Lxxn. LJubljana, petek Cena Din 1.— SLOVENSKI lzho|o vsak dan popoldne izvzemši nedelie in praznike // In sevati do 80 petit vrst 6 Din % do 100 *riJ o Din 2JO od I0C dc 30C vrst a Oin 3 veći« »nserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnr davek oosebei // „Slovenski Narod" velib mesečno v Jugoslaviji Din 12— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knaflieva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR. Graiski trg št 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, telefon št 26 // CEUE celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1 telefon št 65; podružnico uprave: Kocenova ul 2 telefon št 190 H JESENICE Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnico v Ljubljani št 10351. »Dundonalđov rušilec« Angleži imaio se strasneise orožje Angleška admirali tet a razpolaga z orožjem, čigar učinki so tato strašni, da doslej nobena angleška vlada ni dala dovoljenja za njegovo uporabo — Kako polagajo Nemci magnetične mine in kakšna je njih lastnost — Nevarnost bo kmalu odstranjena London, 24. nov k Ves anglerki tisk se vprašuje, ali so magnet.čne m ne. ki ~o j h Nemci posejali v moija, tisio tajins.veno orožje, o katerem je govoril Hi ler. Lis a »Daily Express^ in *Da:ly Herald« trdita, da je imel kance.ar Hitler v svoj.m govoru v Gdansku to orožje v m sAh »Ti-mesc so se zadovoljile z ugotcv tvijo. da so mine, ki so v treh dneh uničile osem ladij, magnetične min3. »Daily Expre5S-opozarja na to. da Angleži masn> ičnih ne bi mogl: uporabljati proti nemškemu brodovju enostavno zaradi tega. Ver nemških ladij ni na odprtem morju in ker se Angleži ne bodo upalj uprabljat; orožje, ki je po zakonih mednarodnega prava prepovedano Kako polagajo podmornice magn^t/čne mine? Namssto, da bi mine nam stili v ravni črt: v ra^daMi 50 do 60 m drugo od drage, izpusti podmornica grozd min. to je šest do sed^m, v merje. na drugem k a-ju zopet štiri mine. na tretjem 6 ali 12 m;n. Tako so na rnrrj., kraji, kjer ni min, toda nihče ne ve. kje je neva.ni pas in kje je plovba vama. Najvažnejša lastnost magnetične mi^e je. da ostane na dnu morja, torei izven območja iskalcev min. ter se premakne, oziroma dvigne šele, ko Z"čno urnkov~ti magr»e*ične sile. ko se mini pribl'ža ladja z železnim ok1opjem. Tedal se mina hitro G*ngne in ostane kake tri metre pod vodno površino ter eksplodira pri d3!lku s sp^dnj m delom trupa ladje Ako ladja nima posebnih varnostnih mr ž. poženejo magnetične sile mino naravnost v najbolj občutljivi del ladie pod stroji Eksplozija uniči na mah stroje, voda vdere v ladjo in v nekaj trenutkih je ladja pod vodo. »Dailv Express« pravi, da tajnost tega orožja ni v celoti tajnost, kajt stre ko ir jaki angleške admlralitete so že projči i možnost za obrmbo proti magnetičnim minam. Učinkovitost magneti č» ih min bo trajala nekaj časa. toda ne d igo kakor podmorniška vojra ni trajala dolgo Magnetična m*"a je strahovito orožje toda je slepo orožje. Magnetična mina re rarli-kuje tovorn'h ladij od vojn h ladij in ne sovra^nh ladii od nevtralnih Angleži na »m^jo še m^ego boli strahovito oro^ie. kakor za*r*u*e »Da*ly Fx-press«. Angleška adm;ral:teta inv» orož:e, l'i ga ie izumil v p*"ejs*\iem stol»»*J*i t" lord Dundonald Oro***» se imTti.ie »Dut'drn"Mov rns**l~o«. Uč;r»ki tc«*» taf-e-ga ane'«~k^Era or«~ž*a so tako «tra5n* In nečloveški, da d sl"\1 r»oh*»r»a a^s^^ka vt»-da «1 dala dovoljenja za uporabe tega orožja. Nove žrtve nemških min London. 24 nov s. (Reuter) Včeraj sta bili potopljeni še dve angleški ladji in si- cer 315 tonski lovilec min »Arajconite«. 0 katerega pogrevajo št ri člane p^sauke, ter parnik »Lovviand«. ki Je nastal žrtev napada v Severnem morju. S tega pogrešajo devet Članov posdke, pet Pa so jih rešili. Skupno je bilo včeraj objavljenih o*em izgub ladij. Od tega je bilo pet angleš' ih, ena nevtralna in dve francoski ribišk* ladji. Skupno je bilo na teh ladjah 51 irtev. Angleško svarilo inozemskim ladjam London, 24. e. Angleška admiraliteta je izdala svarilo vsem inozemsk m ladiam. da med 51. in 54. stopinjo zemljepisne širine ne pristajajo v angleških Iukah. ker je morje ogroženo od min Nemci spuščajo mine s padali KedanJ. 24. nov. e. Prebivalstvo za na rine danske ">bale je včerai iavi'o d pisni-kom kodanjsk:h listov, da je nai Sever- ' nim morjem opazilo sumljive oolete nemških letal, ki so na morje spuščala maj,,na padala. Letalski strokovniaki sodijo, da gre za nov način SDUščanja min v mo~je. Ta način polaganja *e mno?o uspe?nei§i kakor če mine polagajo rx^mornice in trdi mnogo bolj nevaren za ladje. Haška konvencija prepoveduje, da bi se na mednarodnih progah polagale mine. ♦oda Nemčija ie izjavila, da se mora na ta način boriti proti angleškemu sistemu spremljanja ladij in poostrene blokade. London. 24. nov. AA (Reuter) Smatra se. da magnetične mine meče:o letala s posebnimi padali na katere so mine pritrjene Tako se tolmači dejstvo, da so mine prispele do vzhodne angleške o:,ale. London. 24 nov A A (Reuter) V zvezi s pojasnilom, odkod nai pridejo v bližino britansk h obal macmetne mine. se je zvedelo, da so bili prebivalci bližjih vasi obale v Essexu v sredo priče letMskegi pohoda Prče izpovedujejo, d** sti dve veliki Črni letali leteli zelo nl^ko n-»d vodo Na vrhu nekega letala se ie sko/i njegovo Jekleno streho iasno vide'a svetloba V -deli smo orinovpdufeio nr;č>. m^n«?o Črnih pr^dmet'-'v k' eo na^al? i2 letala, in vsak trenutek prikovali rk~p'o^ie. T"-da nič se ni zsodilo Letala *o ki'arla na^ m.oriem d^kl^r i*h n? 'w>m t> *r»l reflektor, nakar snv z»«1 §*»li n~še Invee Sodijo da ie mina obe?0^a na 'etalo s do sobno kljuko in Ha 1o let^'n i«w*idi r>rav- tak"^ TcP^r»^* Crv^fi cr»»r*-»nc*: £^r> T" m' t> izrenVo lah^e in nabi*« z npnaviHno močnem t*'m'**,*?'