje vojnih zločincev in njihovo kaznovanje. Odločitve 2. zasedanja AVNOJ so v bistvu ustavni akti naše nove države, z njimi so uzakonjeni dotedanji dosežki osvobodilne vojne in revolucije. Revolucionarna ljudska oblast, revolucionarni osvobodilni odbori so edini priznani organi ljudske oblasti. Po drugem zasedanju AVNOJ so čakale še mnoge usodne bilke preden je bila izbojevana popolna svoboda in neodvisnost — do uresničitve vsega kar je ljudstvo sklenilo v svojem, ljudskem parlamentu. Čakala je še težka pol do končnega priznanja odločitev AVNOJ pri zaveznikih. V vojnem času, leta 1943, je v malem mestecu Jajcu ljudstvo svobodno odločalo o svoji usodi. V vojnem letu 1943, je bila ustanovljena naša republika. TANJUG STABILIZACIJSKI UKREPI ( Na zadnji seji delavskega sveta so direk- planskih nalog. Da hi bili o tem seznanjeni tudi ‘Hi sektorjev seznanili delegate o poteku in iz- ostali delavci, objavljamo to poročilo na nasled-aJaiiju akcijskega programa za doseganje njih straneh. "di&kcetie c e&titke cdtieim Proizvodni sektor Delavski svet je na julijskem zasedanju sprejel akcijski program, ki obvezuje vse zaposlene, da se obnašajo bolj gospodarno in izpolnjujejo v celoti postavljene cilje. Za proizvodni sektor so v akcijskem programu postavljene naslednje naloge: — doseganje planirane proizvodnje — maksimalno izkoriščanje strojnih zmogljivosti — izboljšanje kvalitete izdelkov — zmanjšanje stroškov — izkoriščanje delovnega časa, in delovna disciplina. To so samo nekatere od nalog, ki so napisane v akcijskem programu. Te naloge niso in ne smejo postati plod kampanjskega reševanja. Morajo postati vsakodnevna skrb slehernega delavca, od tistih, ki delajo pri strojih, do tistih, ki skrbijo, da ti stroji nemoteno tečejo in vseh ostalih, ki so povezani s proizvodnjo. Če analiziramo tretje četrtletje, to je obdobje po sprejetju akcije programa, lahko ugotovimo, da še ni čutiti neke večje akcije za odpravo pomanjkljivosti. Za nedoseganje planiranih nalog še lahko poiščemo kolikor toliko objektivne razloge (kasnitev investicije). Ne moremo pa opravičevati dejstva, da ne iskoriščamo v zadostni meri strojnih zmogljivosti. Stojijo nam posamezni deli stroja (vretena), zaradi tega, ker niso napeljana, ker manjka posamezni manjši del stroja ali je ta del v okvari in ni nikogar, ki bi to okvaro odpravil. Stroj z večjim številom stoječih vreten troši električno energijo, prisoten je delavec ne daje pa pričakovane učinke. Stanje okrog Kako je nastal grb Jugoslavije Grl) Jugoslavije, simbol naše socialistične revolucije, je zasnovan v času med dvema ofenzivama. Njegovi ustvarjalci so partizani: slikar Dorde Andrijevič Kun in kipar Antun Avgustin-čič. grb je bil zasnovan v novembru leta 1943, v času II. zasedanja AVNOJ. Simbol socialistične Jugoslavije, simbol bralstva in cnostnosli je nastal po idejni zamisli lov. Tita in njegovih naj-bližjih sodelavcev. KAJ SIMBOLIZIRA JUGOSLOVANSKI GRB? V ustavi SFRJ v čl. 6. piše: grb SFRJ predstavlja polje obkroženo z žitnim klasom, ki je spodaj povezano s trakom modre barve, na katerem je izpisan datum 29. XI. 1943. Med vrhoma klasja je rdeča petokraka zvezda. Na sredi polja je šest poševno položenih plamenic, kateri plameni sc združujejo v enega. O nastanku grba naše socialistične družbe pripoveduje Dorde Andrijevič: »Grb smo začeli delati v Jajcu, končan pa je bil v Drvarju. Že v Jajcu smo se pogovarjali, da moramo napraviti državni grb. Po tem razgovoru sem napravil nekoliko skic — več variant — vendar to niso bile najboljše rešitve. Na drugem sestankuje bil dan predlog, da se kot osnovni element grba vzame pet plamenic, ki predstavljajo pet naših narodov. Tako je nastal novi grb naše domovine. Prvi grb je bil napravljen v lesorezu in prvi odtisi so bili črno-bcli. Vrhovni štab je te odtise razposlal v vse osvobojene kraje, da bi se čim večje število ljudi seznanilo z njim.« PRVI GRB V JAJCU Kipar Anton Auguštinčič pa je po nastanku grba zapisal naslednje: »Ko sem prišel v Jajce, me je sprejel tov. Tito, takrat še general. Pred tem razgovorom pa sem se dogovoril z Vicem Buljnom, da grem na Bikovo, kjer bi naredil velik 'Vitov kip, ki bi se videl daleč z Jadrana. Vendar sem na Titov ukaz ostal v Jajcu, kjer sem sodeloval v izdelavi odlikovanj, denarja — bankovcev, grba, pa tudi v portretiranju centralnega komiteja oziroma Polit biroja. Z Dordem Andrijevičem Kunom sva delala grb v domu kulture, kjer je bilo tudi zasedanje AVNOJ. Kun je naredil osnutek žitnega klasja, vanj pa smo vstavili pet plamenic. Tako seje naš grb prvič pojavil na tem zasedanju, čeprav z ustavo še ni bil potrjen. Grb SFRJ je torej nastal v času, ko se je ustvarjala nova država. Pa tudi datum drugega zasedanja AVNOJ je postal sestavni del grba SFRJ.« TANJUG zmanjševanja stroškov proizvodnje še zdaleč ni zadovoljivo. Še vredno ne moremo dejati vsaj nekateri ne, da je naša proizvodnja zelo draga, izdelana iz dragih surovin, ki rabi zelo veliko in zelo dragih pomožni materialov, da do proizvoda sploh pride. Odnos do izkoriščanja surovin zmanjševanja nepotrebnih odpadkov, sortiranja in uporabe nujnih odpadkov in uporaba le-teh še zdaleč ni tak, da bi bili z njim lahko zadovoljni. Dejstvo, da pomenijo porabljena sredstva blizu 70% celotnega prihodka nas bo moralo končno prisiliti z razmišljanjem kako gospodarimo s temi materiali in pomožnimi sredstvi. Mora nam enkrat postati jasno, da moramo vsako uničeno flyersko cevko, cevko prstančnih strojev, kupiti po ceni, ki vlada na tržišču. Vsa preja, ki ostane na koncu, daje ne previjemo zaradi razsličnih vzrokov povzroča dvakratno škodo in to: s to prejo smo vložili delo v celem procesu predelave in kot drugo ta preja vsebuje prečiščeno surovino za katero moramo odšteti velika (devizna) sredstva. Žalostna resnica je tudi, da najdemo med pometom veliko dobrega materiala (bombaža, sintetika), cevke vse mogočih vrst, valjčke, čistilne valjčke in še veliko drugega. Še veliko je teh nepravilnosti in jih na tem me,«tu ne morem našteti. Prepričan sem, da bi s skrajno varčnim odnosom do surovin, odpadkov, do sredstev za delo, električne energije, vseh pomožnih sredstev prihranili znatna finančna sredstva. 111 sredstva bi od odvedenih vseh obveznostih debelila pisemske ovojnice naših osebnih dohodkov. Drugi zelo važen faktor je izkoriščanje delovnega časa in disciplina na delovnem mestu. Pod izkoriščanjem delovnega časa ne mislim samo na prihod in odhod, temveč tudi na prepogosto zapuščanje stroja, prepogoste »čik« pavze in vse ostalo, ko stroj ostane brez nadzorstva. Predčasno zapuščanje delovnega mesta imajo nekateri za nepomembno dejanje. Temu Pa zdaleč ni tako, če vemo, da pomeni zapustitev delovnega mesta 5 minut prej izpad proizvodnje 1,3% če računamo, da delamo 390 minut. Samo pogled pri vratarju ob končanem delu nas bo prepričal, da se teh 5 minut nekajkrat pomnoži, ko nekateri čakajo, da izteče delovni čas. Iz tega kratkega sestavka, se vidi, da imamo velike rezerve. Z varčevanjem in boljšim izkoriščanjem delovnega časa bi dosegli večjo proizvodnjo, manjše stroške 1,1 predvsem več sredstev zJ osebne dohodke, gradnjo stanovanj in družbenega standarda. Čas je, da dojamemo, da vato je naša socialistična samoupravna družba zaupala v upravljanje zgradbe, sredstva za delo, delovne predmete, smo pa dolžni, da s tem gospodarimo, kot skrbni in varen gospodarji. Vzdrževanje Pri sektorju vzdrževanja so dali od sebe vse sile, da bi bila montaža novih strojev in prestavitev starih čim hitreje končana, kljub temu pa je nekaj del v zn os tanku. Montaža novih mi kat ni kov Hergeth v predpredilnici sinteti-ke bo zaključena meseca marca— enomesečna zamuda. Vzrokov je več: daljše ute kanje od Pre^V j denega; med časom dopustov bilo monterja. .,. Montaže dodatnih čisdha strojev za linijo česane l’reJe. ■ za linijo brezvretenske ce je v zamudi: potrebna s° ", dodatna, nepredvidena ’ da bi bil izpad proizvodnje c' manjši, so mikalnike Plati t<‘• neje od nižin tirali; tudi ta int J težave z delovno silo. teh linij bo zaključena rnes februarja. Takrat bodo v P0&°jre. tudi prvi trije brezvretensk' I’ . dilski stroji. Montaža 'e 1 zamudi, ker stroji se n' j celoti dobavljeni. V lt!V‘i,jli, Krušik — Valjevo so obija Jzi celoti dobavljeni. V .rušik — Valjevo so obija ^ la bodo v celoti montiran1 lonca junija 1980. ^ Montaža v predilnici P° >o planu. * ..je Odprto ostaja vl>r“,Sfpre- di mats ki h naprav v Pre.[. j {n lilnici sime tike, v prediha^1 > suka! niči. Še vedno tspeli dobiti soglasja za “v D. P- Komercialni sektor Sprejete naloge komercialnega sektorja v okviru stabilizacijskega programa v devetmesečnem poslovanju so po-'ekale s poudarkom na: zniževanju zalog vseh vrst prej; povečanju izvoza; zniževanju zalog surovin; ^mejiti nabavo vseh vrst dro-rmega materiala in embalaže 11 a najnujnejše. zaloge Zaloge preje so se v devetih mesecih tega leta gibale v 0 pod normalnimi zalogami, če vzamemo normativ zalog 6-8 dnevno produkcijo. V mesecu septembru je zaloga celo padla na najnižjo možno in v stabilizacijskem programu si zastavljeno nalogo. Računati pa je, da se bo-no zaloge proti koncu leta povejte Omenim naj, da je v zalogi Vračunana tudi reklamirana Preja. izvoz Na področju izvoza preje smo dosegli v tem letu dobre rezultate, tako v izvoženi količi-m, kakor tudi vrednostno. Iz-v°zili smo predvsem na konvertibilno področje, zadnje case pa tudi nekaj v neuvršče-ne države. Izkoristili smo vsa izvozna ovoljenja. Cene, ki smo jih osegli pri izvozu preje, so se 8' ale na ravni domačih, če Pa Pri tem računamo še devizni I?ri,iv lahko trdimo, da smo osegli ugodne rezultate. ftODAJA PREJE NA DO-M p,ČEM TRŽIŠČU . 'unirano prodajo preje ne Osegamo v celoti iz že znanih azlogov (izpad proizvodnih KaPacitet itd.). za strukturi povprečne cene n kg preje je prodaja v rahlem ^°rastu. ŽALoge surovin Nestabilna ekonomska situ-‘Ja tako na domačem, kakor 1 na tujem tržišču nas sili, da eskrbo s surovinami vršimo v^c*°> zavedajoč se težav, tako , *av obratnih sredstev, kakor p 1 Pomanjkanja skladiščnih pry St°rov' Alternativna rešitev n 'd na tako imenovane var-tv, e zal0ge surovin, je zelo nae8at?a- Seveda pa bo tu treba p editi neke premike glede tep i 6 star'b, večletnih ma-ialovj zniževanje nekaterih "arvnih palet itd. °^PADKI SUROVIN r„ devetih mesecih je bilo 8'striranih 495.283 kg raznih bo °dpadkov. Smatramo, da (jjtj X tej smeri potrebno nare-- ■ se dosti in vse še koristne °dPadk STOf_N-mA je s pridom uporabiti. P'aČana železniška stojnina Porasla v letu 1979 tisoč 876,40 napram letu 1978— 183.285,00 din za cca 7 starih milijonov. Kot vzrok temu naj navedem pomanjkanje delovne sile (po spisku), dodatna dela (predmešalnica), stimulacija. IZDELAVA IN OBNOVA ZABOJEV V letu 1978 je bilo izdelanih v 9 mesecih 11.829 kom. novih zabojev, obnovljenih pa cca 10.619 kom. V letu 1979 je bilo izdelanih novih zabojev 11.171 kom. obnovljenih pa cca 9.879 kom. Stalne podražitve embalaže, za boj ni embalaži preko 50 % in kartonski embalaži predvidena podražitev za 25 %, nas samo sili k temeljiti reorganizaciji ambalirnih enot in e ve n-tuelnemu formiranju zabojarske službe. Pokrivanje zasedb delovnih mest za delo manj zmožnih delavcev ni mogoče rešiti težav in istočasno računati na prihranek pri omenjeni problematiki. REKLAMACIJE PREJE Reklamiranih in vrnjenih prej je bilo v devetih mesecih tega leta 41.803,5 kg, kar predstavlja vrednost 3,919.217,65 din. Nekatere vrste teh prej smo že prodali, ostala pa je razna pomešana in defektna preja, ki pa se bo težko plasirala tudi s popustom. Plačanih reklamacij je bilo v iznosu 56 starih milijonov din. Navedeni podatki so grobi prikaz del in opravil komercialnega sektorja v devetih mesecih poslovanja. Smo pred iztekom poslovnega leta in pred sprejetjem letnega in srednjeročnega plana DO, kakor tudi pred zaključkom investicijskih del, zato je prav, da si sektor v okviru stabilizacijskega programa zada nekaj konkretnih nalog: — organiziranost sektorja s poudarkom na transportu surovin in končnih izdelkov; — racionalna, pravočasna, kvalitetna nabava surovin na domačem in tujem tržišču, s tekočim reševanjem skladiščenja, tako surovin kot končnih izdelkov; — nenehna prisotnost in angažiranost na domačem tržišču, problem izbire visoko-akumulativnih prej, iskanje ustreznih poprečnih številk prej, katere maksimalno zasedajo naše proizvodne kapacitete s poudarkom ekonomskih primerjav z LC; — aktivno vključevanje na tuja tržišča; — vso skrb posvetiti kvalitetni nabavi surovin in gotovih izdelkov (zaključek investicije); — stalna skrb za zniževanje starih zalog surovin, ožiti pa- leto barv surovin in zniževati zalogo preje; — pristopiti k reševanju problema embalirnih enot z ostalimi sektorji; — iskati možnosti prostorske rešitve skladišča drobnega materiala; — racionalizirati nabavo vseh vrst drobnega materiala; — pristopiti k takojšnjemu reševanju stimulativnega nagrajevanja, predvsem transportnih delavcev. Že več let je prisoten problem zadovoljiti proizvodnjo s sukce-sivrto dostavo surovin, kakor tudi z odvozom končnih izdelkov. Z ukinitvijo