Posamezna številka 30 vinarjev. Slev. 288. v Ljubljani, v nedcl o, dne 15. decembra m on 7. orl z ulroi Leto XLVl ■■ V«l|a po pol« t ■> eaie leto upr«|.. K 80-— •» e» „ .. „ 4.88 >■ H«m Pred skupno vlado. Do tega trenutka, ko to pišemo, še ni objavljena skupna jugoslovanska vlada. V čisto nejasnih obrisih se nam šele kaže struktura prve jugoslovanske vlade. Kakor vse kaže, je treba premagati precej težkoč, ki ovirajo zadovoljivo rešitev vladinega vprašanja. Zdi se pa, da bo nova vlada koalicijska, sestavljena iz vseh strank vseh treh plemen. Prav zato je ta zadeva morda že bolj komplicirana, ker programi strank gredo v marsičem narazen, kar zelo vpliva na sestavo vlade. Pomislimo le na princip avtonomije in princip centralizma. Gotovo pa je, da bo po sestavi vlade tudi strankarska grupacija in struktura strank v Jugoslaviji zadobila drugačno obliko, Z novo vlado je zedinjenje Jugoslovanov do zadnje formelnosti spopolnjcno; kajti dejstvo, da jc velik del Jugoslavije ocl Italije okupiran, tu nc prihaja v poštev. To vprašanje bo reševala nova vlada z Italijo. Ni dvoma, da se mora rešiti v našem smislu na ta ali na drugi način. Nova vlada bo reprezenlantinja celega naroda SHS od beneških gora do Soluna. Nastaja sedaj nov položaj za stranke. S političnimi mejami so zabrisani leri-torijalno omejeni delokrogi posameznih političnih skupin in nova grupacija strank jc 7. ozirom na nove razmere neizogibna. Stranke bodočnosti bodo nositeljice novega kulturno-socijalnega programa med mase sloveiis.ko-hrvatsko-srbske£a naroda. Danes prinašamo glasove hrvatskega {n srbskega časopisja o tem vprašanju. IM glasovi so značilni. Hrvatska Riječ je glasilo sedanje hrvatsko-srbske koa'icije na Hrvatskem. Njena vloga je doigrana. Zato sc bo stranka gotovo preu^trojila in spojila z drugimi strankami. Najbližja na Slovenskem ji je JDS. pod vodstvom g. dr. Ivana Tavčarja, v kateri sc doslej zbirajo tudi mladini bivše narodno - napredne stranke. Istotako bo nastala tudi na Srbskem nova konstelacija. Tudi stranke v Srbiji se bodo morale prilagoditi izpreme-njenim razmeram. Vodja sedanje vladine stranke srbskih staro-rad'kalcev je Pasič. Stranka bo brez dvoma iskala in našla stika in odziva tudi na Hrvatskem in S'o-venskem. MoHa se ne motimo, da veljajo tudi temu vprašanju razgovori g. Ivana Hribarja s Pasičem in da bi utegnil novi dnevnik »Jugoslavija biti organ tc radialne skupine na Slovenskem. Stojimo tedaj pred popolnoma novimi nalogami in čisto bistveno izpremenjenimi razmerami v strankarskem življenju, Vendar danes ni še čas zato, da bi se mogli spuščati v podrobnosti, ker so konture še premalo jasne. Dovolj je za danes, če našo javnost na to opozorimo. Skupne vlade pričakujemo vsak hip in s tem posiir.-vo tudi problemi strank aktualni. « * * Belgrad, 13. decembra. .Današnja »Pravda« prinaša pod naslovom -Nova vlada« članek, v katerem med drugim pravi: »Sedanje ministrstvo kraljevine Srbije se bo razširilo v ministrstvo kraljevine SHS in bo sestavljeno najkasneje do nedelje. To centralistično ministrstvo bo uživalo podporo naših (srbskih) strank, ki so šle s koalicijo, nato srbsko-hrvatske koalicije, Slovensko Ljudske Stranke, Jugoslovanske demokratiške stranke, nacionalnih jugoslovanskih socialistov, Starčc-vičeve stranke prava, izvenstrankarskih skupin med Slovenci, Hrvati in Srbi ter skupine okoli Narodne Politike«, Belgrad, 14. dec. Belgrajske »Večerne Novosti^ prinašajo pod naslovom Patriotska koncentracijam članek, v katerem pišejo med drugim: »Svetovna vojska je ustvarila popolnoma nove odnošaje v vsem javnem življenju. Dosedanje naše stranke in njih programi izgledajo kako anahroni-zem. Stranke so v glavnem dovršile svojo vlogo. V razširjeni državi sc mora na novem temelju primerno duhu časa cclega sveta in mnogih drugih socialnih odnoša-jev po vsem ozemlju delati za ustanovitev novih političnih strank. Ta proces jc neizogiben in -se bo zelo hitro izvršil. V sedanjih časih je vsako strankarstvo usodno, na vseh straneh ic treba iskreno in po- žrtvovalno delati. To žele bratje iz Bosne in Hercegovine, Dalmacije, vojvodine, Hrvatske in Slovenije, ki hočejo sporazumnega dela z vsemi ostalimi strankami.« Zagreb, 14. dec. »Hrvatska Riječ« piše v uvodniku: »V teku je akcija, da se osnuje ena, močna stranka, ki bi obsegala vse naše ozemlje od Soče do Vardarja in ki bi vse to ozemlje prepregla s svojimi močnimi strankarskimi podružnicami. Umevno je, da bi morale imeti take stranke svoje veliko skupno glasilo, ki bi imelo svoje čitatelje tako na skrajnem vzhodu našega ozemlja, kakor tudi na zahodu do Jadranskega morja, Najboljše bi bilo, da bi se v ta namen morda več obstoječih listov fuzioniralo v en velik list. V tem zmislu se je že pričelo delati, Ko bo ta akcija dovršena, ni dvoma, da bo to velik napredek, ker se bo veliko laže boriti proli brezvestnim demagogom, ki hočejo potis-; niti narod na stran. Tržaška pisma. SiaK^ani proti Slovanom. Trst, 7. decembra 1918. V zadnjem pismu smo povedali, kako si Italijani prizadevajo spraviti prej ko mogoče iz '"t rsta slovenski. živelj. Uslužbencem in uradnikom odpovedujejo službe in ukazujejo, da morajo v najkrajšem času zapustiti Trst. Tako morajo zapustiti mesto ljudje, ki so tu službovali že desetletja, bili lu pristojni, ki so se tu udomačili in si ustvarili svoje domače ognjišče. Kaj bo z njiKovimi družinami? V teli časih je preseljevanje nemogoče. In ako mora oče proč, kdo bo skrbel za družino, kelo plačeval stroške za življenje? — Ko so Nemci okupirali Belgijo in deporfrali domače prebivalstvo, je proti temu nasiliu protestiral ves svet. Ali ne bo nikogar, ki bi protestiral proti izganjanji naših ljudi iz rodne zemlje po Italijanih? Lah ni še nikoli zmagal. Uspehe je dosegel vedno le po postranskih polih, s hinav-ščino, lažjo in zavratnostjo. Isto opažamo pri sedanjih dogodkili. V spominu je še protest bivšega armadnega poveljnika proti kršitvi pogojev premirja. Tudi v Trst so prišli prvi italijanski avtomobili z. belo zastavo. Šele ko so sc prepričali, da ni nikjer sovražnika in da ni zanje nobene nevarnosti več, so razvili italijansko trikoloro in danes se bahajo z zmago, kakršne še ni videl svet, in trde, da so. okupirali naše kraje z vojaško silo. Laško časopisje mrgoli laži o razmerah in dogodkih v naših krajih, govori o sovražnostih proti njim, ker hoče delati v širokem svetu šti-mungo- za svoje roparske namene. Mi sicer nimamo prilike, brati francoske in angleške časopise, ali bojimo se, da le-ti pridno sedajo italijanskim lažnjivcem na limanice. In to nam lahko silno škodi. V tem oziru bi bilo treba od naše strani kaj ukreniti, da bo zunanji svet pravično in objektivno informiran o dogodkih, ki se odigravajo v okupiranem ozemlju. Vsak zamujen dan nam lahko veliko škoduje. Toda to le mimogrede. Opozoriti smo hoteli jugoslovansko javnost le ua neko laž, s katero Italijani zlasti v sedanjih časih močno operirajo. Pravijo namreč, da so slednjič odrešeni suženjstva; dosedaj da so bili muče-niki, ker jih je avstrijska vlada zatirala, nas Slovence pa protežirala na njih škodo. Mi nimamo namena braniti rajnke Avstrije, toda resnica je, da se v Avstriji razen Nemcev in Poljakov ni nobenemu narodu tako dobro godilo kot primorskim Italijanom. Lahko rečemo, da so imeli vse, kar so hoteli. Kdor pozna tržaške razmere, ve. kakšno moč je ime! naš magistrat in mestni svet, ki je sploh med vsemi avstrijskimi mesti užival posebne prednosti in privilegije, ki so jih Lahi pridno izrabili za utrditev italijanstva in na škodo Slovanov s pomočjo ali dopuščanjem avstrijskih vlad. Na tem magistratu je bilo vse izključno italijansko, uradniki, uslužbenci, jezik, poslovanje. Dasi smo Slovenci v Trstu avtohtoni narod, nisi smel na magistratu in na zavodih ler podjetjih, od njega odvisnih, kakor plinarna, bolnišnice, sirotišnica itd. niti črhniti slovenske besede, kaj šele vlagati prošnje in vloge v našem jeziku. Pri mestnih uradih in podjetjih je zastonj iskal Slovenec službe — kvečjemu za najnižja dela so jih uporabljali — pač pa so imeli najboljša mesta renegati in regnikoli. In k vsemu temu so avstrijske vlade molčale do Hohenloheja. Ali naj v dokaz, kako smo bili mi pro-težirani , Italijani pa zatirani , govorimo o našem šolstvu? Preko 40 let se borimo za eno slovensko ljudsko šolo, in magistrat nam io je vedno odrekal in avstrijska vlada ni našla tiste energije proti Italijanom, ki jo je pokazala proti Slovencem v Ljubljani, da bi prisilila tržaški magistrat ustanoviti slov. šolo za lisoče slovenskih otrok v Trstu. Italijani so imeli v Trstu vse šole razun univerze. Ugovor, da so si morali sami vzdrževati komunalne srednje šole, ne velja, ker je vlada hotela prevzeti te šole, a magistrat ni tega dovolil. iz strahu, da bi se notem na teh šoiah vzgajala mladina v avstrijskem in ne v ire-dentičnem duhu, In da je bila italijanska in- teligenca vzgojena v tem duhu, so pokazala voina leta. Se celo po državnih uradih je bila razun na namestništvu večina uradnikov ire-dentistov. Če bi bili Italijani res tako zatiram, bi h bili mogoči ti uspehi? Lahom priznavamo samo, da so znali izrabiti slepost in neumnost avstrijskih vlad. Nam tržaškim Slovencem, ki vse to vemo, se to povdarjanje ltahianov, da so toliko trpeli, gabi, ker to ne odgovarja resnici. Gabi se nam pa še bolj, če pomislimo, kaj so ti ljudje, ki so imeti v Trstu že pred vojsko, dokler je bila Italija v tro-zvezi, tako moč v rokah, delali z nami Slovenci. Nočemo ponavljati, kako nas je tlačil magistrat. Uporabljali so nasilja, laži in sle-parstva. Povedali smo, da na magistratu nisi smej govoriti slovensko; iz bolnišnice so metali »ščave><, čc so si drznili govoriti v svo-!fm še ce'° na Pokopališču nam niso dovolili slovenskih nagrobnih napisov, na ana-grafičnem uradu so nam pačili naše priimke. Splošno so znana sleparstva na debelo pri ljudskih štetjih. Pri magistratu in njegovih podjetjih Slovenec ni dobil službe; čc so pa delavca vzeli na delo, jim je moral zapisati dušo. bole nam niso dovolili nobene in zato se jc poitalijančilo na tisoče naših ljudi. Oglejmo si imena trgovcev in obrtnikov tržaških, oglejmo si matične knjige, in prepričali se bomo, da teče po žilah 90 odstotkov tržaških Italijanov slovanska kri. — Še pred dobrimi 100 leti' je bil Trst malomesten s 15.000 prebivalci, ki so bili: nekaj patricijev, drugo pa ribičev in trgovcev. Obseg mesta je bil zelo majhen in kjer je danes n. pr. Chiozza, centrum današnjega mesta, tam so naši slovenski kmetje imeli svoje vinograde. Dokler je šla glavna trgovska cesta v prošlih stoletjih čez Čedad na Benetke, si i rs t kot trgovsko mesto kar ni mogel opomoči. Šele ko je bil v pre-teč enem stoletju zvezan s svojim naravnim zaledjem, s slovenskimi deželami, se je začel dvigali in procvitati. Le za to zaledje je Trst efeporina in importna luka. Zalo je tudi priseljevanje samo iz tega slovenskega zaledja nekaj naravnega. Imporl ljudi iz Italije je torej nekaj umetnega, protinaravnega, nezdravega, kar more prej ali slej privesti do konfliktov. In ta import se je vršil nemoteno do znanih Hohenlohejevih dekretov tik pred izbruhom italijanske vojske. Na take in enake načine so Italijani delali desetletja, takih in enakih sredstev so se posluževali že 50 do 60 let, da bi dokazali, da je Trst italijansko mesto in da mora spadati pod Italijo. Ne, primorski Italijani niso bili zatirani, — to naj sliši — ves svet, ampak oni so bili neusmiljeni zatiralci primorskih Slovanov. Da so Italijani pri tem protinaravnem delu imeti usoeh, se imajo zahvalili razen svo:i brutalnosti in brezobzirnosti zlasti neumnosti avstrijskih vlad. Pomislimo pa tudi da je bila Italija član trozveze. Če je stopil kdo Italijanu v Trstu na kurje oko, so zavriskali v Rimu, in p^cko Berlina je Dunaj udaril po — Slovencu. Tako smo bili mi -protežirani oni drugi na »zatirani- . Naš napredek je bil veliko boli oviran po Italijanih kot po avstrijski vladi. Zdelo se nam je ootrebno, da to enkrat jasno povemo, ker je žal še vedno mnogo Slovencev, ki so videli edinega krivca našega gorja le v avstrijski vladi in Nemcu, ne oa tudi v Italijanu. Tudi ostati jugoslovanski svet je netočno informiran o naših razmerah, našem položaju in razvoju. Drugače kot z ignoranco si ne moremo tolmačiti zato tudj izjave podpredsednika N. V. Pribičeviča, ki jo je prinesel tc dni milanski »Secolo« in kjer Pribičevič priznava Italijanom samo ob sebi umevno pravico do Trsta in Puliš. Ta izjava, ki je vzbudila med tržaškimi Slovenci silno nevolio, je dokaz, kako malo poznamo sami sebe! Kako naj potem zahtevamo od drugih, da nas poznajo. Kako usodepolne poslcdice lahko povzroči taka nevednost, jc iasno kot beli dan. Proti krivicam in nasihem, povzročenim po tržaških Italijanih nam Slovencem, smo mi vedno protestirali in r:«mo položaja, kakršnega je ustvarila ta politika, nikdar priznavali. Zato si tudi ne mc"nmo misliti, kako naj mirovna konferenca, ki zadovolji vse narode, prisodi definitivno Trst Italiji, ker bi s tem samo sankcionirali stoletne krivice, ki so se godile našemu ubogemu, malemu, zatiranemu narodu. Eden krivcev je /e dobi' zasluženo plačilo, kazen čaka še drugega, to je naši- prepričanje. Če bi nas tudi lo var:'o, potem naj svet ve, da bo preložen Balkan, ki je bil znan kol gnezdo nemira, samo boli proli severoza-padu in di bomo mi, primorski Slovenci, element nemira in tisti sod. napolnjen s smodnikom, ki samo čaka iskre, da eksplodira! MervoznosSi l*alž?^cv varnim sodbam in da se zavarujemo pred njihovo kritiko. Ti naši nasprotniki in njih zagovorniki se trudijo sejati med Angleže sum in nezaupanje proti nam in pretvarjajo bistvo in obliko italijansko-jugoslovanskega problema. V Londonu deluje divje (furibondamente) že nad tri leta glavni politični stan jugoslovanski in si je znal pridobiti zase javnost, angleško časopisje. parlament, shode in mali del vlade. Največ pa so dosegli Jugoslovani na Angleškem s tem, da so pridobili za svojo stvar Nortchif-fovo časopisje. Najimpulzivnejšc pa dela v tem zmislu diplomatični kancler lorda Nortcliffa gospod Wickadun SteeH. mož velikega ugleda in zmožnosti. On da se je zavzel za stvar z vso vnemo, ki jo je zmožen Anglež. In s tem, da morajo Italijani računati. Steedu da se je posrečilo angažirati ves »trust« časopisov za sistematično delo v jugoslovanskem zmislu na škodo Italijanom. G. Steed nosi vso odgovornost za to, pravi dopisnik, da sc je zbudilo med Angleži nezaupanje, da ne rečemo sovraštvo proti nam. »Giornalc d'Italia« pravi dalje, da tudi iimes« kaže svoje jugoslovanske simpatije. — Da potolaži svoje čitatelje, piše dalje londonski dopisnik, da je na njihpvi strani razen pravice tudi londonski pakt in da Angleška ni dežela, ki bi ne držala sklenjenih pogodb. Pravi, da tudi angleški odgovorni vladni možje še danes pravijo, da jim je londonski pakl^ svet. I'a nervoznost pač kaže, da londonski pakt ne stoji več tako trdno, kot želijo Lahi. Da pa je prišlo do tega, so sami krivi; kriv jc njihov imperializem in brutalnost, ki so ju pokazati ravno z okupacijo neitalijanskih dežel in z načinom, kako postopajo v okupiranih ozemljih. Italijani so se najbrže učili imperializma in brutalnosti pri Nemcih. Če bodo vse te lepe slvari pri mirovni konferenci na dan prišle in čc bi bili mi zraven, bi si usodili pra-šati g. Wnsona, da naj nam pove. v čem se razlikuje italijanski od nemškega imperializma. Gotovi smo, da bi ga spravili v nevaren dilema. 