*r*rt% in jih letalo lahko pre nese zelo veliko. Za obnovo češkoslovaške in Poljske V Parizu je bila podpisana pogodba, ki naj jamči za vstajenje Češkoslovaške — čsl. narečni odbor iz 5 Čehov in 3 Slovakov — Tudi Anglija priznala ta odbor — Poljska vlada je dobila v Franci;! ozemlje s pravico eksteritorial- nosti Pariz, 24. nov. e. Hkrati ko so se v Pragi odigravali krvavi aogooke. je v Far^u izš.,0 uradno poročilo o podpisu p.g.dbe, ki sta jo povlp;saia preus^da.k viaue Da-ladier m biVši češkoslovaški pos an*k Osu-ski. Pogouba jamči, da bo rancija po končani vojni češkoslovaško drža« o obnovila. Uradno poročilo pogodbe našt.va pravne razloge zakaj niti franci ja. niti Češkoslovaška ne moreta priznati sedanjega stanja, ne protektorata, niti drugih odiukov, ki jih podpisuje dr. Hacha. Ustanovljen je bil po eben narodni odbor, ki se imenuje češkoslovaški komite in bo zastopal interese Ceško&lovaške. Odbor Šteje 5 Cehov in 3 Slovake. V ouboru so med drugimi dr. Beneš, dr. Osuski, general Ingr. msgr. Srame k, general Viejst, dr. t'trata, znani urednik Ridka in Slavik. Slovaki so Osuski, Slavik in general Viejit. Francoska vlada je narodni odbor priznala kot ustanovo, ki naj izvede pogodbo od 2. cktobra 1939. Lordon, 24. nov e Ko ie francoska vlada službeno priznala češkoslovaški komite s sedežem v Parizu, se je prč kovalo tudi od angleške vlade podobno priznanje. Toda formalni sklep o tem v Londonu še ni bil storjen, dasi se glede na skupne cilje francoske in angleške zunanje politike lahko pričakuje, da bo tudi Angl.ja priznala ta odbor. Pričakujejo, da se bo Češki or'bor obrnil na nevtralne vlade, ki še niso poznale protektorata, da bi tudi one priznale komite. V prvi vrsti pruVJajo v n-štev Zedinjene države, kjer še vedno izvršujejo svoje posle konzulati če"ko-lov?šve republike in pa Sovjetska Rusija. kj-»r češkoslovaški posTanik Firlineen uživa vse diplomatske pravce in ga ved-'o vab;io na vse uradne in diplomatske pri red t ve Poljska vlada v Angersu Pariz, 24. nov. p Poljska v'ada se j? preselila v Angers Ob tei priliki ji ie b!l simbolično na slovesen način i"ročen del ozemlja, na katerem bo do ko -ra vojne uživata pravico ekster'tor'alnosti. Na to ozemlje se je preselila vca po'j*kq državna adnvnistracija ter vsi poljski diplomatski zastopn:ki. PoMska vlPda le *m»!*» vc^l v A-n^er-sn svojo Drv0 sejo Na seii so bili spreieti sk'epi Ple^« or»an zar'e noM^k0 armad0 v Franciji N"vinqrl»m 1° mi"!0!'-«1'! D~ed-sedn'k fr°n«ral S;kr»r^k; iz-aVl r»a *« Potiska sed»j v vei:ki st:cki a da bo so^+ ob-no^^j-^na v vs^m svoj°m ov««~u in c:i-»!u p-p^f v^-Win sa Č'an; kn^n^ta ud^l^ž'li službe b^f^. ka4eH so nr'^'tvo-vaM trti* no^l-n?k? ^^i?ke Britanije. Francije "Zttd'n^on'v, r*-*^v Zavezniki proti Habsburžanom Rim. 24. nov e. Državni pod+ajnfk an- j gleške vlade je 'zjavl v sp-dnji zbornici, da so vse vesti in informacije. čaš da bo Anglija obnov:ia re^iavTacTjo H^sburfa-nov. popolnoma neresnične. Ar?1 š*a In ffrapcc^ka vl-«l» n'^ta »*I,rdar dali v tem pogled« nikakib garancij. Varšavski Zupan interniran London. 24. nov. i. Reuter javlja, da Je bil v zvezi z zadnjim: upori v Varšavi, kjer je bilo zaradi nemirov ustreljenih 10 ljudi in mnogo aretiranih, prijet tudi junaški župan mesta Varšave Starcinski, ki so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišč« v Dachau, Vlada nacionalnega preporoda v Rumuniji Vlado sestavlja Tatarescu, ki je dobil nalog, naj zbere vse osebnosti, ki podpirajo politiko kralja Karola BUKAREŠTA. 24. nov. e. Po ostavki ministra za nar. gospodarstvo Bojouja je nastala ki iza celokupne vlade in posledica tega je bila demisija Argetojanovega ka-bneta. Ministrski predsednik je dopoldne kralju podal ostavko svojega kabineta. Ostavka vlade je izzvala v vsej državi precejšnje presenečenje. Ob 16. je kralj sprejel v dvoru kronske svetnike. Poleg prof. Ćuze in predsednika vlade Argetojana so vsi kronski svetniki konf eri rali s kraljem Karolom. ki je ob 18.45 lz dvorske pisarne izdal komunike, ki prav. da je kralj drugič pozval svetnika Georga Tataresca in mu poveril sestavo nove vlade. Tatarescu je v svojem stanovanju sprejel Člane bivše vlade in politične prijatelje. Lista nove vlade bo sestavljena in znana Šele danes opoldne ali pa popoldne. Po pozitivnih obvestilih, ki so se dob la snočl. zatrjujejo, da bo Tatarescu dobil tudi resor zunanjega ministrstva, a Canzikov bo imenovan za finančnega min stra, Con-stantinescu pa bo prevzel resor ministrstva za narodno gospodarstvo. Znano je tudi, da bodo vojni ministri, ki so bili člani dosedanje vlade, ostali na svojih resorlh. Zvečer je Tatarescu izdal osebno obvestilo tisku ki se glasi: Povodom ostavke vlade, ki ji je bil na čelu kronski svetnik Konstantin Argeto-janu mi je Nj. Vel. kralj Karol poveril nalogo, da sestavim novo vlado v okviru fronte nacionalnega preporoda. Upam, da se mi bo posrečilo izvršiti to visoko naloga Kako je prišlo do krize BUKAREŠTA, 24. nov. s. (Havas*. Kakor se je naknadno izvedelo, je prišlo do krize rumunske vlade zato, ker je na seji vlade v sredo ministrski predsednik Argetoianu zagovarjal stališče, naj vlada čim bolj popusti nemškim gospodarskim zahtevam. Večina članov vlade se Je izrazila proti pređloeom m*nJstr*kega predsednika. Trgovinski minister Bojou je podal ostavko. S tem ie bila kriza otvoriena. Zvečer se je še izvedelo, da se ie nemšTca trgovinska delegacija pričela odpravljati na odhod. Nova vlada bo skušala utrditi politiko nevtralnosti Romunije ter se zavarovati proti vsem nosVtisrm kršitve rumunske neodvisnosti In integritete Posvetovanja pri Hitlerju Včeraj je kancelar Hitler vse« vodilnim oHcir-jem nemške vojske dal navodila sa nadaljevanje vojne C UR T H 24 nov. & »Neue Zurcher Zei-tung« poroča da so se včerajšnjega posvete vanja pri kancelarjn Hitlerja udeležili vsi vodilni oficirji nemške vojske, mornarice to letalstva, kakor tudi vodilni člani stranke Skupno Je bilo navzočih okoli 12* oseb. Nemško uradno poročilo pravi samo, da Je dal kancelar