četrte izmene in končno izdelanim delovnim urnikom proizvodnih izmen je čas, da se izdela ustrezni delavnik transportnih skupin s točno določenimi opravili. Problematika oskrbe surovin, tako na domačem kakor tudi na tujem tržišču, je znana in stalno prisotna, zato je v svojem poročilu ne bom posebej omenjal. Posebej bi poudaril problematiko skladiščenja surovin — sintetike na prostem. Spričo negotovih dobav surovin je predvidevati, da naša DO ne bo mogla v celoti preiti na oskrbo surovin na takoimeno-vane varnostne zaloge. Zaradi tega bo še vedno ostalo odprto vprašanje skladiščenja surovin na prostem. Predlagam, da se uredi prostor na starem parkirnem prostoru, opremi naj se s prenosnimi betonskimi podstavki in legami. Istočasno pa moramo najti možnost dograditve montažne strehe. Z omenjeno varianto bi prišli do boljšega pregleda zalog surovin, večje zaščite surovin pred vremenskimi neprilikami in nenazadnje tudi do boljšega zunanjega videza podjetja. S proizvodnjo moramo iskati možnosti koristne uporabe več let starih surovin, voditi stalno skrb za ponovno uporabo vseh vrst odpadnih surovin. Iz predloženih podatkov je razvidno, da je prodaja v devetih mesecih 1979 potekala v redu, in da je bilo prodano tudi nekaj stare zaloge preje. Na zalogi pa so ostale še nekatere vrste preje, ki pa jo bo potrebno ponovno predelati (sukati) in ponuditi kupcem, katerih te napake v njihovi fazi predelave ne bodo motile. Izbira visokoakumulativnih vrst prej mora biti tudi izbira ustreznih poprečnih Nm prej, s katerimi moramo maksimalno zasesti naše proizvodne kapacitete ob stalni ekonomski primerjavi z LC. Usklajevanje mesečnih proizvodnih planov s prodajnimi nam v tem devetmesečnem poslovanju ni v celoti uspelo. Vzroki so znani. Po zaključku investicijskih del se moramo temu problemu posvetiti z vso pozornostjo. Izvoz naših izdelkov na tuja tržišča je bil po devetmesečni oceni dober. Stremeti moramo da povečamo izvoz sintetičnih prej. Iz podatkov je razvidno, da se je izvoz povečal v devetih mesecih tega leta napram istemu obdobju lanskega leta za več kot 2,5 krat. Pričakovati je, da bo po zaključku investicijskih del večja oziroma konstantna količinska proizvodnja z močnim poudarkom na kvaliteti naših izdelkov. Ažurirati je naše ustrezne službe na stalno skrb o kvaliteti, tako surovin posebno pa še naših končnih izdelkov. Želeti je, da se eventu-elne pomanjkljivosti kvalitete preje odkrivajo že v podjetju, in ne da nas na to opozarjajo naši kupci. Ker pa omenjenih pomanjkljivosti ne bomo mogli v celoti odpraviti, moramo biti pri reševanju reklamacij bolj ažurni. Vsako zavlačevanje nam ruši ugled in poslovnost pri naših kupcih. Problematika embalirnih enot je v naši DO prisotna že vrsto let in se tudi naprej stihijsko rešuje. Naraščanje cen vseh vrst embalirnih enot nas sili v to, da se takoj zavzeto in odgovorno lotimo reševanja tega problema skupno z ostalimi sektorji. Ekonomsko in organizacijsko je potrebno preučiti prehod na nove vrste embalirnih enot in sicer: — plastične embalirne enote (kontejnerje)- — paletni sistem • — embaliranje v t. i. folije (ITMA-79). Nenehna skrb po modernizaciji strojnega parka je bilo odmaknjeno vprašanje skladišča drobnega materiala na poznejši čas. Razširitev in pestrost strojnega parka nas sili k povečanju skladiščnega prostora, ker stanje kot je sedaj ni vzdržno. Planiranje vseh vrst drobnega materiala, naročanju in nabavi bo potrebno posvetiti vso pozornost. Racionalno in odgovorno obnašanje pri nabavi vseh vrst materiala vodi k večjemu dohodku in boljšemu vsesplošnemu poslovanju. Obseg del v transportu se nenehno povečuje. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje nagrajevanja transportnih delavcev po delu (norme). Tudi fluktuacija delavcev pri transportu je velika, nadomestitev z novosprejetimi delavci pa do sedaj tudi ne kaže na bolje. Obstaja nevarnost, da pridemo v tako situacijo, da ne bomo mogli opraviti v celoti in pravočasno tekočih del. L. P. Splošni sektor Spremljali smo izvajanje samoupravnih sporazumov, ki so bili sprejeti v delovni organizaciji in ugotavljali /tri tem njihove pomanjkljivosti. Na podlagi lega smo pripravili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oddaji stanovanj in kreditov za nakup in gradnjo stanovanj in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Spremembe in dopolnitve so bile objavljene na oglasnih deskah. Pripomb je bito žal malo. O spremembah in dopolnitvah obeh samoupravnih sporazumih se bomo odločali na referendumu, ki bo predvidoma v mesecu decembru. Sprejet je bi! tudi razvid deI in nalog. Na področju informiranja je posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet, pripravila posebno poročilo o informiranju v delovni organizaciji, kot tudi pripravila predloge, kako bi izboljšali informiranje delavcev v delovni organizaciji. Narejena je tudi ie analiza prilagoditve samoupravne organiziranosti delovne organizacije z. zakonom o združenem delu. V tej analizi je tudi kritično ocenjena samoupravna organiziranost kot tudi delegatski sistem. Podani so tudi predlogi, kako samoupravno organiziranost še izpopolnjevali. Analizo bo obravnavala komisija, ki jo bo nato dala v širšo obravnavo družbenopolitičnim organizacijam in delavcem. V pripravi je izdelava plana za leto 1980 in srednjeročni plan za leta 1981 do 1986. Naš sektor se je v izdelavo plana vključil s tem, da bomo pripravili plan kadrov štipendiranja in izobraževanja kot tudi pripravo plana družbenega standarda. Plan na področju varstva pri delu glede izobraževanja delavcev se je v celoti realiziral. Vsi delavci na nevarnih delih in nalogah so bili že poučeni o nevarnosti na delu samem, delavci sukalnice in predilnice pa bodo o teh nevarnostih poučeni na koncu leta 1979. Na področju zdravstvene preventive smo le dosegli, da se za naše delavce vršijo preventivni zdravstveni pregledi, nismo pa dosegli skoraj ničesar na področju osveščanja delavcev o škodljivosti alkoholizma in kajenja. Vaja »Nič nas ne sme presenetiti« je dobro uspela. Zelo malo pa smo dosegli na področju družbene samozaščite. Na tem področju nas čaka še veliko dela. A. P. Finančni sektor Razvoj družbeno ekonomskih odnosov je vplival na številne sistemske spremembe, ki so se močno odražale na knjigovodsko in finančno delo. Narava dela se je spreminjala, to pa je zahtevalo tudi organizacijske spremembe. Ni še dolgo tega, ko je imelo važno vlogo knjigovodstvo medtem, ko je bila finančna operativa zapostavljena. To je izviralo iz dejstva, da si lahko na naročilnico kupil blago milijonske vrednosti, ne da bi imel zato denarno kritje. Z uvedbo reda tudi na denarnem področju pa je finančna operativa pridobila na pomenu. Vse te spremembe pa so prinesle obilico novega dela. Zato je bilo potrebno izvesti tudi reorganizacijo finančnega sektorja z novimi zadolžitvami. Sektor se je razdelil na štiri oddelke: knjigovodski, finančni, plan in analize in oddelek AOP ali avtomatska obdelava po- datkov. Uvedba slednjega oddelka je bila nujna spričo povečanega obsega dela, kateremu ročno nismo bili več kos, pri obstoječem številu zaposlenih. Zato smo kupili računalnik manjše zmogljivosti za hitrejšo obdelavo podatkov. Knjigovodski oddelek: Knjigovodskemu oddelku je bila dana naloga, da poleg ažurnosti knjigovodskega dela in sestave periodičnih obračunov izdela mesečne obračune poslovnega uspeha. To zahteva precej dodatnega dela, vendar je to potrebno iz vidika pravočasnega ukrepanja. Ta naloga je v celoti realizirana. Vsakega 20. v mesecu je ugotovljen poslovni uspeh za preteklo obračunsko obdobje. To omogoča, da sproti ugotavljamo velikost dohodka, čistega dohodka itd. v odnosu na postavljeni plan in v primeru odstopanja v negativnem smislu, takoj ukrepamo. Poleg te najvažnejše naloge, ki tudi lahko največ pripomore k boljšemu uspehu so bile postavljene še številne druge vspo-redne naloge, kot na primer: — nastavitev izven knjigovodske evidence, ki služi kot pripomoček za izdelavo analiz in poročil za informiranost; — izdelava popravkov internega kontnega plana, tako da se v obstoječi kontni plan vnesejo vse spremembe za leto 1979; — izdelava spiskov drobnega inventarja, osnovnih sredstev; — podrobni pregled odprtih postavk ter razčiščevanje le-teh; — priprava vse dokumentacije osnovnih sredstev za knjiženje na računalniku. Večina teh nalog je že realiziranih, nekaj pa je ostalo še ne-dokončnih zaradi odsotnosti delavk zaradi bolezni in porodništva. Predvideno pa je, da sc tudi nerealizirani del nalog do konca leta konča. Oddelek finančne operative: V tem oddelku so bile postavljene v ospredje tiste naloge, kjer je od pravočasne realizacije odvisen tudi finančni rezultat. V tem primeru gre za izterjavo neplačanih računov. Kupci nam morajo v roku 15 dni po prejemu blaga plačati v denarju ali pa dostaviti dogovorjeni plačilni dokument, to je menico' ali garancijo. To je stalna naloga finančne operative in je bila dobro izvršena razen v devet mesečnem obdobju, ko nam posredniki izvoza niso posredovali odgovarjajočih plačilnih dokumentov, kljub številnim našim urgencam. Prav zaradi tega je izpadlo 4 milijone dohodka. Naslednja pomembna naloga finančne operative je pravočasno plačevanje naših obveznosti. Ta naloga je postala izredno težka, ker je naša delovna organizacija prišla v položaj, da ima le 3.000.000,- din lastnih obratnih sredstev za 500 milijonski letni promet. To kaže, da je naše finančno poslovanje v popolni odvisnosti od bančnih in drugih virov. Če imaš denar je plačevanje enostavno in operacije kratke. Ker denarja nimamo, moramo stalno delati vloge na banko za kredite ali pa delamo vloge za avaliranjc menic. To delo zahteva veliko časa in truda ter mnogo potovanj na banke. Tudi za izplačilo osebnih dohodkov si moramo oskrbeti posojilo pri banki, ker nismo v stanju, da bi zbrali toliko dinarskih sredstev. Te naloge se do sedaj z mnogo truda uspešno rešujejo A na lilsko- pla liski odele luk: Oddelku so bile dane poleg rednega dela še naslednjo naloge: — izvršiti vsa potrebna dela za izdelavo srednjeročnega plana 1981—85, — izdelava analize dosedanjega razvoja ter smernice za naslednjo srednjeročno obdobje, — izdelava kalkulacij za vso vrste preje (poleg planskih) p° principu polne cene. Prvi dve nalogi sta take naravo dela, da sta povezani z dostavo dokumentacij in študij ostalih sektorjev. Gre namreč za težko odločitve in od pravilnosti le-teh i je odvisen naš nadaljni razvoj. Spričo težavnosti naloge dela nekoliko kasnijo od postavljenega terminskega roka, ker niso posredovani potrebni podatki za oblikovanje dokončnih dokumentov. Vsekakor pa se bo delo v naslednjih mesecih pospešilo, da se naloga uspešno zaključi, ke( moramo dokumente dostavil' tudi organom izven delovne organizacije. Tretja naloga pa je pravočasno realizirana. Z realizacijo te naloge smo dosegli to, da so naj1' na razpolago podatki iz kateri'1 je razvidno koliko ostanka j čistega dohodka (dobička) nan’ donašajo posamezne številke preje ali pa izgubo. To nat1 služi zato, da se pravilno odločamo pri izbiri asortiman" Redne planske kalkulacije na"1 ne nudijo te možnosti in služij0 bolj za knjigovodske operacije- Oddelek AOP: Oddelku je bila dana nalog3, da pripravi vsa potrebna dela ^ izvajanje programa za vodenj1 operativne knjigovodske evidence osnovnih sredstev in pripravii računalniških rešitev za sestav0 projekta podsistema material' nega poslovanja za področj1 skladiščne in materialne knj1' govodske evidence. Prva naloga je uspešno rešen" S tem smo dobili možnost, dj1 hitro izdelamo izpiske stanj" osnovnih sredstev v posamezn1” oddelkih količinsko in vredn0' stno ob katerem koli času. ( S tem je podana tudi možn°s osebne zadolžitve posamezn'11 vodij oddelkov za osnovn" sredstva. Uverji v pred predilnici sinlctike obratujejo Iv z nekaj krili, zaradi menjave vrste pred preje. RAZPOREDITEV CELOTNEGA PRIHODKA domačem trgu tujem trgu mi v okviru OZD mi s prodajo blaga obresti ova udeležbe v skup.doh. Prihodki SSKsi is« ELOtni PRIHODEK A»ortI^en“ sredstva 8toPnah8Ci^a P° PredPiBanih minimalnih ^0l,0DKK !N RAZDELITEV DOHODKA PrisnoVe£ *z dohodka SIS izobraževanja Pri,:VeE iz dohodka SIS znanosti Prian» v- 12 dohodka SIS zdravotva Prisoj? >z dohodka SIS socialnega varst deJavno6t"1Z dohodka drug. v zak. dol. dr starostno zavar. kmetov ^isnev«. 7 SIS za telesno kulturo ZQvarovan iZ dohodka za invalid, in pok. IPZ za nesrečo pri delu prispevek za valorizacijo pokojnin 7 za nesrečo pri delu SRH loslovanje in 50.9.1978 (v 000) - IPZ : pokoju. ^ialnokvi7' doh°dl občini republiki iranitev živijenskega 509 .-997 15.515 8. 124 21.659 1 122 2! 