3. decembra so Italijani praznovali prvo tridesctdnevnico, odkar so osvoboditi.' frst. Slavnost ni izpadla tako plebiscitarno kakor so pričakovali. Radovednežev je bilo precej, toda v sprevodu ni bilo razen komandira-nega vojaštva posebno veliko udeležencev. I udi navdušenje je padlo za nekoliko stopinj, zastav pa je bilo dosti manj kot prve dni italijanskega prihoda. Prelečeno nedeljo je bila zopet »zabava«. Rivista militare. Pokazati so hoteli Tržačanom svoje vojaštvo, ki je defili-rajo pred duca dAosta. Sedaj se menda zopet pripravljajo na drugo slavnost. Kakor vidite, v I rs tu je dobro preskrbljeno za zabavo in godbo. iržaški nacionalistični listi porabljajo take zabavne prilike, da pišejo o plebiscitu: Glejte, ves Trst je za to, da pridemo definitivno pod I talilo! — Potem ko so ubili vsako prostost in piosto izražanje mišljenja (te dni so zopet obsodili ljudi radi krika: 'I rieste citta libera, Irieste rcpublica); potem ko so zažugaU s kaznijo in denunciranjem vsakemu, ki bi ne pariral njih političnemu mišljenju, je lahke uprizarjali take komedije in jih potem ozna čati kot soglasno voljo vsega ljudstva. radi Ju«*' ANGLEŠKO ČASOPIS TE ZA JUGOSLOVANE. Trst, 11. decembra 1918. Zadnjič smo dali izraza bojazni, da najbrže nasedejo francoski in angleški časopisi lnžnjivim poročilom laških časnikarjev. Zdi se, da smo se zmotili. Dokaz nam jc nervoznost, ki odseva zadnje dni iz laškega časopisia. Zanimive članke smo brali toozirno v Corriere della sera« in pa v .Giornalc d'ftalia< . Poslednji ciše v dopisu iz Lon '<->nn, da se je začeli angleška javnost zavedati, da obstoii konflikt med Italijani in .Jugoslovat.i. Sicr bi ne biln vred-io se pečati s tem, ka poč' :a v Londonu pftr jugoslovanskih kričačev, to storimo le za-radilega. da smo oboroženi proti niihovim nc- Pismo iz Baggrada. ZA NOVO FRONTO NA ZAPADU. Beograd, 10. dec. 1918. Brzojav Narodne vlade v Ljubljani' regentu izzval je tu vrlo dober vtis: iz vsake njegove besede nam zveni ono vznemirjenje, ki nam napolnjuje srce: kaj bo z našimi brati na Krasu, ob Soči, ob Istri, v Trstu? To moramo povsod povdarjati. Hošla je velika množica brzojavov: globoko se raduje mučenica Erccgbosna, brzo-javija okrajni odbor iz Cctinja, metropolit črnogorski iz Bara, raduje sc svojega novega kralja Dalmacija. Ginljivu je brzojavka iz 11 vara. ki pravi, da prebivalstvo tega starega hrvatskega otoka stoka pod novim tujim jar-; mom in želi ter čaka na rešitev. Črnagora je danes srpski »okrug«, vsi velja-' so podpisali proklamacijo na narod. Danes jc semkaj došla velika deputacija, ki sporoča udanos« Črnogorcev narodu SHS in kralju Petru. I udi iz Bosne se množe glasovi, da se želi la dežela ze zdaj odreči svoje avtonomije v prilog takojšnji upravni spojitvi s Srbijo. , Iz Dalmacije prihajajo bolestni vzkrikj-Dalmatinci so pustili svojo narodno vlado v Zadru, ki je zaseden od Italijanov Ti so prepovedali tej vladi vsak stik z ncoHpiranim delom Dalmacije in so tej vladi postavili komisarja. Tako je odvzet Dalmaciji ves stari aparat. Neokupirani okraji :nora|o se ad hoc znova organizirati. Danes je semkaj prspel srbski minister-predsednik Nikola Pašič,, ki je odpotoval dne 28. novembra iz Pariza ter dospel semkaj v spremstvu svojih ministrov. Prišel je ž njim tudi dr. Čingrija in Ivan Hribar, ki se je eks-pcdiciii pridružil v Bologni, ko niso italijanske oblasti dovolile, da potuje v Francijo. — Opozicionalni poslanj pridejo jutri. Upati je torej, da pride do pogajanj radi ustanovitve vlade vsat 12. t. m. Naša želja jc naravno ta da cim preje imamo vlado urejeno, da more v zunanji in v vojaški politiki nastopiti on trdni, neizprosni pravec, ki je edini v stanu da prekriža Italiji račune Tu se pripravljajo že med tem koraki, da se naša vojaška sila preuredi in koncentrira. t o adreti in regentovem odgovoru je vojsk« skupna stvar Jugoslavije ža danes v vsakem oziru. Ravno za nas Slovence jc ta ukrep znamenite važnosti, kajti skupna smer pojde to pol na zapad. Duh bivše srbske, danes jugoslovanske vojske jc v tem pogledu zares občudovanja vreden. »Ej, brate,« mi kaže jc-den in drugi, »bili smo i sa Bugarinom sa-veznici, pa šta češ, moradosmo kasneje da ga tučemo. Ovaj put biče nama puno lakše. Gotovi smo, da bo vsa naša javnost sodeloval na zgradbi naše nove fronte. Jugoslavija. Regent Aleksander hercegovskim Hrvatom- Belgrad, 14. deecmbra. Prestolonaslednik Aleksander je odgovoril na brzojavni pozdrav škofa Mišiča sledeče: Hvala vam za pozdrav, ki ste mi ga poslali v imenu Hrvatov-katoli-kov kršne Hercegovine o priliki ujedinjenja našega troimenega naroda v edinstveno državo pod žezlom mojega prevzvišenega očeta Njegovega Veličanstva kralja Petra I. Moj vzvišeni oče, njegovi predniki in jaz, smo sc borili za slogo in ujedinjenje našega celega naroda, pa me zato vaš pozdrav tembolj veseli, ker prihaja iz srca tistega dela jugoslovanskega naroda, ki je svobodo nad vse cenil, sc za njo boril in umiral, ki je znal iz svoje srede odstraniti slabotneže in nositelje tuje misli. Jaz in moj prevzvišeni oče bova spoštovala nad vse enakopravnost vseh ver in vseh treh plemen in vseh slojev. Izročite, gospod škof, vsem hercegovskim Hrvatom moj kraljevski pozdi*iv in poklon. — Aleksander. Sprejemi pri Aleksandru. Belgrad, 13. dec. (Lj. k. u.) Danes popoldne je sprejel regent Aleksander v avdijenci dalmatinskega politika Iva Grisogona. Regent jc povdarjal, da ceni v polni meri delovanje dalmatinskih narodnih zastopnikov. Dal se je natanko informirati o preganjanjih prebivalstva s strani Italijanov. Pozdravi regentu. Belgrad, 13. dec. (Lj. k. u.) Regent Aleksander dobiva številne brzojavne pozdrave iz hrvatskih in slovenskih pokrajin. Med drugim so doslej došli brzojavni pozdravi 88 dalmatinskih občin. Rogaške slatine in Trogira. God kralja Petra v Zagrebu. Zagreb, 13. dec. (Lj. k. u.1) Povodom godu kralja Petra je bito danes v tukajšnji pravoslavni cerkvi slovesno bogoslužje ki so sc ga udeležili zastopniki Narodnega veča in drugih državnih oblasti in ogromno število občinstva. Pred cerkvijo je bil postavljen bataljon srbskega vojaštva z oddelki sukolske in narodne straže. Po cerkvenem opravilu so vojaki z godbo odkorakali v vojašnico, spremljani po zelo Številni množici, ki je manifestirala za ujedinjenje naroda SHS. Srbski kralj Peter v Parizu. Belgrad, 13. dec. (Lj. k. u.) V Parizu pričakujejo v prihodnjih dneh kralja Petra, ki mu nameravajo kot prvemu jugoslovanskemu kralju prirediti svečan sprejem. Srbska skupščina odgodena na nedoločen čas. Belgrad, 13. dec. (Lj. k. u.) Srbska skupščina je bila prvotno sklicano na 14. t. m. Sedaj pa je odgodena na nedoločen čas. Doslej je došlo v Belgrad dobra polovica srbskih poslnncev. Belgrad, 14. dec. S Pašičem so došli na-"odni poslanci: Sretenije Košič, Stojan Kostič, Stankovič, Svetomir Atanahovič, Vladimir (Jjevič, Milan Marjanovič. Marilanovič v Belgradu, Belgrad, 13. dec. :'Lj. k. u.) V spremstvu ministrskega predsednika Pasiča se je vrnit v Belgrad tudi jugoslovanski publicist Milan Marijanovič. Proti Trumbiču. Zagreb, 15. decembra. Današnji Glas« piše: Domovina ustvarja in vzdržuje ves narod, ne pa posamezniki. Celo to se nam zdi potrebno naglasiti, ker so pričeli nekateri lavni organi slikati stvar tako,-kakor da je glavno vprašanje to, kdo bo ifunanji minister in delegat na mirovni konferenci. V osebi dr. Trumbiča, pravijo, jc garancija, da se bo naša stvar rešila v našem interesu. Kolika sreča, da bi imeli prav, toda na žalost imajo naivneži protekcijo po svetem pismu v nebesih, tu na brezbožni zemlji pa nc. Srbi ne prestopijo rumunske meje. Belgrad, 14. dec. ^-Samoupravam, glasilo •adikalcev, piše na uvodnem mestu, da se je Rumunska obnašala kot pravi sosed in prijatelj in zato Srbi ne morejo iti preko rumun-(kih mej. Visoka tehnična šola v Zagrebu. Zagreb. 15. decembra. Poverjenik za pro-iveto jc predložil Narodnemu veču v odobritev naredbo o ustanovitvi visoke tehnične šole v Zagrebu. Predavanja se bodo najbrže pričela Že v jeseni 1. 