Hit'er ob tej priliki navodila o nadaljevanja vojne Podrobnosti sestanka čuvajo v največji tajnosti. Vsekakor pa Je treba sestanku pripisovati po pomen, ker Je znano, da Je bila sad- nja stična konferenca tik pred začetkom poljske kampanje v Berchteagadeno. BRUSELJ, 24 nov. a (Belgai Ministrski predsednik Pierlot je včeraj sprejel predstavnike belgijskih listov. Izrazi] jim je zahvalo vlade za pomoč časopisja. O veja-Je dejal, da Je sa Belgijo Diplomatski položaj pa je Roosevelt: Prihodnjo pomlad ne bo več vojne Wam p.ings, 24. nov. AA (Havasi Ka kor vsako leto je tudi letos Dr^zidmt Roosevelt prisostvoval banketu, ki ga je priredila v Warnspringsu ustanova, ki skrb: za bolnike, ki imajo otroško paralizo. Banketa se je udelež lo okoli 350 povabljencev. Prezdent Roosevelt ie v svojem govoru izjav.1 med drugim, da prihodn-'o pom'ad ne bo več vojne. Docal je še. da upa. d3 bo v primeru, če bi le še traja'a vojna, prišel spet v Warnsprings. kj3r bo pr ž ve' nekaj časa na depustu. Predsednik *e pri tej priložnosti spomnil na to. da ie preteklo leto. ko je odhajal iz Warn?p in-'sa Izjavil pred veliko množico, ki ga le pozdravljala na postaji, da pr de jeseni spet v Warnsprin£s. če ne bo dotlej voj^e Lstl so objavili o teh *zjavah številne članke, v katerih komentirajo Roc ^ eltove besede. zopet tak, kakršen je bil pred vznemirljivo periodo, ki je trajala od 1 do u. novembra. Ruski pogoji Čanekafšku SANGHAJ, 24 nov. s (HavasV V Cun<-k«ne Je dospe! posebni odposlanec ruske vlade, ki ie stavil marš»tu OaneVafŠku po* gole. pod k»ter*mi je Rusiia pripravljena podpirati Kita.Mco Fden ivmed poeolev je. da ost t «o vi ruska vojska v Kitajski svoja oporišča. A*»«i*5Ški let*»l~l sestrelili 7 nemtkih letal LONDON. 24. nov a Letalsko ministrstvo ie izdalo pomo ponoči nornčilo, v katerem notriuie. da so aneVSkl letalci včerai r»ad zanp<-t«n fronto se«*eeMli sedem nemSkib letal S*»st od teh jih le n*din na fra-im^n prerniie. e^n ns» n^ "fm^Vo Štiri neT*~5Va ipt^'s» so bP» tipa Dorr»ler dve tine Heinrlrel fn e^o fte nen^tovllp^^^a Hn» V«» l^f?»,» so h*1« ppptfO*V^n v I^Hl-vtdt»«,»,,*b K»oT-hj»b v oOkM okn^f 700 m K^o a"fV?kn 1e*«»^o ie mom10 Tačico p^sfnti. T\r\i*n Is bttn l»*terv^'***>o»-if»«»i| HV v »*/s«'r^4 mm t<» m*1«**e f.p r>f**~m~r*y flftr- r*>f*n-i^f>Vo. ^T*V"<*»»*te m*»V mM Pol<«Vo in Rusijo pa ostanejo zaenVr«t »<» znnrte. 0^«vfca angleikega ministra Am^^iih. 24. nov A V T&NT?) Angle %i no*tnf m>*^ter lord W'nterton le ^d ston'i Svoj odstop utemeljuje z zasebnimi raz*ogL Curih. 24. novembre Beograd 10. Pariz. 0.863. LonnVm 17.41. New York 446 Bruselj 73.80. Mi'sn 22.50. Amster-iam 23665. Ber!in 178.6? Stockho'm 106.25 Oslo 101.37 Kopenhagen 86,10, Sofija 5.4SL Iz notranje politiko PRVI DEL SPORAZUMA JE ZAKLJUČEN »Hrvatski dnevnik« objavlja ob priliki dr. Mačkovega obiska v Nišu uvodnik, v katerem poudarja politični pomen tega obiska ter piše med drugim: Dragl&a Cvctkovlć je ugutovtl, da Je prvi del skupnega sporazuma končan. Treba bo torej uresničiti tudi drugI del programa. Gre namreč ra to, da se rešijo tudi ostala nerešena vprašanja, ki so mnogo enostavnejša sedaj, ko je opra\ljen veliki del posla. Predsednik vlade se ni podrobneje izrazil, za katere posle gre, vendrir le n"w dvom no imel v mislih vrsto vprašanj, ki v enaki meri zanimajo hrvatsko in srh*ko Javnost. S svoje strani bi posebno opozorili na potrebo odstranitve vseli vzrokov, ki so v zadnjih dneh dali povod za Često vznemirljive polen'lke. Ce smo »*t«»nili na novo pot. Je treba Iti po njej do konca. Treha, je udušiti vsa Žarišča, iz katerih hI raofrel pozneje lzhruhniti polar medsebojnih bojev. SHOD ZA ŽEVSKE VOLILNE PRAVICE Snočl Je bil v prostorih velike dvorane inzcnfersketra doma v Beogradu Ženski s»»od, ki se ga le ndelpz'lo nad tisoč ten^k. Slo |e za zahteve tenske i'olPne pravfee«. Shod Je ntvorlln \ lmen»» nrednlRtei na i'inssv gospa Olga Slmotljevič. ki Jo po kratkem uvodu pou^ar'nla namen sKo-da. glavna govornica pa Je bila gospod'č-na MIlana Atn^askov'Č^va svetnica ministrstva socialne politike in narodne«-* zdrav'a. kl fe v dnll5p«i iro\ oru rarlo^Ma zahteve ženstva. Govorilo fe še več drrigih zastop«'c In tndi sVffMZMtSni It VMv«'Mne, nakar je bila sprejeta resolucija, ki obsega tri točke. Resolucija v glavnem r^M^va popolno enakopravnost fi n«k pri plnč^h In n^oz'^h Aa en-ko delo, zp^elto žene nrl delu In polno zaščito materinstva, daM?» prlzn-v»ole »*nk.-»pravno»itl Ženi v vsem Javnem življenju, zlasti se pa zahteva ennkonr »vnosi pri vseh voMtva^ v z^kon^'i Ina In «amo-unravna telesa. Končno zahteva resolucija od vlade, da se v novi eoSNI zakon za Narodno sknp*člno n^stl tudi aktivna In pasivna volilna ppnvtofl za vse *en«*ke ts sicer pri svobodnih in tajnih volitvah. ZA DEMOKF \TTZ \CTJO DF7AVE V demokratskih drža1 ah J- p rlam-n* ona ustanova — piše »Hrvatski dne v l'** — preko katere govori narod, led » p^r'a-mert mora biti pravi iz-az nrro n ga f z-pciožcnja In naredne volje. No m«ri b'tl parlamcntarre države b.ez skcb dnlh vo!l-tev ln brez narodne suvtrei o ti Ako so torej heče ustvar ti krnfni in pcpnl spo-razem mrd Hrvati in Srbi. m rajo tako eni kakor drugI dohiti svoje pravo narodno predstavnic vo. Hrvati imamo SSdaJ ivof banovino Hrvat«ko, v kateri š* n;si vsi hrvatski kraji, kl pa vs buje *edro hr\at-stva. Zrl mo. da p Mm« ta naša Hrvat^Vig demokratska defela, kjer raj sr sli- beso-da in vidi volja njenega prebivalstva. ZAPLEMBE V ZAr.RFBTJ Državno pravdnlštvo v Zagrebu Je odredilo zaplembo letaka z naslovom »Hrvatski Javnosti«, ki se zečenja z besedami »Na hrvatskem vseučil'.Sču« In se konča s »suverenosti«. Letak so oodpNall hrvatski nacionalistični vsciičlllftkt omladinci. Nadalje Je zaplen'en letak z naslovom »Odnrto pismo vsej hrvatski Javnosti« to pnno^om krvavem napadu fra riko-fašistov na univerzo). Ra^en tega Je državno pravdnlštvo zaplenilo brošuro »AngleAka bela knU^a o postopanju z n^Sklml državi lani v Nemčiji od 1938—1939.