172 559.126 259.255 19.422 100.451 87 84 5 2.101 552 1.555 456 287 197 90 - izpuščena onesnažena voda - izkoriščena in upora.voda ~ splošni vodni prispevek ka za članarine za SLO in dri si izzl« “■£ ss. Si ,06 ^1 d akaza Plačilo stroškov plč. prometa 184 °hodka za druga plačila p aoa del dohodka zi užbeno samozašč sano stopnjo ilidarnost odka za zaklonišča stno zi ~ del dohi ~ del dohodka - del dohodka ~ del dohodka s tujino " del dohodka za 1 obr;a£iBunalni prl8: ‘hodkn za druge določene nami a«l dohodka za štipendiji *"*■' _ "* a štipondi," kritje izgube ZTP 472 pevek 712 5.009 sklad za štipendije štipendije V DO r*s d^hodka za nagrade učencem v del dohodka za obvezno poč. prakso 0By 01 dohodka za delo v habilitaciji ČIS“"toIžDm SKUr,J IV> 557 117 71.282 48.055 25.169 71.205 11 5.045 2.251 4.854 1.575 259 1.766 mo 1.060 efDlTEV ČISTEGA DOHODKA atera dohodka za OD neto OD - realizirani - Prispevki ~ bruto OD D», „ * ^individualizirani OD fcj Sra-&S1JL pr.6„„„ a.,.v. CD Za aKrea za letni dopust stanovanjslto gradnjo _ omE za solidarnosti sklad - Stp Za ?™dnJo dij. dom. orP del za fin. in izgrad. "Omun. naprav 'kil v, ~ »mn za ohezno združev. pri LB §i!VaS=:s:-- ^«1*^ °1 JŠanje materialne osnove Za r®zervni sklad 2>512 j *r)ruga naloga je zahtevnejša v Jc Povezana z rešitvami tudi s °stalih sektorjih. Ugotovili H ®> da v letošnjem letu naloge lal °m° m°8li rešiti, zato bo ta *etu 3 Potekala še v naslednjem je ^ v°dmikom te naloge pa se 2ačela študija, kako bi čimprej Plan I-IK/79 (v 000) 30.9.1979 (v 000) "i-ix/7' 557.945 16.500 359.915 57.926 no 257 95 230 10.017 5.250 8.182 12.945 101 60 82 246 922 47 2 985 88 105 2.250 1.305 60 58 595-552 401.728 112 102 250.898 246.132 103 98 25.534 22.981 118 98 119.100 132.615 132 706 141 1.603 520 145 160 1.876 2.070 152 110 n 116 114 133 135 220 226 2 2 73 84 2.260 628 1.212 677 58 123 54 108 1.620 12 525 10 54 73 32 88 196 210 145 107 542 872 191 254 500 429 150 143 252 265 257 172 131 192 111 251 267 395 105 86 102 90 l ~1 ~ 2'5M 5» 5 97 264 81 212 115 113 2.640 109 192 S 10 24 226 582 590 100 101 115 361 1 042 1*827 9.354 82 221 94 785 7.439 116 511 126 617 520 559 94 90 82 127 117 209 61 179 165 45 50 55 94 112 117 22 27 127 120 19.088 100.013 22.490 110.125 154 118 110 78.6?6 55-77? 7ai559 2? ?.625 2.700 K 555 I. 999 2.22P J. 657 1.209 2.520 87.992 62.505 25.454 87.959 125 150 110 112 116 105 112 216 3.474 2.700 114 121 100 5.985 1.692 123 123 109 295 123 109 855 966 123 125 109 109 2.175 2.013 123 109 3.458 324 94 1.209 3.315 132 100 132 vključili obdelavo osebnih dohodkov na računalnik. Obstojajo možnosti, da se to izvede že v prvi polovici naslednjega leta. Realizacija te naloge pa je povezana z nakupom vhodne enote. A. K. POROČILA 0 DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV V MINULI MANDATNI DOBI Delavski svet Dne 23. novembra letos poteče dveletni mandat sedanjemu delavskemu svetu in ostalim voljenim samoupravnim organom. Ugotavljamo labko, da je delavski svet v tem obdobju aktivno delal. Vodil in usmerjal je gospodarjenje ter samoupravno delovanje v delovni organizaciji. Pri tem so mu bili v veliko pomoč izvršilni organi in komisije delavskega sveta, ki so opravili veliko dela v okviru svojih pristojnosti. Delavski svet je delal po sprejetih programih, kar je omogočilo boljšo pripravo gradiva v odborih in komisijah. Deloval je v okviru pristojnosti statuta in zakonskih določil. Sproti je spremljal in usmerjal delo izvršilnih organov, kot drugostopenjski organ pa reševal zahtevke za varstvo pravic. Pri tem labko ugotavljamo, da so bili sklepi odborov in komisij obravnavani v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in zato tudi večina zahtevkov zavrnjenih kot neutemeljeni. Tromesečno je delavski svet analiziral gos poda rja nje in poslovne dosežke, po predhodnem sklepu zborov delavcev o delitvi čistega dohodka, pa sprejemal periodične obračune. Spremljal je uresničevanje planskih nalog in sprejemal programe in ukrepe, da bi nadomestili izpade pri planiranih postavkah, lam, kjer je bilo realno pričakovati. Izpadov proizvodnje letos ni bilo mogoče nadoknaditi, zaradi objektivnih okoliščin. V tem obdobju je bilo precej težav z izvajanjem obsežnega investicijskega programa, kar je povzročalo v proizvodnji nepredvidene izpade. Spremenili so se uvozni in devizni predpisi, zaradi njih pa podaljševali dobavni roki za opremo. Skupaj s pomanjkanjem delovne sile, tudi za potrebna investicijska dela, kasnimo z investicijskim programom za več kol leto dni. To je povzročilo tudi izpad načrtovane količinske proizvodnje in dohodka. Odstopanja od plana smo skušali nadoknaditi z iskanjem in izkoriščanjem notranjih rezerv. V skupne akcije za ta prizadevanja se je vključil tudi sindikat z organiziranjem sestankov sindikalnih skupin, kjer so delavci v razpravah dali neposredne pobude za organi- zacijske in druge izboljšave v oddelkih. Letošnji devetmesečni rezultat, ob katerem predajamo upravljanje delovne organizacije novoizvoljenim organom, je dokaj ugoden v finančnih kazalcih, kjer presegamo planska predvidevanja, čeprav je slabši kot v polletju, ker se že pozna nakup dražjih surovin, z njimi pa padec učinka povišanih cen preje. Boljši asortiment, višje akumulativen, četudi pri manj ustvarjenih kilogramih na enoto časa, je pripomogel k tako uspešnemu finančnemu rezultatu, nikakor pa ne količinsko doseganje plana. Kas-nitve pri investicijskih delih, predvsem zaradi objektivnih težav, in velika fluktuacija delovne sile, so nam pobrale mnogo dohodka v ncustvarjeni proizvodnji. Naglo dokončanje investicijskih del, potrebni novi organizacijski posegi, zajezitev fluktuacije in sistematično priučevanje na novo zaposlenih, zmanjšanje nepotrebnih stroškov na vseh ravneh, odgovoren pristop do dela in na Šešku pne lastnine, so poleg še nekaterih, najnujnejši pogoji učinkovitejšega poslovanja naše delovne organizacije v bodoče. V letošnjem letu smo imeli in še vedno imamo težave z likvidnostjo delovne organizacije, primanjkovalo je denarja. Največji vzrok pripisujemo velikemu odlivu sredstev, ki jih združujemo po temeljih plana republiškim interesnim skupnostim materialne in nematerialne proizvodnje, ter odlivu sredstev za. pokrivanje potreb nerazvitih republik in pokrajin. Za izplačilo osebnih dohodkov in drugih obveznosti pa smo bili prisiljeni najemati kratkoročne kredite pri bankah in drugih organizacijah, kar pa se bo poznalo, zaradi visokih obresti, pri toliko nižje ustvarjenem čistem dohodku. Pred kolektivom je v tem času še ena zahtevna naloga. Sprejeti moramo temelje plana za naslednje srednjeročno obdobje, ki morajo biti čim bolj realni, da bodo uresničlljivi. Najodgovornejša bo odločitev o nadaljnjem razvoju delovne organizacije, zaradi nizke aku-inulativnostni in problema postopne odprave nočnega dela za žene, ob tem, da bo potrebno (Nadaljevanje na 6. strani) POROČILO O DEI.U DELAVSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 5. strani) zagotoviti delavcem tudi primerne osebne dohodke in so-cilno varnost. Tudi v tem obdobju je. bila posvečena velika pozornost uresničevanju programa za izvajanje zakona o združenem delu. Delavski svet je vodil in spremljal to delo skupaj s komisijo za izvajanje zakona << združenem delu. S tega področja sta ostali še dve nedokončani nalogi, to je izdelava ponovne analize samoupravnega organiziranja delovne organizacije in izdelava meril in pravilnika o normah. To sta zahtevni nalogi in ju bo treba opraviti temeljilo, z upoštevanjem dejanskih možnosti in zahtev delavcev. Sa- moupravni splošni akti so v glavnem sprejeti, zadnji so še v postopku sprejemanja, čeprav jih bo potrebno tudi v bodoče še dograjevati in izpopolnjevati. Stalno skrb bo potrebno po-svečatidograjcva njudelegatskega sistema, tako za delavski svet in njegove organe, kol za delegacije družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Novoizvoljenim delegatom želim, da bi z odgovornostjo opravljali sprejete dolžnosti in se pred sprejemanjem odločitev posvetovali s sodelavci, da bodo sklepi samoupravnih organov dejansko odraz hotenj celotnega kolektiva. Pri delu želim novim samoupravnim organom veliko uspehov. Predsednik DS: Vinko Keržan Disciplinska komisija Dne 23. 11. 1979 poteče dveletni mandat sedanji disciplinski komisiji. Disciplinska komisija se je v tem obdobju sestala devetkrat in skupno obravnavala 164 primerov kršitev delovnih dolžnosti, ki so bile prijavljenje v postopek. Zaradi kršitev delovnih dolžnosti je izrekla skupaj 125 ukrepov, 4 kršilci so bili oproščeni, v 3 primerih je bil postopek ustavljen, ker so naknadno uredili bolniški stalež, 32 primerov pa je bilo ustnih opozoril v postopku in postopek ustavljen, ker so prvič lažje kršili delovno dolžnost. Izrečeni so bili naslednji ukrepi: — 47 opominov, — 54 javnih opominov, — 24 prenehanje delovnega razmerja, od tega 16 po-pogojno od 3 mes. do enega leta, — 4 oprostitve, — 3 primeri ustavitve postopka, — 32 primerov ustnih opozoril v postopku in postopek ustavljen. Najpogostejše kršitve delovnih dolžnosti so neopravičeni izostanki z dela (93 primerov), neudeležba na gasilskih vajah (24 primerov), odstranjevanje z delovnega mesta in posedanje v garderobah, predčasna zapustitev dela in delovne organizacije (24 primerov), sledijo pa še netovariško obnašanje do sodelavcev in nadrejenih, neupoštevanje varnostnih predpisov, neizpolnjevanje delovnih nalog, neodgovorno obnašanje do delovnih sredstev, pitje alkohola med delovnim časom in nošnja alkohola v delovno organizacijo, itd. Največ ukrepov je bilo izrečenih prav zaradi neopravičenih izostankov z dela, zato je disciplinska komisija sklenila, da bo v bodoče vse kršilec, ki bodo prvič kršili delovno dolžnost in neopravičeno izostali z dela, obravnavala na seji in tudi izrekla ustrezni ukrep in ne le kršilce ustno opozorila. Pred iztekom mandata pa se bo disciplinska komisija še enkrat sestala in obravnavala primere kršitve delovne dolžnosti, ki so prijavljeni v postopek zaradi neopravičenih izostankov z dela (5 primerov), neudeležbe na gasilskih vajah (3 primeri) in event. še druge primere kršitve delovne dolžnosti, ki bodo v tem času prijavljene v postopek. Disciplinska komisija ugotavlja, da ne obravnavajo kršilce delovnih dolžnosti vse službe enako, zato jih tudi ne prijavljajo v postopek. Dokler pa ne bomo dosegli tega, da bodo vse službe enako obravnavale kršilce delovnih dolžnosti in jih tudi dosledno prijavljale v postopek disciplinski komisiji, do takrat pa ne bomo utrdili delovno disciplino do tiste mere, do katere jo želimo. Delovna disciplina pa prav zaradi nekaterih neodgovornih posameznikov ni najboljša. Novoizvoljena disciplinska komisija se bo torej morala že takoj na začetku spoprijeti s problemi kršitve delovnih dolžnosti in z ustreznimi ukrepi zajeziti visok odstotek neopravičenih izostankov z dela, pri čemer ji želimo uspešnega dela. Predsednik disc. komisije: (Jože Zupančič) Samoupravna delavska kontrola S svojo aktivnostjo na področju samoupravnih odnosov so delavci, samoupravni organi in odbor SDK v naši DO ustvarjali odnose, ki niso dovoljevali večjih nepravilnosti. Tako delavci kot samoupravni organi smo ščitili moralna načela socialističnih samoupravnih odnosov in jih krepili. Odbor SDK je v preteklem letu deloval predvsem na področju družbenoekonomskih odnosov in to na podlagi svojega programa, ki ga je sprejel na začetku leta. Obravnavali smo tudi nekaj pobud, ki pa niso bile večjega značja. Odbor SDK d ose daj še ni sodeloval z nobeno službo družbenega nadzora zunaj delovne organizacije, vendar hi bilo v bodoče po potrebi dobro tudi to. Čeprav ugotavljamo, da v naši delovni organizaciji ni bilo večjih nepravilnosti, se s to ugotovitvijo ne smemo zado-voliti. Tako odbor SDK, drugi samoupravni organi, vsak delavec pa tudi D PO smo dolžni, da svoje delo in napake popravljamo. Če sedaj pregledujemo plane, ki smo si jih zastavili v začetku leta in ugotavljamo, da niso povsem realizirani, ne smemo kazati samo na objektivne vzroke. Pokaži- mo predvsem na subjektivne i« v bodoče bomo ugotavljali <> boljših rezultatih svojega dela. Akcija SDK se mora upi' rali in temeljiti predvsem: — na odnosu do delavcev, saj so le-ti edini, katerim organ SDK odgovarja,- — na odnosu do drugih samoupravnih organov in mor# z njimi neposredno sodelovali, — v odnosu do D PO, saj s« te po svoji vlogi in funkciji nosilec politike usmeritve in pobud za delo organa SDK; — na odnosu do u pravu« strokovnih služb v DO,- — na odnosu do organoza-cij družbene kontrole izven 1)0' Od vseh naštetih dejavnikov, smo najbolje sodelovali z upravno strokovnimi službami, od katerih smo vedno pravočasn« prejemali želje na poročil#- Pogrešali pa smo pomoč oziroma pobude D PO, predvsem sindikata in Z K. Akcije SDK pa so tudi preventivnega pomena, zlasti pl#" izvajanja SDK, ki mora biti ’ bodoče konkretnejši od si" da njega. Tako bodo vsi pr«) našteti dejavniki imeli možnost stalno vplivati na izvajanje in uresničevanje SDlč' J. M. VOLITVE DELAVSKEGA SVETA V torek, 13. 11. 