1919. Sedaj iščejo najboljše profesorje. Češka delegata v Zagrebu. Zagreb, 15. decembra. V Zagreb sta do-ispela delegata češko-slovaške republike Vra-'tislav Chlebeček, zastopnik trgovske zbornice v Pragi in svetnik ministrstva prehrane v Pragi, Heindem, da stopita v zvezo s hrvatskimi gospodarskimi organizacijami in da se podajata glede kompenzacijskih zadev za Si vež. Italijani na naših tleh Poročilo iz Trsta. V Škedeni je prišlo danes nekoliko mož v spremstvu karabinerjev, ki so prebarvali vse slovenske napise, češ, da se to godi na višji ukaz. Na kastelu imajo kakih 200 bivših avstrijskih vojakov, Dalmatincev, interniranih. Tudi anega srbskega vojaka, ki ima kot tak legitimacijo, imajo zaprtega. Na namestništvu so zaprli vse osebe, kjer so še delali prejšnji referenti in so jim izjavili, da jim ni treba več priti v urad. Isto so rekli tudi v računskem oddelku, ki je pripravljal izkaze za plače drž. uradnikov pri politični upravi, med temi tudi državne učitelje. Slov. drž učitelji do danes niso dobili_ plače in se boiijo, da je z ozirom na gorenjo od-•edbo sploh ne dobijo. Italijani razpustili predstojništvo delavske nezgodne zavarovalnice v Trstu. Trst, 1-1. di r. (I.j. k. u.) Italijanska giiher-nijsko oblast, ki je pred kratkim imenovala vladne komisarje za .kreditne zavode in celo eu. denarne zadruge, la uo naših zakonih niso niti podvrženi taki državni kontroli komisarjev, kakor n. pr. banke, je sedaj razpustila predstojništvo »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam za Trst, Primorju, Kranjsko in Dalmacijo«. dasiravno je bilo predstojništvo izvoljeno od delodajulcev in delavcev in deloma imenovano od prejšnjo vlade. Obonem je bil imenovan za ta zavod vladni komisar, ki nuj opravlja funkcije prodstojništva, toroj tudi glede neokupiranih delov Kranjske in Dalmacije, spadajočih \ okrožjo imeuovane zavarovalnice. To je očitno kršenje mednarodnih predpisov no samo radi tega, ker okupirajoča oblast nima pravico odstavljati legalno konstituirano predstojništvo zavoda, ki je sicer javen, a no državen, ampak tudi radi tega, ker italijanska oblast sega s to naredbo v vladni delokrog* takih pokrajin, ki niso okupirana. Italijanska oblast bi smela storiti ta korak kvečjomu soglasno z ljubljansko in dalmutinsko narodno vlado. Italijanski list proti aneksiji jugoslovanskega ozemlja, Trst, 14. dec. (Lj. k. u.) V polemiki z onim italijunskim časopisjem, ki jo glede milita, sklenjenega v Rimu na kongresu zatiranih narodov habsburško monarhijo drugega iuno-nja, se »Corriero dolla sera« z dno 10. t. m. bru ni proti napadom, ki mu očitajo, da je nedosleden v svojih nazorih glede Jugoslavije. Med rugim piše: Londonski pakt obsega aneksijo okroglo 750.000 Jugoslovanov po Italiji (Dočim pa je isti list pred par dnovi o isti stvari naglašal, da jo ta okoliščina le podrobno vprašanje manjše važnosti, dostavlja sedaj:) Mar inisli nasprotno časopisje, da jc za nas najbolje, ako imamo teh 750.000 Jugoslovanov kot naše nespravljivo sovražnike, ki bodo gojili nepremagljiv iredentizem, podpiran od njihovih plemenskih sobrutov, podpihovali od .Nemcev, ki silijo na, Adrijo, in pospeševan od drugih narodov, s katerimi so bodo Jugoslovani lahko združili v zvezo ali zavezništvo? Laški časnikar v Ljubljani. «Edinost« z dtio -i. decembra 1918, štev. 331 poroča: »Corrierre dela Sera« o naših stvareh. Najresnejši list italijanski, milanski »Corriere della Sera«, to se pravi, njegov poročevalec Arnaldo Fracearoli poroča pod naslovom »In viaggio da Trieste a Vienna«. marsikaj, kar zanima nas; toda naj posnameno samo ono, kar jc Corrierov poročevalec videl v Ljubljani. Torej: »Prihajam v Ljubljano zvečer. Mesto je v snegu. Glej. na kolodvoru prve straže v avstrijskih uniformah in z jugoslovunsko ko-kardo. ki jih nisem videl več od reških dni pred našo okupacijo. V preddvorju stoji nekoliko avstrijskih vojakov, ranjenih in bolnih, r.reni v mesto. Sneg; majhne, nizke hiše (šel .ie pač j)o Kolodvorski ulici, zakaj ne k Tišler-ju). malo ljudi, slaba plinska razsvetljava. V središču dobiva Ljubljana lice mesta; velike zsrradhe. trije veliki trgi z nasadi. Je izrecno slovensko mesto, toda nima nič značilnega. Ko sem govoril iz Postojne po telefonu z Logatcem. mi je dejal general Latini, da dobim v Ljubljani italijansko-francosko-nngleško častniško komisijo. Stopil sem v hotel Union, ki je pruveati politični glavni stan jugoslovanski. a ne vedo nič. Po glavnih ulicah je malo življenja; srečavam pa kakegn srbskega čustnika. Nahaja se tu bataljon redne srbsko vojske. Med stražnimi patruljami se nahajajo iz Pulja odstranjeni mornarji. V bližini frančiškanske cerkvo je na slovanskem Prešernovem spomeniku nameščena velika jugoslovanske trobojnica (una grande fascia jugoslava). Na glavnem trgu (piazza maeiore — največji trg) ima spomenik Franca Jožefa I. obraz po-mazan s črnilom. Dal sem se poučiti o položaju. Vedno še obstoji sovražnost proti Italijanom, katero nete politikanti s fantastičnimi obrekovanji. Doznavam da se jo predvčerajšnjim (26. nov) na shodu liberalne stranke, kateremu je predsedoval župan Tavčar (Tavciar), sklenilo zedinjenje Slovencev in vse Jugoslavije s srbskim kraljestvom pod regentstvom prestolonaslednika Aleksandra. Ta sklep je bil izzvan in storjen v prepričanju, da hi bila v očigl^d Jugoslavije, zedinjene s Srbijo, Italija bolj razpoloženu zn koncesije. Jugoslovanska ljud-sk & stranka, ki j8 klerikalna in ima. zh vodi-telja duhovnika Korošca (Korošec) in poslunca Pogačnika (Pocncnich), se izjavlja tudi za zedinjenje s Srbijo toda ne v isti obliki. Hoče namreč tvoriti s Srbijo federativno republiko. Stvar je razurnjiva. kajti v federativni tvorbi se smatra za lažje obramba vere, ki je katoliška v Slovencih in Hrvatih, dočim je v Srbih pravoslavna. Odpeljal sem se iz Ljubljane ponoči. Vlak. ki je ostal na postaji, je postal ledenica.. Pregledovanje slovenskih in srbskih patrulj, ki vstopajo v vlak samo v svrho pregleda, traja do Maribora na Štajerskem.« -Edinost« dostavlja: Čudimo se le. da, v Ljubljani niso znali poročevalca »Corriera« bolje poučiti o naših stvareh. (Mož je očividno skrival svojo misijo.) Italijani v Dalmaciji, i ,• * L2; decembra. Danes popoldne sta pripluli v Sibenik dve veliki italijanski kri-zarkt z vojsko. S"1'1. 12- decembra. Danes so zasedli Italijani Zloselo, izkrcali vojsko in izvršili hišno preiskavo. Split, 1? decembra. Danes zjutraj ie priplula pred Rogoznico ena velika italijanska križarka, ena torpedovka in tri velike transportne ladje. Doslej so izkrcali 3000 vojakov, vsega skupaj pa nameravajo izkrcati pet do 6000 mož. Italijani izkrcujejo topove, strojnice in drugo orožje. V mestu so postavili svoje straže in zasedli luški urad. Italijanski vojaki pravijo, da se mora izkrcati na dalma-tiskem obrežiu velika voiska proti Jugoslaviji, posebno pa blizu meje. Liudstvo je ogorčeno, vsa oknu so zaprta, v znak žalosti vise zastave le na no! droga. Vsega skupaj so izkrcali Italijani 500 strojnic; zvečer dospe zrako-plovni oddelek. Laška nasilstva. Pulj, 14. decembra. V Puliu vladajo še vedno strašne razmere. Izzivanja, šikane so na dnevnem redu. Te dni je umrl vrl Hrvat dr. Čerpi. Povodom njegove smrti so na Narodnem domu razobesili na pol droga hrvatsko zastavo. Italijanaši so zastavo strgali in jo vrgli v blato. Split, 14. decembra. V Zadru je predvčerajšnjim prišel k orožniškemu poveljnik i italijanski častnik ter ga pozval, da se morajo do 10. januarja odstraniti vsi orožniki, ki so tuje narodnosti in ki niso rodom iz zasedene Dalmacije. Jugoslovanski orožniki morajo priseči zvestobo laškemu kralju in nositi uniformo karabinerjev. Čc tega nočejo, sc morajo obleči v civilno obleko. V Benkovcu so narodna straža in vsi uradi dobili od Italijanov v Zadru povelje, da morajo samo italijansko uradovati. Prepovedano jim jc slušati odredbe zemaljske vlade v Splitu. Split, 14. decembra. Včeraj se je v šibeniku izkrcalo 12.000 italijanskih pešcev. V Tjesnome so italijanski vojaki v noči na 1. decembra strgali narodne zastave z občinske hiše in neke druge zasebne hiše. Isto so Italijani storili na župnišču v Šibeniku. Split, 14 .decembra. Včeraj zjutraj so prišli v uredništvo »Narodnega Lista« italijanski vojaki in aretirali Petra Biankinija. Don Jure Biankini je bil pozvan aa italijansko poveljstvo, odkoder se ni vrnil. Brez dvoma so tudi njejga Italijani zaprli. Italijani hočejo na vsak način preprečiti izdajanje »Narodnega Lista«. Bakar, 14. dec. Včeraj popoldne je došla v Bakar italijanska konjenica, 1 častnik in 40 mož. Šli so do Bakaria, nato so se vrnili, Dubrovnik, 14. dec. Poveljniki naših parobrodov v Šibeniku poročajo, da so dobili od mestnega pristaniškega urada sporočilo, da hoče italijanska oblast rekvirirati naše paro-brode in jih porabiti za potovanja pod italijansko zastavo. Poveljniki so solidarni s sklepom reških kapitanov, ki nočejo pluti pod italijansko zastavo. Ententa na RekL Heka, 13. dec. (Lj. k. u.) Danes jo pričel tukaj izhajati francoski list, »Echo de Lito-rale«, ki ga urejajo tukajšnji Hrvatjo in posadka francoskih ladij. Na Reki vlada mir in red. Po mestu skrbijo za rod mešane ententne obhodne straže. Uvedena jo mednarodna čas-niška cenzura, ki že deluje. Danes je zasegla daljši članek italijanskega lista »Bilancia«. Ob na£i severni meii. Nemško nasilje na