« Brošura je izšla v Zagrebu. NEMŠKI KMETTE V BANATU SE NOČEJO SELITI Novosadski »Dan« poroča Iz PanČevat »£o sedaj se more z gotovostjo trditi, da geslo Hetm Ins Reich pri JuŽnobanatskth Nemcih ni imelo uspeha. Ugotovljeni so primeri, da so se posamezniki, ki so t.-U prej madžarizlrani, ki pa so se zaradi na-clonalnosoclalistlčne propagande ponovno priznali za Nemce, zopet začeli izdajati za Madžare. Neki kmette, do sedaj Člani Rul-turhiinda. so Izstopili Iz organizacije, ker nočejo zapustiti Jugoslavije. So na t"'ll slučaji, ko se posamezni Nemci prijavljajo za prestop v pravoslavje.« SRBSKI NAITODNT SVETI Glede na novi pollt'čnl položai so hita ta dni po vsej Bosni ln Hercegovini skupna zborovanja srbskih društev. Taka zborovanja so bila v Sarafevu, Tuzli. Banialukf, Doboju ln mnogih drugih krailh, k|er so osnovali povsod srbske narodne svete, Id Imalo lzve?i-*rankarskl ln čisto narodni srbski značaj. IZMENJAVA POLITIČNIH OBSOJENCEV Zaradi prenosa kompetene civilnih obla« stl na banovino Hrvatsko so bili razdeljeni tudi Jetniki po kaznilnicah. Tako je bile Iz mltrovške kaznilnice iz oddelka za politične Jetnike poslano v Lepoglavo iS, hi Lepoglave v Mltrovico pa 7 političnih let-nlkov. Sedaj Je v kaznilnici v Sremakl M3-{ trovicl 74, v Lepoglavi 20, v Mariboru pa Z S politični Jetniki. Toda ta razdelitev še ni 1 definitivna. V mltroviškem političnem za-* poru Je hO todl mizar Josip Poje tz Zagreba, ki Je Ml po odhodu Dragoljuba Jo-vanovtča edini Jetnik eii«todlse hon^sto-Sedaj ho ta zapor, ki Je edtal te vrs*e v i naši d-f.avl, preurejen za namestitev S strate, »SIOVERSKI NARODc. petek. 94. novembra 1989 Ste o* Politične stavke proti Jugoslaviji Nemški železničarji m bili v prvih časih po prevrata nevarneJH od SdmUw elirovcev Maribor, 23. novembra Čeprav smo si mogli le v bežnih obrisih ogledati razorožitev mariborske Schutzwehr alias »Zelene garde«, vendar je bila naša celotna slika dovolj jasna, da smo brez pretiravanja s ponosom občudovali tako sijajno uspeli Maistrov razorožitveni načrt. Čim pa to, samo na omenjeno »gardo« omejeno sliko, se izpopolnimo z vprašanjem, kako so se v prvi dobi prevrata zlasti oni v Mariboru živeči nemški železničarji vedli, oziroma kako so oni sprejeli naš prehod iz razvalin Avstrije v našo novo državo, tedaj moramo še danes po 21 letih naravnost strmeti, da je vse to samih ogrožanj prepojeno ogromno delo sploh mogel obvladati v glavnem vendarle en sam človek, pa čeprav s pomočjo tudi drugih narodno zavednih soborcev. To ni bilo več le narodno, le junaško, marveč to delo ie bilo — heroično! Zlasti še, če ga premotrimo v najožji povezanosti z vsemi ostalimi posli, kakor jih je nepredvidoma uro za uro, dan za dnem prinašala in šc prav posebno nagromadila v Mariboru kot važni prometni postojanki na vse štiri vetrove. Že pred prevratom so imel' v Mariboru Živeči Slovenci ponovno priliko ugotoviti. da so bili nemški železničarji veliko bolj zagrizeni sovražniki vsega kar je dišalo po slovenskem, kakor pa mariborski Nemci sami. Pri tem pa je bilo še najbolj žalostno dejstvo, da je bila med njimi pretežna večina slovenske krvi, da pa so se — čim so prišli v Maribor — ponemčurili popolnoma, v kolikor se niso že prej. Da je pri tem igrala odločilno vlogo tudi surova sila, o tem se bomo lahko prepričali tekom prihodnjih razprav, zlasti one o splošnem /elezničarskem štrajku dne 29. novembra 1918. Pokličimo si v spomin sliko iz onih prvih dni ob koncu oktobra 1. 1918, ko se je posebno ob glavni progi pojavil prvi divji val z bojišč vračajočega se vojaštva Bodimo — ko sodimo — že vnaprej pravični! Priznajmo vsaj danes, da ni še nikdar padlo prej tako nadčloveško breme na železnico, kakor baš tiste kritične dni prvega navala in sicer hreme za mrtvi in živi železniški material Nadčloveško je bilo to breme za železniško osebje, tudi če bi se bil promet mogel vršiti saj v skrajnih mejah normalnosti. To. kar je takrat preobreme-njalo železnice, pa niso bili več ljudje po božji podobi ustvarjeni, nego je bila to kakor podivjana živina, ki pozna samo en cilj: domov! Na vsak način domov! Bilo kakor že. Koliko teh prav za prav pomilovanja vrednih revežev je tudi v bližini Maribora obležalo strasno razmesarjenih na železniških progah — vsi pa samo žrtve svoje lastne krivde. Še hujše kako«1 osebje na postajah, je trpelo vlakospremno osebje od strojevodje pa do zadnjega zavirača. Treba je bilo res več kakor poguma v tistem času vršiti službo vojaških transportov, zlasti na glavnih progah in poleg Ljubljane ter Zidanega mosta še prav posebno tudi v Mariboru. V toliko moramo biti pravični tudi napram nemškim železničarjem. Se danes obsodbe vredno pa je, kako so oni to izredno stanje zlorabljali ne le zase, marveč tudi politično. In to slednje naravnost proti ustanovitvi Jugoslaviie. Da nismo baš mi Slovenci imeli že tedaj precej močan kader svojih (narodnih) železničarjev in da niso v tistih dneh prihiteli naši Tržačani, je še danes veliko vprašanje, kako bi bilo z nami in z našo Jugoslavijo. Če nihče drugi, v Mariboru je že pred temi dogodki tudi na to najhujšo nevarnost mislil — takrat še naš major Maister. Kako potrebno je bilo to uvodno pojasnilo, bodo pokazale nadaljnje razprave. Sokolski lutkovni oder v Mariboru Začetek nove sezone v lutkovnem gledališču Sokola Matice Maribor. 