1979 smo izvolili nove delegate del#’' skega sveta, disciplinske komisije in samoupravne delavsk« kontrole. Od 1139 volilcev je glasovalo 1027 (96 36%). N«' veljavnih glasovnic za delavski svet je bilo 45, za komisiji pa 4Č>-Volilna udeležba na posameznih voliščih je bila: pred predilnic11 87,86%, predilnica 89,31%, sukalnica 87,96%, vzdrževanj1 94,16% in skupne službe 95,00%. Izvoljeni so bili: za delavski svet: 1. Avbelj Antonija, P P/3 2. Gorišek Tončka, PP/1 3. Groznik Slavka, PP/4 4. Vovk Egon, mešalnica 5- Ajdonik Stanislav, PI/1 G Kovič Drago, PII/2 '■ Martinčič Franc, PA/2 8- Rozina Terezija PA/1 9- Sabljič Rajka PII/3 10- Sekulič Tatjana ,t PA/3 1- Strašek Martin, proiz. sek. 2- Stritar Viktorija, PII/2 2- Sukič Stanilav, j. PI/1 L Tomažič Danijela, is PII/1 T Ahac Ana, . ef. suk/2 Boldin Franc, 17 8/1 ■ • Borišek Antonija, ,8 ef-suk/3 ■ Garantini Viktor, 19 V3 ■ Kastelic Borisa, S/3 Lukač Elizabeta, 2] S/2 • Merčun Albina, 2^ zbir. cevk • Namestnik Ana, 2, S/2 ' Novljan Nada, 24 suk./l • Stefin Marija, 25 S/l Girar Franc, elektro 26. Cvetežar Danilo, valjč. 27. Fornazarič Vinko, rem. suk. 28. Hauptman Ciril, rem./PP 29. Jelnikar Leon, meh. del. 30. Grilj Jernej, pom. os. 31. Komljanc Bernarda, fin. sek. 32. Kranjc Janez transp.-zab. 33. Malenšek Matija, spl. sek. 34. Penčur Marija, kom. sek. 35. Planinšek Frančiška, obr. dr. prehr. za disciplinsko komisijo: 1. Mandelj Marija 2. Pajtler Adolf 3. Zupančič Jože 4. Žnidar Franc 5. Kralj Franc 6. Vidmar Fani 7. Stopar Martin, Kovina Šmartno 8. Kotar Lojze, Obč. konf. SZDL za samoupravno delavsko kontrolo: 1. Brlogar Majda 2. Čarman Lado 3. Glušič Alojz 4. Konjar Janez 5. Požek Martina 6. Senica Ignac 7. Tomc-Gajič Joža Imenoval je inventurne komisije za letni popis ob zaključku poslovnega leta. Zavzel se je tudi za ureditev evidence drobnega inventarja, kar je bilo le delno izvedeno, ni pa se ta evidenca sproti dopolnjevala in je zato sprejel ponovne ukrepe, da bi bilo stanje drobnega inventarja urejeno pred letošnjim inventurnim popisom. V začetku letošnjega leta se je zavzel za to, da se pregleda koliko delavcev, ki smo jili štipendirali, je odšlo iz. delovne organizacije, ne da bi odslužili ali vrnili štipendijo. Kasneje je bil ta pregled izdelan in štipendije izterjane. Ob tem, ko je sprejel osnutek pravilnika o pripravnikih se je zavzel tudi za dopolnitev tega akta z. navodili Gospodarske zbornice Slovenije o strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu, ter za dosledno izvajanje pravilnika. Obravnaval je prošnje za dotacije, v okvirnem znesku, ki ga je določiI s planom delavski svet in pooblastil izvršilni odbor za razporejanje. Učencem Osnovnih šol: Litije in Šmartnega je, namesto dotacije omošol-cem, ponudil pogodbeno delo — zbiranje cevk, kar se je izkazalo za obojestransko koristno. Skupaj s sindikalno organizacijo je opredelil vsebinski program sindikalnih sestankov za obravnavo letošnjega polletnega obračuna. Sindikalni sestanki so bili uspešno izvedeni, oceno pa bo izdelala sindikalna organizacija . V primerjavi s predhodnim mandatnim obdobjem je v delu izvršilnega odbora čutiti vsebinski napredek, čeprav se je delavski svet še premalo posluževal možnosti po 93. členu statuta, ki določa: »Če odbor SDK, poslovodni organ, sindikat, delavci v posamezni skupini, komisije ali druga telesa, ki so jili oblikovali delavci oz. delavski svet, predlagajo delavskemu svetu naj sprejme določen sklep, mu mora izvršilni odbor, na njegovo zahtevo, dali mnenje o predlaganemu sklepu.« To je tudi smernica za delo bodočega izvršilnega odbora, v teku nadaljnjega vsebinskega izpopolnjevanja. Predsednik lO: (Franc Borišek) Odbor za stanovanjska vprašanja Izvršilni odbor t^ ^jšilni odbor se je v pretekli kovne službe za izvajanje teh krai?tn' dobi sestal devetnajst- sklepov, ter jih v nekaterih pri-v0 'n obravnaval zadeve, ki merilih konkretneje opredelil. Ije}“ delo tega organa o prede- (S s statutom. Obravnaval je osnutke samo- deil>remljal je sprejete sklepe upravnih splošnih aktov in jih ko^^ega sveta in sprejemal predlagal v sprejem delavskemu *retne zadolžitve zxi stro- svetu. Člani odbora za stanovanjska vprašanja so se v svoji mandatni dobi sestali 40-krat. Delo članov odbora je pestro. Uspelo jim je zajeziti nasilne vselitve, vskla-diti samoupravni sporazum s samoupravnim sporazumom o merilih in pogojih za pridobitev družbeno najemnih stanovanj v občini Litija. Poleg tega so pozvali vse družbeno politične organizacije in vse delavce, naj bi sodelovali pri spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Žal odmeva na to ni bilo. Le OO ZSMS Predilnice Litija in II. OO ZK sta dali pripombe, katere je odbor obravnaval in nekatere od njih tudi vnesel v osnutek. Dobro se zavedajo pomembnosti tega sporazuma. Tudi ko je bil v javni razpravi, ni bilo pripomb. Tako bodo spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejete z referendumom, predvidoma v mesecu decembru. Rešili so tudi več stanovanjskih vprašanj naših delavcev, ugodili nekaterim zamenjavam ter sprožili akcijo zamenjave večjih, neprimerno zasedenih stanovanj, za manjša. V letu 1979 so dodelili osmim našim delavcem kredit za individualno gradnjo. Zne- sek dodeljenega kredita res ni bil visok, toda v mejah naših zmožnosti. Za leto 1980 smo rezervirali tudi sedem stanovanjskih enot, od teh 3 dvosobna in štiri enosobna stanovanja, sredstev, ki bi bila namenjena za kredite za individualno gradnjo pa ni v planu. Ukvarjali so se tudi s tano-vanjskimi vprašanji »mladih družin«. Pot je šele zastavljena, potrebno pa bo aktivneje delati na tem področju. Zavedamo se, da bodo v letu 1981 in 1982 že potekle nekatere jemstvene pogodbe, zato bo potrebno narediti plan rešitve njihovih stanovanjskih vprašanj. v. G. Odbor za delovna razmerja Odboru zn delovna razmerja poteče dne 5. 12. 1979 dveletni mandat. V tem obdobju je imel 41 sej, na katerih je razpravljal predvsem o sprejemu novih delavcev, razporejanju delavcev na druga dela, prenehanju delovnega razmerja, nadomeščanju delavcev v času dopustov in izplačilu osebnih dohodkov zn čas nadomeščanja, o odobritvi izrednih plačanih in neplačanih dopustov, o sprejemu in razporeditvi delavcev zn počitniški dom, sprejemu vajencev, pripravnikov, poskusnem delu, o objavah prostih del in nalog, o delu odbora zn delovna razmerja, zahtevkih zn varstvo pravic, problematiki delovne sile, pogostejših odpovedih delavcev in o vzrokih ter še o drugih problematiki iz delovnih razmerij. Odbor zn delovna razmerja je v dveletnem mandatu sprejel na delo: n Ž Skupaj v letu 1978 42 74 116 v letu 1979(do 10.11.) 54 76 130 Skupaj 96 150 246 Prenehalo pa je z delom v dveletni mandatni dobi: M Ž Skupaj v letu 1978 42 78 120 v letu 1979(do 10.11.) 65 116 181 Skupaj 107 194 301 Tako je stanje zaposlenih na dan 10. 11.1979: M ž Skupaj 555 778 1135 Vzroki prenehanja so bili naslednji: M Ž Skupaj upokojeni 4 28 32 inv. upokojeni 4 5 9 odpoved delavca 61 129 190 preneh. v poskusnem delu - 8 8 potek pog.za dol. čas 15 15 28 ukrep prenehanja de]a 2 5 7 JLA 22 22 smrt 1 4 5 Skupaj 107 194 301 Največ delavcev je odšlo iz v primerili, ko je to nujno po- predilnice, sledi ji predpredil-nica, nato sukalnica in vzdrževanje. Zato je bilo tudi na novo sprejetih delavcev največ v te oddelke. Delovna sila se je sproti nadomeščala in se je v proizvodnih oddelkih celo znižala. Stanje delovne sile se je znižalo od 1184 zaposlenih v začetku leta, na 1133 zaposlenih na dan 10. 11. 1979, kar je zn 51 delavcev manj. Vzrok v zmanjševanju števila zaposlenih so rekonstrukcijska dela in v zvezi s tem trenutno manj strojev zn poslu-Ževanje, poleg tega pa je treba misliti na predstoječo ukinitev četrte izmene in zaposlitev oz. razporeditev teh delavcev na ustrezna dela. Zato tudi zaenkrat odbor ne sprejema novih delavcev, razen tre bn o. Fluktttacija delovne sile, ki je bila v prvih mesecih letošnjega leta že kar zaskrbljujoča, se je ustalila. Odbor zn delovna razmerja, ki bo izvoljen zn naslednji dveletni mandat se bo moral že takoj na začetku dela s por pije ti s težavami glede nadomeščanja delovne sile, ki se bo v prihodnjem letu upokojila, saj jih bo kar precej, skoraj vsa tista generacija, ki se je zaposlila takoj po vojni. Prav tako bo imela težko delo glede razporejanja delavcev četrte izmene in še z drugo problematiko iz. delovnih razmerij. Želimo mu uspešno delo. Vojko Bizjak Dopisujte | v svoje glasilo j GLASOVALI SMO »ZA« Prav v soboto, pred dnevom referenduma, je pričelo močno snežiti, in zapadlo je dosti snega. Toda ne sneg, ne slabo vreme ni zadržalo naše zavestne občane, in od vseh se je glasovanja udeležilo nad 96 odstotkov. Naj-vestnejši so bili krajani iz Ribč, ki so se glasovanja udeležili 100%. REFERENDUM JE USPEL. — BESEDO »ZA« JE OBKROŽILO KAR68,81% VSEH VOLILCEV. Pomembno je tudi to, da je glasovanje uspelo v vseh krajevnih skupnostih. V tem se zrcali trud vseh aktivistov, ki so referendum pripravljali in pa visoka moralna zavest naših občanov. Po posameznih krajevnih skupnostih so glasovali: Velika Štanga 90,22%, Gabrovka 84,33%, Dole 83,38%, Primskovo82,70%, Ribče80,15%, Vače 78,78%, Štangarske poljane 77,61 %, Polšnik, 77,02%, Hotič 73,59%, Litija — desni breg 70,21%, Sava 67,79%, Jevnica 63,60%, Litija — levi breg 63,55%, Šmartno 60,55 %, Vintarjevec58,77%, Kresnice 56,42%, Kostre-vnica 56,12%, Jablanica 51,72%. Od vseh volilcev jih je glasovalo za samoprispevek 68,81%. S tem smo izglasovali, da bomo še naprej — po poteku sedanjega samoprispevka 30. 6. 1980, prispevali za našo lepšo prihodnost. PROGRAM IN VREDNOST III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA Investicija Vrednost objekta 1. Osnovna šola Litija - Ježa - 24 učilnic, matičnih in kabinetnih, tudi za prilagojeni program ter funkcionalni prostori 88,237-000.- - večnamenska telovadnica 38,712.000.- - zunanja ureditev in šolska igrišča 13,029-000.- 2. Osnovna šola, otroški vrtec in zdrav- stvena ambulanta na Dolah - 4 matične učilnice, večnamenski prostor, kuhinja ter funkcionalni prostori 19,294.000.- - 2 igralnici ter otroško igrišče 2,680.000.- - zdravstvena ambulanta 2,800.000.- 3. Nova streha na šoli Šmartno. dve učilnici 2,800.000,- 4. Otroški vrtec v Jevnici - 2 oddelka, razdelilna kuhinja, otroško igrišče 3,751.000.- 5. Otroški vrtec v Gabrovki - isto kot Jevnica 3,731.000.- 6. Prizidek - otroški vrtec Šmartno - 2 igralnici 2,680.000.- 7. Otroški vrtec v Litiji - 4 igralnice, razdelilna kuhinja, zaklonišče ter otroško igrišče 9,459.000.- 8. Kinogledališka dvorana, knjižnica ter funkcionalni prostori 51,815.000.' 9. Prosvetnokulturna dvorana na Vačah 5,605.000.' 10. Posebni protrrami krajevnih skupnosti 8,501.000.' 253,074.000.- Plavalni bazen v Litiji velikosti 25 x 11 29,679-000.' 6a podlagi sporazuma o združevanju sredstev OZD) SKUPAJ: 282,753-000.^, PRIMERJALNI KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA devetmesečno obdob.le naziv kazalca I-IX/1978 I-IX/1979 Indeks 3 : 4 0 dosežki pred.grupe Indeks 3 : 5 l 2 3 4 5 6 7 Dohodek n« delavca (v din) 90.010 121.553 135 99.352 12 122 2. Dohodek nasproti 0 upor. sredstvom (v rt) 33,1 32,7 98 22,5 9 145 3. čisti dohodek na delavca (v din) **• Akumulacija in amortiz. nasproti 0 uporabiJ.sreda. 76.901 100.940 131 71.904 8 140 7,5 7,6 101 5,1 12 149 3. Udeležba interne akumulacije v čistem dohodku (v rt) 4,2 7,2 171 13,8 24 52 6- Interne akumulacije nasproti C^upora.posl.sredstvom 1,2 2,0 166 2,0 21 100 ?• ODin sreds.skupne porabe na delavca (mesečno v din) 9.099 11.561 127 7.730 2 150 3. Čisti osebni dohodek na delavca (mesečno v din) 4.846 6.126 126 »...g 2 138 KJE SMO MED TEKSTILCI V obračunskih obdobjih ali na koncu poslovnega leta analiziramo delo, ter ugotavljamo dosežen poslovni uspeh. Pri tem primerjamo dosežene finančne efekte z lanskoletnimi in planiranimi. Če so rezultati boljši, smo poslovanje izboljšali. Taka ugotovitev pa ni vedno pravilna. Pravo predstavo o uspešnosti našega dela dobimo, če primerjamo dosežke naše delovne organizacije z dosežki ostalih predilnic v Jugoslaviji. Da bo vsaka TOZD ali DO lc ugotovila pravo vrednost svojih dosežkov je v ZZD, v 140 čl. predpisano, da morajo v vsakem kolektivu delavci primerjati svoje dosežke poslovanja z dosežki enakih ali sorodnih delovnih organizacij. V ta namen je izdelana posebna metodologija primerjalnih kazalcev. Predpisanih je 8 kazalcev, ki jih obdela služba družbenega knjigovodstva s pomočjo računalnika ter jih nato Posreduje zainteresiranim TOZD-om ali DO. Oglejmo si sedaj kazalce poslovanja naše delovne organizacije, ter jih primerjajmo s kazalci drugih predilnic v Jugoslaviji. Podatki so zbrani od 40 organizacij. Prvi kazalec kaže, če primerjamo doseženi dohodek na delavca z lanskim dosežkom, da smo dosegli za 35% večji dohodek na delavca. Kazalec kaže družbeno produktivnost in je pomemben za družbo, ker se z njim regulira financiranje družbenih potreb. Ko primerjamo naše dosežke z dosežki ostalih predilnic, vidimo, da smo za 22% nad Povprečjem. Rang nam pa pove, da je 11 kolektivov boljših in 28 slabših. Drugi kazalec kaže odnos uPorabljenih sredstev v pogledu dohodka. Medobdobna primerjava v naši delovni organizaciji kaže, da je odnos slabši od lanskega obdobja za 2%, medtem ko smo za 45% boljši od povprečja grupe. Pred nami je 8 kolektivov za nami pa 31. Na slabši dosežek od lanskega v naši DO so vplivale investicijske naložbe v zamenjavo strojne opreme zaradi česar se je vrednost osnovnih sredstev povečala. Ker gre v našem primeru za zamenjavo strojev, ki so dotrajani in ne za povečane