Koroškem. Vojaški svet v Beljaku je sklenil aretirati župnika M e š k a na Žili in bivšega nadporočnika g. učitelja N a p o k o j a , ki organizira v občini narodno stražo. S kakšno pravico? Seve s pravico močnejšega, ker je Nemcem še vedno moč pred pravico, dasi vidijo, da je to načelo upropastilo celo mogočno Nemčijo, torej bo prej ali slej tudi nemške »Solda-tenrate«, ki so zdaj prevzeli delokrog neslavno poginolih >Volksratov«. Zaradi česa? Vedi Bog! Morda vedo tudi razni renegati in Iute-ranci na 7ili. Ne vemo. Morda zaradi tega, ker letata okoli kakor lovska psa, da preskr-bita ljudstvu moke, sladkorja in petroleja? Navrh leži Marija ob 7ili vendar tostran de-markacijske črte. A kaj to vsemočnemu f?j -Soldatenratu«! Žunnika kličejo slovenski bolniki-begunci tudi čez Žilo na snoved. A nod takimi okoliščinami ni varno hoditi čez Žilo. — Mpd tem so se razmere izpremenile v toliko: V noči od nedeljo d0 ponedelilra je prišla narodna straža iz Malošč r>ri Šlebnu, iz Pač in iz Rožeka. A v tionedeljek je premoč »Solditenrata« in ziliskih boljševikov razorožila narodno stražo. Župnik je mn-M iti doma-gat v Steben otroke spovedovat. Med potfo so rfa zasledovali, a je srečno ušel skozi gozdove. V Steben sta se med tem pripeljala g. žtmnik dr. Oul'V naših vrstah si bil — vedno prepričan, da bo zmagal duh in nc materija — da materija, kot tvoje telo sedaj, pade, duh in ideje žive večno. Sam proletarec — nc zato, ker nisi nič imel, ampak zato, ker si čutil v srcu z bednimi, ker si iskal pravice in tri krivico. Hvala ti, Ivan, tvoj spomin nam bo svet, tvoj boj za nas ne-pozabljiv.« Ko jc Glasbena Malica zapela še 'Blagor mu« — sc jc velikanska množica tiho v tihi mesečini poslovila od Cankarjevega groba. Cankarjevo Iruplo so začasno položili v grobnico družina Rohrmanove. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 14. decembra 1918. Sejo jc vodil župan dr. Ivan Tavčar, ki je Imenoval za zapisnikarja obč. svetovalca Ra-*to Pustoslemška in dr. Ivana Zajca. Župan povabi občinske svetovalce k sv. ■naši povodom narodnega praznika v nedeljo, 15. decembra 1918 ob 10. doooldne v stolnici. Sprememba ljubljanskega občinskega sveta, j Župan dr. Tavčar poroča: Občinski svetovalci nemške narodnosti so se odpovedali svojim mandatom. Na moj predlog je sklenila Narodna vlada S11S, da bo izšla posebna odredba, po kateri se bodo vpoklicale nove moči v občinski svet, in sicer odpošlje v občinski svet socialnodemokratična stranka 5, S. L. S, 1 in J. D. S. ludi 1 občinskega svetovalca. Prosim, da se pri tem ozirate posebno na Šiško, ki ni v občinskem svetu zastopana, Proslava ujedinjenja. Župan dr. Tavčar pravi: Slavni občinski sveti Zbrani v slavnostni seji, hočemo spodobno in dostojno poveli-čali spomin 1. decembra, spomin dneva, ki bo največjega zgodovinskega pomena za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev! Ta dan se je položil temelj mogočni, trdni in edini Jugoslaviji, katera mora biti enotna in celotna. L december je prepodil temne megle, katere so se žc vlegale po komaj rojeni Jugoslaviji, in že smo se bali, da nam preti prihodnjost Svaloplukove butarice, ker so se že pričenjali prepiri in nasprotja, ki so grozili razbiti Jugoslavijo v kosce, v slabotne in onemogle koscc. V tej silni krizi rešila nas je razsodnost zastopnikov slovenskega in hrvatskega naroda, rešila nas jc pa tudi velikodušnost in modrost tistega dela jugoslovanskega naroda, ki jc v svetovni vojski zastavil vse svoje moči in celo svoje prebivalstvo za zmago, katero sedaj slavi pravica nad germansko-madjarsko pohlepnostjo! Da se je ta kraljevina hotela postaviti na polje Velike Srbije, katera bi štela najmanj osem milijonov prebivalcev, bila bi nas Slo-veuce in Hrvate lahko prepustila usodi, kakor si je boli revne, beraške in zapuščene pred-očevaii nc moremo. Ne smemo pa misliti, da v Srbiji ni bilo mogočnih elementov, ki so sanjarili o Veliki Srbiji in ki bi bili Hrvate in Slovence lahkodušno prepustili kaki Radičevi seliaški republiki ali kaki drugi slovensko-hrvatski vladni obliki. Nikdar ne bomo pozabili, da je v tem kritičnem položaju vskočila ponižna, demokratičnim načelom do skrajnosti vdana dinastija Karagjorgjevičev, katere predniki so še pred dobrim stoletjem orali podjaimljeno srbsko zemljo in katero so potoni rešili turškega suženjstva. Doživeli smo torej trenutek, ka,kor ga je doživel.« Italija tedaj, ko je general Garibaldi v Siciliji in ob Volturnu stri južnoitalijanski separatizem. Takrat je preveval duh ujedinje-uja Apeninski polotok, prav tako kakor preveva danes misel ujedinjenja celo Jugoslavijo. Tudi v Italiji je bil takrat položaj tak, da je ujedinjeno Italijo mogla rešiti edinole dinastija Savojska. In ko je prijezdil kralj Viktor Emanuel na neapolitansko bojišče, se mu je prvi poklonil ter mu izročil svoje vojaške sile general Garibaldi, v katerem je bila vsaka kaplja krvi reoubličanska. Tako izgleda resnica, in zatorej nc bomo nikdar pozabili, da je postala dinastija Karagjorgjevičev rešiteljica Jugoslavije, predvsem slovenskih in hrvatskih pokrajin, v trenutku, ko nam je pretilo, da nas oropajo laške armade in da ne pridobimo zaupanja in podpore pri pravičnih ententnih državah. Če danes slavimo spomin 1. decembra, obhajamo pri tem praznik jugoslovanskega ujedinjenja, obhajamo pri tem praznik rojstva države, ki bo segala od Benečije do Vardarja, obhajamo praznik jugoslovanske demokracije, ki bo vsem enako pravična obhajamo pa tudi praznik, pri katerem smo dolžni izražati hvaležnost in vdanost novi svoji dinastiji, ki nam daje jamstvo za to, da se nas bo vladalo po načelih, po katerih se vlada starodavna Anglija ali pa mlada Norveška, Vsem tem čutilom dajemo izraza, ko vzkliknemo: Živela ujedinje-na jugoslovanska kraljevina, živel kralj Peter in njegov sin, naš regent Aleksander! (Živijo! Živijo! Živijo!) V drugem pa za sedaj predlagam, da sprejmi občinski svet le-le moje predloge: Našemu vladarju, kakor tudi regentu, iz-leka občinski svet ljubljanski vdanost in hvaležnost. Predlagam, da se mu odpošlje sledeča brzojavka: Njegovi Visokosti prestolonasledniku Aleksandru! Beograd. Občinski svet slovenskega stolnega mesta Ljubljane na današnji narodni praznik zbran k slavnostni seji v proslavo osvo-bojenja in ujedinjenja troimenskega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev, pošilja Vašemu Visočanstvu najvdaneji pozdrav, Z iskrenim navdušenjem in globoko hvaležnostjo obeta zastopništvo prestolice slovenskega dela naše skupne domovine najver-nejšo vdanost visoki vladarski hiši in vladi edinstvene neločljive kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter, naj živi Vaša kraljevska Visokost, naj živi tijedinjeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Naj živi uje-dinjena Jugoslavija! ' Župan: dr. Ivan Tavčar. (Sprejeto.) Dalje predlaga župan: Cesarja Josipa trg se prekrsti v Trg kralja Petra. (Živijo-klici.) Slovenski trg sc prekrsti v Trg 1. decembra. (Pritrjevanje.) Župan je rekel: Na tem trgu bo tudi najprimernejši prostor, na katerega spada spomenik pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka. V eni prihodnjih sej bom tudi stavil nasvete, da sc spremene času primerno imena ulic in trgov, posebno še tudi v Šiški, (Pritrjevanje.) Pozdrav Belgradu. Končno ic predlagal župan sledeči brzojavni pozdrav: Gc Mihajlu Marjanoviču, predsedniku občine Beograd, Pri- današnji svečanostni seji ljubljanskega občinskega sveta spominjali smo sc z ljubeznijo in hvaležnostjo 1. decembra, s katerim dnem sc je vsled mogočne pripomoči zmagonosne Srbije za večne čase ustanovila ujedinjena, neločljiva in enotna Jugoslavija v obliki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poklonili smo se Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I., kakor tudi visokemu regentu Aleksandru, z željo, da bi slavna dinastija Karagjorgjevičev privedla nas do srečne in svobodne prihodnosti! Ko Vam to sporočamo, pošiljamo v imenu deželnega stolnega mesta Ljubljane pre-stolici naše kraljevine, krasnemu Beogradu, bratske svoje pozdrave, ter prosimo slavno prestolico, da sprejme belo Ljubljano v krog najzvestejših svojih posestrini. Živela naša kraljevina, živela naša vladarska hiša! Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dnevne novice. '-[- Upravna komisija pri Narodni vladi SHS v Ljubljani nam je poslala nastopni komunike: Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. I. Ž o 1 g e r - j a posluje pri Narodni vladi, je te dni ugotovila in predložila vladi načrte naredb, s katerimi se določuje delokrog oddelka za notranje zadeve, oddelka za prehrano, oddelka za socialno skrbstvo, oddelka za uk in bogo-častje, oddelka za kmetijstvo in oddelka za zdravstvo. Dalje je podala Narodni vladi zahtevano mnenje o vlogi škofijskega erdi-narijata glede razmerja katoliške cerkve k državi SHS v prehodni dobi, — Duhovniške spremembe. Premeščen je bil Pavel Klementič, kaplan na Krki, kot župni upravitelj v Poljnnico; kot kaplana pa sta bila nameščena bivša vojna kuratu: Janez [{urnik v Cerkljah pri Kranju. Leopold Erzin, hkrati kot beneficijat, v šmartnem uri Litiji. — Ali smo še vedno v Avstriji? Današnje izdaje Slovenca« ne moremo odposlati cenj. naročnikom s prvimi jutranjimi vlaki, akorav-no je izšla v prvih jutranjih urah in so na razpolago jutranji vlaki malone na vseh prodah. Tako n. pr, ne moremo poslati lista ne po Gorenjski, nc po dolenjski železnici, ker — no, ker jutranja vlaka na teh progah nista — poštna vlaka. Razumi, kdor moreš! Pa hočete, da bomo imponirali Ameriki in Wilsonu! — Sodna Imenovanja. 1< notici pod tem naslovom v »Slovencu« od 11. i. m. smo prejeli od poverjoništva za pravosodstvo to-le pojasnilo: Res je, da se moru vse sodne službe redno razpisati. Todu tega načela se v sedanji ro-volucijslti dobi ni mogoče držati, ko je treba čez noč odstavljati sodnike ter na njih mesto imenovati druge. Ako bi hoteli razpisavati službe, potem bi morali, ali mesta pustiti izpraznjena do zasedanja, ali pa do toga časa obdržuti dosedanje sodnike in uradnike, ki jih pa javnost ravno hoče imeti brez zadržka odstranjeno. Razpis služb bi bil tudi krivičen prav sedaj, ko ne poznamo niti vsega ozemlja za okoliš naše Narodno vlade, niti ne vemo, s kakim osobjem lahko računimo ob končni ureditvi naših mej. Sodno osobje s Primorskega na primer bi se razpisa sedaj niti no moglo udeležiti, in prav s Primorskega je prišel glas. naj služb ne razpisujemo. Zato se vsa imenovanja seduj vrše provizorično, začasno, ali pa so sodniki lo dodeljujejo. Svoječasno, ko bo ozemlje definitivno določeno ter bo vse osobje na razpolago, prieta. do razpisa vseh teh mest. To velja, razen vodilnih mest, ki so itak ne razpisujejo, tako glede zbornih kakor glede okrajnih sodišč Ako bi morali čakati do te dobe s spremembami sploh, potem bi bila na primer ustanovitev višjega deželnega sodišča, ki ga tako nujno potrebujemo, danes še nemogoča. S sedanjimi začasnimi imenovanji sc potem takem nikomur ne dela krivice, tem manj, ker so bo tudi vrstni red določil ob definitivnem imenovanju. Ob začasni izberi za to ali ono mesto pa sta jioverjeni-štvu pred vsem merodajni zmožnost in sposobnost. Da j>a se mora ozirati na uredništvo, ki jo je Nemška Avstrija vrgla nu cesto, ter mu dati primernega mesta v domovini, je tudi jasno in naravno. — Redna železniška zveza Ljubljana— Dunaj. Z dne li. t. m. jo obnovljena redna železniška zveza Ljubljuna-Dunaj. Vlak št. 32 gre iz Ljubljane ob 2. uri 47 minut popoldne in pride na Dunaj drugi don ob 7. uri zjutraj! .vlak št. 34 gre iz Ljubljane ob 11. uri 20 minut ponoči in pride nu Dunaj drugi dan oh 3. url 35 minut popoldne. Vlak št. 31 gre z Dunaja ob 8. uri 10 min. dopoldne in pride v Ljubljano ob 1. uri (j minut zvečer; vlak št. 35 pa gre z Dunaja ob t), uri 40 minut zvečer iu pride v Ljubljano drugi dan ob 12, uri 31 minut popoldne. — Celovški škof dr. Adam Iiefter ie naznanil deželnemu oskrbniku dr. Arturju Le-miseh - u, da je škofiistvo pripravljeno, oddati nekaj svojih zemljišč za vojaške domove (Kriegerheimstatten) proti zmerni odškodnini za cerkvene namene in če se za to dobi potrebno dovoljenje. Vpoštevalo bi se najprej invalide, vojake, ki so bili na fronti in dosedanje najemnike. Škofova posestva so večinoma v krški in motniški dolini, torej v nemških krajih. — Koroške novicc. V Lendorfu pri Celovcu sta se minuli teden zadušila zakonska 74letni Jan. Predučnik in 751etna žena Liza. Ko jc starček v postelji pušil. je nastal ogenj in sta se v dimu zaduii.a. — V Celovcu je meseca novembra umrlo blizu 600 oseb; toliko mrličev v enem mesecu doslej šc ni bilo. — Celovška škofija. Za kanonika pri ka-pitlju v Velikovcu je namesto pok. Iv. Žcl-a imenovan g. Jos. Stih, doslej vojni kurat, Fischingerjev kanonikat ie podeljen g. Šimenu Kotnik. — G. J. Sadolšek je imenovan za provizorja v Škofičah. — Repa za krmo po prav nizki ceni sc | bo oddajala v ponedeljek, dne 16. t. m., od 9. I uro zjutraj naprej do 1. uro popoldne na Do-I lenjskem kolodvoru. Poslovalnica za krmila, UubUanske novice. lj G. dr. I, Tavčarju, županu slovenske 1 prestolice, Danes popoldne se jc premikal po ljubljanskih ulicah sprevod enega na,večjih duhov Jugoslavije. Župan kulturnega središča i Slovenije ni čutil potrebe, izkazati v svobodni domovini Mauoin velikega genija niti toliko pietetc, da bi dal izobesiti žalne zastave, — Podpisani konštatiraino to kot čin, nevreden kulturnega naroda in kulturnega inesta. — V Ljubljani, na dan Cankarjevega počreba. — j Albrecht Fr., Ančik Fr., Debcvec, Dolinar L., Dornik, Erjevac Fr,.' Funtek A., Gaspari M., Gaspari T„ Gruden L, Jaklič, Jakopič R.. Kogoj, dr. Kos, dr. Korun, Kozak F,, Kozak J., dr. Kraigher, dr. Lah L, Laievic, dr. Lavrenčič J,, dr. Lemež, Levstik VI., Mazovec, Pe-lejad, Preneluh A.. Podrekar, dr. Predel, Pu-gclj, dr. Puntar, dr. Ramovš, Smrekar H., Štebi. Štritof N., Strnen, Tratnik, Zorman, Zupančič O. Ij Slovenska Marijina konr Mclja no--podov. V ponedeljek, dne 16. »i- redni te-| deiiski -hod oh pol 8. uri zvečer v kongreg« kapeli oo. jezuitov. lj V kapeli oo. jezuitov v nedeljo, dne 15. dec. ob j. ui i popoldne predmet proj di: Praznoverstvo v 20. stoletju. lj Vabilo. Častniki, posestniki, učitelji, uradniki iz zasedenega ozemlju so vabljeni nu razgovor, ki so vrši dne 16. t. m. ob 6. uri po-poldno v poizvedovalnem uradu, Dunajska cu-sta, blizu mitnice, kjer jo prej bil vojni žitni urad. Ij V spomin f Ivana Cankarja je darovala •odbina Rohrnianova v smislu hlugopokojni-ku. kuteregn učitelj je bil dr. Krek, 100 K za Krekov dom. lj Opozorilo. Mostni magistrat opozarja vse prizadete na naredbo Nurodne vlado SHS z dno 28. novembra t. 1., št. 151, U. L. Št. 15, glasom katero so stopilo v veljavo dne 28. novembra t. 1. vso zakonite določbe o uravnavi nedeljskega počitka v obrtnem obratovanju. lj 2 vagona oglja in en vagon cementa je ua prodaj na južnem kolodvoru. Prodajalo se bo to blago v torok ob 10. uri dopoldne. Najnovejše. Skupne vlade še ni. Beigrad, 15, dec. (ob 12. uri 10 min. ponoči.) Skupna vlada šc ni sestavljena, pričakovati pa je, da se to zgodi v najbližnjih dneh. Stvar je nujna žc radi tega, ker mora regent čimprej odpotovati v Pariz. Na Reki dovoljeni znaki in zastave vseh narodnosti. Bakar, 15. dec. Vrhovni poveljnik okupacijskih čet na Reki, general Grazioli je izjavil odposlancem Narodnega Veča na Sušaku, da je bilo na konferenci generalov ententnih čel sklenjeno, da so, dopuščeni na Reki znaki in zastave vseh narodnosti, Ako se bo komu v tem oziru kaj dogodilo, naj mu to naznani. Vestnik S, 1*. S. Z. ' Občni zbor izobraževalnega društva nfl Selu-Mostah sc no bo vršil danes 15. I. m. marveč v nedeljo, dne 22. decembra ob po štirih popoldne \ Društvenem domu. • Tečaji S. K. S. Z. Udoložniki teli, tečajev se ponovno opozarjajo, da je zadnji cas za plačilo šolnine oziroma njenega I. obroku tekoči teden ob učnih urah. Zamudniki nuj zal« pridejo k pouku vsaj četrt ur«! poprej, da so bo v t o m času pobral Doseli bral« izven abonementa. Zvečer ob pol 8. prvič v sezoni izvirna špicarjovu otroška igra »Pogumni Tonček« iz\en abonementa. — V ponedeljek, dne 16. f. m., zvečer ob pol 8. uri opora »Prodana nevesta za abonement »C • — V torek, dne 17. t. m., ob pol S. zvečer Ivan Cunkarjeva drama v treh dejanjih .'Kralj nn Retajnovi« zu »A« abonement. — V naslovni vlogi Jožeta Kantorja gostuje Ignacij BorštniV iz Zagreba. lj Prodajalci