23. novembre Nestrpno je mariborska sokolska mladina pričakovala priče tek predstav na lutkovnem odru Sokola Matice v Narodnem domu. 2e pred več tedni je završalo med mladino, ko je bila napovedana prva predstava, pa potem na žalost mladine zopet odpovedana. Zato je tudi povsem razumljivo, da je za otvoritev lutkovne sezone minilo nedeljo 19. t. m. vladalo silno zanimanje in da se je mladine kar trk) v ar h Narodnega doma pred spodnjo malo dvorano. Več ko polovica jih je morala oditi, ker je zmanjkalo vstopnic. Videl sem mnoge odhajati s solzami v očeh. Tolaž li so jih. da bodo lahko prihodnjo nedeljo gledali isto predstavo. Zivžav med malimi gledalci, ki je vladal v dvorani pred začetkom predstave, je takoj ponehal, čim se je pričel dvigat: zastor lutkovnega odra. Oči mladine so za-žarele. Pa so prihajali po vrsti: dobri duh, Jurček-sokolič. palčki, zveri, čarovnik-vol-koeflak, čarovnica, vrag. nesrečna princesa itd., vse v začaranem gozdu. Kar je slovesno izjavil v začetku pravljice dobri duh, se jc izrolmlo: J u ree k-sokolić je s svojo močno sokolsko voljo in pestjo premagal vraga, čarovnico in čarovnika in rešil začarane ljudi, premagal je laž, kri-v.co in hudobijo, in zmagala je resnica pravica in dobrota. Sokolsko poslanstvo! O, kako dostopne so še nežne otroške duge za takšna blagovestja! Precejšnje štovilo let že deluje lutkovno gledališče mariborskega Sokola Matice po^ veščim vodstvom nekaterih sokolskih bratov in sester. Deluje v zabavo mladini, deluje pa tudi vzgojno za sokolske in človeške ideale. Ni to preprosta in lahka naloga, zato gre tem požrtvovalnim sokolskim delavcem tem večje priznanje za njihovo vzgledno vztrajnost. Na mestu bi bilo, da bi jim to priznanje izkazali tudi starejši biatje in sestre, zlasti tudi vodilni funkcionarji društva, ki smo jih pogrešali pri otvoritvi sezone. Prepričani smo, da bo tudi sedaj z? nočeta nova sezona rodila lepe uspehe, kar prav z 9rca želimo! Podražitev kruha tudi v Mariboru Pekli bodo kruh manjše teže Maribor. 24. novembra Kakor smo že včeraj kratko poročali, bodo mariborski in okoliški peki s ponedeljkom dne 27. novembra podražili kruh. Tako so sklenili pekovski mojstri na svoji seji v sredo 22. t. m. Zvišanje cen kruhu utemeljujejo pekovski mojstri s tem, češ da se je podražila moka, kvas in druge surovine za izdelavo kruha. Ta vest je globoko odjeknila zlasti v socialno šibkejših slojih našega prebivalstva, katerim je kruh glavna hrana. Zanimivo je, da so pekovski mojstri že pred 14 dnevi zvišali cene kruhu, kar pa je ostalo v širši javnosti neopaženo. Že pred 14 dnevi so namreč mariborski peki znižali težo štrucam in hlebi m posameznih krušnih vrst. Prodajali so jih po štiri, oziroma 2 din za komad. O podražitvi kruha menda niti oblastva niso bila obveščena, ker so posamezni pekovski mojstri pekli kruh na lastno odgovornost in sicer manjše teže. Tudi o ponovni podražitvi kruha nismo dobili od merodajne strani, to je Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, nobenega obvestila, pač nam je prišel v roke nov cenik, ki je bil razposlan vsem mariborskim in okoliškim pekovskim moj strom. Po novem ceniku, ki stopi v veljavo v ponedeljek 27. novembra, bo sta! kilogram belega kruha 4.75 (po starem ceniku z dne 9. julija 4.25). polbeli kruh bo stal 1 kg 4 35 (3.85), 1 kg črnega kruha pa 3.80 din (3.60 din). Ker pa je v Mariboru v veljavi tako zvani komadni sistem, se štruca ali hleb kruha ne bosta podražila, ampak se bo zmanjšala teža Tako bo tehtala štruca ali hleb belega kruha za 4 din 84 dkg (poprej 94 dkg, štruca ali h'eb belega kruha po 2 din bosta tehta'a 42 dkg (poprej 47 dkg), štruca polbelega kruha po 4 din 92 dkg, (10H dkg), štruca poibeiega kruha po 2 din 46 dkg (5? dkg), štruca ali hleb črnega kruha po 4 din bo tehtal 10b dkg (poprej 111 dkg), štruca ah hleb črnega kruha po 2 din bo tehtal 53 dkg (poprej 56 dkg). Cena luksuznemu pecivu ostane ista, t. j. 50 par za komad, seveda bo *urii teža manjša. Po novem ceniku bodo tudi drobtine prodajrJi po kilogramih m sicer po 10 din, dočim so poprej prodajah po litrih in sicer 5 din za liter. Pečen ie domačega kruha strankam ostane isto kakor doslej in si cer 2.50 do 3 din po velikosti. Prihranki sezonskih delavcev znašajo letos okrog 62 milijonov dinarjev — Povprečni prihranek 5000 din Maribor, 23. novembra Na podlagi zbranih informacij je sedaj že mogoče vsaj v glavnem oceniti skupne letošnje prihranke naših sezonskih delavcev. Zaslužek sezonskih delavcev in delavk sicer ni Isti. Ravna se pač po tem, ali je delavec vran aicordno delo ali pa ga ni vršil, nadalje ali je bilo to akordno delo samo začasno ali pa je trajalo ves čas sezonskega dela. Vsekakor pa je možno sklepati, da pride povprečno na vsakega našega sezonskega delavca letos prihranek okoli 5000 din. ©e računamo, da je fle na seaoeudco delo v tujino 12.500 naših sezonskih delavcev, dobimo skupno vsoto prihrankov 62 milijonov 500.000 din, ki bodo poživljali denarni obtok v našem gospodarstvu. Pretežna večina prihrankov gre T nase Prekmurje, saj je kader našega sežanskega delavstva po večini in Prekznur- ja, odkoder je slo letos na sezonsko delo v tujino okoli 10.000 ljudi. Drugi letošnji večji transport z vrača-jočim. se sezonskimi delavci in delavkami prispe v Maribor v soboto popoldne. S sobotnim transportom pride okoli 300 sezonskih delavcev in delavk, med katerimi so po večini naši Prekmurct, pa tudi sezonski delavci iz zagrebškega in som bo r-skega okoliša. Od nedelje naprej pa se bodo vrstili vlaki s sezonsk mi delavci tako, da bo prispel v Maribor vsak dan po en vlak. Val sezonski delavci bodo dobili na tukajšnjem glavnem kolodvoru porcijo guljaževe juhe s krompirjem in štruco kruha. Okrepčllo in pogostitev gre na račun zagrebškega izšel jeni škega komisari-jata. kl placa za osebo 4.20 din za okrepčalo. Preizkušnja mariborskih biljardfstov Tekmovanja za biljardno trajala ie Maribor, 23. novembra V kavarni Jadran se zbirajo večer za večerom pripadniki biljardne igre, da prisostvujejo letošnjemu tekmovanju za biljardno prvenstvo Maribora, ki ga je tudi letos organiziral agilno delujoči Maribor sla biljardm klub. Zanimanje sa biljardno igro narašča v Mariboru leto sa letom, kar dokazuje med drugim udeležba prt letošnjih prvenstvenih tekmovanjih. Dočim je lani tekmovalo za prvenstvo Maribora le 14 tekmovalcev, jih tekmuje letos 22, ki so razdeljena v 3 skupine. V prvi skupini tekmujejo tako zvani »asi«, ki Igrajo na 500 poen tov, v drugI skupini tekmujejo na 300, v tretji na, na 200 pojeetfgv. Tak- prvenstvo Maribora bodo osem dni movanje bo trajalo še okoli 8 dni. Dosedanji rezultati so naslednji: Bender : Pos 500:195. Bender je napravil največjo serijo 99 poenov .povprečni količnik 15.15, Pos pa 24, oeiroma 5.99. Lope j : Koser 500:421 (Lepe j je napravil največjo serijo 117, povprečni količnik je 10.92, Koser pa 41, oziroma 8.58). Gajsek : Kerenc 800:225 (Gajsekova največja serija je bla 23, povprečni količnik 3.20, Kerenc 19, oziroma 2.40), Strniša * Puch 300:290 (Strniša 29. 