kapacitete je razumljivo, da bo odnos dohodka na 1 dinar vloženih sredstev nazadoval. Tretji kazalec je pomemben za sleherni kolektiv, ker kaže čisti dohodek na delavca. Torej gre za tisto kategorijo v delitvi dohodka s katero razpolagajo kolektivi in od višine le-te je odvisna materialna osnova delavca in TOZD-a. Mi smo ustvarili za 31% več čistega dohodka na delavca in smo za 40% boljši od povprečja grupe. Pred nami je 7 kolektivov, za nami pa 32. Kazalec pa kaže še nekaj, da je čisti dohodek na delavca naraščal počasneje kot dohodek. Temu je vzrok v tem, da so močno porasle dajatve iz dohodka. V našem primeru gre za izredno povečane obresti od kreditov, kar je posledica po-mankanja lastnega denarja. Četrti kazalec kaže rentabilnost vloženih sredstev. V tem primeru gre za to, da vidimo kako se obrestujejo vložena sredstva v poslovanje. Lani smo dosegli 7,5 din na 100 din vloženih sredstev, letos pa 7,6 din. Izboljšanje je minimalno. V primerjavi s povprečjem grupe pa smo za 49% boljši. Na splošno lahko ugotovimo, da je rentabilnost v predilnicah slaba glede na druge panoge industrije. Peti kazalec kaže udeležbo interne akumulacije, ki jo predstavljajo sredstva razporejena v poslovni in rezervni sklad delovne organizacije. Primerjava dosežkov kaže, da smo na- menili neprimerno več sredstev za izboljšanje materialne osnove naše delovne organizacije in da je osebna in skupna poraba naraščala počasneje. Ko primerjamo dosežke naše delovne organizacije s povprečjem grupe pa vidimo, da namenimo več sredstev za OD in SSP kot drugi, in manj za poslovni sklad, če gledamo strukturo delitve čistega dohodka. To ugotovitev potrjujeta tudi 7. in 8. kazalec, ki kažeta, da namenjamo v našem kolektivu neprimerno več sredstev za osebno in skupno porabo, kot drugi. Pri OD smo na vrhu, pred nami je samo eno podjetje. Naši OD so za 38% nad povprečjem grupe. Zanimiva je še naslednja ugotovitev: pri nas rastejo OD počasneje kot raste dohodek, torej sedržimonačel postavljenih v resolucijah, medtem ko kaže povprečje grupe, da v večini ostalih predilnic rastejo OD hitreje kot dohodek. Višjo udeležbo interne akumulacije v čistem dohodku pri ostalih predilnicah dosežejo na račun nižjih OD. Na koncu lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje naše delovne organizacije boljše od lanskega leta, kar dokazujejo tudi primerjalni kazalci poslovanja. Vsekakor se s tem ne smemo zadovoljiti in moramo težiti za tem, da povečamo akumulacijo podjetja. A. K. Z---------------------\ Iz skupščine SFRJ v_____________________J V kratkem — spremembe ustave SFRJ Te dni so prejeli v skupščini Jugoslavije predlog, naj pričnejo z izdelavo sprememb ustave SFRJ. Tak predlog smo lahko pričakovali po splošno sprejeti inciativi tovariša Tita o napredovanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Dosežena stopnja razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, zlasti razvoj delegatskega sistema, omogočajo in zahtevajo, da se v vseh samoupravnih organih, v organih družbenopolitičnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah, prične uresničevati načelo o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Delegatsko odločanje mora postati kar najbolj kolektivno in enakopravno, poudarja predsedstvo SFRJ, katero je tudi predlagalo spremembo ustave. Doslednjejša uporaba načela o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti v delegatskih skupščinah in v drugih kolektivnih organih oblasti družbenega samoupravljanja, bo pripomogla k učinkovitejši borbi proti težjem birokratsko tehnokratskih prisvajanj samoupravnih pravic delovnih ljudi in krajanov, proti buržuazmu in podobnim pojavom. Predsestvo SFRJ poudarja, da bo dosledno izpolnjevanje načel o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti v organih federacije pripomoglo k krepitvi in razvijanju skupnosti naroda in narodnosti in njigovih republik in pokrajin. Kot je za sedaj znano, se bo spremenil tisti del ustave SFRJ, ki se nanaša na vprašanje organizacije in sestavo organov, na čas trajanja mandata predsednika, oziroma predsedujočega. Pričakovati je, da bodo te spremembe pripomogle, da se bo popolnejše uresničeval z ustavo določen položaj in vloga delovnih ljudi v našemu političnemu sistemu. Ustvarili se bodo pogoji za splošno razvijanje in krepitve osebne in skupne odgovornosti, za odločanje v vseh ustanovah samoupravnega in političnega sistema. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bodo te spremembe pripomogle k demokratizaciji kadrovske politike, saj bo uresničeno načelo omejitve ponovne izvolitve, imenovanja; popolnejše izmenjave kadrov za funkcije, rednega vračanja kadrov v združeno delo po poteku mandata na javnih in drugih družbenih funkcijah. To bo pripomoglo k krepitvi kadrovske osnove, večji potrditvi osebnih sposobnosti in preprečevanju teženj ustvarjanja političnega profesionalizma. M. Korač A STRAN K) LITIJSKI PRKDILKC NOVEMBER 1979 —št. 11 NOVEMBER 1979 —št. 11 Predpredilnica po končani modernizaciji PREDILNICA LITIJA tloris pritličja novo stanje pr 4 j 4d t- *±s ] d: +- 4- 4- 4- -U & BPU +- n "h 4- 4- 4- + 4=---—-----i.. -+4 LL J- L žng iki LEGENDA / ČistilnicaPlatt" S Raztezalke .Zinser" 2 Čistilnica „Hergeth'' 9 Česalnica 3 Mikalniki..Platt" 1. linija 15-10 Rahljači bal .Hergeth" 4 MikalnikiPlatt" II. linija 16-11 Mikalniki ..Hergeth' 5 Mikalniki ..Platt" ostale linije 17-12 Raztezalke ..Vouk" 6 Raztezalke ..Platt" 13 Elyerji .Krušik" 7 Flyerji ..Platt" 14 Brezvretenski predilni stroji 6 + +■ 4- i - k- T~. I I l—r i Koti** I_____________ iiir ______11______ 4- 4- +- 4- T± \—7~n OBRAZLOŽITEV STANJA PO KONČANI MODERNIZACIJI Bombaž: Pod št. 2, 3, 8 in 9 se nahajajo stroji za česanje. Stroji pod št. 2 nam bodo omogočili predelovanje posebnih mešanic za česanje. Sedaj izdelujemo česano prejo iz boljše modre mešanice. Dodatna montaža 4 mikalnikov (iz sintetike) pod št. 3 nam bo omogočila podvojitev proizvodnje česane preje. Pod št. 8 so nove Zinser (Krušik) ra zle/.alke. Pod št. 4 je povečano število mikalnikov za linijo za brezvretensko predenje. Na to linijo so dodani stroji za temeljito ispraševa-nje materiala. Na brezvreten-skili (turbinskih) strojili bomo predelovali bombaž iz boljše modre mešanice. Turbinski stroji se bodo nahajali v bivši sukalnici, pod predpredilnico (ni na sliki). Na 4 linijah pod 5 bosta tekli M-4 in M-ll po potrebi (2 liniji M-4 in 2 liniji M-ll) pod 6 so raztezalke Pia tli in pod št. 1 f lyc rji Pia tli. Sintetika: V oddelku bivše čistilnice bodo nameščeni pod št. 10 rah-Ijalniki pod št. 11, 6 kom Iler-gelli mikalnikov in pod 12 VOUK raztezalke. V tem oddelku bodo 4 linije za sinleliko. V bivšo predpredilnico sintetike bo montiranih 9 Krušik flyerjev in 3 brezvretenski p redilni stroji. Pod št. 15, 16 in 17 sta 2 sortimcnla za predelavo silile like (groba vlakna). N. S. )—i >—i >—gr —i 4,(1 . J ■in®** " S—( J l i ! | Montaža ene od štirih linij (na skici pod številko 5), na kateri bodo tekli M-4 in M-ll. Obisk v Navada je, da ob koncu mandatne dobe priredimo izlet za člane samou pravnih organov. To naj bi bila mala oddolžitev za dveletno delo. Ko so že pričeli razmišljati kam naj bi šli na izlet, smo dobili vabilo iz Valjeva. Delavci tovarne Krušik so praznovali svojo 40-letnico obstoja in so povabili predstavnike, da jih obiščemo. Z njimi uspešno sodelujemo že več kot 20 let in prav zaradi obnove naše tovarne, ki se že nagiba h koncu, smo pri njih naročili za okoli 9,5 milijard din novih strojev. Smo eni njihovih največjih kupcev. Kdo pa lahko bolje predstavlja našo tovarno kot prav delegati delavskega sveta? Odločili so se: »Na izlet gremo v Valjevo«. Na svečanem sprejemu v tovarni Krušik nam je zaželel dobrodošlico in nas pozdravil njihov generalni direktor Duka Ljiljak, v našem imenu pa se je zahvalil predsednik delavskega sveta Vinko Ker-žan. Povedal je: Valjevu SPOŠTOVANE TOVARIŠICE, TO V A RIŠI, TO V. CENTRA ENI DIREKTOR! Dovolite mi, da se vam v imenu delavskega sveta, sindikalne organizacije in ostalih družbeno političnih organizacij predilnice Litija, zahvalim za lep sprejem in spodbudne besede. Niti trenutek nismo podvomili v iskrenost vaših besed in prepričanja izrečenega v uvodu, Že samo zato, ker ste nas povabili na ločeno praznovanje 40 obletnice obstoja vaše OZD v tako velikem številu. Verjemite mi, da imamo v podjetju vedno problem, kako napolniti avtobus, kadar gremo na podobne obiske ali ekskurzije, da pa smo imeli tokrat problem, kako izdvojiti — selekcionirali vse tiste, ki bi želeli v Valjevo, k vam. Zakaj tako? Gotovo zato, ker smo se že nekajkrat srečali, toda vedno, ko smo se poslavljali, smo si zaželeli ponovnega srečanja. Željo po srečanju pogojuje gotovo še nekaj. To je iskreno, dobro Na sprejemu pri generalnemu direktorju tovarne Krušik: Duki Ljiljaku Pred upravno zgradbo Ta spominski plamen je prižgal tov. Tito leta 1967. RjO Pokopališče ustreljenih partizanov v Valjevu. sodelovanje naših podjetij že od leta 1959 dalje, razumevanje težav enih in drugih ter skupno sporazumno reševanje problemov. Bili smo med prvimi, ki smo zaupali kvaliteti vaših proizvodov, in ta kvaliteta se potrjuje vsakodnevno, kar je garancija, da si bomo tudi v bodoče Želeli sodelovanja z. vami. Prepričan sem, da ima to sodelovanje obojestransko korist, ker vam mi na eni strani, lahko koristimo kot inciatorji osvajanja nove, moderne tehnologije, vi pa nam po drugi strani, Z osvojeno novo tehnologijo lahko zagotovite te stroje doma, v Jugoslaviji. Na ta način nas rešujete, vsaj delno, problemov, kako pridobili devizna sredstva. Še na nekaj ne smemo pozabili! Še kot otroci smo slišali v šoli o izredni gostoljubnosti in odkritosrčnosti ljudi vaših krajev. O vas so nam govorili naši izseljenci v II. svetovni vojni, ki so pri vas našli svoj drugi dom, postali so vaši domačini. Verjemite mi, da jim radostno zažare oči, ko govore o tem času, ne zaradi spominov na težke dni, temveč zaradi lepih spominov na te plemenite ljudi. Zato mislim, da moramo negovati te spomine, poglabljati naše tovarištvo in enotnost, ker le enotni smo dosegli vse to, kar danes imamo, in le enotni ter združeni bomo vedno čvrstejši, tako da nas dejansko ne bo mogel nihče presenetiti. V nasprotnem primeru pa bomo pripra vije ni izpisati tako herojsko zgodovino, ko so jo izpisali vaši Velikanski spomenik Stcvana Filipoviča, ki so ga Nemci leta 1941 obese ili sredi Valjeva, spominja na vse borce v NOV. Stoji na griču nad Valjevom, pogled ima uprt na mesto, kjer je bil obešen, z razširjenimi rokami in pestmi je v trenutkih pred smrtjo pozval vse zavedne rojake k uporu, borbi za svobodo. *>K“d spomenikom S leva na Filipoviča. V' ozadju mesto Valjevo. Obiskali smo Divčibare — izletniška točka nedaleč od Valjeva. Tam so nas lepo pogostili. narodi, predvsem li okoliški kraji. S seboj nosim težak kamen, ki Vam bi ga rad predal, ne da vam ni bil poslej v vaše breme, temveč v spomin na naš obisk />ri Vas in skupno praznovanje 40-te obletnice delovanja vaše OZD. I o je delo umetnika — 'u[ivca Janka Baitmkirlinerja iz. Lilije, ki je v primorski kamen ''klesal primerek vaške situle, kraja Vače, ne daleč od Lilije, kjer je bila najdena. lo je eden najlepših primer-k°v situle iz. poneltallsiadske dobe, narejene iz brona, ki Z. reliefi ponazarja kulturne obrede, tekmovanja in živali iz. 6. stoletja pred našim štetjem. Originalna situla je razstavljena v Narodnem muzeju v Ljubljani in če bi se kdaj kdo od vas ustavil v tem muzeju, mu bo ob pogledu na to situlo ta spomin postal toliko dragocenejši. Ob tej priliki bi vam rad povedal še nekaj. Na lanskoletnem srečanju je bilo predlagano pobratenje naših kolektivov. O tem sem se pred odhodom v Valjevo pogovarjal z našim glavnim direktorjem in še nekaterimi. Rečeno mi je bilo, naj bi pobratenje prihranili do praznovanja naše 95-letnice. Prepričan sem, da nobenem primeru ne more priti do ovir, da ob tako dolgem in uspešnem sodelovanju, do pobratenja ne bi prišlo. (Na zadnjem zasedanju DS, z dne 30. 10. 