moke so vabijo, da pridejo po nakazila zu moko v mosliio posvetovalnico v torek dno 17. t. m. ob 9. uri dopoldne. a Prodaja moke. Zaradi božičnih praznikov se bo oddajalo od četrtka dne 19. do vštet'-sobote 21. t. m. na vsako močno izkaznico po cn kilogram moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 2 kroni 66 vin. a Čaj in rum na črki C in D ubožne akcije Mestna aprovizacija bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam, ki imajo izkaznico C in D, na vsako osebo po 5 dkg čaja in četrt litra ruma po sledečem redu: V ponedeljek, 16. dec. dopoldne stranke s črko C od št. 1 do 400; popoldne št. 401—800. V torek, 17. dec. dopoldne št. 801—1200; popoldne št. 1201—1600. V četrtek, 19. dec. dopoldne št-1601—2000; popoldne št. 2001—2400. V petek 20. det. dopoldne št. 2401 do konta; popoldne stranke s črko D od št. 1 do konca. — Stranke, ki imajo izkaznico s črko C ali D. plačajo za vsako osebo 6 kron. l ega reda se je točne držati. Posodo je prinesti seboj. a Šneh zn II. in III. okraj. Stranke II. in III. okraja prejmejo špeh na zelena nakazila za krompir v ponedeljek, dno 16. t. m., nu Poljanski cesti št. 15. Določen jc ta-le red: dopoldne od 8. do 11. ure pride na vrsto II. okraj, popoldne od 2. do 5. jiopoldne III. okraj. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg sjioha, kg stane 30 kron. a Aprovizačne stranke se opozarjajo, da strogo pazijo na svoje izkaznico zu živila, ker aprovizacija za izgubljene izkaznice vsled po manjkanja blaga pod nobenim jiogojem nc bo izdajala nr. ih. Tudi zapadlih izkaznic nc bo zamenjavala, ker je dolžnost vsake stranke da gre pravočasno po moko, sladkor itd. Jugoslovanski skladni koledar za leto 1919. z velikimi številkami, sliko sv, Cirila in Metoda in krasno narodno opremo se šc dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani za ceno 8 K 80 vin, Meseci so poleg internacionalne označbe imenovani tudi v vseh treh narodnih jezikih (srbska imena s cirilico). Umrla nam jc po kratki bolezni naša drajja sestra, oziroma svakinja in teta, gospodična Mzrim Taman zasebni, a. Pogreb s,- vrši v *.tdeljo, dne 15. deccmbra ib 3. uri popoldne i/, hiše žalosti Rcsljeva cestu št, 24 k Sv. Križu Priporočamo jo v prijazen spomin in n.olitev. RODBINE TOMAN, PODKRAJšEK, STENOVIC. Brez posebnega obvcsttla |ljn|. staro, od 50 1 naprej, na prodaj silili, pa ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jelonič, Ljubljana, Stara pot 1. se kupijo ali zamenjajo z drugim špecerijskim blagom ali usnjem. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod šifro »Lepa jabolka«. bi bila poštena pridna, iščem za nastop ub Novem letu. Plača po dogovoru. Ponudbe na: F. Rebolj, trgovec, Krka, Dolenjsko. Dva revizoria ljani. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja, plačilnih zahtevkov ter s kratkim opisom dosedanjega službovanja naj so pošljejo do 25. decembra t. 1. Jos. Peteline, »liana tzf™*™^ valnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter ilruzega galanterijskega in modnega blaga, se priporoča slavn. občinstvu. Istotam se. proda: steklo za izložbene omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi za-storl, mere: 135X184, 63X184, 59X184, in ena rabljena 90X162. Kupi se: na-tlonalna registrirna blagajna, novejši model. 4713 Cnf|| 7 sodov po 1500 litrov sc proda, ulllll. Ponudbe naj sc pošiljajo na upravo ..Slovenca" pod št. 4970. v veliki izberi na debelo: božične, novoletne in druge liri poroča tvrdka Lovro Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 4725 Panrniio rnno kupi p° naivišP ceni []f1ll! UVu blljlo tvrdka Benedikt & (Jo., Ljubljana. Živinorejska zveza v Smrči, pasta Radomlje "»^foneiiiipori za napravo jasli in tlaka v hlevih kakor tudi opeke — Istotam se dobi 150.000 kosov zidne opeke za pomladansko zidanje. — Proda se večja množina dobrih cementnih vroč in vreč za žito kakor tudi drugo blago za kmetovalce. pnjb obenem vrtnar, se išče za mesec Il.JIllll, januar. Poleg hrane in stanovanja plača po doqovoru. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 4966. Vsem, ki se zanimajo ...... ,___t_____ za ustanovitev Ivino- podjetij, daje natančnejša pojasnila, proračune in navodila kino-operater NIKO OGRIČ, Ljubljana. Mestni trg štev. 24. I. nadstropje. Bran 6vska stojnica SmrPa3!uft niča jc na prometni Dunajski cesti ter zuuna pod imenom »Kopačev štant." Prltikline: peči, tehtnice itd. Ponudbo sprejema Jera Kopač, Novi Vodmat, Ribniška dobna 154. samostojna, z dobrimi spri-, čevali, se takoj sprejme za Ljubljano. Naslov pove uprava »Slovenca" pod štev. 5063, ako znamka za odgovor. se prodaja vs3k dan pop. od 1-4 ure pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince. Cena 95v.zakq. Prodaja tvrdka A. KUŠLS4N, Ljubljana, Karlovška cesta št. 15. Ponudim milo za pranje, milo „Dob". clkorijo, čaj, padriko, sveče, kisovo kislino, razne esence, vermut-vino, sladko, sadni mošt Proda se tudi nad 100 hektolitrov hrastovih sodov. 5023 ANfllUPIlt tr90Vske Mahrove šole z dob-AJuJIlulIl rimi spričevali Išče primerne službe, izvežban je tudi v strojepisju in stenografiji. Cenjene pouudbc na upravo ..Slovenca" pod ,,Bodočnost 1919". ^ilia'n0 rtnaio sukanec, prazne vreče, olVdlllu jllUjD, landauer, okolu tri vagone hrastovih, orehovih in jesenovih plohov proda L. Rebolj v Kranju. Krojena pošia n**£TJH sprejme takoj Ivan Štupica, krojaški mojster, Dob pri Domžalah. Egiptovske svalčice Več se poizve na Bregu št. 8, 1. nadstropje, levo. Pisalni stroj in W\u na Trgovsko zadrugo v Kamniku. lstotaui se sprejme tudi Pozor Orli-Sokoli! Er&rt: daja po primerno nizki ceni tovarnu Kastelic & Žabkar, Ljubljana. Ugodna naložitev denarja! posestvo v lepem prometnem ter industrijskem krapi, obstoječe iz njiv, lepega sadnega vrta, dvorišča in velikega zidanega poslopja, katero stoji na naj-prometnejšem prostoru, ob državui cesti in le pur minut od kolodvora. V stavbi je vodovod in na razpolago tudi električna razsvetljava. V ozadju stavbe, oziroma vrta na razpolago vodna moč (Ljubljanica). Zatorej najugodneje za kakršnokoli podjetje, tovarno ali večjo obrt; istotako za vsako trgovino. Cena posestva K 100.C00. Naslov prodajalca se izve pri upravi lista pod št. 5065. KflTJI zel° '"P®' voliku> sanske pasme, lllHiU, so produ. Poizve se: Slomškova ulica št. 6. ima v zalogi in nudi Ivan Ogr.n, _____vinska veletrgovina, Laveica pri Ljubljani. . slivovUo, tropimevcc. br • ............ njevec, rum in konjak. Proda so tudi 100 kom. dobro ohranjenih hrastovih sodov, od 300—400 litrov. Viljem Spltzer, Ljubljana Kolizej. 2111179 na nnrp a 110Va' dobr° izde-VUŽ3 HČI [IBIIj (3 lana, iz jesenovega lesa, na proste osi, kovana, proda Ivan Zaje, kolar, V r, p. Dob pri Domža ah. Prednost pri nakupu ima oni, ki da v zameno kaj živil, najraje sladkor. ifllllitit' žlm0' ščetine in sirkovo sla-l\ 11 jj 1111. mo. Anton Šimenc na Gradu, Ljubljana. SEKPE svilnate (sanžan) RUTE volnene in žametaste od 40 K dalje najprimernejša darilo za božič in novo leto Volneno blago za ienske obleke In bluze, kamrik za predpasnike NI papirnato, ampak pravo blagol Manufakturna in konfekcijska trgovina S. Kosčr, Ljubljana, Kolodvor, ul. 24. ZflHVilLH. Za vse izraze sočutja povodom smrti naše nepozabno soproge, oziroma mamice in sestre izrekata svojo najtoplejšo zahvalo potrti rodovini Schiftrer-Klinar. JESENICE na Gorenjskem, dne 10. grudna 1918. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO priporoča A. BERTHOLD, fotografski umetni zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13. KHRBID v vsaki množini v izvirnih zavojih po 50 ali 100 kg za ceno po K 2-70 kg neto Iranko Bosanski Brod (v zavojih po 50 kg naplačilo K 3-— za izvod) naroča se pri Bosan. deln. društvu za elektriko, Jajce, Bosna. — Plača naj se naprej po poštni nakaznici v Jajcu, večje vsote pa potom Industrijalne banke v Sara-jevem na račun gorenje tvrdke. - Primanjkljaj na transportu trpi kupec. CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH, Se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila različnih ;: SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690 10 vinarjev (za dopisnico) Vas stane moj ccnik. ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. in kr dvorni založnik Jan Konrad, razpošiljalnica Brux st. 1996 (Češko). I. britev iz srebro jekla K 7.—, 9'—, 11'—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 12 K., lase- in bradostrižniki K 26"—, 28'—. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj. ZA KROJAČE! Krojni vzorci za moSka oblatila v naravni velikosti se dobijo pri A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, I. nadstropje. Štev. 10.981/V. u. 5057 4080 Čas je že sedaj, da si nabavite jjravočasno kot najbolj primerno božično darilo še pravo izvrstno dišeče toiletno milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. prejema v popravilo in tudi nove na nove prenaredi ' '~ varna slamnikov 'o? like prenaredi FRANC CERAR, to-lamnikov v STOBU, pošta Domžale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke, točna postrežba. 3715 JYCast, salami in suho meso ter drugo suhoniesno blago pošilja nad 5 kg J. GIGOVIČ, Nova Gradtška, Sla- vonija. Denar naprej ali 50% naplačila. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Htiton Finlpr VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! ;: Svoji k svojim! Kupci se vabijo! Za nakup ki se nahaja na kolodvoru škofja Loku, last SHS Narodne vlade, katere razprodaja se vrši vsak torek in petek. Dovolilne vstopnice v svrho izbiranja ln nakupovanja v skladiščne prostore se dobe pri g. Anton Kašmaru, trgovcu v Žskolji Loki in gosp. Anton Kalanu, trgovcu na kolodvoru. ODBOR. O K L S C ! Na Ježici pri Ljubljani sc bo prodajalo v ponedeljek, dne Hi. t, m. na javni dražbi 4500 nr lesenih barak. Kupnine bo položiti takoj v gotovini. Komisija sc snido ob 9.url zjutraj Vllinnu (Alešu). V Ljubljani. 10. XII. 1918. jc.ene, stotnik. Razglas, s katerim se vojaškotaksni ob-vezanci poživljajo v zglasitev. Na podstavi zakona z dne 10. feb. 1901, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksno obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 16C0 K ne prese-gajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitvo. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično izpolnjena zglaševalna for-mularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojništvu (pri mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zgla-sitve so poštnine proste. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in naslovijo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna formularja. Zglasitve, ki sc izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zaveznosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo, v kolikor dejanje ne utemelji čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje — denarnim kaznim do 500 K in ob posebno ohtežujočib okolščinah do 1000 kron. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni. Vrhtega ima politična oblast pravico, da takrat, kadar se zglasitev nc izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali podatkov, kl se uradoma dože-no, takoj določi vojaško takso. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. decembra 1918. Godba prost, požarne tirambe v Kranju razpisuje službo bapelniha. Pogoji: prvi krilni rog in prvo gosli. Plača po dogovoru oziroma naj naznani svoje zahteve. Nadalje sprejme tudi več. dobro izvežbanih gndbenikOD katerim bi se preskrbele tudi primerne službe. Obrtniki imajo prednost, kakor tudi dotični, ki svirajo poleg pihalnih godal tudi na lok. — Dopisi naj se pošljejo na godbeni odbor in naj se v niih navede, katera godala najbolje obvladujejo. Priložiti je tudi spričevala. Odbor. 0®©0® cicicie eieieic. zopet ordinuje v Celju, »Narodni doma. 5026 Brzojsv iz Bosela! Našim rojakom in rojakinjam Jugoslavije je sedaj mogoče pisma svojcem v Ameriko brez ovir pisati po posredovanju našega rojaka, gosp. ALBINA KDNG, Basei, Gentralbalinstr. 21, Sctiwe:z Pisma naj se pošiljajo zaprta, re-komandirana na omenjeni naslov, ter je priložiti za poštnino in stroške K 3— v bankovcih ali poštnih znamkah. Naslov prejemnika pisma v Ameriki mora biti natanko pisan. Pisma pridejo hitro In gotovo v Ameriko! RAZGLAS., II. izredni občni zbor Mtoesa društva mostno hranilnice ijuNjansUe se vrši dne 16. decembra t. 1. ob 3. url popoldne v posvetovalnici imenovane hranilnice s sledečim dnevnim redom: 1,'Prememba društvenih pravil. 2. Raznoterosti. Fran Ksaver Stare, predsednik. Najboljši naravni nadomestek za sladkor ie pwi trčan med z lipovim in drugim čajem veleizborno sredstvo proti »španskit. Razpošilja ga v posodah ii 5 kg VIKTOR VOAAČ, čebelarsko podjetje Dvor, Kranjsko. Razpis. Pri SHS skladišču za vojno opremo v Ljubljani se razpisujejo 4 mesta pisarniških močij za dalje služeče podčastnike z sistimi-ziranimi prejemki. Razpisana mesta so izrečno pridržana vojnim invalidom, kateri se čutijo za tako službo sposobne. Lastnoročno pisane prošnje, opiem-ljene z dokazili o starosti, državljanstvu, o zdravju, o nravnostnem vedenju ter z dokazilom o invalidnosti naj se vlože do 31. grudna 1918 pri SHS skladišču za vojno opremo v Ljubljani, (Belgijska vojašnica, obj. XV.). Prosilci, kateri so strojepisci ali vešči stenografije, imajo prednost. Ljubljana, dne 14. grudna 1918. Di Albin Smole odvetnik, Ani Smole roj. Anžič, poročena. Ljubljana, 14. decembra 1918. OBJAVA. Hranilnica kmetskih oblin v LJubljani jc sklenila, kakor vsi drugi denarni zavodi v Sloveniji, zniiall obrestno mero za hranilne vloge od 1. Januarja 1919 dalje od 4% na 3%, kar se daje na znanie s pristavkom, daje vsakemu vlagatelju na voljo dano, dvigniti svoje vloge, ako ni s tem sklepom zadovoljen. V Ljubljani, dne 13. decembra 1918 Ravnateljstvo Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Sprejme se nekaj Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nozgotlne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje fn smrt, združeno tudi z vojulm rizikom, otroških do*, rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. mnašakev za raznašanje »SLOVENCA«. Oglasiti -se Je v upravništvu__ iW8RS0SS8 St. 16540. 5058 P. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno priporočamo svojo izbrano zalogo najfinejših čevljev za dame in gospode. 4978 Strogo solidno in trpežno blago. Vse oblike in barve. Najelegant-Turrtta I B'AC ne'ša izvršba- Cene zrnGrne- Postrežba točna. Illllllll I. D :H0, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 16 (v bližini hotela UNION in sodne palače). Radi oddaje izvrševanja dimnikarskih del v vseh mestnih in v magistratni oskrbi stoječih poslopjih in dalje zaradi oddajo snaženja peči, ognjišč iu dimnih cevi v mestni pehotni in top-ničarski vojašnici za leta 1919, 1920 in 1921 vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 21. decem« bra 1918 dopoludno ob 10. uri javna pismena razprava. Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni v navadnih uradnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikar, skih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženj« peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa kolekovane in opremljene z va-dijem 200 K in zapečateno dražbeni komisiji. Izrečno se določa, da se na ponudbe katere ne bodo jiovsem odgovarjale razpisnim določbam tn pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene. ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje, oddati razpisana dela po lastnem preudarku tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat ljubi anski dne 7. decembra 1918. najboljše kakovosti se zopet dobe, po dnevnih cenah, v zalogi tovarne čevljev 4871 Feier Kozina 4 Ko. v Ljubljani (na Kregii). Pismena naročila sc vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. jjniiiersai -mlin za meso (zakonito zajamčen) je posebno prikladen za rezanje vseh vrst mesa, sočivja, boba itd. — Cena komadu K 60"—. Universal mlin za mak je izborno poraben za mletev maka, dišav, orehov, sladkorja, kave itd. — Cena komadu K 24"—. Mlin za drobljenje kosti ... K 320'—. Stiskalnica za krompir in sadje K 20'—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu glavno zastopstvo Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrafle 27, odd. 32. -:: Prospekti zastonj, i: nai50udnej5a in najcenejša POSTREŽBA! ELEKTRIČNI obrat. direktni uvoz probkovine iz Španije in portugalske. - zahtevajte VZCRCEl 04710277