4.61. Puch 37, 4.54), Batinič : Panjkovič 200:196 (Batinič 14 2.53, Panjkovič 20, 2.47), Pajnkovic : dr. Irgolič 200:181 (Pajnkovič 18, 2.94, dr. Iigolič 18, 2.66), Batinie : Bosnler 200:168 (Batinič 25. 232. Boasler 10. 1.95). Ko-mauer : Jurgec 200:84 (Komauer 20, 3.28, Jurgec 10, 1.38), Has : Jurgec 200:139 (Has 15. 2.82, Jurgec 12, 1.96). Has : Pajnkovič 200:157 (Has 14, 2.74, Pajnko-vič 10, 2.14), Jurgec : Pajnkovič 200:161 (Jurgec 14. 2.14, Pajnkovič 8, 1.73), Za-vrstnik : Strniša 300:182 (Zavrstnik 33, 6, Strniša 21, 3.64). dr. Irgolič : Komauer 200:198 (dr. Irgolič 13, 2.40, Komauer 23, 2.39). Zupančič : Strohnruver 300:227 (Zupančič 27, 4.41. Strohmaier 16, 3.34), Puch : Tobias 300 : 216 (Puch 19. 3 80. robias 14. 2.74). Kakor je iz rezultatov lazvidno. so nekateri tekmovalci v prav dobri formi in tudi dobro izvežbarj:. Skoda je le, da se turnir ne vrši na predpisanih velikih mizah, kakor jih imajo n. pr. v Ljuoljani Zagrebu in drugih mest h. Zaradi pomanjkanja velikih turnirsk'h biljardnih miz se tudi ne morejo odigrati n. pr. medmestne biljardne tekme, ker sn pač nravi bijard-ni mojstri navajeni igrati na velikih mizah, ki jih pa zaenkrat v Mariboru se nimamo. Ma ribarsko gledališče- Petek 24.: Zaprto. Sobota 25. novembra ob 20.: Celjski grof je. Zn žan^ cene Zadnjič. Nedelja, 26. ob 15.: Neopravičena ura Znižane cene. Ob 20. Navihanka. Zni žane cene. »Lepa Vida« — naša narodna opera, izvira že po svojem dejanju iz starodavne narodne pesmi, spomlnjajoče na čase, ko so arabski pomorski roparji po našem Primorju plenil' žene in dekleta. To pesem je predelal tudi Presen i, Jurčič pa jo je uporabil za svoj istoimeni roman, na katerega se naslanja besedilo te opere ki jo je sestavil znani libretist dr. R. Batka, — vglasbil pa nas skladatelj Ris to Savn. Slava 45. pešpslka Maribor, 23. novembra Praznik slave mariborskega p°špolka ni samo polkovn: praznik, ampak je praznik vsega Maribora in tudi vsega obmejnega ozemlja. Mariborski 45. pešrpolk praznuje namreč svojo tradicionalno slavo na dan, ko je general Rudolf Maister 23. novembra leta 1918 razorožil zloglasno zeleno gardo in s tem zagotovil usodo Maribora v okviru svobodne in zed'njene Jugoslavije. Vojašnica Viteškega kralja Aleksandra 1 Zedinitelja je bila za današnje pomembno slavje lično okrašena in praznično prirejena. Ves dan je bilo v voj".§nici veselo razpoloženje, dopoldne ob 10.30 je bila ofi-cielna slovesnost polkovne slave, za popoldne pa je bila napovedana vojaška veselica. Tudi k letošnji slavi mariborskega peš-polka so se zbrala zastopstva mariborskega javnega, nacionalnega in društvenega življenja. Ni ie v Mariboru pomembnejše organ zaci je, ki ne bi bila zastopana na današnji slavi, ki ji pripada spričo prilik našega časa poseben pomen. Seveda je bil številno zbran tudi mariborski lastniški zbor s poveljniki posameznih vojaških edinic. Najprej so bili predpisani cerkveni obredi z rezanjem kolača, ki so jih opravili duhovniki posameznih veroizpovedi. V središču današnje pomembne slovesnosti 45. mariborskega pešpolka je bila slavnostna beseda polkovnega poveljnika in domačina današnje slave polkovnika Mihajla Božoviča. V topili besedah je prikazal pomen današnje polkovne slave ter se spominjal junaškega čina pred 21. leti. ko je general Rudolf Mulster s svojimi hrabrimi borci razorožil zeleno gardo. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in vzvišenemu kraljevskemu domu, nakar je vojaška godba intonirala državno hirrno. Polkovno slavje ob času poročila še traja. Iz Ptekmutm — Na šolah ni učiteljev. Učiteljstvo so-boškega okraja je na svojem zadniem zbo rovanju pretresalo tudi pereče vprašanje izpraznjenih učiteljskih mest, ki j!h je v celi dravski banovini okrog 100. Od tega števHa jih 31. ali blizu tretjina odpade na murskosoboški srez. Tisti, ki so merodaj-ni za te zadeve, bodo vendar že enkrat morali korenito rešiti to vprašanje. Obmejna mladina ima zaradi pomanjkanja učiteljskih moči okrnjen pouk, učitelji, ki morajo nadomestovati manjkajoče učne moči, pa so preobremenjeni z delom. Na naši severni meji bi pač ne smeli dopustiti tako obupnih piosvetnih razmer, ki mečejo slabo luč in ovirajo vse napore za nacionalno utrditev meje. Te pomanjkljivosti tudi niso v skladu z našim narodno-obrambnim delom, ki bo prazno vse dotlej, dokler ne bo na šolah dovolj učiteljev za vzgojo nove generacije. — Nove slikarije v cerkvi sv. šebesča-na nad Pečarovci je oskrbel prof. risanja na sooceki gimnaziji g. Karel Jakob. Umetnik je uporabi predvsem domače motive m je dal s njimi cerkvi odraz prave domačnosti. Vprav zato so slike všeč 1 ljudstvu, ki Je tako slikarijo tudi zahte- valo. To so obenem tudi prve večje Jakobove slike na steno. Dekoracije je oskrbel veržejski slikar g. Cmrekar. -le« n«tar. Isti dan, ko je strahovit ogenj u pepelu dolnji del vasi zitkovd ob madžarski meji, ie Izbruhnil t u dr. požar v Vadarcih. Gorelo je pri posestniku Francu Kiselaku. Ogenj - je nastal v gospodarskem poslopju in se kmalu razširil ra svinjak in na krov stanovanjske hiše. S len veter je tudi tu oviral gašenje, tako da so Imeli domači in okoliški gasilci polne roke dela da so omejili požar in resni spodnje prostore