1979 je bil sprejet sklep o pobratenju!) Na koncu mi dovolite, da vam čestitam v imenu nas prisotnih in v imenu naše delovne organizacije, k praznovanju 40. letnice delovatja vaše organizacije združenega dela, in vam zaželim SsSKMia ft M hh ................. .. ,.] ^**baje — vasica blizu Valjeva. V malo hišico je prišel 18.9.1941. leta tov. Tito,da se je sestal . l)rv« partizansko enoto — Kolubarskim bataljonom vaIjevskega partizanskega narodnoosvo-"'dilnega odreda. Ves čas je neutrudno vlekel meh harmonikar Zoran. veliko prosperitete v prihodnje, predvsem prosperiteto v kvaliteti naših proizvodov in konkurenčnih cenah tudi izven meja naše domovine. NAJKRAJŠE PISMO Najkrajše pismo je napisal pisatelj Viktor Hugo. Da bi zvedel, kako se prodaja njegov roman »Nesrečniki,« je napisal založniku pismo, v katerem je biI napisan samo znak—?. Odgovor je bil tudi kratek —!, kar je pomenilo, da se roman prodaja odlično. Nadure v 3. Proizvodni sektor: V vseh oddelkih so bile nadure potrebne zaradi nadomeščanja delavcev, ki so bili na bolezenskem ali na rednem dopustu, poleg tega pa še v čistilnici, mešalnici, mikalnici in pred-predilnici za: nadomeščanje zaradi pomanjkanja vzdrževalcev, uravnav mešalnice, čiščenja strojev v čistilnici in mikalnici, čiščenje odvodnih kanalov, zbiranja in sortiranja odpadkov, čiščenja in uravnave česalnih strojev. V predilnici: nakladanje predpreje ob nedeljah zaradi povečane proizvodnje. V sukalnici: zaradi pomanjkanja delovne sile v vlagalnici in zaradi povečane proizvodnje ob nedeljah. Vzdrževanje: V mehanični delavnici so bile nadure opravljene za izdelavo zobnikov, osi in jermenic za čistilnico, osi za sukalnico in zobnikov za mikalnice, popravilo podov, zasteklitve in otiranje v čistilnici. V kotlarni za črpanje talne vode in štiriizmensko delo. V elektro delavnici so bile nadure opravljene za čiščenje elektromotorjev in za delo ob nedeljah, ko tovarna ne obratu- tromesečju je. Zidarska skupina za nujna opravila pri prestavitvi strojev. V valjčkarni za izdelavo gumijastih oblog in ostalih rezervnih delov ob času nadomeščanja med dopusti. Remontna skupina je nadure opravila za previjanje mi-kalnikov, montažo novih strojev in prestavitve starih, za mazanje strojev v času, ko stroji mirujejo, montažo novih Krušik PS, popravila in čiščenje previjalnih avtomatov, 112 nadur pa je bilo opravljeno pri remontu klimatskih naprav, za mazanje strojev ob nedeljah. Pri vseh navedenih delih je sodelovala tudi čistilna skupina, v nekaterih primerih tudi v nadurnem delu. Komercialni sektor: Nad- ure so bile opravljene zaradi sunkovitih prihodov surovin, pomanjkanje delovne sile po spisku, razporeditve 5 transportnih delavcev na lažje delo in zaradi bolniških izostankov, administrativni delavci pa zaradi povečanega izvoza. Finančni sektor: Nadure so bile opravljene v obračunu OD zaradi praznikov, za obračun polletnega poslovnega uspeha, vsklajevanja terjatev in nadomeščanja bolniških izostankov. Kadrovsko splošni sketor: Nadure so bile potrebne pri pomožnem osebju zaradi nadomeščanja ob priliki bolniških izostankov in dopustov. Nadure administrativnih delavcev pa predstavljajo nadure dežurstva in šoferja, ter višek ur, ki nastanejo zaradi tega, ko delavci že opravijo delovno soboto, potem zbolijo in dobijo bolniški dopust. Zaradi viška ur se te prikažejo kot nadure, čeprav dobi delavec te ure plačane kot navadne ure. Obrat družbene prehrane: Nadure so bile opravljene zaradi nadomeščanja bolniškega staleža in zaradi odhoda delavk v Novigrad. Primerjava z 11. tromesečjem Tretje tromesečje je čas dopustov, zato je treba marsikatero odsotnost delavcev in izpad planirane proizvodnje nadoknaditi z nadurnim delom. Zato je porast nadur v proizvodnem sektorju, v primerjavi s predhodnim tromesečjem, za 35% večji. Nadure ostalih sektorjev so se gibale približno na enaki višini kot v prvem in drugem tromesečju, razen v vzdrževanju, kjer so v tem tromesečju v upadanju. Za nadurno delo smo izplačali: din v I. tromesečju 579.659,20 v II. tromesečju 414.338,60 v III. tromesečju 698.112,45 PRIZNKNJE prejme Julij Avgust September štev. štev. štev. štev. Dseb nadur oseb nadur oseb PROIZVODNJA - čistilnica 28 211,5 2 70 31 266,5 - mik*lnica 16 102 1 ! 7 19 141 - predpredilnlea 42 300,5 3 49 64 478 - predilnica 39 137,5 43 144 192 .335,5 - sukalnica 32 370 37 321 124 919,5 - vlngalnica 12 70 9 56,- 19 180,3 - admin.delavci 9 66 4 54,- 10 91.5 skupaj 174 .275.5 99 702 459 3412,5 VZDRŽEVANJE - meh.del.»elektro, zid« - valjčkama 12 256 16 165 11 .145 4 32 1 14 4 26 - remont klima naprav 30 692 32 653 21 231,5 - čistilnka kolona 3 7 7 48 2 35 - kotlarna 1 3 2 16 - admin.delavci 2 37 1 6 2 3 ekupej 51 1.024 58 889 42 956,5 KOMERCIALA - eklad.zab« 20 19» 11 100 14 197 - admin.delavci 3 38 2 8 4 40 akupaj 23 232 13 108 18 237 KADROVSKO SPL-SEKTOR - pomožno osebje • admin.delavci 8 2 185 33 8 5 302 24 10 2 211 35 akupaj 10 218 13 326 12 246 FINANČNI SEKTOR 17 130 9 63,5 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE 11 P06 15 15o n k u p a J 286 3.067,5 1204 2.294, PREDILNICA Litija. za dolgoletno uspešno delo pri graditvi samoupravnih odnosov --------in-razvijanju trajnega—---------- ■ poslovnega-sodelovanja.” rt,1 »rir ■' W trmi r tttrv - -rrtvrr-T?' »r 1 '-TVTT r?TT -r • ’ c "V-y •' ' V ' ' »...... r* --'■fr,..-' r:--. - VcVTXX - - • k,*,. «, v -r j1 " • p »jr . ■' ,.»y V1.-. - u-7 i ••• ,jj \ - , lTk ir*®?; .r ' r '\p5-~ 7*1*;'V r v • tt v'T rr?"v<""'• *'??"F f ~n. - vr; H'V ::Z-V % r " "" if.. -v "r'ir- r r vrr - /;--rvx F /T\' VTfT fr r X jr n ^ fr /V ^ J* T>r^7 v r■r~,;'v r-'"v\ sv*'?:, a /'■ r >\*r»rA PTtrrr™^ /? ;• rr *-«r —z;—rr^Tv;-:? /r-rrr*v7.7r~:\ F : •-■-•■'i1 tr» ;• /f>rlP/'. : .-,v-r:r": /'T.p'r -.........-rr;; /,wr...yv,vi F- i • /T».wjyt—,ivr tekstilna tovarna ,n konfekdje AlETKk celje september 1979 _ prednik DS ANALIZA OBVEŠČENOSTI Na osnovi sklepa DS z dne 30. 8. 1979 je bila imenovana pokima komisija, ki naj bi izdelala analizo družbenega sistema informiranja v naši delovni organizaciji s predlogi ukrepov za izboljšanje. V komisijo so bili imenovani: VINKO KERŽAN — predsednik, JOŽA TOMC — tajnik, FRANC CIRAR, STANE SE VIJ A K, ANI 1‘OVŠIl, FRANC IVI Al I in ŠTEFKA LUŠ1NA. Že iz ustavnih določil in določil ZZD izhaja, da je obveščenost delavca bistvena predpostavka resničnega samoupravljanja, ki mu zagotavlja njegove ustavne svoboščine in pravice. Resolucija o temeljih družbenega sistema informiranja (Ur. hst SFRJ) pa še podrobneje razčlenjuje nujnost uresničevanja neodtujljivih pravic delovnih ljudi, da obvladajo pogoje in rezultate svojega dela in dazdru-8'mi občani odločajo o uprav-Janju v vseh družbenih zade-Vah. Resolucija govori o gradnji celovitega sistema družbenega mformiranja v katerega je vključen, kot osnovni, neločljivo po-vezan tudi sistem informiranja v združenem delu. Naša komisija Sc je zato omejila le na to pod-r°cjc, ker mora izhajati vsak Nlslcm informiranja iz potreb delavcev kot sredstvo za potre-°e njegovega odločanja. Pod Pojmom sistem moramo razumeti vse odnose, vire,' poti, sred-stVa, metode, vsebino, subjekte Zil Pripravo, zbiranje, urejanje 111 posredovanje informacij, ^krb za delovanje tega sistema Pa je koordinatorsko delo. V DO sestavljajo celovit si-sfem obveščanja podsistemi po-j1 ovnih informacij, splošnih I ormacij in informacij za debate ali drugače povedano — Poslovne informacije, samoupravne in družbenopolitične utormacije. Osnovno je samo-Pravno informiranje, ki mora Ugotavljati razvoj socialističnih ‘‘moupravnih odnosov. v naši DO vemo, da izhaja . esečno Litijski predilec in ob-ySn° po potrebi »Informacije«. v Sotoviti moramo, ali z vsebino 'cm tisku zadovoljujemo vse ^Porabnike (konsumente) in-^/maeij, razmisliti pa moramo kv° dostopnosti, sprejemljivosti, k■'mteti in ažurnosti informacij, Potrebne vsakemu delavcu samoupravljalcu za spreje-v ‘,r>je pomembnih odločitev v Poslovanju DO, delegatom ir, razdčnih družbenopolitičnih k()SamouPravn'b telesih za obli-s Vanje stališč, pripomb, |^aernic, predlogov idr. Tov. f0 rc'clj je dejal, da mora biti inflacija preprosta, pregledna, v^mljcna s povzetki, da bo r^e ,OVala glavne rešitve, proble-rj ,.ln dileme, ter da bodo opre-Jcne posledice. Informacija torej ne sme preobremenjevati in prezatrpavati njene uporabnike. Zadostna obveščenost, razumljivost in dostopnost za pravilno in odgovorno odločanje je odvisna od njenega obsega, vsebine in oblike informacij. Vsebina mora biti zanimiva, da vzpodbuja k angažiranosti in dostopna čim širšemu krogu, kateremu je namenjena, da bo bolj cenjena. Delegati se morajo v konkretnih situacijah odločati povsem samostojno, zato jim mora biti predmet razprave povsem ja-vsem jasen. Področje je zelo obsežno in zahtevno. Gotovo jc, da bomo iz našega zaostajanja po teh zahtevah morali podvzeti določene akcije. Dodelati bi morali politiko in organiziranost informiranja ter uporabiti vsemogoče naj- učinkovitejše oblike in metode informiranja. Pomanjkljivo čutimo tudi povezanost nalog in dolžnosti DO in samoupravnih organov pri vključevanju v informacijski sistem, čeprav morajo imeti DPO glavno skrb za oblikovanje pravilnega sistema informiranja, skrb za demokratizacijo informiranja. Pri nas ne moremo govoriti o monopol izaciji informiranja, temveč o neodgovornosti in nezainteresiranosti za dopisovanje oz. dajanje potrebnih informacij določenih struktur, kar bomo morali rešiti z dopolnjenimi ali posebnimi samoupravnimi normativnimi akti (kot npr. pravilnik o samoupravnem informiranju in komuniciranju). Ker kot enovita DO nimamo problemov nivojskega organiziranja informativne dejavnosti, menimo, da poseben samoupravni akt niti ne bi bil potreben. Z dopolnitvami obstoječih samoupravnih aktov bi mogli normativno urediti odgovornost vseh, ki imajo obveznost pri informiranju zaposlenih (za politiko obveščanja je odgovoren npr. DS oz. uredniški odbor; za pripravo celovitih in pravočasnih informacij poslovodni organ in strokovne službe; za ustreznost sredstev obveščanja in primernost informacij referent samoupravnih organov in referent za tisk itd.). O tem naj podrobneje razmislijo ustrezne strokovne službe z re- ferentom za tisk in referentom samoupravnih organov. Če mora uredniški odbor voditi politiko informiranja v DO, menimo, da bi moral biti vedno ustrezno sestavljen iz delegatov DS, delegacij, vodstev DPO in samoupravnih delovnih skupin zaradi celovitega pregleda nad vsemi dogajanji in tako pravilnega usmerjanja. Naši delegati v različnih telesih DPS in SIS predstavljajo vez med OZD in širšim družbenim okoljem, zato bi morali biti vezani na skristalizirano mnenje in odločitve optimalne sredine, ki ga delegira. Povratno o zaključnih sklepih pa bi tudi morala biti obveščena delegatova sredina tj. princip dvosmer-nosti obveščanja. Zelo slabo delujemo tudi v povezovanju našega sistema informiranja z institucijami informiranja v občini in republiki (sredstva javnega obveščanja, statistika in drugo), čeprav so to le različne ravni največkrat istega odločanja in informiranja. Krivi za to so tudi zunanji faktorji. Te pomanjkljivosti, še predvsem vloge informatorja za samoupravno odločanje, gotovo ne more reševati naš mesečnik »Litijski predilec«, četudi naj bi po novem letu začel izhajati štirinajstdnevno, zato moramo poiskati rešitev v rednem, celovitem in razumljivem informiranju. Informacije morajo biti namenjene vsem, potrebne in zanimive pa še predvsem tistim sredinam, kjer se odvijajo procesi odločanja, sporazumevanja, dogovarjanja in usklajevanja (za samoupravne delovne skupine, samoupravne organe, delegacije), zato je pri nas potrebno tesno in usklajeno sodelovanje referenta samoupravnih organov in referenta za informiranje, ki ima še posebej publicistično funkcijo, da delo pri- merno uskladita. Tako bo zagotovljena celovita in kvalitetna obveščenost delovnih sredin. Nesinemo pa pozabili, tla smo in moramo biti informaloriji vsi! Komisija predlaga, kot rešitev za boljšo obveščenost najširšega kroga zaposlenih, vpeljavo ozvočenja, predvsem v prostorih obrata družbene prehrane ali v prostorih, kjer se zadržujejo ljudje ob malici. Tako bi med malico lahko imeli vključeno lahko glasbo, ki bi jo po potrebi prekinili in prisotne informirali o vsem, kar bi menili, da je potrebno. Koordinacijo in odgovornost za ustrezno obveščenost bi prevzela referent samoupravnih organov in referent za tisk, s katerimi bi morali sodelovati vodje posameznih delegacij, delegati, odgovorne osebe posameznih strokovnih služb in DPO, individualni poslovodni organ in še kdo. Tako bi npr. v 5 do 15 minutnem sporočilu obvestili prisotne npr. o dnevnih redih zasedanj posameznih skupščin in poudarili predvsem posamezna vprašanja, za katera bi morali dobiti najširše mnenje in podporo. Podrobnejše informacije pa bi zainteresirani po tem iskali pri svojem delegatu in mu tudi posredovali stališča ožjih ali širših skupin svoje sredine. To bi delegatom služilo za razprave in pripravo delegacij za zasedanja skupščin ali ostalih teles. Sproti bi lahko informirali kolektiv tudi o vseh poslovnih dogodkih in durgem. Ta način obveščanja, menimo, bi zajel najširši krog zaposlenih, z izbrano in zgoščeno vsebino pa tudi pritegnil zaposlene k iskanju rešitev, ki so velikega pomena za njihov osebni in splošni družbeni standard. Ozka in osebna gledanja bi morale selekcionirati delegacije oz. odgovorni po načelu demokratskega centralizma. Menimo, da bi s pravilnim delom sčasoma pritegnili večino naših delavcev, ki bi izredno pripomogli k pravilnim odločitvam v najširšem področju našega ekonomskega in družbenopolitičnega življenja. V. K. Linija z osmimi flyerji za česano prejo KAKO DO STANOVANJA _______________v Natečaj za pridobitev stanovanj VII. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ V LETU 1980 Samoupravna stanovanjska skupnost razpisuje VII. natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj v letu 1980. I/. tega natečaja so izpuščeni pogoji za mlade družine. Le-te so izpustili po predhodnem posvetu s pravnim svetovaleem pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Te pogoje so izpustili zato, ker predlog stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljni razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, ki je v tem času v javni razpravi, predvideva nekoliko drugačno reševanje mladih družin. V kolikor ho dokument sprejet na seji republiške skupščine 7. 11. 1979 bodo morali spremeniti določila pravilnika za reševanje mladih družin. Verjetno bodo postopek sprememb pravilnika lahko opravili v času zbiranja vlog. 1. Razpisuje se naslednja stanovanja: a) v stanovanjskem objektu v Ulici solidarnosti 5, Litija: — 3 dvosobna stanovanja; predvidena vselitev v novembru 1980; b) v vrstnem stanovanjskem bloku A-l na Rozmanovem trgu (ob samskem domu), Litija: — 3 enosobna stanovanja, 11 dvosobnih stanovanj in 2 trisobna stanovanja; predvidena vselitev v avgustu 1980; c) v stanovanjskem bloku v Gabrovki: — 2 dvosobni stanovanji: predviden pričetek gradnje marec 1980 in predvidena vselitev v oktobru 1980 leta. 2. Upravičenci za pridobitev stanovanj so: — družine in občani z nizkimi dohodki in samohranilci; — starejši ljudje, upokojenci, invalidi in udeleženci NOV; — mlade družine; — delavci zaposleni v družbenih dejavnostih. 3. Družine in občani z nizkimi dohodki in samohranilci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravece ali lastnik primernega stanovanja; — da skupni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 40 % zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS na člana gospodinjstva mesečno za preteklo leto (za družine); — da dohodek prosilca ne presega 80 % zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS mesečno za preteklo leto (za samskega občana); — da družina ali občan, ki se je na lastno željo vselila v manj primerno stanovanje (manj kot 50 točk), katerega je izpraznil stanodajalec (TOZD, OZD, stanovanjska skupnost in drugi) že najmanj tri leta stanuje v tem stanovanju; — da družina ali občan prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni z veljavnim samoupravnim sporazumom o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija za dobo 10 let in 2 % obrestno mero; — da prosilec ali njegov dela sposoben ožji družinski član ni neupravičeno nezaposlen; kar izkaže s potrdilom skupnosti socialnega varstva; — da prosilec pri bližnjih sorodnikih (starših, otroci) ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine Litija ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja; — da prosilec ne poseduje nepremičnine v vrednosti nad 100.000,00 din; — da prosilec doslej ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja . . . 4. Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje če v celoti izpolnjujejo pogoje pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj. Za mlado družino v smislu tega pravilnika štejejo zakonci: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let; — če povprečna starost zakoncev ne presega 30 let; — če skupni mesečni dohodek mlade družine ne presega 40% zneska povprečnega osebnega dohodka zaposlenega v SRS na člana gospodinjstva mesečno za preteklo leto. 5. Starejši ljudje, upokojenci, invalidi in udeleženci NOVlahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja; — da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja (preveliko nefunkcionalno stanovanje, slabo ali neprimerno ogrevanje, stopnice, bolezen, drugo); — da ima prosilec stalno prebivališče na- območju občine Litija; — da otroci prosilca nimajo v lasti večje stanovanjske hiše ali stanovanja kjer bi lahko prosilec rešil stanovanjsko vprašanje; — da prosilec prispeva del lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija za dobo 10 let in 2 % letno obrestno mero; — da prosilec ne poseduje nepremičnine v vrednosti nad 100,000,00 din. 6. Za izjemno in samoupravno dogovorjeno reševanje kadrovskih vprašanj v občini lahko zaprosijo za stonovanje tudi delovni ljudje zaposleni v družbenih dejavnostih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da prosilec ali zakonec ni lastnik stanovanjske hiše ali primernega stanovanja; — da je delovna organizacija v kateri je prosilec zaposlen podpisnica samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotka združevanja sredstev za potrebe reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ter da ima izdelan in sprejet srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev in da le-tega izpolnjuje; — da delovna organizacij3 v kateri je prosilec zaposlen prispeva del lastnih sredstev najmanj v višini 30 % od vrednosti stanovanja; ta sredstva so soudeležba delovne organiza-zacije kot posojilo za dobo 25 let in 2 % obrestno mero; — da prosilec prispeva de' lastnih sredstev kot posojilo v višini določeni s samoupravnim sporazumom o pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju v občini Litija dobo 10 let in 2 % obrestfl1 meri; — da Izvršilni svet Skupščin1' občine Litija in Izvršilni od bo1 skupščine stanovanjske skupnosti soglašata z dodelitvijo kadrovskega stanovanja. 7. Upravičenci za pridobite' stanovanja iz 3., 4., 5. in 6. točk£ tega natečaja dokaže upravi' čenost do stanovanja z na' slednjimi dokumenti: — s potrdilom o števil članov družinskega gosp0' dinjstva; — s potrdilom od kdaj j‘ stalno prijavljen v občini Litij3 Staro se umika novemu. Tokrat so rezervirali prostor /a in1*11 s' sirijske objekte. V teli hišah so živeli naši delavci. Stanovanja hila že zelo slaba. Večina stanovalcev se je preselila v nova stal1'1 vanja na Rozmanovem trgu. — s potrdilom o dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za deset mesecev leta 1979; — s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, od kdaj stanuje v stanovanju, kdo mu ga je dodelil in drugo (na Posebnem obrazcu stanovanjske skupnosti). 8. Za člana družinskega gospodinjstva se v smislu določil Pravilnika štejejo: -— imetnik stanovanjske Pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva ki skupaj z njim stalno stanujejo, to so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je 'metnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu m stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki lrajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi oseba, k' z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. 9. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbe-110 najemno stanovanje vloži utemeljeno prošnjo na posebnem °brazcu opremljeno z ustrez-oimi dokažili in upoštevajoč sv«j status upravičenca po pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija in sicer: — zaposleni delavci preko 0rganizacij združenega dela ab drugih organizacij, kjer so zaposleni; upokojeni občani preko društva upokojencev Litija; — udeleženci NOV preko Občinskega odbora ZZB NOV Litija; , ~~ delavci zaposleni v družbenih dejavnostih preko: — organizacij združenega uela in delovnih skupnosti, kjer s° zaposleni, Izvršilnega sveta preko Izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skup-n°sti občine Litija; delavci zaposleni pri žalnih delodajalcih preko Ob-nske organizacije sindikata. Vsi pristojni organi, ki zbi-UJ°, preverjajo in ugotavljajo Pravičenost vloge posameznih prosilcev, so dolžni v razpisnem v,ku javnega natečaja odstopiti l uge skupaj z ustreznimi po-U|‘t stanovanjski skupnosti, p .lO-Vsem upravičencem do . 'dobitve stanovanja, ki bodo ^Polnjevali vse pogoje natečaja do stanovanja pregledana in 0 točkovni listi točkovana. p L V smislu določil samoupravnega sporazuma o naj-Sr Je,n odstotku združevanja rer> Cv za potrebe razširjene H,pv?^ukcije in družbene potk 1 v stanovanjskem gospo-rs‘vu občine Litija (Ur. list SRS št. 27 76) so štiri stanovanja po tem natečaju namenjena za delavce zaposlene vdružbenih dejavnostih, če bodo izpolnjevali pogoje natečaja in pravilnika. Struktura stanovanj bo določena, ko bodo znane potrebe. 12. Razpisni rok za vložitev prošnje je od 1. novembra 1979 do vključno 31. decembra 1979. Vse delavce, ki ustrezajo pogojem, katerekoli navedene skupine (družine in občani z nizkimi dohodki in samohranilci; starejši ljudje, upokojenci, invalidi in udeleženci NOV; Prošnje za Dopolnitve in spremembe samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predvideva med drugim tudi to, da se prednostna lista prosilcev sestavi dvakrat letno in sicer, naj bo prva objavljena 31. 12., druga pa 30. 6. Zato prosimo oz. pozivamo vse interesente za starejše ali novo stanovanje, da sc prijavijo na razpis do vključno 15. 12. 1979. V prihodnjem letu imamo rezerviranih 7 stanovanjskih enot, od katerih so 3 dvosobna in 4 enosobna stanovanja in sicer: v bloku A-2: — dva enosobna stanovanja št. 1 v pritličju in št. 9 v 11. nadstropju; — dva dvosobna stanovanja št. 2 v pritličju in št. 3 v pritličju. blok A-3: — dva enosobna stanovanja št. 1 v pritličju in št. 9 v II. nadstropju; — eno dvosobno stanovanje št. 2 v pritličju. Stanovanja v bloku S-2 bodo predvidoma vseljiva do 15. 8. 1980, v bloku A-3 pa do 15. 9. 1980. Vsi prosilci naj se točno opredelijo ali prosijo za sobo, garsoniero, enosobno, dvosobno ali trosobno stanovanje. To je potrebno zaradi razvrstitve na prednostno listo, kajti prednostna lista za sobo in garsoniero, prednostna lista za enosobno stanovanje, prednostna lista za dvosobno stanovanje in prednostna lista za trisobno stanovanje bodo sestavljene ločeno. Odbor za stanovanjska vprašanja je pozval med drugim tudi vse delavce, oz. upokojence, ki so imetniki stanovanjske pravice večjih neprimerno zasedenih stanovanj, da se zglasijo v kadrovsko splošnem sektorju oz. da vložijo pismene prošnje za zamenjavo. Odbor za stanovanjska vprašanja pa jim bo, če bo le mogoče, ugodil. Dodatno dokumentacijo (zdravniška potrdila, potrdilo številu družinskih članov itd.) mlade družine; delavci zaposleni v družbenih dejavnostih) prosimo, da se prijavijo na VIL natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj v letu 1980. Vsa pojasnila v zvezi s prijavo lahko dobite v kadrovsko-splošnem sektorju, pri tov. Grom Vlasti. NE POZABITE, ROK PRIJAVE JE DO VKLJUČNO 31. DECEMBRA 1979, ZATO POHITITE, KAJ TI PROŠNJE, KI BODO VLOŽENE KASNEJE NE BODO UPOŠTEVALI V. Grom stanovanje morajo prosilci predložiti v razpisnem roku. Kasneje predlo Ženih potrdil odbor ne bo upošteval. Vse prosilce, katerih zakonci so zaposleni v drugih de- Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je obravnavala nekaj izboljšav, in po dveh letih so delegati delavskega sveta zopet sprejeli sklep in odobrili avtorsko odškodnino našim sodelavcem — no vat orje m. Ti so: Cveto Kos, Milan Škoberne, Marjan Mali, Lojze Koprivnikar, Karel Mandelj in Franc Zupančič. Odpravili so nekaj nevšečnosti pri strojih, v glavnem takih ki so vzdrževalcem povzročale preglavice, bile pa so krive tudi za številne zastoje, in s tem tudi za manjšo produkcijo. Predelali so sitem za nastavljanje lege kril pri mikalnikih Platt, predelali so zavore na du-hlirki Warimex; predelali so spodnji krožnik na grobi raztezaIki Platt; dalje predelave menjalnih zobnikov; izboljšave glavnega pogona lovnih organizacijah pa prosimo, da predložijo tudi potrdila o OD za leto 1978, v kolikor jih že niso. Poudarjamo tudi, da mora biti v zdravniškem potrdilu navedeno, če stanovanjski pogoji vplivajo na zdravje prosilca ali ožjega družinskega člana, v nasprotnem primeru ga odbor ne bo upošteval. Prosilce, ki prošenj ne bodo vložili do navedenega roka, ne bomo upoštevali pri morebitnih delitvah stanovanj do sestave nove prednostne liste, ki bo predvidoma sestavljena v mesecu juniju 1980. ZATO POHITITE, ZGLASITE SE V KADROVSKO SPLOŠNEM SEKTORJU PRI TOV. GROM VLASTI, NAJKASNEJE DO 15. DECEMBRA 1979! na VR flverjih Krušik; predelave pogona in vsisnega sistema na razlczalkah Platt; izboljšave sistema odseso-vanja v čistilnici in mikalnici Platt. Posebno, izvirno rešitev je predlagal Franc Zupančič — vzdrževalec v sukal-niči — štetje ko psov na pre-vijalitih strojih. Na podlagi števca na stroju merimo učinek delavk. To štetje pa ni hilo točno, saj je bilo možno »povečati« število ko psov (na števcu), čeprav ko psi niso bili vloženi; Zupančičevo stikalo je bilo montirano na enem stroju in je pokazalo zadovoljive rezultate. Komisija je tov. Franca Zupančiča predlagala za občinsko nagrado »Novator leta«, ki jo bodo podelili ob občinskem prazniku. Vsem našim inovatorjem čestitamo! M. M. Montaža tretjega in četrtega mikalnika llergetb v predpredilnici sintetike se bliža koncu. V. Grom NOVATORJI Hannover-I.T.M.A. 79 () je bila skromna. Posvetovanja so se udeležili le trije člani medtem ko je bilo iz števila udeležencev možno sklepati o močni Zasedenosti zastopnikov ostalih organizacij združenega dela. Delovno predsedstvo so sestavljali priznani strokovnjaki !n poznavalci tekstilne industri-Je> t. j. prof. dr. Leon Jerovec, prof. dr. Kolarič in ing. Černe. Na posvetovanju je aktivno sode-°val tudi prof. dr. Hoče-var in še več strokovnjakov iz tekstilnega področja. . Daljši uvod v razpravo, so imeli vsi člani delovnega predsedstva, predvsem dr. Kolarič, kot najožji sodelavec in odgovorni za izdelavo izhodišč v okviru Tekstilnega inštituta lz Maribora in Programskega sveta lO Splošnega združenja. X tem uvodniku je bilo poudarjeno, da je izhodišče in osnovni eoj današnjega planiranja doho-oek, ker moramo z njim pokri-vati potrebe lastnega razvoja ter Potrebe splošne skupne porabe °z- rasti osebnega in družbene-8a standarda. Zaradi tega bomo tttorali pospešeno povečati rast oružbenega proizvoda in dolska na delavca v tekstilni 'ndustriji nad predvideno rastjo Povprečja industrije in rudar-stva, če želimo dohiteti, v novem srednjeročnem obdobju, za Polovico zaostajanja za njima, J' 22% na 11%. Tako bomo oorali doseči višje stopnje od Povprečja industrije in rudarstva ,i v sredstvih za reprodukcijo 't« delavca in čistem OD na 1 vlavca. Zahteve so velike, ven-‘lr realne kot so menili raz-Pravljalci. Pogojujejo jih so-obna organizacija dela, naj-^ovejša tehnologija, pestra ^valiteta proizvodov in dizajna, in *3° Prilagojena sodobnemu . ..^inamičnemu svetovnemu Z|šču. Potrebno bi bilo tudi Trostiti cene, ker je vedno in?' ..razkorak med stopnjo acije in rastjo cen tekstilnih jjotzvodov. Na zunanjem tržišču oj tc*jstil sorazmerno dražji našega, zato danes nekateri jtoSl tekstilni proizvodi že lahko : nkurirajo s cenami zunaj jugoslovanskih meja, kar pa cev3*' P°meni> daje delo tekstilij , zunaj bolje ovrednoteno Ireh f ^e*° Pri nas. Zato je potek n° 'zcnačiti osnovne pogoje stilne industrije z ostalimi gospodarstvu. Pan °gami “"nami bi morali predvsem v jcn'ti domače surovine, do-doU' uvoz surovin, ki so jž nid deficitarne za uspešnejši in °Z' * udi boljša tehnološka dohodkovna povezanost bi bila potrebna za uspešnejše sodelovanje in enotnejše nastopanje na zunanjem tržišču, v široki in velikoserijski ponudbi. Skrbi za upadanje po tekstilijah ni, kerjih vedno več trošimo, pomembno je le zasledovati nove, sodobne zahteve tržišča in se temu hitro prilagajati. Na cenovno konkurenčnost, večjo akumulativnost in s tem hitrejše investiranje v izvozno orientirano, najmodernejšo tekstilno tehnologijo, bi veliko pripomogle tudi znižane družbene dajatve in prispevki, saj je tekstil med najmanj akumulativnimi panogami industrije, prispeva pa največ sredstev za nerazvita področja. Tudi vseh bančnih kreditov za investicijske naložbe je dobila tekstilna industrija manj, kot je, baje, obračunala celotne amortizacije. Enako naj bi se z uvozom najbolje devizno pokrivali, pri uvoznih restrikcijski h merah pa zato nimamo nobenih olajšav. Dodatno dobi družba s prispevki iz bruto OD še toliko več sredstev, ker je tekstilna industrija predvsem delovno intenzivna, po ostanku čistega dohodka pa je najbližja robu rentabilnosti, tj. 5% ostanka dohodka. Tudi povprečni osebni dohodki so po zadnjih statističnih podatkih za 23% za republiškim povprečjem ostale industrije, zato se vedno manj ljudi, poleg težkih delovnih pogojev, zaposluje v tekstilni industriji. S postopnim ukinjanjem nočnega dela, tudi zaradi prisile nastopajočega pomanjkanja delovne sile, pa se bo še znižala stopnja akumulacije s tem pa reproduktivna sposobnost tekstila, kar bo še pospešilo ekonomsko zastaranje procesne tehnike. V razpravi je bilo tudi izrečeno, naj bi se sredstva združenega dela čim manj zakonsko usmerjala na posamezna prioritetna področja. Saj se samoupravno sporazumevamo in dogovarjamo in na ta način vsklajujemo celotno družbeno reprodukcijo. Pomanjkljivosti in potrebe pa bi združeno delo na osnovi SS, združevanja dela in sredstev, po principu poslovanja dobrega gospodarjenja oz. tistega, ki z družbenimi sredstvi uspešno dela, že samo ustrezno reševalo. Le na ta način bi vedno manj motili pravice delovnega človeka pri obvladanju pogojev in rezultatov svojega dela. Pravilno pa je, da družbeno informativni sistem in ekonomska politika države oz. nižjih družbeno političnih skupnosti pokažejo na probleme in smeri nadaljnega družbeno ekonomskega razvoja naše skupnosti. To so bili le kratki, prosti povzetki po spominu iz razprave na tem regijskem posvetovanju o izhodiščih nadalnje-ga razvoja tekstilne industrije Slovenije. v. k. POŠKODBE 1. Ada Medvešek, predica, je od dvigala potiskala voziček s predprejo. Ko je voziček obrnila proti prstančnim strojem, je transportni delavec nasproti pripeljal prazen voziček in delavko zadel z robom vozička v sredinec desne roke in ji ga poškodoval. 2. Med dvigovanjem lesenega zaboja, v katerem je bila zložena preja, je Franca Hribarja, embalirnega in transportnega delavca v vlagalnici, vščipnilo v križu. 3. Med kovičenjem podstavka kontejnerja, je Franc Demec, brusilec, v kontejnerju s pripravo držal zakovico, sodelavec pa je iz zunanje strani pritrjeval za- kovico. Verjetno mu je že med vrtanjem izvrtine padla iver v oko in mu ga poškodovala. 4. Na poti iz dela je vodji obratnih delavnic, Konradu Bizjaku, na nadvozu, med prehodom ceste, klecnila noga vdes-nem kolenu. Pri padcu si je poškodoval zapestje desne roke. 5. Pavla Kodru, vlagalka preje v vlagalnici, je vlekla kontejner, ki se ji je zaradi poškodovanega poda zataknil in ji poškodoval prst leve noge. 6. Sašo Remec, delavec pri remontu se je poškodoval pri montiranju kovinske garniture na mikalniku. Garnitura ga je udarila v desno roko in mu jo poškodovala. * K r -----------------------------------------------\ In memoriam Lep, sončen jesenski dan je bil, ko smo jo spremljali na njeni zadnji poti. V nas vseli se je porajalo vprašanje »zakaj«? Zakaj nas je vse in svoje naj dražje zapustila tako kmalu. Odgovora ne bomo nikoli izvedeli. Svojo bolečino v srcu je tiho nosila v sebi, prav tako tiho, kot smo jo listi jesenski dan položili v njen mnogo prerani grob. Marija Bartolj se je leta 1971 v 22. letu starosti zaposlila v naši delovni organizaciji v oddelku sukalnicc. Med sodelavkami je bila zelo priljubljena, zalo je bila nenadna vest, da je ne bo več med njimi, še veliko bolj boleča. V zakonu je rodila dva otroka, Tomaža in Zdenko. 4-letna Zdenka je še premajhna, da bi doumela, kaj pomeni smrt mamice. Toda 9-letni Tomaž, se že zaveda, kaj je bila toplina matere in kaj so bile njene vsakdanje skrbi, da je bilo njemu in mlajši sestrici lepše. Marijo bomo pogrešali vsi. Še dolgo se je bomo spominjali. Živ spomin na njeno mnogo prerano smrt pa bosta prav gotovo njena otroka, ki ju bomo z dneva v dan videvali, kako premagujeta ovire v življenju brez njune drage mamice. Marija, zakaj si morala tako kmalu od nas? V. B. V_________________________________________________ mum Čistilni stroj za flvcrskc cevke TM-PX PRIŠLI - V MESECU OKTOBRU 1979 Prišli: 1.10. 1979 Gorazd KAPLJA, Litija, Trg na Stavbah 12, predilnica bombaža 2. izmena 1. 10. 1979 Dt-sa JOSIPO-VIČ, Litija, predilniška 23, predilnica sintetike 1. izmena 2. 10. 1979 Janez AVBELJ, Litija, Ulica 25. maja 1, pred-predilnica 3. izmena 2. 10. 1979 Srečko MOHORKO, Litija, Levstikova ulica 8, transport 3. 10. 1979 Panatelija BKRIČ, Litija, Predilniška ulica 6, predilnica bombaža 1. izmena 8. 10. 1979 Mara BABIČ, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 5, predilnica sintetike 2. izmena 10. 10. 1979 Mojca KRALJ, Litija, Breg 5, zbiralnica cevk Odšli: 1.10.1979 Dušan ŽLAHT1Č, Litija, Rozmanov trg 19 — montaža strojev — odhod v JLA 12. 10. 1979 Marija OSOLNIK, Litija, Ulica Luke S vete a št. 1 — čistilna kolona predilnice bombaža — upokojitev 12.10.1979EdoODLAZEK, Litija, Prisojna 4 — predilnica bombaža 3. izmena — izključitev 22. 9. 1979 Scnada ČEHIČ, Zagorje, Okrogarjcva 15 — predilnica sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 12.10.1979 Era ne PREGE L J, Šmartno, Ustje 28 — predilnica sintetike 2. izmena —pismeni sporazum — odpoved delavca 27. 10. 1979 Milan MAJCEN, Litija, Rozmanov trg 3 — pred-predilnica 1. izmena — upokojitev 31. 10. 1979 Olga MALI, Litija, Cesta Zasavskega bataljona 6 — sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 10. 1979 lonček RIBIČ, Litija, Rozmanov trg 9 — transport — pismeni sporazum — odpoved delavca 31. 10. 1979 Gabrijela JUVAN, Litija, Partizanska pot 11 — finančni sektor — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 10. 1979 Alojz DREMELJ, Šmartno, Javorje 15 — transport — pismeni sporazum — odpoved delavca 13. 10. 1979 llanifa BEČIČ, Litija, Cesta komandanta Staneta 12 — predpredilnica 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke - ODŠLI Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu oktobru 1979 1. 10. 1979 Ana KLANŠEK, na delih in nalogah predilca v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge zbiralka cevk v zbiralnico cevk 1. 10. 1979 Fina TOMIČ, na delih in nalogah snemalka kop-sov v predilnici sintetike 2. izmena, se razporedi na dela in naloge čistilka raztezal pri rezervi predilnice 1. 10. 1979 Ana PINTAR, Na delih in nalogah dvojilka, se razporedi na dela in naloge pomožna p revij alka v sukalnici 1. izmena POMAGAJMO JIM V PRAVIČNEM BOJU PIONIRJI. MLADINA. DELOVNI LJUDJE IN OBČANI SLOVENIJE SE 2E VSA LETA PRIDRŽUJEMO NAPOROM NAPREDNIH, DEMOKRATIČNIH IN MIROLJUBNIH SIL PO SVETU V AKCIJAH SOLIDARNOSTI IN PODPORI NARODOM. KI BIJEJO PRAVIČEN BOJ ZA SVOJO NACIONALNO NEODVISNOST IN OSVOBODITEV IZPOD IMPERIALIZMA. KOLONIALIZMA, RASIZMA IN VSEH DRUGIH OBLIK NACIONALNEGA ZATIRANJA IN PODREJANJA. NA TEH OSNOVAH IN OB MEDNARODNEM LETU OTROKA. JE KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE IN NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM PRI PREDSEDSTVU RK SZDL SLOVENIJE. LETOS PONOVNO IZDAL NOVOLETNE VOŠČILNICE. KI JIH JE IZBRALA POSEBNA KOMISIJA. V OKVIRU AKCIJ OB MEDNARODNEM LETU OTROK JE ODBOR IZDAL TUDI VEČBARVNO ZNAČKO -SOLIDARNOST-. PREMERA 4 CM- ODBOR PRIPOROČA ZARADI LAŽJE IN CENEJŠE DISTRIBUCIJE VOŠČILNIC, NAROČILA KOMPLETOV 10-lh ČESTITK S PRILOŽENO ZNAČKO. CENA KOMPLETA JE 70.00 DIN. POSAMEZNA ČESTITKA PO 7.00 DINARJEV NAROČILA SPREJEMA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE. LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA 16, OD OSNOVNIH SOL. KOORDINA CIJSKI ODBOR ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE IN NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM PRI RK SZDL SLOVENIJE. LJUBLJANA. KOMENSKEGA 11. PA OD DELOVNIH ORGANIZACIJ. USTANOV. OO ZSMS IN SREDNJIH SOL. VOŠČILNICE BODO NA VOLJO OBČANOM OD 15. NOVEMBRA V VSEH KNJIGARNAH MLADINSKE KNJIGE IN ZAL02BE BOREC. ZA PREJETE VOŠČILNICE PO DOBAVNICAH NAKAŽITE DENAR NA ŽIRO RAČUN KOORDINACIJSKEGA ODBORA ST. 50101-789-93102 LJUBLJANA. KOMENSKEGA 11, tal. 313-065. UPOKOJILA STA SE 4. 10. 1979 Jakob SKUBIC, na delih in nalogah vratar, se razporedi na dela in naloge se-stavljalec zabojev II v za boj a rn o 8. 10. 1979 Andja ŠT1KO-VAC, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 2. izmena, se razporedi na dela in naloge zbiralka cevk v zbiralnico cevk 15.10. 1979 Voj mir MA LEČ. transporter predprejc v pred-predilnici 3. izmena, se razporedi na dela in naloge transportni delavec pri zunanjem transportu 18. 10. 1979 Vida JUVAN na delih in nalogah predilet v predilnici bombaža 1. izmena, še razporedi na dela in naloge predilca v rezervi predilnice Meseca oktobra sta se upokojila Milan Majcen in Marija Osolnik. Oba sta dosegla polno pokojninsko dobo. Tov. Milan Majcen se je pri nas zaposlil leta 1947. Sprva je bil pod-mojster v predpredilnici, kasneje mojster, kar je ostal do konca. Od vseh službenih let, je bil v naši delovni organizaciji kat 32 let. Tov. Murija Osolnik se jc pri nas zaposlila takoj po osvoboditvi, leta 1945. Nekaj službene dobe je imela že prej, tako daje letos dopolnila 35 let delovne dobe. Ves čas je delala prl čistilni koloni, le na začetku je bila »v proizvodnji«, snemalka. V službi seje dobro počutila-Ko so prišle mlajše delavke" v njeno skupino seje sprva bala. da jo bodo omaloževali, zaničevali, toda, kot pravi, sc to 1,1 zgodilo. Bili so prijatelji in zato se je v službi dobro počutila. Dobra volja drži pokonci, je še doda- *a'Sedaj bo doma pazila na svoje’ vnučke. Stare mame so drag0" cene! Obema želimo veliko zadovoljstva, osebne sreče in zdravja, in lepa hvala za delež, ki slli ga doprinesla naši delovni skup nosti. - M. ŠRAJ SMUČARJI - POZOR! —Na sestanku naše komisije za rekreacijo smo se dogovorili, da bomo tudi v letošnji zimski sezoni organizirali rekreacijske smučarske iz.lete. Ti izleti bodo nraviloma ob sobotah, ko bodo ugodne snežne razmere. Računamo, da bo to januarja, februarja in marca. Kot nrevidevamo, bomo organizirali tri do štiri takšne izlete, s tem, da bo na zadnjem izletu tudi tekmovanje zn člane naše delovne organizacije. Na tem tekmovanju izberemo tekmovalce, ki nas bodo zastopali na smučarskem tekmo- vanju tekstilnih delavcev Slovenije — 22. TEKSTI-IJADA. Ro dosedanjih izkušnjah smo se najbolj nasmučali na Kohli, v Kranjski gori, noiskusili na bi tudi na bljižnjih smučiščih v Avstriji. Nabavite si notne liste! Tekmovanje na bo kot vedno, na Veliki planini. Vsak izlet bomo razpisali v naših informacijah deset do štirinajst dni prej. Tam bodo objavljena tudi na tančnejša na vodila. Skrbno berite Informacije, in ko bo raznis z.a izlet se pravočasno prijavite. Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°izl) Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani ko e tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.