stanovanjske niše. V gospodarskem poslopju je pogorelo 15 centov sena, v drvarnici pa 5 kub. metrov drv. škodo cenijo na 30.000 din, posestn:k Kiselak pa je bil zavarovan le za 6000 din. Vzroka požara niso mogli ugotovit-. — Nogo je oneo«ei vez sa prevažrnje gramoza delavcu Francu K umrl č u iz Tur-janskega vrha. ki je zaposlen prt gradnji mosta v Petanjcih. Vzrok je nesrečno naključje. Mariborske in okoliške aovlc: _ Nase tekstilno delavstvo. Tukajšnja »Delavska politika« poroča v številki 134: »že pred sedanjo vojno je pr; nas primanjkovalo surovega bombaža, ker ni bilo na razpolago dovolj deviz, še mnogo večje pomanjkanje bombaža pa je nastalo, ko je pričela delovati angleško francoska blokada na morju. O tem vprašanju so razpravljale že razne ankete in konference. Tudi razno dnevno časopisje ae je bavilo s tem vprašanjem in so nekateri listi že celo poročali, da bo skoraj na razpolago dovolj deviz, s tem pa da bo odprav' ieno tud pomanjkanje suiovin, zlasti za tekstilno industrijo. Vse te vesti pa so neresnične in jih najbolj zanika dejstvo, da na tisoče tekstilnih delavcev v Slovenij ni polno zaposlenih. Prav tako so neresnične vesti, da je pri nas dovolj preje na razpolago in jo je treba le nabaviti. Informirali smo se pri tvrdkah, ki že tedne in tedne ne morejo obratovat normalno, ker ni preje, dasi ji je cena poskočila od 18 na 35 din do 40 din. Verjetno je, da je v naši državi še kje kaj preje, da se pa skušajo nekateri okoristiti m zato čakajo s prodajo, dokler bodo cene preje še bolj poskočile. Nekatere tovarne porabijo sproti vsak zaboj preje, ki si jo morejo nabaviti. Kljub temu. da majo te tovarne dovolj naročil, niso v stanju polno obratovati, ker jim primanjkuje preje ki bi jo radi nabavili celo za pretirano ceno 40 din, ako bi jo le dobile. Naj bodo vzroki pomanjkanja sirovin že kjerkoli, dolžnost vseh v poštev prihajajočih č niteljev je, da se to vprašanje reši in da bo tekstilna industrija dobila na razpolago potrebne sirovine ter mogla polno obratovati. Že večkrat smo poudarjali da mezde tekstilnega delavstva v nekaterih tovarnah pri polni zaposlitvi niso zadostovale za življenje, med tem pa je silno narasla draginja, ogromno tekst Ineera delavstva pa dobiva zaslužek le za tri dni v tednu. Med tekstilnim delavstvom opravičene narašča silno nezadovoljstvo, ker se njegov položaj iz dneva v dan poslabšuje, v tolažbo pa dobiva ie obljube, ki se jih bodo tudi najbolj potrpežljivi delavci sčasoma naveličali.« — Nočno lekarniško "Muzbo "ma Se danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici tel. 28- 12. ter Vaupotova le k ara a pri Angelu varuhu na Aleksandro-vi cesti 33 tel 22 -13. — Dijnški Kuhinji v Mariboru so nakazali g. dr. Kac Viktor, veleposestnik, mesto venca na grob rajne ge. Olge Balo-nove 100 din. dr Franjo Lipold. odvetnik, prebitek od zbirke mariborsskih gg. odvetnikov za venec na grob rainega odvetnika dr. Mihaela Stajnka 360 din. Vsem prijateljem revnega dijaštva se odbor najlepše zahvalnije. — Požar. Na hočkem Pohorju je pogorela žaga posestnika Simona Svečeka na banovinski cesti Reka Sv. Areh pod Mariborsko kočo. Skoda znaša okrog 30.000 dinarjev. — 701etnico obhaja upokojeni višji neviden t državne železnice g. Ferdo Sorsak. Slavi^enec je neutruden planinec, požrtvovalen funkcionar raznih društev. Ob svojem življenjskem jubileju je še ves mladostno čil in krepak Želimo mu, da bi z isto mladostnostjo doživel naslednje »križec v jesen: svojega življenja. — Iz Dravske doline. Tudi pri nas se pojavlja nevarna živinska kužna bolezen slinavka in parkljevka. Upamo, da se bo veterinarskim oblastem posrečilo omejiti nadaljnje širjenje te usodne živinske nalezljive bo V zni. — Kulturne ve«tl. Jutri ob 20. bo predaval v mariborski Ljudski univerzi univ. prof. dr. Lj. Hauptman iz Zagreba, naš znani slovenski zgodovinar, o temi »Revolucija in m litarizem«. — Drevi ob 20. predava v Narodnem domu v okviru društva »Jadran-Nanos« vodja mariborskega podnižničnesra uredništva »Jutra« in »Slovenskega Naroda« g. dr. Fran Vatovec o osnovah sodobne era živi jen 4skega nazora. _ Drevi ob 19. pa predava v studenški Ljudski univerzi novinar g. Jaroslav Dolar o umetnosti in ljudstvu. _ Odprta noč in dan so groba vrata ... V splošni bolnici je umrl oskrbnik Josip Mesec, star 72 let, v Delavski ulici 4 pa upokojeni železničar Jožef Pilih star 78 let. žalujočim svojcem nase globoko soža-Ije! — Zanimivi dogodki v malem Beogradu. V Rušah je vzbudil veliko pozornost prihod revizorjev, ki so pričeli s pregledovanjem blagajniških posJov na občini. Na dan prihoda revizijske kom sije je odstopil g. žtman. — Zvišanje mOrde. V zvezi z naraščajočo draginjo je zvišalo vodstvo tukajšnje Freudove usnjarne svojemu delavstvu mezde za 40 para na uro, oziroma 3.20 din dnevno. — Revščina naših bajtarjev v Sl°v«»*kth goricah. Slika razmer naših bajtarjev v vinorodnih goricah 1e naravnost obupna. Po cestah križem Slovenskih goric, zlasti tik meje, srečuješ bose in v hudem mrazu prezebajoče otroč čke. Preden te pozdravi, se že zgroziš tudi nad njegovo pomanjkljivo in skoraj gnilo obleko. Vsi ti ljudle so nravi siromaki, ki jim j« treba na kakršenkoli način pomagati. Sedaj pred božičnimi prazn ki se organizirajo zlasti v šolah nabiralne akcije. Ako vas bo kdo nadlegoval s kakšno nabiralno polo v roki ne odre-cite svoje pomoči, ker gre za sklad za težko pričakovano božićnico, kd ne bo razveselila samo otročice, ampak tudi roditelje :n prinesla vsai malo uoanja, da čutimo z njimi v teži sedanie dobe. _ Iz šolske službe. Uči tel i Ernest Vrane Iz Studen eev, nas znani odlični pedagoški strokovnjak, je bil imenovan za sreskega šolske en nadzornika v Lahkem, — Nakaznice mestnim ubožcem za Kurivo. Od 27. novembra naprej se bodo razdeljevale vsem mestnem ubožcem nakaznice za kurvo. Do nakaznice so upravičeni vsi oni, ki dobivajo po sklepu mestnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knf žice. Tozadevne nakaznice ae bodo izdajale v socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovikl trg 9, po sledečem redu: dne 27. novembra začetne črke A, B In C. dne 26. novembra črke C, D. B!, dne 29. novembra črki F 4n O, dne 30. novembra črke H, I, J, dat 2. decembra Črki Ka in Ko. 4. decembra Kr do Kz. 5. decembra črka L,, 6. decembra črka M. 7. decembra črki N in O, 9. decembra črka P. dne 11. decembra črka R, 12. decembra črka S, 13. dec. črki S ln T. 14. dec. črki U ln V, dne 15 dec. črki Z in ž. Vsakdo mora prinesti s seboj knjižico, s katero prejema podporo. — Športne novice. V nedeljo 26. novembra dopoldne bo v Kino Icavarni izredni ob-čn. zbor mariborskega kolesarskega pod-saveza, za katerega je zlasti v kolesarskih krogih izredno veliko zanimanje. — Kakor v*ako leto, tako tud letos priredi Sokol Maribor Matica dne 30 novembra v Sokolskem domu telovadno akademijo, na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. 88. M — Zopet lOČUtnaka rodbina Izkopana. Danes so na starem pokopališču zopet izkopali 10 (ali še več) člansko rodbno Na-sko, znano po bivšem tn Se danes živečem podžupanu — zadnjem pod gospodstvom mar borskih Nemcev. Kakor Ogrizkove so tudi te prenesli v novo grobnico na Po-brežju, izpraznjene rakve pa v grobnici zasuli z zemljo. V tej družini se nahaja tudi Radics potem Tschebull, Tappeiner ln Supan. Izkopavanje največjega obsega bo ono šolskih sester (nad 60) tn oo. frančiškanov (nad 10). — Jesenske gasilske vaje. V nedeljo med 9. in 10. dopoldne ima mariborska Rssil-ska četa svoje običajne jesenske gasilske vaje. Vaja se bo vršila na podlagi predpostavke da je v mestu pokvarjen vodovod ln da ni mogoče črpati vode lz vodovodnega omrežja ter da je tudi odpovedala e>k-trična napel lava. Ob tej priliki bo prvikrat napravljen po zkus razmestitve gasilskega orodja po raznih delih mesta ter alarmiranje in pozivanje brez običajnih alarmskih naprav, oziroma zvonenja. Za vajo je v strokovnih gra^T^kih krogih, pa tudi sicer ž'vahno zanimanje. — Predavanja. Dre v ob 20 je v Ljudski univerzi predavanje univ prof dr. L. Hauptmana iz Zacreba o temi: >Rev^'i-cija in militarizem*. — DruStvo »So'a in dom« vabi starše na predavanje, ki bo v ponedeljek 27. novembra ob pol 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma Predaval bo prof. dr. Janko Kotnik o učenju tuj h jezikov. — Brat nad brata. V Nedolah je dne 18. maja t. 1. navalil 441etnl posestnik fttefan Jus na svojega brata Franca ter ga t h ko zmikastil. da je dobil poškodbe po vsem telesu, razen tega mu je zlomil tudi več reber. Štefan Jus se je moral zaradi reera zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Bil je obsojen na 20 dn; strogega zapora. — Kam? Zase b niča Elizabeta Drozg iz Selnice ob Dravi je prijavila mariborski policiji, da je pred dnevi odSla od dom« njena 161etna hčerka Mar ja Drozg, ki se odtlej ni več vrnila. Za pobeglo dekl leo poizveduje sedaj policija, ker je mati izrazila domnevo, da se hčerka potepa po Mariboru. — Razne novice. Zasebnica Antonija Ri-šavi stanujoča v Cankarjevi 14, je Izgubila med frančiškansko cerkvijo in Glavnim trgom 4000 din vreden briljantni uhan. — Upokojenemu orožniškemu naredniku Francu J ustniku, stanu jočem u v Al+aževi ul cl 24, je doslej še neznani zlikovec ukradel lz kuhinjske shrambe več rteklondc vkuhanega sadja in sočivja. — Na Kralja Petra trgu je neki motociklist podrl na tla 781etnega preužitkarja Ivana Tuftka • Pobrežja. ki je pri padcu dobil noškodbe na glavi. — V Ul ci kneza Koclja se je splašil konj, ki je v divjem tempu zdtrial proti Glavnemu trgu, kjer je podrl na tla Andreja Habolina iz št. H*a. ki ae je peljal na kolesu. K sreči je Habolin dobil le manjše poškodbe po nogah. — Obratovod-ia Josip R sor iz Slovenske Bistrice je med Slovensko Bistrico ln Mariborom izgubil s svojega osebneera avtomobila rezervno kolo. — Na Tržaški cesti 1e neki dvovorežni voz zadel avtomobil nožarja Ivana Tomšiča. Pri trčenju ie bil avto precej poškodovan. — KI jučavni č aivketrui pomoč>»'ku Rudolfu Zelenku lz Koseškega ul'oe 85 je izginilo 900 din vredno kolo. ki ima evidenčno številko 2—24226. — Na drživnem mostu se ie zgrudU onemoee! koni. Mariborski rssilci so konla s^et dvignili. Voz-niv- •"",**T3SHn hlaoos Franca V.. L«"pmčen 1a ži^aV. S skokom v 10 metrov globok prenad si je rešil Hvlienie. 231etne*ra nooestmiko-veera sina Vinka Mlaker^a it Žic nr Lo-Čflh so napadli triie bratte P. Lotili so se Mlakarja s koli ter oddali nan1 tudi več strelov lz samokresa in puške. Mlakar pa se ie napadaloem ^zmuznil ter ae ivvnal v 10 m globok jarek. Po srečnem nnklluč-hi na so mu ostali uHi« nepoškodovani Mlakarju se *© poprečno, da le oon^crnfl sicer bi ga napadalci gotovo iibHi. M^Vnr oa le na beeu onemogel in obležal. Našel ga le viničar. ki Ha o zadev obvestil orožnike, ki sedaj po^z^e-tirielo za naTvrdalci. Mlakarja, ki je poškodovan no vsern telesu, so odpre mili v mariborsko bolnioo- 9U Iz Sevnice — Spomenik k ral fn mn*enl*u. Narodni in državni prazn fk se bHž« ie vs^ko leto smo ga dostolrto proslavili. Letos pa bo še nosebno slovesen, sai bomo svečano odkrili snom en *k Viteškemu krsJni Aleksandru I. ZedinlteHu. Noš biag-opokomi kralj mučenik je dedoval vse svoie žlvli^nje da ie uresničil davni sen vseh Jugoelovenov, katere je združil v eni sami državi Jugoslaviji 'n nam tako dal svoV> narodno domovino. Hvaležni ^flevnlčani se bomo skromno oddolžili iAwpttiu snom m i i Na ia srca še vedno belijo za Mejo blaar^o-komegn kralia Aleksandra. Na ntrodnl tn državni prazn* k 1. decembra bomo odkrili niegov spomenik. Zato bo ta dan največji praznik za vse Zasavje K odkritki vabimo vse okoličane m vse organizacije. Prihltlte ta dan v našo lepo Sevn co, kjer se boste oddolžili spominu kralja mučenika. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM