cena 1000 dinarjev številka 44(949)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 3. novembra 1988
Skupščina Informativnega centra
Nekdanji prostori HPH bi odpravili naše prostorske tegobe
Na zadnji seji skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo, pred tednom dni, smo namenili osrednjo pozornost uresničevanju delovnih nalog v letošnjem letu, prostorski problematiki ter pripravam na prevzem nove dejavnosti — lokalnega televizijskega programa.
gando in založništvo so nove delovne naloge — prevzem upravi-
V devetih mesecih letošnjega leta smo izdali 39 številk Našega časa povprečno na 11,07 straneh (obseg smo prilagajali trenutnim finančnim možnostim). Strmeli smo za tem, da bi bili s kritičnim pisanjem vsak dan boljši. Z novimi rubrikami smo obogatili oba medija, več je komentiranih in kritičnih sestavkov. Takšno pisanje pa ni vsepovsod zaželeno, saj se tisti, ki jih je zadelo kritično novinarsko pero pogosto odzovejo z napadom in telefonskimi klici na različne organe. Tiste prave poti, da bi se obrnili na naš programski svet, pa zaenkrat še niso izbrali.
Radio Velenje oddaja v tem letu več programa. Za celovitejše obveščanje izven občine, prenašajo osrednjo informativno oddajo ljubljanskega Radia. Da bi se kar najbolj približali poslušalcem smo uvedli mnoge kontaktne oddaje, v katerih poslušalci neposredno sodelujejo, k sodelovanju smo pritegnili mladince, študente. Zavedamo se, daje Radio medij, ki omogoča takojšnjo, neposredno informacijo. To njegovo poslanstvo pa bi v celoti /ahko uresničili z vsakodnevnim oddajanjem. Ti naši načrti pa so neposredno povezani z našimi finančnimi zmožnostmi, pa tudi z dogovorom o koriščenju skupne frekvence z radijem Slovenj Gradec.
Pred delovno organizacijo Center za informiranje, propa-
teljstva nad kabelsko razdelilnim sistemom ter razvoj novega medija — lokalnega televizijskega programa. Že na junijski skupščini smo poudarili, da bomo nove naloge sprejeli pod pogojem, da bodo zagotovljene vse materialne in kadrovske potrebe, ki bodo izhajale iz projekta oziroma bodo izpolnjeni pogoji zakona o javnem obveščanju. Kolektiv v obstoječi zasedbi in v obstoječih prostorskih razmerah novih nalog ne more sprejemati.
Na pobudo predsedstva OK SZDL Velenje smo že pripravili del obsežne dokumentacije za prevzem kabelsko razdelilnega sistema in razvoj internega programa televizije. Pri tem imamo veliko težav, saj je mnogo vprašanj na tem področju še nedorečenih. Gradivo je vsekakor dobra osnova za razpravo v vseh okoljih, ki so povezana z razvojem nove dejavnosti in na osnovi njega se bo mogoče opredeliti tudi, kako široko jo bomo razvijali (samo videostrani, teletekst ali tudi lokalni program).
Veliko pozornosti smo na zadnji skupščini namenili tudi problematiki prostorov. Radio Velenje jih je pridobil pred 13. leti začasno na terasi Šaleške 19. Ti prostori v nobenem pogledu ne ustrezajo in vplivajo tudi na kakovost radijskega programa (tehnično — ropot dvigala, prenizki stropovi .. .), ne ustrezajo pa tu-
Osnutki prostorskih dokumentov
Na dnevnem redu zadnje seje izvršnega sveta je bilo tudi več osnutkov prostorskih dokumentov. Med drugim so govorili o osnutku odloka o lokacijskem načrtu rekonstrukcije Kidričeve ceste na odseku med križiščem s Tomšičevo cesto in križiščem s Kajuhovo cesto. Predvidena je tripasovna izvedba cestišča (tretji pas je predviden za priključevanje na cesto in zavijanje desno). Takšna izvedba v celoti ustreza prometni shemi, upoštevane pa so tudi pripombe iz dosedanje razprave.
Osnutek zazidalnega načrta Selo je že bil javno razgrnjen, nanj pa so bile podane številne pripombe in na osnovi tega je bil izdelan ta dokument, ki opredeljuje prvo fazo pozidave na tem področju in sicer na prostoru med staro cesto Šalek—Selo, novim naseljem Šalek, tovarno DOM 101 in reko Pako. Tu je predvidena izgradnja 62. stanovanj in objekt centralne dejavnosti (osnovna preskrba, servisi ...).
Člani izvršnega sveta so razpravljali še o osnutku ureditvenega načrta razširitve komunalnega odlagališča. Ta načrt predvideva razširitev obstoječega odlagališča pod Tičnico ob cesti proti Škalam in urbanistično opredeljuje območje, ki zajema okoli 280 tisoč kvadratnih metrov površin. Z razširitvi jo in ureditvijo odlagališča bo povečana varnost in zanesljivost odlaganja tovrstnih odpadkov za približno 15 let. V tem času pa bo že mogoče obdelati in pripraviti eno izmed novih lokacij, ki so bile raziskane v pripravah na družbeni plan do leta 2000.
Na dnevnem redu so imeli še osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Šmartno.
Vse dokumente so posredovali v javno razpravo in javno razgrnitev. Razgrnjeni bodo v prostorih krajevnih skupnosti, v avli občinske skupščine in na Zavodu za urbanizem.
(mz)
Odredba o določitvi najvišjih komu-
jo (in to so tudi že storili) delegati komunalne skupnosti. (mz)
nalnih storitev
Na osnovi programa komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja o postopni uveljavitvi ekonomskih cen stanarin in osnovnih komunalnih storitev v letošnjem letu in seveda predloga o povišanju cen, so člani izvršnega sveta na zadnji seji sprejeli odredbo o določitvi najvišje ravni cen vodooskrbe, ki se sme podražiti za 60 odstotkov, odvajanje odplak do 90 odstotkov in odvoz odpadkov do 86 odstotkov. Povišanje cen pa sprejema-
di iz varnostnega vidika, na kar sta nas posebej opozorili zvezna in republiška inšpekcija. Minimalnim standardom pa tudi ne odgovarjajo prostori na Foitovi, kjer je uredništvo Našega časa in uprava delovne organizacije. Težave so seveda tudi zaradi tega, ker enotno uredništvo deluje na dveh lokacijah in tudi zunanji člani naše skupščine so nam bili enotni, da tretje lokacije (televizijski studio) resnično ni mogoče sprejeti.
Podprli so naše usmeritve, da bi bila najustreznejša in dokončna razrešitev našega prostorskega problema pridobitev prostorov likvidirane delovne organizacije HPH. Vemo, da je za to stavbo v občini velik interes, vendar menimo in to je bilo na skupščini tudi podprto, da je naša dejavnost tolikšnega družbenega pomena, da bomo imeli pri dodelitvi teh prostorov prednost, (mz)
S KRIZANTEMAMI PREKRITA VELENJSKA TRŽNICA - V dneh pred 1. novembrom
je bila ponudba cvetja na velenjski tržnici pestra in bogata. Toliko prodajalcev na velenjski tržnici še ni bilo. Kupci tolikšne ponudbe niso pričakovali in si verjetno zagotovili z naročili cvetje že v cvetličarnah. Posel zato ni cvetel tako kot bi prodajalci želeli. Za s cvetjem prekritimi stojnicami
so samevali v mrzlem dopoldnevu, družbo pa so jim delali še prodajalci dežnikov, ki tudi niso imeli veliko posla.
Velenjska tržnica je bila zadnje dni res takšna kot si vsi želimo. Ponudba cvetja je bila dobra konkurenca in vsekakor vpliva na to, da cvetje pred prvim novembrom ne dobi tistih astronomsko visokih cen kot smo jih ob takšnih dneh vajeni. Zato upajmo, da prodajalci niso izgubili volje in da se bodo na našo tržnico še vračali.
0K ZKS Velenje
V šolstvo še boljše
kadre
Kako zagotoviti kar najbolj sodobno vzgojno izobraževalno delo Centra srednjih šol, ki bo učencem omogočilo, da se bodo razvili v uspešne strokovnjake, z dovolj ustvarjalnega elana ter tudi dovolj kritične snovalce svojega življenja, obenem pa zagotoviti tudi takšno vzgojno izobraževalno delo, ki bo s svojimi cilji kar najbližje potrebam združenega dela, to je bila osnova zadnje seje občinskega komiteja ZKS Velenje, na kateri so ocenili idejne tokove v tej naši vzgojno izobraževalni ustanovi.
Razmišljanja so temeljila na anketi in razgovorih opravljenih med učenci. Ti dokaj kritično ocenjujejo stanje v naši družbi prav tako pa tudi vlogo Zveze komunistov za nastanek teh razmer. Ocenjena pa je bila tudi idejnost pri vzgojno izobraževalnem delu učiteljev ter njihova skrb za vsestranski osebnostni razvoj mladih.
V razpravi so izoblikovali zaključke v katerih so poseben poudarek dobile potrebe po nadaljnji še kakovostnejši kadrovski politiki v šolstvu, s posebnim poudarkom na ustreznem vrednotenju dela in ustvarjanju možnosti za stalno strokovno usposabljanje. Šola mora stremeniti k kar največji humanizaciji vzgojno izobraževalnega procesa, zagotavljati mora zdravo rivalstvo in posebno skrb namenjati najsposobnejšim in najprizadevnej-šim učencem in učiteljem.
Odločilneje pa bi se morali pedagogi upreti nepotrebnemu ko-
pičenju snovi, ki ima za učence majhno uporabno vrednost, obenem pa ti zaradi prenatrpanosti programov, pogosto ne obvladajo dovolj temeljnih zakonitosti.
Seveda je očitno, da bo za še kakovostnejše delo na Centru srednjih šol potrebno razrešiti tudi nekatere prostorske in finančne dileme.
Na seji komiteja so ocenili tudi gibanje članstva ZK v občini v zadnjem obdobju. Ugotovitve niso spodbudne, saj število članov še vedno upada, med mladimi pa je želja po včlanitvi majhna. Na to gotovo močno vplivajo sedanji gospodarski rezultati in naša celotna družbena kriza in zato bo gotovo potrebno najprej premakniti voz na tem področju, so menili člani komiteja v razpravi. Seveda pa to ne more biti razlog za premajhno zavzetost v osnovnih organizacijah pri pridobivanju novih članov. Tudi tu je potrebno vložiti več naporov, poleg tega pa omejiti nepotrebne izstope.
(bz)
Komunalna skupnost občine Velenje
Cene sprejete
Samoupravna delavska kontrola, ki se je vključila v razjasnitev zadnje seje skupščine Komunalne skupnosti, zbora uporabnikov, 29. septembra, je poročala o svojih ugotovitvah na seji danes teden. Menila je, da je imel Odbor za plan pri Komunalni skupnosti vso pravico podražiti ogrevanje za višino, ki je enaka višini podražitve na pragu Termoelektrarne, saj ji to dovoljuje Pravilnik. Pripombe, da potem ni nadzora pa niso povsem umestne, saj tega, tako meni komisija, pravilnik tudi ne predvideva.
Delegatom zbora uporabnikov je predlagala, da na seji glasujejo o upravičenosti dviga cen z 9. septembrom oziroma, da delegati glasujejo o sklepu odbora. Na predlog enega od delegatov, da to ni potrebno, saj so s sprejemom pravilnika to nalogo enkrat že zaupali odboru, niso glasovali in tako potrdili sklep odbora.
Samoupravna delavska kontrola je dala tudi pobudo, da se pravilnik dopolni z obliko nadzora, dogovoriti pa se bo treba, za kakšno obliko bi naj šlo.
Sindikat je delegate seznanil, da je pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja sprožil pobudo, ki naj preveri zakonitost 62. člena tega pravilnika in še enkrat podal predlog, naj se cene na tem področju dvignejo za toliko kolikor so se osebni dohodki v enakem obdobju, vendar delegati tega priporočila niso sprejeli.
Sprejeli pa so še nekatere nove podražitve, ki stopijo v veljavo 1. novembra. Tako bo za oskrbo z vodo potrebno oddvojiti 60 odstotkov več, za odvajanje odplak 90 odstotkov več, za odvoz odpadkov 86 odstotkov več, za toplotno oskrbo pa v široki potrošnji še 13 odstotkov več, industriji pa 49 odstotkov več.	M. Krstič—Planine
Savinjsko—Šaleška gospodarska zbornica
Evidentirali prve podjetnike
Na petkovi seji izvršilnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so tudi tokrat namenili precej pozornosti aktivnostim ob ustanavljanju novih gospodarskih enot. Ob tem so sprejeli vrsto konkretnih zaključkov, opredelili
Gorenje pred drugimi
Od 18. do 29. oktobra, zaradi velikega zanimanja dan več, kot so sprva načrtovali, je bila v Titovem Velenju že tradicionalna razstava dosežkov in razvojnih hotenj poslovnega sistema Gorenje. Čeprav sodelujejo vsako leto na številnih sejmih, doma in na tujem, pa je prav razstava v Titovem Velenju priložnost za celovito predstavitev.
Letošnjo razstavo je obiskalo okrog 4.000 poslovnih partnerjev Gorenja, od tega blizu 1.000 iz tujine. Prišli so dobavitelji reprodukcijskega materiala, sestavnih delov, trgovskih delovnih organizacij, bank, visokošolskih in znanstvenih ustanov in drugi, pa seveda številni gostje. Razstavo so si ogledali delavci Gorenja skupaj z družinskimi člani, pa tudi vsi tisti, ki jih zanimajo razvojne usmeritve tega poslovnega sistema.
Gorenje je tako več kot 10.000 obiskovalcem kar naj-
bolj nazorno predstavilo prodajni program leta 1989, številne novosti in usmeritve prihodnjega razvoja. Poudariti velja, da je bilo letos med razstavlje-
NAŠA TEMA
nimi 1.000 izdelki in sklopi kar 30 % novosti, rezultat pospešenih vlaganj v posodabljanje in prestrukturiranje proizvodenj in izdelkov. Obiskovalci so bili presenečeni nad širokim izborom, kakovostjo in videzom predstavljenih izdelkov, kar vse, kot so posebej poudarjali, dokazuje evropsko raven Gore-njeve proizvodnje oziroma izdelkov.
Podpisane pogodbe z domačimi in tujimi partnerji za leto 1989 obetajo, da so uresničljivi zahtevni planski cilji Gorenja za leto 1989. Ti pa so: najmanj 10% povečanje proizvodnje, več kot 12% povečanje produ-
ktivnosti in vsaj 20% povečanje izvoza. S prodajo na tuje najmanj 300 milijonov dolarjev oziroma okrog 15.000 dolarjev na zaposlenega se bo Gorenje prihodnje leto uvrstilo v sam vrh lestvice naših izvoznikov.
Številni visoki gostje, ki so obiskali razstavo, so menili, da prav Gorenje dokazuje, da je mogoče tudi v oteženih pogojih gospodarjenja veliko doseči, da Gorenje prednjači pred drugimi, da bi rabili še več takih poslovnih sistemov in da ostaja Gorenje eden naših vlečnih konjev. Prav tako pomembne so ugotovitve delavcev Gorenja, ki bi jih lahko strnili takole: Spoznanje, da smo sposobni narediti izdelke na zavidljivi, evropski ravni, nam vlivajo voljo za še boljše delo! Pa še izjava enega od obiskovalcev: Ponosni smo lahko, da deluje v Šaleški dolini takšen sistem, kot je Gorenje!
Marjan Lipovšek
tudi nosilce nalog, zanimivo pa je, da so že »evidentirali« nekaj povsem konkretnih možnosti v nekakšnih inkubatorjih za nove gospodarske enote znotraj posameznih organizacij združenega dela.
Gre za to, da organizacije same oblikujejo projektne teame, ki bodo proučili programe z vidika oblikovanja novih gospodarskih enot, evidentirale bodoče podjetnike, predvidele podporo novim enotam v obliki tržnega nastopa, materialnih sredstev, prostorov, Tzobraževanja, informatike, pravne in druge pomoči. Na tak način delujejo kot inkubator za nove gospodarske enote.
Katere so konkretne možnosti, ki jih je izvršilni odbor že predlagal? Naštejmo jih nekaj: »Enota za razvoj novih podjetij«, inkubator Zavod za urbanizem Velenje; »Rekreacijski center Jezero«, inkubator RLV (REK), »Turistično rekreacijski center Tre-beliško«, inkubator AMD Velenje, »Institut za ekologijo pri REK« inkubator REK, »Usnjena galanterija«, inkubator RLV, »Lesni program« inkubator RLV, »Rudarska oprema« inkubator : Center srednjih šol, »Elektroinstalacije«, inkubator : Gorenje EKO.
To je le nekaj prvih konkretnih možnosti, pri nekaterih so predlagani oziroma znani že tudi podjetniki, drugod jih bodo še poiskali. Sicer pa bomo več o konkretnih aktivnostih na tem področju zapisali v prihodnji številki Našega časa.	(mkp)
2. stran ★ DSS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 3. novembra 1988
CELJSKO OBMOČJE • CELJSKO
Če boste zavili v Celje, upoštevajte:
Soča, T. in Prodajni center
Potrošnikovo samopostrežnico Soča v Stanetovi ulici v Celju, oddelek s tekstilom veleblagovnice Teka T v Gubčevi in Kovi-notehnin prodajni center na Hu-dinji so potrošniki izbrali za najboljše celjske prodajalne. Zato se morda lahko po teh ocenah ravnajo tiitli kupci, ki zahajajo v celjske prodajalne iz drugih krajev. Ocenjevanje trgovskih lokalov je letos spet pripravil občinski odbor sindikata delavcev trgovine pri celjskem občinskem sindikalnem svetu. Namen je jasen — tudi s takim ocenjevanjem naj bi zboljšali ponudbo in postrežbo.
Kot kažejo ocenjevanja zadnjih let so med prodajalnami z živili kupci najbolj zadovoljni v prodajalni Soča, ki si je podobno kot lani tudi letos pridobila priznanje — Zlati merkur. Med prodajalnami s tekstilom si je to priznanje pridobil oddelek s tekstilom veleblagovnice T. Med prodajalnami s tehničnim blagom pa je največ glasov dobil Prodajni center Kovinotehne na Hudinji.
Opravili so že tudi tekmovanje trgovskih delavcev teh strok, v Celju pa bodo ocenili še gostinske lokale in tudi delo posameznih gostincev.
16. TDF - 16 novih
filmov
V	organizaciji celjskega Novega tednika in Radia Celje in ob generalnem pokroviteljstvu Gorenja bo od 8. do 15. novembra že 16. teden domačega filma. Tudi tokratno filmsko manifestacijo so pomagale pripraviti še mnoge druge delovne organizacije s celotnega celjskega območja. Nad 25 jih je — razen Gorenja, ki je glavni pokrovitelj, je celjska Kovinotehna pokrovitelj filmskih sporedov, konjiški Konus pa spremnega sporeda.
V	dneh Tedna domačega filma namreč ne bodo le vrteli filmov, ampak bo kot običajno še več drugih prireditev: pogovorov, posvetovanj in druge vrste delovnih srečanj. Med take spremlja-
joče prireditve sodi tudi koncert Arsena Dediča, ki bo 5. novembra v uvod Tedna pripravil koncert šansonov in filmske glasbe. Več pa bo tudi razstav.
Med filmskimi predstavami velja omeniti, da bo tokrat na ogled kar 16 novih filmov — večina celovečernih, nekaj pa tudi kratkih. Pri tem je pomembno, da take premierske filme ne bodo prikazovali le v Celju, ampak tudi v drugih krajih na celjskem območju. Predstave ob Tednu bodo namreč tudi v Titovem Velenju, Šmartnem ob Paki, Žalcu, Rogaški Slatini, Žalcu, Vitanju, Šentjurju, Nazarjih, na Dobrni, Vojniku in na Ljubečni.
-fk
SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Čas, ko je budnost
Kaj hočemo — taki so zdaj časi. da je potrebna naša velika budnost. Ne le zato. ker pravijo nekateri, da smo bili Slovenci zdaj ob sprejemanju ustavnih amandmajev le malo premalo budni, pa so nam spet podtaknili stvari, ki se nam lahko še kako maščujejo; nasploh moramo biti bolj budni.
Zadnje dni smo kar z dveh koncev našega območja slišali priporočila občanom, naj odprejo oči in so sploh pozorni na ljudi. ki bi se pojavili na njihovem območju. Posebno naj bodo previdni. če imajo v rokah kake merilne palice ali kake geološke instrumente. Nikoli se namreč ne ve. kakšni so njihovi nameni. Morda bodo komu hoteli podtakniti. da merijo parcelo za nov vikend, ali celo trasirajo novo cesto. lahko pa opravljajo meritve za kako odlagališče.
V žalski občini nekateri že pravijo, da so se že pojavili merilci in raziskovalci na območju Arnač, kjer naj bi bila »najideal-nejša« lokacija. To je bojda že tako razkurilo krajane, da bo treba opozoriti »tujce« naj se tja ne podajajo. Iz varnostnih razlogov seveda.
Opozorilo na budnost smo slišali pred dnevi tudi z vrst delega-
potrebna
tov velenjske skupščine. Delegat iz Reka je ob tem opozori! na prakso, ki je pri nas že dobro znana: besedno načrtujejo eno, uredimo pa potem vse kaj drugega. Tudi kaj takega, kar sami nikakor ne bi dovolili. Če pa se bo pri urejanju nekaterih »pomembnih« zadev uresničila napoved. da naj bi vse stvari odločanja bolj vzela v roke republika in bi med take »pomembne« stvari vključili tudi odlagališče jedrskih odpadkov — pri tem pa bi pozabili na pravico občin — ja. potem lahko res dobimo marsikatero stvar, ki si je ne želimo.
Zaradi vsega tega je seveda budnost vedno potrebna. Če namreč ne bomo dovolj budni, če se ne bomo enenenpejevsko obnašali. nas namreč lahko še res kaj preseneti. Sicer je res. da smo pri nas presenečenj vajeni, toda tokrat bi le bilo prav, da z budnostjo uresničujete geslo ene izmed reklam: »Storite kaj zase!«
Taka previdnost pa je končno tudi v skladu z našo obrambno-politično naravnanostjo. Slišali smo namreč, naj bi bilo predvideno odlagališče jedrskih odpadkov pod zemljo — mi pa smo vendar proti podtalnemu delovanju.
(frk)
Do kam širiti oskrbovalne sisteme?
V delovni organizaciji Vekos so izdelali predlog za racionalizacijo komunalnih oskrbovalnih sistemov in dela delovne organizacije Vekos, ki so ga kot informacijo posredovali pred obravnavo zahtevka za spremembo cen komunalnih dobrin, s 1. novembrom letošnjega leta, tudi delegatom zbora uporabnikov te skupščine.
Nekaj poudarkov iz tega predloga organizacija dela: število delavcev v delovni organizaciji je ustrezno, manj ustrezna je notranja delitev, s krčenjem organizacijskih nivojev pa bodo povečali število neposrednih izvajalcev del za približno 3,6 odstotkov, krčitve v DSSS skorajda niso več mogoče, ker se je število delavcev v njih v zadnjih letih že znižalo, vendar pa mora biti delo teh racionalnejše — z uvedbo avtomatske obdelave podatkov, učinkovitejšo izterjavo, ureditvijo nabavno — skladiščnega poslovanja.
Dežurstvo — organizirano je na nivoju delovne organizacije, odslej bodo dežurne ekipe sestavljene izključno iz delavcev, ki bodo sposobni delo organizirati in ga tudi izvršiti.
Kadrovska politika — kadrovska struktura je zadovoljiva, manjka pa specialnih tehničnih profilov in profesionalizacije dela. Dodatne
zaposlitve bodo izvršene le v primeru širitve dejavnosti.
Pogodbena dela — za vsa dela, ki se oddajajo v izvedbo drugim izvajalcem, se pridobijo najmanj trije ponudniki.
Najbolj zanimivi pa so seveda predlogi za racionalizacijo oskrbovalnih sistemov, več jih je, javna obravnava bo končana po predvidevanjih do decembra, skupščina SKIS pa jih bo v začetku leta 89 verificirala. Gre za predloge normativov za širjenje osnovnih oskrbovalnih sistemov, za osnutke odlokov o pogojih za dobavo komunalnih dobrin v občini in sicer za področje vodoskrbe, odvajanja in čiščenja odplak ter odvoza odpadkov (za toplotno energijo je pravilnik že sprejet), program sprememb temperaturnega režima magistralnega vročevoda Šoštanj — Velenje, pripravili pa bodo tudi seznam družbenosta-novanjskih objektov, ki nimajo vgrajenih toplotnih števcev.	(mkp)
Kdor ropa državi, zaslovi, kdor pa krade na drobno,
ostane brez glave.
Gianbattista Časti, italijanski pesnik
Kakšen promet na Partizanski cesti?
Prizadevanjem vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s cestnim prometom, še zlasti tistim, ki se ukvarjajo z (ne)varnostjo v cestnem prometu, se nemalokdaj upirajo odločitve in postopki nekaterih pristojnih služb, organov in celo posameznikov, ki odločajo o režimu cestnega prometa. Namreč, ne posvetujejo se z uporabniki cestnih površin, s krajani in s strokovnimi institucijami, ki poznajo posebne zahteve in razmere.
Te dni ponovno buri duhove in opravičeno vznemirja občane, zlasti tiste, ki jim ni vseeno, kakšen prometni režim bo na posodobljeni Partizanski cesti med naseljem Pesje in križiščem Foi-tove in Celjske ceste. Po informacijah, ki smo jih slišali od predstvnikov Postaje milice Titovo Velenje in oddelka za notranje zadeve SO Velenje, bi naj bil urejen promet z dvopasovni-cami v eno smer, oz. v obe smeri. Ker pa bi takšen prometni režim terjal večjo širino cestišča (menda ne nameravajo ohraniti kolesarske steze, ki je bila do zdaj določena s polno črto na obeh straneh ceste), bi naj kolesarska steza odpadla. Če je to res, podatek še vedno ni dokončno utemeljen, potem seje resnično potrebno vprašati, kdo ima pravico odločiti o tako spremenjenem prometnem režimu. Posodabljanje prometa, ko bi naj bila odstranjena kolesarska steza, res ni nobeno posodabljanje. Mogoče pa gre za interes, ki se ne ozira na celovito potrebo uporabe te regionalne ceste. Potrebe izgrad-
nje cest s kolesarskimi stezami ter pločniki za pešce so toliko prisotnejše, kolikor se z vzgojo občanov veča število tistih, ki se ukvarjajo z rekreacijo (kolesarjenjem), tistih, ki se vozijo ali hodijo peš do delovnega mesta ter tistih udeležencev v prometu, ki si na posebej ločenih stezah in pločnikih poiščejo varnejši korak oz. stezo. V Titovem Velenju nastaja sistem takšnih stez in poti, ki bodo to tudi omogočale. Zato je toliko nerazumljivejša odločitev (če to zares je?), o opustitvi že določenih ob Partizanski cesti. Zadeva bi bila skregana tudi z dejstvom, da je skozi naselje Pesje prometni režim povsem sodobno in zadovoljivo rešen, med centrom Titovega Velenja in tem predelom, ki zaradi povečanega prometa (bližina tovarn Gorenje) nastala cona s povečano nevarnostjo, bolje rečeno, kar »črna cona«.
Da ne bi še naprej ugibali, obsojali in napihovali podatek v afero, naprošamo pristojni Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja skupščine občine Velenje, da izda uradno informacijo o ureditvi Partizanske ceste.
Zapis je le drobec skrbi za urejanje cestnega prometa in prizadevanj za večjo cestno prometno varnost. Je tudi del akcije »Minus 10%«, v katero se je s »TEDNOM VARNOSTI V CESTNEM PROMETU« vključila Skupščina občine Velenje s svojim Svetom za preventivo in vzgojo.
Jože MIKLAVC
Pričetek planskih aktivnosti
Tudi Komunalna skupnost občine Velenje je pred pričetkom planskih aktivnosti za prihodnje leto. Delegati so sprejeli rokovnik po katerem bi se naj ravnali, da bi lahko najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta že obravnavali in sprejeli predlog plana.
Do 15. novembra je potrebno strokovni službi posredovati elemente planiranja, ki morajo biti skladni s srednjeročnim programom Komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990 in temelji plana za isto obdobje.
Osnutek plana bi naj na tej osnovi izdelali do 15. decembra letos.
Znižanje prispevnih stopenj
Na področju Komunalne skupnosti, prispevka za kolektivno komunalno rabo, bomo v času od 1. novembra do 31. decembra, znižali prispevno stopnjo iz dohodka od osnove brutto osebnih dohodkov za 15 odstotkov.
Tako se bo v zadnjih dveh letošnjih mesecih prispevek za kolektivno komunalno rabo zmanjšal od sedanjih 1,40 odstotka na 1,19 odstotka, kar je skupaj ovrednoteno na približno 151 milijonov dinarjev.
(mkp)
EMONA EKSPRES—
Vaje v slogu
Oblast kvari ljudi, zlasti tiste, ki niso na oblasti. To so znova dokazali slovenski mladinci, ki so preko svojega predsednika Jožeta Školča sporočili sedaj vladajočim, da se bodo pač morali sprijazniti »da bomo slej ko prej na oblasti«. To se je zgodilo na velikem finalu jesenskega predvolilnega boja, kjer je mladinski kandidat Igor Bavčar padel v neenakopravnem boju za častno mesto člana slovenskega predsedstva in s tem potrdil absolutno politično prednost našega rojaka (Šoštanjčana) dr. Ivana Ribni-karja, ki za to seveda ni ničesar kriv. Mi že od pomladanskih volitev za narodov blagor vemo, da je neustrezna sedanja volilna zakonodaja, ki je sprta z računstvom in neodločna v svojih kriterijih — ni ji najbolj jasno, koga bi želela na oblast, ve pa, koga noče. Tako smo pravzaprav že pred leti s pomočjo »volilne zakonodaje uzakonili posebno politično matematiko, po kateri ena in ena ni ena, ampak je lahko več ali manj kot ena! Po potrebi seveda.
Ko se bodo politični analitiki lotili dogajanj na zadnji republiški kandidacijski konferenci, bodo še najmanj razmišljali o zmagovalcu in poražencu, ki sta kriva le v toliko, da sta kandidirala, kar zagotovo ne more biti nedopustljivi greh. Volitve so vendarle za to, da se kandidira in da se dobi zmagovalec. Tudi tisti kriterij jim bomo odpustili, da mora biti (sedanji) kandidat dolgoletni delavec v gospodarstvu, še zlasti, če bi sodili po naših gospodarskih rezultatih, je to kvečjemu oteževalna, ne pa olajševalna okoliščina. Na srečo edini kandidat ni iz te branže, saj nima nae vesti nobene politične tovarne.
Kje torej tičijo »vaje v slogu« zadnjih volilnih peripetij? Poskušajmo to prikazati z nekaterimi nastopajočimi, ki so nas popolnoma prepričali, da je idilična slovenska demokracija pravzaprav razklana (vsaj) na dva nasprotujoča si tabora in da imamo tudi v lastni republiki odkriti boj med liberalci in konzervativci, ki pa smo ga v splošni politični nesreči napadov na slovensko pomlad požrli in prikrili, da bi bili vsaj na zunaj videti enotni. Predstavnik borcev (generacije, ki odhaja z življenjskega odra, kot je dejal) je decidirano povedal, da mlade razume, da si želijo oblasti in drugačnih časov, ker si je to tudi sam nekoč želel. Da naj pa še malo potrpijo, jih je potolažil, saj se jim bo tudi to uresničilo — če ne zaradi drugega pa zaradi dejstva, da nihče ni neumrljiv. Tako smo v zadnjem času že drugič dobili potrditev za našo kadrovsko politiko — že Šuvar je namreč na 17. seji priznal, da odstopi in odstopanja pri nas pač niso v navadi in da smo v preteklosti koga zamenjali na položaju v glavnem samo takrat, ko je umrl.
Jok, je rekel mladinec iz Tolmina — mi vas sicer spoštujemo za vse, kar ste in kar niste naredili, ampak lepo vas prosim pojdite z oblasti! Tako pre-
Piše:
Vinko
Vasle
prosto si to nekateri predstavljajo, ker pač pozabljajo na znano Leninovo, da je religija opij za ljudstvo, oblast ni pa nič drugačna. Ampak, daleč od tega, da bi republiška kandidacijska konferenca pokazala, da gre za generacijski spor mladih in starih. Pokazala pa je spopad dveh popolnoma različnih politik in ene vmesne, ki še ne ve, kaj bi bila in je kot devica, ki bi, če bi tudi potem ostala nedolžna. V politiki pa nedolžnih ni, ker drugače ne bi bila politika. V past tega postulata se je ujel tudi Igor Bavčar, kr ga je sredi predvolilne bitke ostro okrcal sam partijski predsednik Kučan, češ, da poziva k uporu, nasilju in nespoštova-nju pravne države. Odpišimo dejstvo, da poziv k državljanski neposlušnosti lahko ta hip interpretirate na sto različnih načinov (po potrebi seveda) in da na gnilem zahodu zaradi tega nihče ne pade v nezavest (»Jaz se od tega ne distanciram,« je zatrdil Bavčar presenečenim elektorjem v brk in napovedal, da bo padel na volitvah — kar je vedel že zelo dolgo). Tudi, če bi Odbor za varstvo človekovih pravic s tem storil napako in bi dobil Bavčar eno črno piko, me nihče ne bo prepričal, da je v vsem dobrem, kar je Odbor storil za razkrinkavanje »prav-nosti« naše države in nepojmljivo šlampaste zakonodaje (zlasti kazenske) s tem zaslužil simfonijo topovske kanonade, diskvalifikacij in drugega »demokratičnega« arzenala. Ampak, je rekel psihoanalitično pokvarjen človek in državljan Slavoj Žižek, tu gre za dialekti-ko razdvojene politike: eni lahko delajo 45 let non-stop kardi-nalne napake, pa so še vedno »zasluženo« na oblasti, drugi moramo pa razmisliti, če slučajno nismo v časih otroštva lulali v posteljo. Kajti, če že delaš napake v politiki, morajo biti te dovolj velike, da ti nihče nič ne more, saj so majhne napake najbolj nevarne. To se kaže že na področju gospodarstva, kjer si toliko manj odgovoren, kolikor večja je bila propadla investicija. Če boste v tej trditvi iskali logiko, je seveda ne boste našli, ker preprosto ne gre zanjo, ampak za gospodarsko politiko.
Bojim pa se, da so naše volitve dokaz, da bo partija — tako kot je obljubila — težko sestopila z oblasti. Ne zaradi tega, ker tega ne bi hotela, ampak, ker jaz v tej paroli ne vidim nobene logike — doslej se še v zgodovini človeštva ni zgodilo, da bi neka partija ali stranka prostovoljno odšla z oblasti. Kot kaže pa tega ne namerava storiti niti Bavčarjev odbor, pa čeprav so mu ta hip nekateri, ki so ga še pred časom zelo potrebovali, obrnili hrbet. Poznavalci pravijo, da je napad nanj sestavina vsakega normalnega političnega boja in da se zato ni treba razburjati, bo pač v praksi uveljavil strategijo slovenske mladinske organizacije, izraženo v misli: »Iz poraza v poraz, do končne zmage!« To je pa tudi edino, kar sedanje borce za oblast veže s tistimi, ki so na oblasti. Naj zaključim z odkrito grožnjo — še bodo kakšne volitve.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za » NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Zasedanje zborov občinske skupščine
Sprejeti odlok še ni jamstvo za čisto in zdravo okolje
Odlok o varstvu zraka v naši občini, dokument, na katerega smo že dolgo in težko čakali, naposled imamo. Sprejeli so ga delegati vseh treh zborov na torkovem zasedanju.
Toda, kot so poudarili delegati zbora združenega dela s to ugotovitvijo pa bi se gotovo strinjali tudi drugi — njegovo sprejetje še ne zagotavlja zdravega in čistega okolja. Naloga vseh, posebej pa tistih najbolj odgovornih je, da budno spremljajo uresničevanje njegovih določil v praksi in ostro ukrepajo v primerih kršitev. Le tako bomo lahko z njegovo pomočjo naši ogroženi naravi omogočili preživetje in pričakati leto 1993 z odžvepljevalnimi napravami na dimnikih šo-štanjskih termoelektrarn.
Odlok o varstvu zraka v občini Velenje je izdelan v okviru možnosti, ki jih dopuščajo predpisi in na osnovi skromnih podatkov ter spoznanj pridobljenih predvsem
v zadnjih dveh letih. Treba ga bo nenehno dopolnjevati z novimi predpisi in spoznanji. Odloka, v katerem je med drugim tudi postavljena zahteva po zmanjšani proizvodnji v šoštanjskih termo-elktrarnah v primerih, ko so koncentracije škodljivih snovi v zraku nad dovoljeno ravnijo, njegov predlagatelj ni uspel dopolniti z vsemi zahtevami, postavljenimi na prejšnjem zasedanju.
Zaradi zakonskih določil ni upoštevana zahteva po odredbi izrednih ukrepov v primerih, ko je prekoračena najvišja dovoljena koncentracija škodljivih primesi v zraku, prav tako ne pripombe na kazenske določbe. Kljub temu pomeni korak k osveščenosti na področju ekologije. Hkrati z njim pa je po mnenju delegatov zbora združenega dela
treba z odprtimi očmi in ušesi spremljati dogajanja okrog sprejetja zakona o določitvi lokacij za jedrsko odlagališče. Še večjih ekoloških težav na območju naše občine si resnično ne moremo »privoščiti«. Tega ne bi zmogla že tako onesnažena narava, da posebej ne omenjamo zdravstvenega varstva prebivalcev Šaleške doline.
Z zanimanjem so nato delegati prisluhnili še poročilu o uresničevanju sanacijskega programa šoštanjske tovarne usnja. Menili so, da so storjeni določeni premiki na bolje. Prizadevanja delavcev se kažejo zlasti v proizvodnih rezultatih.
Upanje, da se bo ta kolektiv vendarle rešil nezavidljivega položaja, dajejo med drugim za šest odstotkov večji obseg proizvodnje, 12 odstotni porast fizične produktivnosti, izboljšana zunanjetrgovinska bilanca. Čimprej pa morajo prizadevanja dati določene rezultate tudi na področju ekologije in pri temeljiti tehnološki prenovi.
Poleg teh dveh točk so delega-
ti potrdili osnutek odloka zazidalnega načrta »Mlin« Titovo Velenje ter osnutke odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ravne, Gaberke, Škale, Hrastovec in Šembrica ter Gorenja, Paške vasi, Gavc, Šmartnega ob Paki, Rečice ob Paki, Slatine in Podgore. Ob tem pa se vprašali, zakaj pristajamo v občini le na odločitve ene ustanove, Zavoda za urbanizem, saj je v drugih občinah razpis natečaja povsem običajna praksa.
Čeprav se je delegat Rudnika lignita Velen je na torkovem zasedanju zbora združenega dela zavzel za ukinitev prispevkov za interesno skupnost, so delegati kljub vsemu glasovali za spremembe in dopolnitve odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe v občini Velenje. Razlog za takšno njihovo odločitev pa so bili dosežki na področju kmetijske proizvodnje v naši občini in intervencije sisa za nemoteno oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Ažuriran ekološki sanacijski program Teš
Odločno v sanacijo okolja
Delavci šoštanjskih termoelektrarn so zaorali leta 1987 ledino na področju izdelave sanacijskih programov za ekološko sanacijo termoenergetskih objektov pri nas. Junija lani so predstavili javnosti sanacijski program, v katerem so opredelili cilje sanacije, zakonske in ekonomske pogoje za izvedbo, terminske plane, način uresničitve. To je pravzaprav akcijski program za izvedbo ekološke sanacije, je pa obenem tudi poziv vsem tistim, ki se morajo v to sanacijo vključiti.
Na njihove naslove so sanacijski program poslali in upali, da bo vzbudil pozornost, žal pa se je odzval samo republiški sanitarni inšpektor. Tako so ostale mnoge pomembne naloge, za katere šoštanjske termoelektrarne niso pristojne, neuresničene, sanacijski programi so obležali v predalih, čas pa je tekel.
Sanacijski program so izdelali v Šoštanju praktično brez zakonskih podlag in ravno zaradi tega pogosto naleteli na številne težave. Zagrizeni ekologi so zahtevali eno (več kot 90-odstotno zmanjšanje škodljivih emisij v zraku), drugi so se sklicevali na mednarodno konvencijo, ki zahteva le 30-odstotno zmanjšanje. Vsa ta nesoglasja je nekoliko razrešil odlok republiškega izvršnega sveta (maja letos), ki je določil največje dovoljene mejne koncentracije škodljivih snovi, ki se spuščajo v zrak. Ta odlok pa ni usklajen s prav tako veljavno odločbo sanitarnega inšpektorja (avgust 1987), v njem je podana tudi zahteva po čiščenju dušikovih oksidov, za kar pa bodo po-
trebne nove dodatne naložbe (nabava dragih, verjetno katali-zatorskih naprav).
Zaradi vseh teh novih določil, so se v Šoštanju odločili in omenjeni sanacijski program ažurira-li in sicer tako, da so izmed obeh aktov (odločba sanitarnega inšpektorja, odlok republiškega izvršnega sveta), upoštevali strožje kriterije. To pa pomeni, da bodo zmanjšali emisije žveplovega dioksida v zrak s prvih štirih kurišč za 50 odstotkov, s preostalih dveh pa bodo količine žveplovega dioksida v dimnih plinih zmanjšali na manj kot 400 mg na kubični meter. Predvideno pa je tudi zmanjšanje dušikovih oksidov na prvih štirih kuriščih pod 400 mg, na petem in šestem pa pod 300 mg na kubični meter.
Zmanjšanje koncentracij žveplovega dioksida ne bo predstavljalo bistvenega povečanja investicijskih stroškov kot je bilo predvideno že v prvem sanacijskem programu, močno pa se bodo ti stroški povečali, če bo obveljala zahteva po zmanjšanju koncentracij dušikovih oksidov.
Na projekte Ekološki informacijski sistem. Modernizacija elek-trofiltrov in Modernizacija odpe-peljevanja odlok bistveno ne vpliva, saj se v tem delu te določbe ne razlikujejo od tistih, ki jih je podal sanitarni inšpektor in so bile torej upoštevane že v prejšnjem programu. Vendar pa so tudi te projekte ažurirali, to pa predvsem zato, da so čas njihove uresničitve uskladili s predvidenimi remontnimi deli na največjih dveh blokih. Tako je predvideno, da bodo opravili potrebna sanacijska dela na 275 megavat-nem bloku v času od konca marca do konca julija leta 1991, na 345 megavatnem bloku pa v enakem časovnem terminu leta 1992. To pa so le začasni termini, saj jih bo treba še uskladiti znotraj elektrogospodarstva. Podobne ustavitve blokov bosta morali predvideti tudi ostali dve termoelektrarni in vse to bo treba uskladiti s potrebami po termoe-nergiji.
In kaj so si delavci šoštanjskih termoelektrarn pravzaprav zastavili v tem najnovejšem sanacijskem programu? Na področju ekološkega informacijskega sistema že zdaj merijo koncentracije škodljivih emisij, ko bo ta sistem dokončno zaživel bodo te meritve sistematične, uvedli bodo tudi alarmni sistem. Predvidena je obsežna rekonstrukcija elektrofil-trov, s katero bodo, kot predvide-
Iz razprave na problemski konferenci Gorenja, kako v prihodnost
Znanje postaja najpomembnejše
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Peter Petrovič, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD
Leta 1985 so v Gorenju sprejeli celovito razvojno strategijo, s katero so določili usmeritve za dolgoročni razvoj tega poslovnega sistema do leta 2000. Tako so bile določene razvojne namere za kvalitetno prestrukturiranje na področju proizvodnega programa (programska prestrukturiranja), proizvodnje oziroma tehnoloških procesov (tehnološkega prestrukturiranja) in obvladovanja globine reprodukcijskega procesa, tako kar zadeva strateške komponente kot tehnološke postopke (reprodukcijsko prestrukturiranje).
V tem srednjeročnem obdobju so delovne organizacije Gorenja sklenile, da bodo izvajale naslednje naloge na področju skupnih, strateških raziskovalno razvojnih projektov, in to integrirana oprema v domu (razvojni projekt Dom), avtomatizirani proizvodni procesi (avtomatizacija, robotizacija), novi informacijski sistemi in mikroprocesorski sistemi. Projekt integrirane opreme v domu je prerasel v projekt »Inteligentni dom«, ki ga bodo fazno uresničevali prihodnja leta. Projekt avto-
matizirani proizvodni procesi pa je zamenjal projekt razvoj, proizvodnja in aplikacija robota za površinsko zaščito.
V sedanjem srednjeročnem obdobju je bilo ukinjenih nekaj razvojnih programov, ki se niso vključevali v dogovorjene programske usmeritve oziroma niso bili izpolnjeni nekateri pogoji v poslovanju. Vidni pa so tudi strukturni premiki v deležih posameznih programov glede na splošni razvoj in potrebe tržišča. Več delovnih organizacij se skuša uveljaviti na, vsaj za Gorenje, novih trgih, kar jim omogoča specifična tehnologija. Pomembno je pri tem tudi, da je bil v zadnjem času dosežen opazen precejšen napredek na področju razvoja in vlaganj v proizvodno opremo.
Po oesedah Petra Petroviča bi morali postati razvojni kriteriji Gorenja v poslovnem svetu znane resnice, da zanje v tehnološko intenzivnih programih prevzema dominantno vlogo kot produkcijsko sredstvo, da je znanje kot produkcijsko sredstvo potrebno neprenehoma obnavljati, saj je njegova amortizacijska doba v povprečju pet let, da postajajo informacije prvovrstno produkcijsko sredstvo,
da se tržišče neprenehoma razvija, potrebe kupcev pa so v različnih obdobjih različne in da so inovacije proces uporabe znanja na osnovi invencije in uvajanja novih proizvodov ali tehnoloških procesov.
»Za obdobje po letu 1990 pa so potrebne za poslovni sistem Gorenja naslednje usmeritve:
•	Razvoj znanja na vseh področjih poslovnega procesa, predvsem še na področju novih tehnik, postopkov in tehnologij.
•	Razvoj takih tehnoloških postopkov in proizvodnih potencialov, ki bodo v sistemu informatizi-ranega programiranja in usmerjanja procesa oskrbe, izdelave in plasmaja izdelkov, zagotovili dinamično prilagajanje potrebam kupcev na različnih tržiščih ob minimalnem vložku živega dela.
•	Razvoj orodjarstva, sredstev avtomatizacije, strojev, naprav in proizvodnih linij ter njihovo obvladovanje v času eksploatacije.
•	Razvoj znanja in vključevanja mikroprocesorskih produktov v izdelke in usluge Goren ja.
Peter Petrovič je svojo razpravo sklenil z mislijo, da kakovost ni eden od faktorjev uspeha. Kakovost je predpogoj za kakršenkoli uspeh.
vajo, dosegli emisijo pod 50 mili-gramov na kubični meter dimnih plinov. Program rekonstrukcije odpepeljevanja predvideva znižanje pH v jezeru pod 8,5, program čiščenja dimnih plinov pa predvideva, da bodo letno poslali v zrak do 12 200 ton žveplovega dioksida (sedaj 120 tisoč ton) in 5 300 ton dušikovega oksida (sedaj 12 tisoč ton).
Za uresničitev vseh teh nalog pa bodo potrebovali 305,8 milijona ECU, kar je po trenutni vrednosti okoli 1.348 milijard dinarjev (novih seveda).
(mz)
Gorenje Fecro
Proizvodne novosti
Na že tradicionalni razstavi dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja se je z več novostmi predstavila tudi delovna organizacija Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo iz Slovenj Gradca.
S sodelovanjem z zahodno-nemško firmo Nieros je predstavila vakuumsko nadtlačno napravo za nasoljevanje mesa, ki jo je mogoče uporabljati tudi za masiranje kuhane šunke, posebej primerna pa je za perutninsko predelovalno industrijo. Druga novost je pnevmatska stiskalnica za šunko, tretja pa nerjavne ploščate palete.
V zadnjih dneh je delovno organizacijo Gorenje Fecro obiskalo več poslovnih partnerjev iz tujine. V Slovenj Gradcu sta bila, med drugimi, lastnika firme Nieros, Maria in Heinrich Nieder-berger. Z zahodnonemško firmo Nieros Gorenje Fecro vse tesneje sodeluje, Nieros pa je tudi najpomembnejši kupec izdelkov te Gorenjeve tovarne v Zvezni republiki Nemčiji. Delovno organizacijo Gorenje Fecro pa je obiskal tudi solastnik firme »Cro-nenberg Julius«, Wilhem Cro-nenberg; pogovarjali so se o nadaljnji prodaji kos Gorenja Fecro na zahodnonemškem trgu.
(k)
Obiski na razstavi Gorenja
JOŽE SMOLE, VIKTOR ŽAKELJ
Vredno posnemanja
»To, kar ste dosegli v Gorenju in kar ste sklenili na problemski konferenci o razvoju, je vredno posnemanja in zasluži najširše družbeno priznanje,« je izjavil predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole, ki je 25. oktobra skupaj s podpredsednikom Viktorjem Žakljem obiskal Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj.
V	pogovoru s predstavniki Gorenja je Jože Smole še povedal, da so delavci in vodstvo Gorenja dokazali, da je mogoče tudi v oteženih pogojih gospodarjenja veliko doseči!
JOŽE KNEZ
Gorenje ostaja eden naših vlečnih konjev
Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj si je 26. oktobra ogledal Jože Knez, podpredsednik Skupščine SR Slovenije. Z njim je bil tudi Jože Šušmelj, vodja slovenske delegacije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije.
Razstava dokazuje, je izjavil Jože Knez, da ostaja Gorenje tudi v obdobju gospodarske krize in splošnega malodušja eden naših vlečnih konjev!
ČLANI SVETA REPUBLIKE Gorenje — evropska raven proizvodnje
V	sredo 26. oktobra, so se mudili na obisku v Gorenju člani Sveta republike. Najprej so si ogledali proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov in talnih keramičnih ploščic, zatem pa so jih predstavniki tega poslovnega sistema seznanili s položajem Gorenja, letošnjim gospodarjenjem in načrti.
Po ogledu že tradicionalne Gorenjeve razstave v Rdeči dvorani so še posebej pohvalili izredno širok izbor izdelkov, njihovo kakovost in izgled, kar vse izpričuje evropsko raven Gorenjeve proizvodnje.
UROŠ SLAVINC
Še hitrejše posodabljanje proizvodnje
Predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavinc s sodelavci je obiskal Gorenjevo razstavo v četrtek, 27. oktobra opoldan. Med drugim je izjavil, da se lahko Gorenjevi izdelki, kar zadeva obliko, funkcionalnost in kakovost, kosajo z izdelki najpomembnejših zahodnoevropskih proizvajalcev. Potrebno pa bo še hitreje posodabljati tehnologijo in še več vlagati v razvoj, da bi šli vštric s konkurenco tudi v prihodnje.
Besede o razstavi
Gorenja
Leopold Maček, predsednik PO LB — Gospodarske banke: »V
ljubljanski banki smo veseli, da smo pred leti dobro naložili sredstva v Gorenje za njegov hitrejši razvoj. Seveda se nam obrestujejo tudi vlaganja v Gorenjevo tekočo poslovanje. Na žalost pa imamo v našem bančnem sistemu bolj malo takšnih uspešnih sistemov«.
Ivan Atelšek, upokojenec, dolgoletni prvi človek Gorenja: »Gorenje je torej ponovno postalo vzor in ponos slehernega izmed nas, bodisi delavcev Gorenja, bodisi v širši družbenopolitični skupnosti«.
Gregor Klančnik, član Sveta republike: »Gorenje je po svojih rezultatih visoko nad jugoslovanskim povprečjem. To je dokaz, da je mogoče tudi v proizvodnji z družbeno lastnino dosegati visoke poslovne rezultate. Pa ne samo to, tudi v času, ko se zaradi zniževanja proizvodnje in produktivnosti zgovarjamo na sistem in ustavo, je mogoče uspešno poslovati!«
Rafko Berločnik, predsednik PO REK Franc Leskošek-Luka: »Presenečen sem tudi letos. Gorenjeva razstava ponovno prikazuje veliko novega. Lahko smo ponosni, da v našem okolju deluje takšen sistem, kot je Gorenje!«
Marjan Osole, direktor Uniorja: »Kadar pridem na hišni sejem Gorenja, je lepši. Letos je spet veliko novega. Veseli me, da je bogatejša tudi ponudba tako imenovanega prodajnega programa.«
Ivan Maček-Matija, član Sveta federacije: »Razstava je name naredila dober vtis. Vidim, da v Gorenju delajo dobre stvari in dobro. Veliko je novih izdelkov, predvsem so vsi zelo uporabni.«
Franc Mazej, delavec Gorenja: »Razstava Gorenja kaže, da smo delavci Gorenja sposobni proizvajati izdelke na zavidljivi, evropski ravni. To nam bi moralo vlivati voljo za še boljše delo«.
Milan Lukič, generalni direktor Marlesa: »Impresioniran sem nad tem, kar sem videl. Gorenju manjka še samo dom, to pa je Marle-sova hiša«.
Jože Rajšp, odgovorni urednik revije Naš dom: »Imenitna je že sama postavitev razstave, da o predstavljenih novostih niti ne govorim. Gorenje pokriva skorajda vse. Njegova ponudba je imenitna.«
Hermina Travner, delavka Gorenja: »Ponosna sem, ko vidim predstavljeno naše delo. Kajti v proizvodnji ga ne moremo tako celovito videti.«
Živko Radišič, predsednik PO sozda Rudi Čajevac: »Posebej ugaja tržnomarketinški in razvojni vidik, ki tako z obliko kot uporabnostjo izdelkov spremlja svetovna gibanja. S temi značilnostmi lahko Gorenjevi izdelki zadovoljijo tudi najizbirčnejše kupce v svetu. Za to raven Gorenja iskreno čestitam!«
Danila Gril, članica Sveta republike: »Sejemsko prireditev ocenjujem predvsem s svojega, ženskega zornega kota. Mislim, da so programi Gorenja za dom sanje in želja vsake izmed nas.«
Mojca Matijevič, štipendistka Gorenja: »Dosežki Gorenja vabijo mlade v Gorenje!«
Ivan Dolničar, član Predsedstva CK ZKS: »Gorenje je doseglo velik napredek v kakovosti in videzu izdelkov. V razvoju pa bo treba v prihodnje še hitreje naprej, saj to narekuje razvoj v svetu. Na tem, kar Gorenje danes ima, se da graditi prihodnost!«
4, stran ★ figS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 3. novembra J988
Ijt
.....
ANKETA
Ob dnevu varčevanja
Kar nekaj dni, tednov in tudi mesec v letu je namenjenih raznim akcijam. Čeprav je njihov namen jasen, so učinki slednjih žal še daleč od načrtovalnih ciljev. Tudi zadnji dan v mesecu oktobru je eden takšnih, ki z leti postaja vse bolj in bolj simboličen.
31. oktober — dan varčevanja izgublja svoj namen in pomen ob nenehnem padanju življenjske ravni, inflaciji, dvigovanju cen. Vse več denarja odmerjamo za hrano in obleko, vse manj nam ga ostaja za potešitev drugih želja. Ali so naša tarnanja o draginji upravičena? To je bilo le eno od vprašanj, ki smo ga zastavili naključno izbranim občanom ob dnevu varčevanja.
Sonja Str-nad: »Nimam tako slabega osebnega dohodka, pa vam i-* «i kljub temu ob dnevu varčeva-nja in varčeva-**	nju nasploh ni-
mam kaj reči. Vse preveč denarja porabimo za nakup najosnovnejših življenjskih potrebščin. Zame je varčevanje že to, da znam obrniti vsak dinar in tako »shodim« do konca meseca. Za mlade družine pa sploh ne vem, kako lahko premagujejo svoje težave.«
Olga Rojten:
»Študentka sem in dnevi, kakršen je dan varčevanja, gredo mimo mene. Življenje je danes zelo drago in človek mora pošteno premi-v nakupovalno košaro, da ne omenjam drugih želja in potreb. Stiskamo in stiskamo pasove, pa je kljub temu mesec za nekatere še kar predolg.«
Jože Cam-loh: »Minili so
časi, ko smo ljudje svoje prihranke pridno nosili v banko in varčevali. Danes to ni več mogoče, pa še izplača se ne. Inflacija pobere vse »viške«, če jih sploh imaš. Vsak nakup blaga pomeni toliko in toliko manj za potešitev drugih želja. Vrednosti denarja danes ne moremo ohraniti, tudi banka ne z obrestmi in drugimi ugodnostmi.«
sliti, kaj bo dal
916 — klic v duševni stiski
Franc Karlič:
»Draginja, draginja, draginja. Jovek v teh £ časih resnično I	i§ ne more varče-
vati. Seveda so tudi tu izjeme. Vsaj za upokojence lahko trdim, da varčujemo na vsakem koraku. Mesec je le dolg, življenje pa danes zelo drago. Včasih smo lahko več prihranili kot sedaj. Res pa je tudi, da nismo več vajeni skromnosti. Upam, da se zategovanje pasu ne bo nadaljevalo, in da si bomo z našimi pokojninami lahko ob hrani kupili še kakšne druge dobrine.«
Vito Založnik: »Devet nas je v družini in varčevanje za nas že dolga leta ni nič novega. Kaj lahko se odpovem nepomembnim stvarem. Čeprav je vse drago, nekateri neupravičeno tarnajo, da z osebnimi dohodki ne pokrijejo vseh mesečnih življenjskih potreb. Povsod so razlike, tudi tu so. Sam jih vidim pri sošolcih. Nekateri so skromni in varčujejo na vsakem koraku, tudi pri varovanju družbene imovine v šoli. Zopet drugim ni nič njar, če poškodujejo ta ali oni predmet. Precej je odvisno od vzgoje. Da bi bila ta boljša, pa tudi dan varčevanja ne more ničesar narediti.«
(tap, foto b. m.)
Ko ostaneš sam s svojimi mračnimi mislimi
Danes teden je bilo. Dan, primeren za obup! Deževen, turoben, zoprn! Ozračje v katerem tli malodušje, če si sam, obup! Nikogar ni, ki bi se mu potožil, nikogar, ki bi te razumel, nikogar, ki bi mu govoril, odkrival najbolj skrite misli najbolj mračnih razpoloženj. Nikogar pred katerim bi slačil svojo nemoč. Nikogar, ki bi mu rekel, k vragu življenje, obesil se bom! Pa bi te pri tem jemal resno.
Nikogar ni, ki bi se mu izpovedal, nikogar, ki bi mu brez bojazni na glas zaupal, povedal imena vseh kretenov, ki ti grenijo življenje, ki te delajo ubogo paro, ki ti ne dovolijo, da bi pokazal svojo moč, svoj ponos, svoj prav.
Sam ostajaš. Sam. S svojimi mislimi, grdimi, črnimi, nemočen, strt, ubog. Bi segel po koncu? Še ne bi? Je še kaj, česar se je moč oprijeti, je še kdo v tem norem svetu, ki bo zmogel vsaj toliko, da bo tiho, ko mu boš govoril, ki se bo delal, če že ne razume, da razume in je tu, s te-
boj? Tak ki se bo trudil, tudi ko si že odločen, da ostaneš?
Je. Klicala sem ga. V četrtek. Ime mu je bilo številka 916. In oglasil se je, predstavil KLIC V DUŠEVNI STISKI, LEPO PROSIM?
Tisto popoldne je dežurala FRANJA JAZB1NŠEK. Ne vem, ali so vsi njeni sodelavci, dvajset
Mesec požarne varnosti
»Zagorelo« je pri Filipu v Bevčah
Kakšno minuto pred polpe- I to popoldne, se je v petek 29. ■ oktobra, oglasila sirena z gasilskega doma v Bevčah. Na telefonski klic enega izmed krajanov, da vidi gospodarsko poslopje Danice Borovnik v Bevčah 39, v dimu in da se kažejo plameni iz skednja, je hišnik gasilskega doma nemudoma aktiviral programirani signal za požar. Po proučitvi prijavljenih podatkov v nekaj naslednjih sekundah se je odločil in po UKV radijski zvezi poklical na pomoč še gasilce v Šaleku.
Že čez nekaj sekund je trikrat-| no zavijanje sirene v Šaleku po-
I klicalo v akcijo tamkajšnje krajane. Odlično organizirani enoti sta bili v nekaj minutah že na poti in v petih minutah iz Bevč ter sedmih iz Šaleka tudi na požariš-ču. Jasno je bilo, da je zagorelo v skednju, požar pa se je že razširil na drvarnico in oplazil stanovanjsko hišo. Kozolec je bilo potrebno varovati pred vžigom, preostalih šest ročnikov pa je nemudoma napadlo ognjeno stihijo. Hkrati so pričeli iskati morebitne ponesrečene in reševati živino. Akcija se je razvijala disciplinirano in hitro. Prav kmalu so iz zadimljenega poslopja prinesli delno poškodovanega otroka Marka Morna, ki je že kazal znake zastrupitve in dušitve. Potrebna je bila takojšnja zdravniška pomoč. Medtem, ko je en osebni
avtomobil odbrzel proti zdravstvenemu domu pa so gasilci razvili vse cevi. Črpali so vodo v vodnjaku, ki je odlično požarno zajetje, priključili so se na vaški hidrant (tokrat je bil prvič preizkušen), dve avtomobilski cisterni ter traktorska cisterna za fekalije pa so uspešno dovajali potrebno gasilno vodo. Požar je bil omejen V slabe pol ure, zahvaljujoč hitremu ukrepanju od javljanja do prihoda. Po odredbi poveljnika požarišča Ivana Klosternika, je bilo potrebno zavarovati ugašajoče objekte, ostali pa so pristopili k odpravljanju najhujše škode.
Skoraj nobene razlike ni bilo od prave požarne intervencije, čeprav je šlo tokrat, na srečo, le za vajo dveh sosednjih društev sektorja OGZ Velenje. Strokovni ocenjevalci so izrazili oceno »dobro«, celo še boljše, vendar pa so vsi skupaj ugotavljali tudi pomanjkljivosti. Največ je bila gotovo vredna izkušnja in spoznanje okoliščin za gašenje in reševanje.
S to akcijo so gasilci Občinske gasilske zveze sklenili osrednje aktivnosti v mesecu požarne varnosti, program preventive, izobraževanja in taktične usposobljenosti pa bodo nadaljevali po načrtih vseh društev in gasilskih enot. V gasilstvu velja namreč stalna krepitev telesne kondicije, usposobljenost ravnanja z gasilsko tehniko in urjenje v poveljevanju. Žal moramo dodati, da vse velikokrat prav pride.
Jože Miklavc
Gradijo malo elektrarno v Mislinji
Pred nekaj dnevi so začeli pospešena gradbena dela za izgradnjo male hidroelektrarne na reki Mislinji. Seveda to ne bo prva takšna elektrarna, saj seje Mislinja s takšnimi ponašala že v stari Jugoslaviji ter med vojno, potem pa so jih zaradi nerentabilnosti enostavno ukinili. Tako je minilo veliko let, pa tudi vode je precej preteklo, da so se odgovorni v elektrogospodarstvu vendarle vzdramili in spomnili pomena in smotrnosti takšne male elektrarne na reki Mislinji.
Moč zdajšnje elektrarne bo 300 KW, končana naj bi bila do konca prihodnjega leta, investitor vseh del pa je delovna organizacija Elektro Celje. Mimogrede naj še omenimo, da sodi elektrarna v srednjeročni razvojni plan »100 malih elektrarn v Sloveniji«. Že sedaj pa se razmišlja in pripravlja vsa potrebna dokumentacija za še eno takšno v Mislinjskem jarku, ki bo imela moč 600 KW. Tako bi bila s tema elektrarnama tudi vodna moč reke Mislinje dodobra izkoriščena. Sicer pa bomo v Našemu času pripravili o tem nekoliko obširnejši zapis.	Silvo Jaš
jih je, ki vsak popoldan od 15. do 22. ure čakajo na ta klic prav tako nežni in pomirjajoči, imajo prav tak zaupljiv glas, ali ne. A prepričana sem, da so zbrani sami pravi.
Najprej me je seveda zanimalo, če ne bo kaj narobe, da za drugačen pogovor izkoriščam to številko, če morda ne oviram koga, ki je prav tisti čas potreben pomoči. Jazbinškova mi je pojasnila, da je v tem popoldnevu pričakovala več klicev, saj je bil dan res primeren za obup. Pa jih ni bilo toliko. Pred mano je klical nekdo iz Anglije. »Kje je dobil številko ne vem, bi pa rada vedela, žal pa mu veliko nisem mogla pomagati, ker angleščine ne obvladam dobro. Vi ste drugi, ki danes kličete,« mi je razložila. Sicer pa, ura je bila še zgodna, sedemnajsta, kje je še dvaindvajseta?
Približno dve leti je že, odkar imajo v Celju, v okviru Zdravstvenega centra številko za ljudi, ki so potrebni pomoči, morda samo nasveta, posluha. Ob tej številki vsak dan dežura nekdo, vsak dan nekdo čaka. Čaka prostovoljec, ki za to delo ne dobi plačila, vsaj v obliki denarja ne, dobi ga morda v hvaležnosti ti- , stega, ki mu je pomagal. Franja I
Jazbinšek je recimo socialna delavka. In pride na vrsto, takole dvakrat mesečno, da tolaži in pomaga. Povedala je, da se dan od dneva razlikuje, da so dnevi, ko je nekaj v ozračju prav pripravni za depresije, da pa je ob sončnih, vedrih dnevih, klicev manj.
Kdo kliče? Tega ne ve, ker so redki, ki se predstavijo z imenom in priimkom. Delo je naporno, saj gre za različne ljudi, z različnimi težavami, ki jih je treba razbremeniti. Če imaš v enem dnevu je rekla, približno štiri »težke« klice, se utrudiš. Zelo.
Kakšen je učinek? Spet zelo različen. Nekateri se sprostijo, ko svoje težave nekomu zaupajo, razložijo. Včasih kličejo in sprašujejo za konkretne nasvete. »Klicala je recimo deklica, ki je povedala, da ji je mamica oadla v nezavest. Kaj naj stori? V takšnem primeru lahko daš zelo konkreten nasvet in lahko tudi poskrbiš za rešitev. Pogosto pa ljudje kličejo zaradi osamljenosti, ljudje srednjih let, teh je največ. Takšni, ki so recimo razvezani, ki nimajo nikogar, potem so starši, ki imajo težave z otroki, miadi, ker so v krizi. Včasih pokliče kdo, pa pravi — rad bi se ubil, pa ne vem kako,« razlaga Jazbinškova.
Kaj naredi v takšnih primerih? »Seveda takšnega poskušam preusmeriti na kakšne druge misli, z njim ostanem čim dlje na liniji, da skupaj ugotoviva, da vendarle ni vse tako črno. Poskušam mu svetovati, napotim ga k strokovnjaku, ki bo zadevo razrešil,« pravi Franja Jazbinšek.
Kaj pa iz našega mesta, je tudi kaj klicev? »Tudi.« Odgovor je bil kratek. Kliče kdo večkrat, imajo stare znance? »Ja tudi nekaj, >kroničnih< klicateljev je. Cela skupina, ki dežura ob tej številki se dobi navadno enkrat mesečno, da se seznanimo s tekočimi stvarmi, da se posvetujemo, da skupno razrešimo kakšno težavo.«
Veliko je ljudi, ki telefonov nimajo. Kaj tisti? »To je pa težava. Nekateri kličejo tudi iz telefonskih govorilnic.«
Tako torej na številki 916, v Celju. V Titovem Velenju takšne številke nimamo. Morda kdaj bo? Verjetno bi se ljudje, potrebni pomoči raje oglašali bliže, kar bi bilo tudi ceneje. Morda bo kdo razmislil, da bi se dalo na enakem principu kot v Celju do te številke priti tudi v Titovem Velenju. Stisk je vse več. Človeški odnosi pogosto zelo skrhani.
Milena Krstič-Planinc
Teden prometne varnosti
Aktivnosti SPV Velenje
Jesenski čas je za udeležence v cestnem prometu obdobje, ko se bistveno spremenijo vozne razmere zaradi pogostejših padavin, megle in prve poledice Letošnja jesen pa je prinesla še nov Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki ostreje posega v obnašanje voznikov na cesti, predvsem terja večje kazni. Glavni motiv Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, da je zastavil široko zasnovan program aktivnosti, je gotovo vseslovenska akcija »Minus 10 odstotkov«, zmanjšati nezgode v prometu za 10 odstotkov.
V tem tednu so že stekle prve aktivnosti, predvsem propagandnega značaja, učenci osnovnih šol se lahko oglasijo v predavalnicah obeh avto šol v Titovem Velenju, lahko pa jih obiščejo tu-
di strokovnjaki za promet na šolah. Tudi sodelovanje med prometnimi miličniki ter učenci je dogovorjeno po posebnem programu. Včerajšnji posvet predstavnikov krajevnih skupnosti o varnosti v cestnem prometu je nakazal na številne probleme, ki jih imamo v bivalnih soseskah kot tudi na cestah. Še vedno ljudje niso zadovoljni s parkirišči, nekaterimi prometnimi ureditvami ter seveda z objestnostjo skoraj vseh kategorij voznikov.
Danes popoldne ob 16. uri bo v učilnici AMD Velenje na Prešernovi 9 zanimiva akcija, predavanje o novostih zakona o VCP ter brezplačno anonimno testiranje znanja iz CPP. Sobotna akcija, brezplačni tehnični pregledi, ki bodo tokrat v prostorih avto-parka ERA Prevozništvo na cesti Simona Blatnika, pa bi naj privabila večje število voznikov, ki že-
lijo izvedeti, ali je njihovo vozilo brezhibno, hkrati pa bodo mena-niki tudi odpravljali manjše okvare. V nedeljo, 6. novembra bo potekala akcija VARNOSTNI PAS. Kontrola miličnikov, članov Avto moto turing kluba ter članov SPV bo pokazala, ali varnostni pas v avtomobilu služi svojemu namenu, ali ga še vedno odklanjamo. Hkrati pa bi naj to nedeljo na avtomobilskem sejmu strokovnjak ZŠAM Titovo Velenje svetoval pri prodaji in nakupu avtomobilov.
Sodelovanje med prometnimi mentorji na šolah ter šolsko mladino bi naj bil glavni poudarek na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu« za osnovne in srednje šole, ki bo v soboto, 12. novembra dopoldne na Osnovni šoli Gustav Šilih in po ulicah Titovega Velenja.
B. M.
SREČANJE
Nedavni sejem mode v Beogradu je bil letos že drugič zapored uspešen za delovno organizacijo Veplas. Dopolnilni program, kamor se uvrščajo tudi gumbi, je navdušil člane posebne komisije. Za kakovost, obliko, material, barvo so Ve-plasovi kolekciji jesen-zima namreč dodelili lani zlato, letos srebrno košuto. Brez pretirane skromnosti lahko zapišemo, da ima pri tem levji delež zaslug kreatorka Lija Ružič.
V ta kolektiv je prišla pred 10 leti povsem po naključju. Ponujeno delovno mesto je bilo zanjo nekakšen izziv svobodnega, samostojnega dela in likovne izraznosti. Sprejela ga je, saj jo je likovni svet tako ali tako ves prevzel že v zgodnjih mladostnih letih. Priprava, oblikovanje ideje, predstavitev kolekcije na sejmu — vse to sodi v njen opis del in nalog že osem let. »Najbolj z dušo delam z gumbi. Tako sem že deformirana, da obleko ocenim po tem drobnem, a pomembnem dodatku. Toliko mi je gumb zlezel »pod kožo«, da mi
Lija Ružič
bežen sprehod skozi proizvodnjo in en gumb, vzet iz kupa, povesta že skoraj vse. Do tiso-činke milimetra vem, kje je gumb predebel, kje pretanek, .. . Na vse te za nekatere malenkosti, sem prav alergična, saj doseže še tako majhna nepazljivost in napaka povsem drug učinek. In zato ni vseeno, če je končni izdelek le približno takšen kot idejni osnutek,« je pripovedovala.
Kako nastaja gumb? Če bi ljudje vedeli, ne bi govorili, da so proizvajalci gumbov povsem »ponoreli« s cenami. Do informacije o modnih gibanjih v svetu, ki pomenijo pravzaprav začetek, Lija težko pride. Veplas je pač premajhna delovna organizacija, da bi ji lahko plačevala oglede raznih sejmov. Tako pa Lija obišče na leto le eno okno v svet. Ujeti modne tokove si pomaga zato s kreatorji, ki veliko potujejo. Žal, tudi ti vsako stvar poskušajo obdržati najdlje zase. Ko slednjo vendarle dobi. so na vrsti druge stvari: od oblike, veli-
■ ii ■
-
kosti, barve, materiala. Vse te sestavine se nenehno spreminjajo, dopolnjujejo. Morajo se tako spreminjati kot moda. Li-jine ideje je nato treba speljati v proizvodnji. Prvič ne uspe, drugič prav tako ne, tretjič ... Naj povemo, da je vsaka kolekcija — na leto sta dve — sestavljena iz več delov: iz klasike, modnih gumbov, gumbov za trikotažo in gumbov za otroška oblačila. Vsaka pa zahteva 25 do 30 modelov.
Gumb je torej rezultat prizadevanj skupine ljudi in ne samo enega kreatorja. »Brez kemika, strojnika, ki material oblikuje in tudi brez nekega Mladena v gumbarni, bi težko kam prodrla. Tečnost, ki je hočeš ali ne, potrebna, od človeka nebodisigatreba, za kakršno me imajo še vedno nekateri sodelavci, rojeva sadove skupnega dela. Nanje smo ponosni. Vsako priznanje daje nov polet za delo v prihodnje.«
Gumb je letos po besedah sogovornice izgubil težo modnega dodatka. Žensko nečimer-nost — še sreča, da jo imamo — sedaj zadovoljujejo polni, ponavljajoči se, a ne veliki gumbi. Modeli so ženski, oprijeti. In to, kar so že lani naredili trije veliki gumbi, sedaj naredi skupinica majnih, drobnih in polnih gumbkov.
Usmeritev delavcev Veplasa v proizvodnjo modnih gumbov se je pokazala kot pravilna. Zato bodo po njej čvrsto stopali tudi v prihodnje. To pa pomeni ob znanih dejstvih težko in zahtevno delo. Lija se je ne boji. Prav nasprotno. »Vsaka stvar rojeva nove težave in zame je to izziv. Bolj je cilj težko dosegljiv, ljubši mi je,« je končala pogovor kreatorka modnih gumbov v Veplasu Lija Ru-
3. novembra 1988 * titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas*stran 5
ENOLOGINJA SVETUJE
Medobčinska organizacija slušno prizadetih
Premajhen delež sredstev iz občine Mozirje
Medobčinska organizacija slušno prizadetih, v katero je iz občine Velenje vključenih 175 in iz občine Mozirje 115 slušno prizadetih, kljub težavam uresničuje načrtovane naloge. Letos je za svoje člane pripravila vrsto zanimivih predavanj, zlasti so pritegnila predavanja s področja zdravstva. Ogledali so si tudi gasilski dom, se tam seznanili z avtoparkom, gasilsko opremo in s praktično uporabo različnih gasilskih aparatov. Tisti, ki ne poznajo problematike slušno prizadetega človeka, se bodo morda vprašali, zakaj je treba za gluhe pripravljati posebna predavanja, ko je dovolj podobnih po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Tudi po radiu in televiziji je izobraževalnih oddaj precej. Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Vsa predavanja so za gluhe brez vrednosti, če niso prevedena v znakovni jezik za gluhe, prav tako televizijske od-
daje brez podnapisov. Zato se morajo organizacije slušno prizadetih posluževati vizualnih informacij. Športno področje je za slušno prizadete še posebej privlačno, to kažejo tudi rezultati na različnih tekmovanjih. Uspešno so nastopili na raznih republiških prvenstvih, od katerih velja omeniti kegljanje, nogomet, streljanje, namizni tenis, smučanje in še bi lahko naštevali.
S kakšnimi težavami se otepajo v medobčinski organizaciji slušno prizadetih občin Velenje in Mozirje je povedala tajnica te organizacije Darinka Meh: »Še vedno je naša osnovna naloga zagotavljanje tolmačev in različna spremstva za gluhe člane. Tukaj imamo, kljub pomanjkanju tolmačev, delo dobro organizirano, saj noben član, ki je tovrstno pomoč potreboval, ni ostal brez nje. Največkrat gre za spremstvo k zdravniku, na sodišče, postajo milice, na razne komisije in še kam. Dobro sodelujemo s socialnimi službami tistih delovnih organizacij, v katerih so gluhi zaposleni. Tako skupno razrešujemo nastale
Če prideta kozla v mesto
Prejšnji četrtek, kdo ve, kaj jima je padlo v glavo, sta prišli na »uradni« obisk v Titovo Velenje dve ljubeznivi domači živali.
Kaj ju je privedlo? Želja po učenosti? Najprej sta se namreč pozanimali za Center srednjih šol, pa jima tam očitno ni bilo po godu.
Sta si želela zdravniškega pregleda, obregnili sta se namreč tudi ob Zdravstveni center. Sklepamo, da s seboj nista imeli denarja za to drago storitev.
Tudi ustanavljanje novih gospodarskih enot ju ni zanimalo, saj se na Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico niti ozrla nista. Šla sta naprej.
Žeje bila pred njima zgradba sodišča in družbenopolitičnih organizacij. Od tu sta prav užaljeno in prizadeto nadaljevala pot, saj sta slišali ženski glas — »Poglejte, kakšen velik pes je zunaj!«
Na Titovem trgu sta se dlje zadržala. Nista pa se ustavila pred pročeljem doma kulture, nekdo jima je dejal, da je abonma menda že razprodan, ampak sta jo mahnili čez trg, na drugo stran, proti občinski zgradbi.
Tu sta kozla dala prvi intervju učencem, zaradi delikatnih odgovorov, ga ne objavljamo. Vzeli pa sta si tudi čas za poziranje, potem pa sta se čisto približali občinski stavbi. »Da ni uradnih ur«? sta se vprašala. »Nič čudnega, kdo bi jih pa imel, ko je vse na oknih!«
»Mesto že ne bo za naju«, sta ugotovila in odšla, ne da bi vedela, da sta menda razburila tudi veterinarskega inšpektorja, ki je od nekoga dobil nalog, da mora zanju poskrbeti. Bolje da nista niti zvedela, ker bi bila prav užaljena — če sta znala v mesto sama, zakaj ne bi tudi ven?
trTft
Hfitfe.
Ja, iz tele ploščadi pa že raste trava!
težave. Sicer se pri vsakodnevnih nalogah srečujemo z vse večjimi težavami prav na socialnem področju, zlasti zato, ker so ta vprašanja težko ali celo nerazrešljiva brez pomoči ustreznih socialnih služb. Naj dodam, da smo problematiko našega članstva predstavili letos v televizijski oddaji za slušno prizadete. Prav tako zaskrbljujoče je dejstvo, da je veliko naših članov, zlasti iz mozirske občine, precej oddaljenih od sedeža naše organizacije. Tako se pogosto dogaja, da ostajajo prav tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, prepuščeni sami sebi in to predvsem v odročnih in težko dostopnih krajih. Pri izvajanju programa nas mučijo tudi finančne težave. V občini Velenje imamo to vprašanje zadovoljivo
rešeno, medtem ko dobimo iz mozirske občine komaj 16 odstotkov denarja za naše delo, čeprav je 40 odstotkov članov prav iz te občine.«
Prav zaradi pomanjkanja denarja medobčinska organizacija slušno prizadetih ni mogla organizirati tečaja ge-stovnega govora, s katerim bi usposobili nove tolmače. Prav tako se člani niso mogli udeležiti seminarjev, ki jih organizira zveza društev slušno prizadetih Slovenije. Pri organizaciji se resno zavedajo, da gospodarska in družbena kriza zadeva vsa področja družbenega življenja, menijo pa, da se ne bi smelo zgoditi, da bi postale prve žrtve načrtovanih ukrepov prav humanitarne organizacije in društva.
B. M.
Gavce
Sodoben frizerski salon
Večkrat je slišati, da na vasi upada storitvena obrt, da se ljudje raje odločajo za gradnjo lokalov v središčih mest in bolj strnjenih naseljih.
Zlatka Pristovšek pa se je odločila nekako drugače. Nov, sodobno urejen frizerski salon za moške je uredila v novi hiši v Gavcah pri Šmartnem ob Paki.
»Soglasje sem dobila v krajevni skupnosti Gorenje, kjer so pokazali zanimanje za takšen lokal, saj je prvi te vrste za Šmartno in okolico. Tu je Paška vas, vas Gorenje, Letuš, Skorno in upam, da ni predaleč tudi za bivše stranke iz Titovega Velenja, ki še vedno prihajajo k meni v nov lokal. Vsak si rad poišče svojega frizerja,« je povedala Zlatka Pristovšek, ki se lahko resnično pohvali z vzorno urejenim prostorom.
Vsak začetek je težak, je priznala Zlatka Pristovšek. Zato si tudi prizadeva za kakovostne storitve in posebno pozornost bo namenjala mladim, ki želijo hoditi v korak z modo.
Tovarna usnja Šoštanj
Srečanje upokojencev
Ah, ne greva na občino!
(VOS)
Da kolektiv Tovarne usnja Šoštanj povabi vsako leto svoje upokojence na tovariško srečanje je postalo že kar obvezna tradicija. Upokojenci, njih je preko 300, se v večini takemu vabilu radi odzovejo. To so prekaljeni usnjarji, med njimi nekaj takih kot npr. Franc Napotnik, roj. 1906. leta, ki se je zaposlil v TUŠ-u leta 1923 in od tu odšel v zaslužen pokoj po opravljeni polni delovni dobi. Še vedno krepak 82-letnik, se rad udeleži srečanja in z drugimi, žal že redkimi sodelavci, obuja spomine na prehojeno življenjsko obdobje, težko in polno odrekanj.
V prijetnem okolju je potekalo tudi letošnje srečanje. Posebne pozornosti so bili deležni člani kolektiva upokojeni v tem letu, 14 po številu. Ob tej priliki jim je predsednik OO ZS Drago Goste-čnik podari) simbolične nagrade.
Vsi prisotni so bili veseli vabila in spoznanja, da jih kolektiv, čeprav že upokojene, še vedno upošteva kot polnovredne člane delovne skupnosti. V pozdravnem govoru jim je zaželel dobrodošlico predsednik delavskega sveta Jure Hudobreznik, v. d. dir. Ratko Stevančevič pa povedal nekaj besed o poslovni problematiki in načrtih za v bodoče.
Srečanje se je nadaljevalo ob skromni zakuski, saj je za marsikoga to enkratna prilika v letu, da se s prijateljem bivšim sodelavcem pogovori, izmenja besedico, dve. Vsi pa so se razšli veselo razpoloženi v prepričanju, da se naslednje leto ponovno srečajo.
Aktivni člani Šoštanjske usnjarne, ki slavi letos 200-letni jubilej, pa želijo vsem upokojencem še naprej srečo, predvsem pa zdravja.	l H.
■t®
Pretakanje vina
Pretakanje pomeni ločitev vina od droži. Alkoholno vrenje mošta traja ,i	od enega do
t	štiri tedne. V
tem času kva--	sovke spremi-
"njajo sladkor v alkohol in ko predelajo ves sladkor, nimajo več hrane za svoj obstoj.
Kvasovke se usedejo skupaj z beljakovinami in drugimi motnimi delci na dno soda. Vino se tako čisti. Usedlina na dnu soda. Vino se tako čisti. Usedlina na dnu soda — droži, zavzema 4 % do 7 % od količine mladega vina. Droži vsebujejo tudi veliko bakterij in vinskega kamna.
Po končani fermentaciji sod dolijemo in zamašimo. Vendar moramo vino večkrat pokušati, če ima slučajno kakšno napako. Lahko ima neprijeten vonj in okus. Zelo pogosta napaka, ki se pojavlja pri mladem vinu, je vonj po žveplovodiku — smrad po gnilih jajcih. Takšno vino moramo takoj zračno pretočiti. Predhodno naredimo še zračni test — preverimo obstojnost vina na zraku. V kozarec nalijemo vino in ga pustimo stati 24 ur. Če vino v tem času ne spremeni barve, je odporno proti oksidaciji, če pa vino porjavi, pomeni, da je bilo premalo žveplano. Tako vino ob pretakanju žveplamo z najmanj enim žve-plenim trakom na hI.
Ko je vrenje končano, izmerimo skupne kisline v vinu. Če imamo več kot 10 gr/1 kisline, s pretokom še malo počakamo. Droži vsebujejo veliko mlečno kislinskih bakterij, ki razkrajajo kislino — biološki razkis. Če je kisline manj in jo želimo ohraniti, moramo vino čimprej pretočiti in ga ločiti od droži. Primer: Kraški teran lahko pustimo na drožeh vse do pomladi, ker ima zelo veliko kisline, Malvazijo pa moramo čimprej pretočiti, da ohranimo še tisto malo kisline, ki jo ta sorta ima. Droži ne vsebujejo sestavin, ki bi ugodno vplivale na kakovost mladega vina. Posebno nezaželene so v toplih kleteh, ker začno beljakovine v njih razpadati in puščati neprijeten vonj po drožeh. Tudi biološki razkis je v toplih kleteh močnejši kot v hladnih, kjer j*a skoraj ni.
Pri prvem pretoku žveplamo z enim žveplenim trakom na 1001. S tem preprečimo nadaljnje mikrobiološko delovanje in oksidacijo vina. Prezgodnje pretakanje preprečuje popolno prevretje, zaradi česar vino lahko pozneje postane vlečljivo ali pa še enkrat zavre. Sladka mlada vina lahko postanejo ne samo vlečljiva, ampak tudi mlečno kisla ali pa ciknjena. Zato je najbolje, da mali kletarji pustijo mošt prevreti do konca počakajo, da se droži sesedejo (seveda če vino nima nobenega priokusa ali vonja) in ga najobičajneje nekje v drugi polovici novembra ali v začetku decembra pretočijo. Veronika Krumpačnik, dipl.
ing. agr.
Izjava 7
Obletnica
protestnega shoda v Titovem Velenju
Kaj smo dosegli v enem letu na področju varstva okolja v naši občini ter v Sloveniji in kaj so odgovorni izpolnili od sklepov, sprejetih na tem področju?
Povod shoda — jedrsko odlagališče — je še vedno aktualen, morda še bolj kot pred enim letom.
Vzroki za protestni shod še vedno obstajajo. Zahteve protestnega shoda še niso izpolnjene, zato so ostale vztrajne, nekompromisne:
1.	Naše območje naj se črta kot možna lokacija za jedrsko odlagališče. Ravno tako dvomimo, da je ta možna kjerkoli v Sloveniji oz. Jugoslaviji.
2.	Sanacijskemu programu TEŠ, da se do leta 1992 zgradijo čistilne naprave, ki bodo odžvepljevale 90 %, se naj doda investicijski program za to sanacijo!
3.	V roku enega meseca naj se usposobijo merilne in alarmne naprave v Zavodnjah, ki ponovno ne obratujejo zdaj v najbolj kritičnih mesecih, tako da bo lahko vsak odčital zmerjene vrednosti. Če bo koncentracija plinov dosegla zgornjo dovoljeno mejo, se mora takoj zmanjšati proizvodnja v TEŠ, prej pa se ljudi v Sloveniji seznani z možnimi redukcijami.
Obvezno se režejo vse konice, dnevna poraba premoga ne sme presegati 16 000 ton. Zahtevamo družbeni nadzor nad izvajanjem teh sklepov.
4.	Podpiramo predlog RK ZSMS, da se naredi ponovni izračun smiselnosti širjenja proizvodnje Kidričevega in elektrojeklarne Jesenice ter da se postavijo ekonomske cene električne energije vsem njenim porabnikom.
5.	Zahtevamo pojasnila, zakaj niso realizirani naslednji sklepi, sprejeti na javni tribuni v Zavodnjah in potrjeni v Skupščini občine Velenje junija 1987:
a)	Onesnaževalci ne smejo nadzorovati merilnih naprav za določanje onesnaženosti okolja. Zagotoviti moramo neodvisen nadzor nad meritvami in neodvisno obveščanje o rezultatih meritev.
b)	V Našem času je treba objavljati podatke o emisijah plina in njegovi koncentraciji.
c)	Nujno je čimprej usposobiti sistem alarmiranja krajanov.
d)	TES naj pripravi operativne ukrepe za zmanjšanje emisij v primeru prevelikega onesnaževanja in način obveščanja krajanov.
e)	Zdravstveni center Velenje naj izdela navodila za ukrepanje prebivalcev v primeru prevelikega onesnaževanja.
f)	Skupščina občine Velenje naj skupaj s TEŠ javno pojasni, zakaj niso bile uresničene naloge iz družbenega plana 1972—76 o zaščiti zraka ob izgradnji TEŠ IV.
g)	KS Zavodnje zahteva zdravstvene preglede krajanov, predvsem mladih ljudi. Imenski seznam krajanov je pripravila KS Zavodnje.
h)	Zahtevamo analizo pitne vode na ogroženih področjih.
6.	Če ti ukrepi, realizirani po naših zahtevah, za zaščito gozdov in zdravja ljudi, ne bodo zadostovali, kar se bo videlo spomladi, bomo oblilcovali nove zahteve.
Pričakujemo, da bo naša družba v prihodnosti pokazala več odgovornosti do ljudi in njihovega življenjskega okolja.
To so zahteve s protestnega shoda, ki je bil 8. novembra 1987 v Titovem Velenju.
Takrat je nastala tudi zahteva za ustanovitev ekološkega društva, katerega del programa naj bo spremljanje realizacije teh zahtev.
Tako sedaj po enem letu sprašujemo Izvršni svet Skupščine občine Velenje, katere od teh zahtev so že realizirane in pojasnila za tiste, ki še niso, zakaj niso!	Šaleško ekološko društvo
6. stran * flSS C3S
OD TU IN TAM
titovo velenje ir 3. novembra 1988
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9^(o9dajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila in reklame sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 4. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Kinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje
Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.0.0 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 6. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 7. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 9. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Žalec
Pregledna razstava A. Zavolovška
Pregledna razstava akademskega slikarja Alojza Zavolovška bo v petek, 4. 11. 1988 ob 18. uri odprta v Savinovem salonu v Žalcu.
Razstavo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje. Ob finančni podpori Občinske kulturne skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije, je bila aprila tega leta odprta v galeriji v Titovem Velenju. Kot rezultat dobrega povezovanja z drugimi galerijami v Sloveniji in Jugoslaviji, je bila najprej prenešena v Titograd, nato v Likovni salon v Celju in sedaj še v Žalec. Še v tem letu — konec novembra bo postavljena v Mozirju.
Spremni katalog predstavlja avtorja v njegovi ustvarjalnosti s teksti dr. Ceneta Avguština, Andreje Koblar in Milene Koren-Boži-ček.
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo se je
ZGODILO SE JE 3. NOVEMBRA ...
Leta 1886 je bil na ta dan potrjen šoštanjski okrajni zastop. ki
je bil izvoljen že septembra. Okrajni zastop je predstavljal tedanje vodstvo šoštanjskega okraja, ki je bilo nekaj večje od današnje velenjske občine; vanj so bila vključena še naselja okrog Vinske gore in Šentrandraža. Okraju je načeloval Ivan Vošnjak, tedaj 35-letni (!) usnjar v Šoštanju, njegov namestnik pa je bil tedanji velenjski župan in zdravnik (ne pa tudi dr. medicine) Fran SJ^ubic. Ostali odborniki pa so bili Franc Vošnjak — kasnejši Frahz Woschnagg, šoštanjski usnjar, dr. Josip Li-pold, župnik pri sv. Martinu v Velenju, Josip Mahan, trgovec in gostilničar iz Velenja ter Miha Tajnik iz Družmirja in Franc Steblovnik iz Šmartnega ob Paki — »posestnika iz šoštanjske okolice«. Kolikor že poznamo takratno politično orientacijo omenjenih članov odbora šoštanjskega okrajnega zastopa, bi lahko rekli, da je bil odbor odločno slovensko usmerjen.
Slovenski gospodar, leto XX, št. 36, Maribor 9. 9. in 4. II. 1886, str. 287 in 351;
Leta 1951 so v teh dneh »najboljši in najizkušenejši« velenjski rudarji gradili betonirano zvezno progo med starim in novim jaškom (gre seveda za današnji stari »novi jašek«, ki so ga začeli graditi leta 1948). Dogradili so tudi novo mehanično in elektro delavnico na šesti etaži, 215 m pod zemljo. Tudi ostali objekti pod »novim jaškom« naj bi bili dokončani do konca leta 1951. razen močvirnika na globini 375 m. S tem so imeli nekaj več težav, ker so se pri delu nenehno srečevali z velikimi količinami vode in hudimi pritiski.
Iz Pesja pa so se istega leta najprej pohvalili, da so vendarle dobili električno razsvetljavo. Vendar v teh dneh tri žarnice že niso več gorele in to na najnevarnejšem mestu, »ob mostu čez potok Paka«, od koder je bilo menda najlažje zdrkniti v mrzlo kopel. Sicer pa prebivalci Pesja niso bili zadovoljni s stanjem svoje ceste, ki je bila kljub posipanju močno blatna. Gre seveda za staro cesto iz Velenja v Pesje, ki danes gotovo ni manj blatna — »teče« po dnu Plevelovega jezera!
Savinjski vestnik, št. 44, Celje 2. 11. 1951. str. 4
Leta 1954 so bili v Velenju in okolici zbori volivcev glede ustanavljanja »komun«, današnjih občin ie mimo. Člankar še dodaja: »Volivci v glavnem razumejo smisel bodočih komun, najlepše pa so se pomenili v Šentilju in Šentjanžu«.
Na enem izmed omenjenih zborov volivcev so v Velenju izvolili »komisijo državljanov«, ki je že pričela z delom — spremljanjem gibanja cen.
Niso pa se v Velenju ogreli za reorganizacijo trgovske mreže v Velenju, saj so vse poslovalnice zaradi pomanjkanja kadrov ostale skupaj.
Večer, leto X, šst. 257, Maribor 2. 11. 1954;
I udi leta 1961 je v teh dneh vse potekalo v znamenju dneva mrtvih. Scenariji »uradnih« praznovanj pa so že tedaj bili bolj ali manj podobni današnjim. Tole smo lahko, med drugim, prebirali v mariborskem Večeru, ki je izšel 2. II. 1961: »Oba pionirska odreda osnovnih šol v Velenju (stare OŠ — »konjušnice« in »nove šole Miha Pintar-Toledo) sta okrasila grobove padlih borcev in talcev. S sodelovanjem z zvezo borcev so imeli včeraj ob grobovih tudi žalno slovesnost. Prav je, da je mladina aktivno sodelovala na ta dan, saj bo tako znala bolje ceniti žrtve, ki jih je dala naša domovina v borbi za svobodo«.
Pripravil: Jože Hudales
Gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki
Prihodnji mesec premiera Najbolj norega dne
Gledališče je življenje, pravijo vsi, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo bodisi poklicno ali amatersko. Zakaj tako trdijo, vedo najbolje sami. Mi, ki radi zahajamo v kulturne hrame pa vemo, da nam ogled kakšne predstave popestri dan, teden ,...
Ze dvanajst let člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki družijo prijetno s koristnim ter navdušujejo občinstvo povsod, kjer gostujejo. Tudi letos so že nastopili na številnih odrskih deskah doma, po domovini, odpravili pa so se tudi k delavcem na začasnem delu v Švici.
Tako so z Linhartovo Županovo Micko gostovali na srečanju Titovih mest v Titogradu, sodelovali na kulturnih prireditvah, s Prihranjenim dolarjem pa med drugim izrekli dobrodošlico vsem, ki so preživljali letošnji oddjh v rudarjevem domu v Fie-si. Že triintridesetič sta ga Jože Robida in Jože Krajnc, člana Gledališča pod kozolcem, doslej »dala« na oder. S tem delom se bosta sredi prihodnjega tedna predstavila še na jugoslovanskem srečanju gledaliških amaterjev v Valjevu ter na Čufarjevih
dnevih na Jesenicah.
Sicer pa pravega poletnega odmora gledališki ansambel iz Šmartnega ob Paki ni imel. Poleg gostovanj so se namreč pridno pripravljali na uprizoritev novega odrskega dela. Tokrat bomo ljubitelji gledališke dejavnosti videli Najbolj nori dan Petra Tor-rinija. Tokrat je njihov režiser Peter Militarov. Premierno uprizoritev načrtujejo v prvih dneh meseca decembra.
Prizadevni pa niso samo odrasli gledališčniki, ampak tudi člani mladinske skupine. Ti se bodo predstavili sredi tega meseca v Cankarjevem domu z delom Medved z vrtnico. Predstava je navdušila že člane komisije na republiški Naši besedi, porabske Slovence na Madžarskem in prepričani smo, da tudi vse, ki si bodo to delo ogledali v največjem slovenskem kulturnem hramu.
Zanimiv kulturni večer v velenjski knjižnici
Srečanje z dr. Grmičem
Danes (v četrtek,) ob 19.00, bo dr. Vekoslav Grmič v velenjski ■knjižnici govoril o socializmu in humanizmu. Dr. Grmič, ki je profesor na Teološki fakulteti v Mariboru, naslovni škof, urednik revije Znamenje in član Predsedstva RK SZDL, bo v okviru te teme govoril o treh, danes zelo pomembnih stvareh: o svobodi, demokraciji in pluralizmu. Dr. Vekoslav Grmič je napisal tudi knjige Med vero in nevero, Iskanje in tveganje. Resnica in ljubezni, Življenje in upanje, Humanizem — problem našega časa in V duhu dialoga. Rad bo odgovarjal tudi na postavljena vprašanja za katera pa prosimo, da jih predložite po možnosti še pred pričet-kom razgovora na naš naslov:
Vekoslavom
Kulturni center Ivan Napotnik, tel. 854-747 ali osebno v pisarno organizatorja kulturnih prireditev, dom kulture, pisarna 53/^.
Pogovor z dr. Grmičem bo vodil sekretar občinske konference SZDL Velenje Martin Budan.
Abonma-gledališče in izven
dom kulture Titovo Velenje, sobota 5. novembra 1988, ob 19.30
Bertolt Brecht: OPERA ZA TRI GROŠE
Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje
Režija: Vinko Moderndorfer Igrajo: Bojan Umek, Janez Bermež, Ljerka Belak, Maja Sever, Bogomir Veras, Anica Ku-mer, Milada Kalezič, Miro Pod-jed, Stane Potisk, Jože Pristov, Iztok Valič, Igor Sancin, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Marko Boben, Primož Ekart, Jana Šmid, Mija Mencej, Darja Reichman, Hana Komar, Ana Tomažin in berači, beračice, policaji ter godbeniki.
Osrednje delo evropske dramatike dvajsetega stoletja — Brechtova Opera za tri groše — groteskno slika karakterje človeške mentalitete. Brecht ni samo dramatik, je tudi eden najvidnejših teoretikov in praktikov gledališča našega stoletja. To epohal-no socialno kritično delo z nad-
Noben narod ne more »osrečiti« drugega s tem, da mu v katerem koli imenu že vsili svoje interese, bodisi kot »skupne«, bodisi kot »splošne« ali kakršne koli že. g Petrič
V daljni in bližnji zgodovini pa tudi danes je obstajal in obstaja tako imenovani mir, v katerem se lomijo kosti in se razlega stokanje. , Biočjč
Velike besede so pogosto predvsem zatočišče za
lenuhe' M. E. Pintar
človeškim pomenom je Brecht napisal leta 1929 po vzoru John Gayeve »Beraške opere«.
Polly Peachum, hči »kralja beračev«, se poroči s šefom roparjev Macheathom. Starša, ki bi rada razdrla to deplasirano zvezo, ga prijavita policiji. Mackieja ulovijo in če ne bo obešen, pripravlja Peachum spotakljiv pohod beračev na dan kraljičinega kronanja po londonskih ulicah . . .
Cena vstopnice za dodatne sedeže 8.000 din. Pohitite!
Frizerski salon Nataša
Šalek 84, Titovo Velenje, tel.: 857-673 vam v mesecu novembru in decembru nudi v dopoldanskem času 10 do 15 % cenejše usluge. Naročite se lahko po telefonu ali osebno. Se priporočamo!
DVIGNJENI ZASTOR 106
Prisluškovalni
stampedo
Piše: Vane GOŠNIK
»Kupujte dolge gate, da se boste lahko brez strahu usrali od stra-hu,<	(Pavliha)
Strah hodi po tej deželi! Strah pred prisluškovanjem, odpiranjem pisem, vdiranjem v stanovanja. Strah pred nevidno silo, ki beleži vsak naš korak, vsako dejanje, celo vsako misel. Strah pred tem, da je tvoj sosed uslužbenec S D V, sodelavec KOS-ovec, trafikantka zaposlena na udbi, čevljar v bistvu skrivni snemalec, prometni miličnik zaka-mufliran pripadnik specialnih enot, poštar izvežban čitalec zaprtih pisem, vodovodar mož, ki ti v cev pripopa prisluškovalno napravo, pijanec v gostilni pro-vokator, sinička na veji krokar. Zgražate se nad ugotovitvami Odbora za varstvo človekovih pravic in Sveta za varstvo pravic pri RK SZDL Slovenije, čudite se anonimnim in bivšim pripadnikom KOS in SDV, ki javnosti razkrivajo (po vašem mnenju) svinjarije, zaprepaščeni ste nad veliko verjetnostjo, da je vaš telefon priključen na magnetofon, ne spite zaradi suma, da imate pod ometom mikrofonček.
Dovolite, vsi ki na svojih prsih gojite kačo dvoma, vsi ki ste do skrajnosti znervirani, dovolite da vam oporekam. Če bi bilo vse skupaj res in še bolj res kot baje je, potem bi bil jaz zelo zadovoljen. Celo vzhičen. To bi bil namreč dokaz, daje pri nas končno zavladala najvišja stopnja demokracije. Takšne ni niti na gnilem Zahodu niti na cvetočem Vzhodu. Gotovo vam je bolj ali manj jasno, kaj v bistvu za vladanje ljudstva (demos = ljudstvo) pomeni predstavniška parlamentarna demokracija: nič drugega kot blazno fintiranje, ki ljudi uspešno prepričuje, da upravljajo z državo. Umazano obrekovanje med Bushem in Dukakisom je lep dokaz, da tam vladajo v bistvu intrige, lobiji, velik kapital, ljudstvo pa je navaden drobiž. Gorbijeva perestrojka je prav tako pesek v oči, ki naj bi pomiril v vrstah čakajoče ljudstvo. Causes-cu to še predobro ve, zato niti približno ne misli kupiti karte za Gorbijev brzovlak.
No in zdaj si poglejmo, kaj je prava demokracija. Za njo naj bi veljalo, da se sliši glas vsakega državljana, vsak naj bi imel možnost vplivati na življenje sebe in svojih sodržavljanov. Neposredno, direktno. In pri nas seje zgodila očitno posrečena sinteza zahodnjaške tehnologije in domačih teoretičnih doneskov.
Stvar poteka takole: državljan, ki želi na oblast vplivati, ji kaj
sporočiti, mora najprej zbuditi njeno zanimanje. To je preprosto. V pismu prijatelju npr. napiše, da nikakor ne more popraviti avtomobila in zato sklepa, da je naša država zanič. Država bo preko svojih uslužbencev, ki služijo temu državljanu, nanj takoj postala pozorna. Od njega bo želela slišati čim več podrobnosti, noben strošek ne bo prevelik. Prisluhnila bo njegovim telefonskim pogovorom, zanimala se bo za pisne kritike, tudi v gostilni bo prisluhnila njegovim težavam. Državljan ima skratka vse možnosti, da direktno in v kratkem času svojim izvoljenim predstavnikom pove neposredno vse kar ga teži. In država mu bo ustregla v vsem, bodite prepričani. Če si bo zaželel kaj resnično nemogočega, se bo skušala odkupiti celo z brezplačnim stanovanjem in hrano.
Bentiti čez takšno državo je čista neumnost. Mnogo se vas po krivici hihita tisti znameniti misli, ki v bistvu predstavlja kamen temeljac vsake prave demokracije. Takole se glasi: sistem je dober, le ljudstvo je slabo, njega je potrebno zamenjati. In res je! Misel je tako epohalna, da jo na žalost v vsej popolnosti dojame premalo polnoletnih državljanov.
Pa je vse tako zelo preprosto. Poglejte primer! Na uho mi je prišlo, da namerava nekdo v središču Pesja (KS FLL) zgraditi asfaltno bazo. Marsikdo bi ob tem ponorel, sklical (posredniško) delegacijo, se napenjal na občinski skupščini, norel po središču vasi, klical na pomoč duhove, rotil gasilce, manipuliral s pionirji. Toda jaz, pravzaprav nepomembna oseba, sem po telefonu poklical prijatelja. Do potankosti sem mu razložil, zakaj te baze v Pesju ne morejo zgraditi. Skliceval- sem se na srednjeročni plan velenjske občine, opozoril na pozitivno zakonodajo, omenil nujno (ne)soglasje Sveta krajevne skupnosti, namignil na možnost, da bo nad načrtom zaroh-nel tudi Svet za varstvo okolja pri OK SZDL, previdno opozoril na ostro stališče Šaleškega ekološkega društva, omenil pošteno in častno vodstvo občinske skupščine. Skratka, povedal sem mu vse.
In kaj se je zgodilo? Na seji občinske skupščine, kjer bi morali potrditi zazidalni načrt za ta umotvor, so zadevno točko gladko vzeli z dnevnega reda. In zdaj naj me, prosim lepo, še kdo prepričuje, da pri nas ni demokracije! Je, in reče se ji neposredna!
S tem vas, dragi demokrati najlepše pozdravljam!
titovo velenje
Trgovska in proizvodna DO ERA TITOVO VELENJE
DELAVSKI SVET
TOZD VINO Šmartno ob Paki
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktor tozd vino šmartno ob paki
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali agronomske smeri (sadjarsko-vinogradniške ali živilsko-tehnološke)
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	predložiti morajo koncept uresničevanja programa temeljne organizacije
—	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov ter imajo razvite organizacijske sposobnosti.
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Prešernova 10 z oznako: ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD VINO.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključenega roka za prijavo na razpis.
3 novembra 1988 ~k titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
★ stran 7
Koledar
ČETRTEK, 3. november -JUST
PETEK, 4. november - KAREL
SOBOTA, 5. november - SABINA
NEDELJA, 6. november — LENART
PONEDELJEK, 7. november - OKT. SOC. REV.
TOREK, 8. november — BOGDAN
SREDA, 9. november — TEODOR
MALI OGLAS!
MALO NOŠENE ZIMSKE PLAŠČE, tri dekliške, velikosti za 14—16 let in dva ženska, velikosti 36—40, izredno poceni, prodam. Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje.
KARTO ZA PREMOG UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 853-528. R-4, letnik 1981, prodam. Telefon 882-793 ali 882-756. PEČ KIPERBUŠ CENTRAL ugodno prodam. Telefon 853-954.
IŠČEM DELO V TUJINI, pomagajte mi najti delo v tujini. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »ZRN«
FASADNO BARVO PRODAM
10% ceneje. Acryl color 175 kg in emulzije 20 kg. Topolšica 129. RAZTEGLJIV DVOSED S FOTELJEM in starejšo spalnico, poceni prodam. Telefon 856-049 zvečer.
SAMSKI MOŠKI IŠČE SOBO
v Titovem Velenju ali bližini. Kličite po telefonu 853-810. POSLOVNI PROSTOR V Ml-SLINJI oddam. Informacije po telefonu 061-445-213. PRODAM HIŠO V CELJU. Informacije po telefonu 28-815, popoldan.
ROLETE IN ŽALUZIJE, plastične in lesene v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296. KUPIM KARAMBOLIRAN Fl-AT126 P. Telefon 853-260, popoldan.
ZAKONCEMA BREZ OTROK
oddam sobo. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro »Poceni«. FIAT 126 P, letnik 1982, generalno obnovljen, prodam. Telefon 882-846.
MOTORNO ŽAGO ALPINA
prodam. Telefon 855-437. KUHINJSKE ELEMENTE in barvni tv ugodno prodam. 150 nr rabljene strešne salonitke pa zamenjam za les. Telefon 858-896.
HLADILNO SKRINJO GORENJE 310 in kombiniran otroški voziček prodam. Telefon 858-192, popoldan. TRI VRSTNO HARMONIKO ZUPAN, mali format duri CE,
EF, BE, prodam. Ivan Kardoš, Šland rova 27, Titovo Velenje. NOV HLADILNIK GORENJE višine 850, širine 600, prodam 25 % ceneje. Telefon 858-017. AKVARISTI POZOR! Velika izbira rib, rastlin, opreme, akvarijev, žive hrane, kompletno urejeni akvariji — vse naprodaj. Informacije po telefonu 062-815-302.
USLUŽBENKA IŠČE SOBO v Zgornji Savinjski dolini, po možnosti s kopalnico in centralnim ogrevanjem. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Mirna«.
PRODAM R-4, 77, karamboliran in predsobno omaro. Telefon 853-321, interna 553, dopoldan in 857-596, zvečer.
126 P, letnik 1980, poceni prodam. Telefon 855-584.
Dežurstva
VETERINARJI:
Od 4. U. 1988 dr. Ivo Zagožen, Je-rihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704
GALERIJA
Kfc
PRODAJA OUNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR
Bahunek. Berthold. Boljko. Borčič. Černe. Dragulj Jagodič. Lackovič-Croata. Lovrenčič. Mihelič. Milič iz Mačve. Pečko. Rotai. Slana. Slavec. Stojanovič. Tisnikar. Jutta. Veličkovič. Zec Odprto
Torek petek 9.00 12 30/ 15.30-19 00 Sobota 9 00 12 30 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOLAI?. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SLOVENJ GRADEC. JUGOSLAVIJA. lELEf-ON (3862) 062 844 044
gorenje
P.O.. 63320 Titovo Velenje. Partizanska cesta 12
Komisija za delovna razmerja razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	direktorja maloprodaje
2.	vodja sektorja poslovne koordinacije poslovnih enot v tujini
3.	vodja sektorja kadrovskih in splošnih zadev
4.	vodja sektorja načrtovanja in kontrole
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri (dipl. oec., dipl. inž.)
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske, tehnične ali družboslovne smeri (dipl. oec., dipl. inž., dipl. pravnik)
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	ZT registracija
—	aktivno znanje enega tujega jezika
pod 3. — visokošolska izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
pod 4. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri (dipl. oec.)
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	aktivno znanje enega tujega jezika
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let in bodo po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE COMMERCE, Komisija za delovna razmerja, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, z oznako »ZA RAZPIS ...«. — Navedite za katera razpisana dela in naloge se prijavljate!
O izbiri bodo kandidati obveščeni do 31. 12. 1988.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NČ ROK DČ P
OD
ŠTEV. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE-COMMERCE
dipl. ekonomist ali dipl. pravnik ali dipl. ing. druge tehnične smeri
— komercialist tujega trga
1.100.000
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
IVANE GLINŠEK
iz Laz 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence, nam pa izrazili sožalje. Hvala častitemu gospodu župniku za opravljen obred ter cerkvenim pevcem za pesmi
slovesa.
Enako zahvalo izrekamo dr. primariju Fijavžu za zdravljenje na domu ter snahi Slavki za
skrbno nego.
Hvala tudi govornikoma za poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA!
VSI NJENI
ZOBOZDRAVNIKI:
Od 5. 11. do 6. 11. dr. Dragan Smo-lenič
ZDRAVNIKI:
Četrtek, 3. II. dr. Renko, dnevni dežurni, dr. Kikec nočni dežurni.
Petek, 4. II. dr. Nijin, dnevni dežurni, dr. Silvana Popov, nočni dežurni.
Sobota, 5. II. dr. Zupančič, glavni dežurni, dr. Grošelj, notranji dežurni.
Nedelja, 6. II. dr. Zupančič, glavni dežurni, dr. Grošelj, notranji dežurni.
Ponedeljek 7. II. dr. Kikec, dnevni dežurni, dr. Vrabič, nočni dežurni.
l/i r i

velenjska kooperacija gradbenooobrtna zadruga p. o.
titovo velen/e, stan trg 36
Razpisuje prosta dela in naloge
1. Tehnologa v
Sravi dela in istilke
pri-
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1:
—	srednja strokovna izobrazba — elektrotehnik
—	zaželena praksa na tehnološko obračunskih delih
Pod 2:
—	končana osemletka
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z deljenim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VEKO, Stari trg 36, Titovo Velenje.
GIBANJE PREBI
POROKE:
Milan Borovnik, roj. 1956, delavec iz Pake pri Velenju in Renata Pavlovič, roj. 1969, komerc. tehnik iz Pake pri Velenju, Karol Cvikl, roj. 1961, delavec iz Laz in Martina Lobnik, roj. 1967, prodajalka iz Laz, Ribizel Igor, roj.
(t REK Rudnik lignita Velenje n. sol. o.
C: Titovo Velenje


Na osnovi sklepov DS TOZD Jamska mehanizacija, TOZD Priprave in TOZD Izobraževanja se na
javni licitaciji
odprodajo naslednja osnovna sredstva:
1.	Elektro motor	2,2 kW		500 V	1 kom	izklicna	cena	30.000,-
2.	Elektro motor	2,2 kW		380 V	1 kom.	izklicna	cena	35.000,-
3.	Elektro motor	3,7 kW		500 V	1 kom	izklicna	cena	30.000,-
4.	Elektro motor	4	kW	500 V	2 kom	izklicna	cena	30.000,-
5.	Elektro motor	4,5 kW		380 V	1 jin	izklicna	cena	35.000,-
6.	Elektro motor	7,5 kW		500 V	1 kom	izklicna	cena	40.000,-
7.	Elektro motor	7,5 kW		380 V	2 kom	izklicna	cena	45.000,-
8.	Elektro motor	8	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	30.000,-
9.	Elektro motor	8	kW	500 V	1 kom	izklicna	cena	28.000,-
10.	Elektro motor	8,5 kW		500 V	1 kom	izklicna	cena	30.000,-
11.	Elektro motor	10	kW	500 V	2 kom	izklicna	cena	29.000,-
12.	Elektro motor	10	kW	380 V	3 kom	izklicna	cena	29.000,-
13.	Elektro motor	14	kW	500 V	4 kom	izklicna	cena	25.000,-
14.	Elektro motor	14	kW	380 V	3 kom	izklicna	cena	25.000,-
15.	Elektro motor	15	kW	500 V	2 kom	izklicna	cena	25.000,-
16	Elektro motor	17	kW	500 V	4 kom	izklicna	cena	20.000,-
17.	Elektro motor	20	kW	500 V	2 kom	izklicna	cena	20.000,-
18.	Elektro motor	22	kW	500 V	2 kom	izklicna	cena	20.000,-
19.	Elektro motor	22	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	20.000,-
20.	Elektro motor	23	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	20.000,-
21.	Elektro motor	23	kW	500 V	1 kom	izklicna	cena	20.000,-
22	Elektro motor	26	kW	380 V	2 kom	izklicna	cena	20.000,-
23.	Elektro motor	30	kW	380 V	2 kom	izklicna	cena	20.000,-
24.	Elektro motor	40	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	20.000,-
25.	Elektro motor	44	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	40.000,-
26.	Elektro motor	45	kW	380 V	1 kom	izklicna	cena	40.000,-
27.	Elektro motor	74	kW	380 V	2 kom	izklicna	cena	40.000,-
28.	Elektro motor	132	kW	380 V	11 kom	izklicna	cena	40.000,-
29.	Elektro motor	132	kW	380 V	11 kom	izklicna	cena	40.000,-
Licitacija bo 6. 11. 1988 v prostorih stare mehanične delavnice v Prelo-gah s pričetkom ob 9. uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela. Takoj po končani licitaciji morajo kupci kupljeno blago odpeljati.
V primeru, da na licitaciji ne bodo prodani vsi elektromotorji, se licitacija ponovi 7. dan na istem mestu ob istem času.
1959, str. ključavničar iz Gavc in Ledinek Danijela, roj. 1964, predm. učiteljica iz Lokovice, Bojan Klančnik, roj. 1959, str. ključavničar iz Lokovice in Edita Klančnik, roj. 1967 prodajalka iz Podgore, Robert Čuješ, roj. 1964, prodajalec iz Titovega Velenja in Majda Gračner, roj. 1966, foto-kopirka iz Titovega Velenja. SMRTI:
Ivanka Lesjak, upokojenka iz
Ravn št. 1, roj. 1898, Duro Baš-nec, upokojenec iz Titovega Velenja, Trubarjeva 5, roj. 1933, Ivana Glinšek, gospodinja iz Laz št. 41, roj. 1903, Angela Hočevar, kmetovalka iz Močvirja št. 13, roj. 1914, Franc Holc, inv. upokojenec iz Titovega Velenja, Prešernova c. št. 6, roj. 1953, Tržan Alojzija, upokojenka iz Trnovelj pri Celju 214/a, roj. 1920.
Tam. kjer si ti. ni sonca ne luči. le tvoj nasmeh še v srcih nam živi in nihče ne ve, kako zelo. zelo boli. ko zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
tj&L^ Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata \V	ter dedija
MARTINA PETKOVNIKA
rojenega 24. 7. 1936
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno in ustno
izrazili sožalje, mu darovali cvetje, vence in ga pospremili k njegovemu preranemu grobu. Iskrena hvala sodelavcem REK Mehanizacija, ESO DD, Gorenje TOZD Pohištvo, ZHT, PPT, častni straži, godbi in govornikoma za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo za pomoč družinama Voh in ostalim sosedom.
Žalujoči: žena Alojzija, mama, sinova Danijel, Peter, hčerka Martina, sestra Ivica z družinami,
vnuki in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
ob zelo boleči izgubi predragega moža, očka, sina in brata
MIRANA VRANICA
Ni jih besed, s katerimi bi se lahko najtopleje zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani v teh najkrutejših trenutkih in nam vlivali moč in pogum.
RES, RES iskrena hvala njegovim sodelavcem Merx-a Celje — Mlinsko predelovalne industrije, zelo dobrim prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem SDK-ja T. Velenje in DO Gradiš KO Maribor, sošolcem in učiteljem, toplim besedam govornikoma, pevcem, ZRVS ... in vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na veliko prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Marjana, sin Matej, hči Nuša, mama, brat in sestri z družinami
Titovo Velenje, Maribor, 27. 10. 1988
IgmamVelenje 25:33 (15:17)
Sedaj že nekoliko lažje
Po prvi zmagi v tem prvenstvu v predprejšnjem kolu proti igralkam Akademca iz Kikinde v Celju so rokometašice Velenja osvojile pomembni točki na gostovanju v Sarajevu proti ekipi Igmana, novinkam v ligi.
Domače igralke so bile boljše večji del prvega polčasa. Takrat pa so se Velenjčanke razigrale. Po vodstvu gostiteljic s 15:13, so dosegle štiri zadetke zapored in po 30. minutah je bil rezultat 15:17. Z odlično igro v drugem polčasu so gostje še povišale vodstvo.
Že v naslednjem kolu bodo na novi preizkušnji, saj bodo gostile odlično ekipo Podravke iz Koprivnice, ki je trenutno na drugem mestu z 8 točkami. Vodilne igralke Minelajih imajo 10, Velenjčanke pa so s 4 na devetem mestu.
Velenje: Petek, Karič 10, Golič 6, Topič 2, Zidar 5, Omerovič 5, Vičar 5, Verzelak, Delič, Oder, Lakič. Kmetič
Šoštanj:Črnomelj 28:23 (14:11)
Doslej izgubili le točko
Po sedmih kolih v slovenski rokometni ligi že lahko sklepamo, da sta najresnejša kandidata za republiški naslov ekipi Šoštanja in trboveljskega Rudarja. Igralci Šoštanja so na vrhu s 13 točkami, in so doslej izgubili le eno. Na drugem mestu so s točko manj Trboveljčani, Prule pa za Šoštanjem zaostajajo že za tri.
V soboto je Šoštanj moral znova gostiti svojega nasprotnika — igralce Črnomlja v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Podobno kot igralke Velenja je tudi ekipa Šoštanja v tem času pravi brezdomec. Tekme kot gostitelji igrajo v Slovenj Gradcu, trenirajo pa v Žalcu ali Celju. Zdi se, da prav to vpliva, da njihova igra ni takšna kot bi bila lahko. Proti Črnomlju niso igrali najbolje, pa jim to niti ni bilo potrebno, saj gostje niso bili nasprotnik, ki bi jih bil lahko presenetil. Igralci Šoštanja so se potrudili toliko, da so dosegli solidno zmago in novi točki. Ugoden izid njihovi privrženci pričakujejo tudi v naslednjem kolu v Krškem.
Proti Črnomlju so moštvo sestavljali: Gradišnik, Čater 3, Blago-tinške, Ramšak, Žolger 6, Plaskan 4, Požun 4, Rozman 1, R. Lesjak 2, Vrečar, Voglar 6, S. Lesjak (vos)
Novi Rudar?
Tako je treba igrati. Takšnega Rudarja doslej namreč nismo poznali. Je to novi Rudar? To je le nekaj mnenj, ki smo jih slišali na nedeljskem derbiju slovenske nogometne lige med domačo enajsterico in še vedno vodilno ekipo Ljubljano. Verjetno zaradi slabega vremena, se je zbralo na tribunah le blizu 200 gledalcev. Pa so bili vsi, upamo si trditi, zelo zadovoljni. Resnično so spoznali novega Rudarja. To je bila najboljša igra Velenjčanov v novem prvenstvu: požrtvovalna, srčna — skratka, zagrizena do zadnjega piska sodnika kar doslej ni bilo običajno. Uspel jim je pravi podvig: poraz spremeniti v zmago-
Začeli so sijajno. V 5. minuti je Brdžanovič mojstrsko izvedel strel s kota in žogo poslal neposredno v mrežo. Žal, so imeli igralci v nedeljo v svoji vrsti na golu nerazpoloženega ali še bolje zelo neodločnega vratarja Hrasta. Krivili so ga za oba zadetka, najprej izenačujo-čega in nato vodečega za goste v 20. minut" Resda gresta na njegovo dušo, toda delno pa tudi na dušo obrambnih igralcev, ki so bili prepočasni za hitre nasprotne napade gostov. Za igro v drugem polčasu pa si Velenjčani zaslužijo najvišjo oceno. Iz svojih pet so izstisnili vse moči in nasprotnikov gol je nenehno »visel v zraku«.
Trener Konstajnšek je napravil pravo potezo, ko je že utrujena Gorška in Šalijo zamenjal z Belišem ter Vauhom. Sveže moči na igrišču in še napadalnejša igra domačih.
Boškovič je dokazal, da je pravi napadalec in strelec.
V 71. minuti je dosegel s požrtvovalnim skokom z glavo lep zadetek, dve minuti pred koncem pa se je poigral z dvema, tremi nasprotnikovimi igralci in zagotovil zasluženo zmago svoji ekipi. V teh zadnjih minutah so imeli Velenjčani še nekaj zelo lepih možnosti za zadetek, pa tudi niso imeli sreče, saj seje ena izmed nevarnih žog, ki jo je proti vratom gostov poslal Vah, odbila od vratnice. Lep vtis o tekmi je zaokrožil še odlični sodnik Karmel iz Maribora, (vos)
Domači vratar je prevečkrat zaplaval — mimo.
Elektra:Polzela 87:64
Košarkarji Elektre so z odlično igro doma visoko premagali ekipo Polzele. Že na začetku srečanja so si domačini priigrali deset točk prednosti, nato pa zaigrali manj zavzeto in gostje so rezultat izenačili. Gostitelji so nato le zaigrali tako kot znajo in pet minut pred odmorom sploh niso prejeli koša. Z odlično igro v obrambi so nadaljevali tudi po polčasu, saj gostje kar devet minut niso zadeli domačega koša. Tekma je bila s tem odločena, saj so domači povedli že z 59:32. V naslednjem kolu bo Elektra gostovala pri ekipi Miklavža v Mariboru.
Igrali so: Dumbuya 8, Lipnik, Les-kvošek 4, Pašič 6, Mackovšek, Kugo-nič 16, Mlinšek 12, Cajner 20, Oce-pek, Zakeršnik 6, Bogataj, Tomic 15.
Invalidski šport
Športniki velenjskega društva invalidov zaključujejo občinska prvenstva v posameznih panogah, uspešno pa
tekmujejo tudi na republiških prvenstvih.
Prvi so tekmovanje sklenili balinar-ji. Zmagal je Ignac Kuri pred Želj-kom Voglarjem in Francem Zagor-cem. Tem trem se je na republiškem prvenstvu pridružil še Rudi Melanšek in ekipa je osvojila odlično drugo mesto. Ob koncu sezone bodo balinarji nastopili še na medrepubliškem tekmovanju v Pulju.
Na občinskem prvenstvu v šahu je zmagal Dordevič, pred Žagarjem in Čeličkovičem. Zadnji bodo občinska prvenstva sklenili plavalci, igralci namiznega tenisa in strelci. Slednji so se pretekli teden v prijateljskem dvoboju pomerili z vrstniki iz Sevnice. Pri dekletih sta bili najboljši Silva Berlot in Kristina Jehart, pri fantih pa Milan Burger in Tone Tratnik. Skupni rezultat je bil 655:610 za velenjsko društvo.
—trih
Svoboda:Elkroj 4:0 (3:0)
(Pre)hud poraz
Nogometaši Elkroja so tokrat gostovali na ljubljanskem Viču in naleteli na odlično razpoloženega nasprotnika. Domača Svoboda, na lestvici sicer pri dnu, jih je nadigrala in gostje so doživeli najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. Igralci iz Mozirja so imeli na vsem srečanju le dve priložnosti, zadetka pa je preprečil odlični domači vratar. Zaostanek za vodilnimi po točkah ni prevelik, v naslednjem kolu pa bodo nogometaši Elkroja doma igrali s tretjim Pohorjem.
Odbojka
Topolšica :Granit 2:3
V	četrtem kolu tekmovanja v slovenski ligi so odbojkarji Topolšice drugič klonili, tokrat na domačem terenu. Po petih nizih lepe in borbene igre jih je premagala vodilna ekipa Granita s 3:2 (12, 6, — 13, — 13, 7). Gostje so povedli že z 2:0 v nizih, naslednja dva pa so s požrtvovalno igro dobili domačini. V petem in odločilnem so bili znova boljši gostje in si zagotovili zmago. Topolški odbojkarji so po tem kolu s polovičnim izkupičkom v skupini ekip s štirimi točkami na sredini lestvice, v prihodnjem kolu pa bodo gostovali pri zadnjeuvrščene-mu Železarju.
Topolšica Kajuh:Koper Cimos 3:1
Odbojkarice Topolšice so po treh porazih osvojile prvi par točk. Doma so premagale zadnjeuvrščeno ekipo iz Kopra s 3:1 (6, —4, 4, 12), kljub temu pa so še vedno le mesto pred njimi. Zmaga gostiteljic je zaslužena, že v naslednjem kolu pa jih čaka težko gostovanje pri vodilni ekipi Partizana Tabor v Ljubljani.
Ljubno G)in:Partizan Tabor 1:3
V	derbiju kola so se doslej prvouvrščene igralke Ljubnega v telovadnici osnovne šole v Lučah pomerile z ekipo Partizana Tabor iz Ljubljane. Gostje so bile boljše in so z zmago 3:1 ( - 11, 3, 5, 7) prevzele vodstvo na lestvici, igralke ekipe Ljubno Glin pa so kljub porazu še na drugem mestu. Nov derbi bo na vrsti že v prihodnjem kolu, ko se bodo Ljubenke v gosteh pomerile s tretjo Mislinjo, obe ekipi pa imata enako število točk.
Občinska liga v košarki. . .
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira občinsko ligo v košarki, ki bo ob sobotah popoldne v telovadnici osnovne šole Veljko Vlaho-vič Titovo Velenje.
Sestanek vodij ekip za ligo, kjer se bomo dogovorili za način igranja, bo v četrtek, 10. 11. v prostorih Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje ob 19. uri.
Finančna soudeležba za ekipo je 125.000. — din, ki jo je potrebno poravnati do sestanka na žiro račun ZTKO občine Velenje številka 52800-678-56117 s pripisom plačnika in imena ekipe. Peti del prenosnega naloga oziroma kopijo položnice, je potrebno predložiti na sestanku vodij ekip.
Na sestanku bomo upoštevali samo prisotnost zainteresiranih vodij ekip s plačano finančno udeležbo, izvedli žrebanje in glede na število prijavljenih ekip jigo organizirali v dve kakovostni skupini. Ekipe, ki niso iz občine Velenje, nimajo pravice igrati v občinski ligi.
... in odbojki
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira občinsko ligo v odbojki za moške in ženske ekipe.
Moški bodo igrali v telovadnici osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju ob sredah, ženske ekipe pa ob petkih v telovadnici podružnične šole Anton Aškerc v Pesju.
Ekipe se lahko prijavijo do 8. II. pismeno na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, p. p. 28, 63320 Titovo Velenje.
Finančna soudeležba za moške ekipe je 65.000,— din, za ženske 40.000,—
din.
Sestanek vodij ženskih ekip bo 9. 11. 1988 ob 17. uri, moških vodij ekip pa ob 17,30 uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje.
Finančno soudeležbo je potrebno poravnati do konca prijav na žiro račun št. 52800-678-56117 s pripisom imena ekipe.
Ostale informacije na sestanku.
Pionirji v nogometu in rokometu
Na občinskem prvenstvu v nogometu je sodelovalo sedem osnovnošolskih ekip. Po predtekmovanjih po skupinah je v srečanju za tretje mesto ekipa ŠŠD Bibe Ročka premagala SŠD Bratov Letonje z 2:0 (1:0), v borbi za prvaka pa ekipa ŠŠD Lignit ekipo ŠŠD Bratov Mravljakov s 4:1 (2:0).
Starejši pionirji in pionirke so se pomerili za naslova občinskih prvakov v rokometu. Pri pionirjih je zmagala ekipa ŠŠD Bratov Mravljakov, ki je v finalu premagala ekipo ŠŠD Antona Aškerca z 11:7 (4:4), v tekmi za tretje mesto pa so bili pionirji ŠSD Borec boljši od vrstnikov ŠŠD Lignit in zmagali z 12:6 (7:2). Pri pionirkah je tretje mesto osvojila ekipa ŠŠD Bratov Letonje z zmago 6:4 (3:1) proti ekipi ŠŠD Lignit, prvo mesto pa ŠŠD Antona Aškerca, ki je v finalu premagala ŠŠD Bibe Ročka z 10:4 (6:2).
To in ono o alpskem smučanju
KINO
REDNI KINO
Četrtek, 3. 11. ob 17. in 19. uri IZVENZAKONSKE AVANTURE -domači, komedija. Vloga: Ljubiša Sa-mardžič.
Petek, 4. II. ob 17. in 19. uri ZAKON OROŽJA — ameriški, akcijski. Vloga: David Carradine.
Petek, 4. II. ob 10. uri, sobota in nedelja 5. in 6. 11. ob 17. in 19. uri OBRAČUN OB 3.15 - ameriški, akcijski. Vloga: Adam Baldwin.
Ponedeljek, 7. 11. ob 10., 17. in 19. uri ter torek 8. II . ob 17. in 19. uri NAJNOVEJŠE - SVETOVNI HIT! RDEČA VROČICA (RED HEAT) -ameriški, kriminalni. Mišičasti Avstrijec Arnold Schwarzeneger igra sovjetskega policista, ki ob pomoči ameriških kolegov po Združenih državah preganja ubežnega kriminalca. NE ZAMUDITE FILMSKEGA DOGODKA LETA! PREMIERA TEGA FILMA JE SEDAJ TUDI V PARIZU, LONDONU IN NA DUNAJU!
Sreda, 9. 11. ob 10., 17. in 19. uri ŽENSKA V RDEČEM - ameriški, komedija. Vloga: Gene Wilder.
NOČNI KINO
V tem tednu bomo predvajali nemški erotski film ČRNA AFRODITA
Predstave bodo:
—	četrtek, 3. II. ob 21.30 v REDNEM KINU
—	sobota, 5. 11. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in
—	nedelja, 6. II. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
VIDEO KINO - v REDNEM KINU
Petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. II, ob 21.30 GREH STRASTI —
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Če pa je prej opisana aktivnost le nekoliko prehud zalogaj, ali pa so poškodbe smuči hujše, bodo smučke pripravili za sezono v najbližjem smučarskem servisu.
Tako, smuči imamo pripravljene, sedaj pa se moramo pogovoriti o telesni pripravi nas samih. Kot smo že prejšnjič zapisali, je smučanje kompleksna rekreativna dejavnost, ki vključuje vsa področja človekove motorike, od hitrosti reakcije, preko koordinacije do vzdržljivosti. Zato je najboljša priprava smučarjev re-kreativcev na zimsko sezono zmerna in stalna telesna aktivnost preko celega leta. V to aktivnost so vključene različne aktivnosti z žogo, kolesarjenje, hoja, lahkoten tek . .., do vaj za pridobivanje specialne smučarske vzdržljivosti, ki naj se vključijo v rekreacijo zadnji mesec jeseni in naj se nadaljujejo preko cele zime. Pri nadaljnjem opisu vaj boste opazili, da so to vaje, s katerimi poskušamo posnemati elementarne prvine smučanja, zato naj jih nekaj naštejemo in ob enem svetujemo število ponovitev:
—	dvigovanje spetno na prstih, podstavimo si leseno deščico debeline 5 cm in se enakomerno dvigujemo do iztegnitve, nato pa se spuščamo do globokega počepa. Ta vaja razvija ravnotežje in krepi moč golenskih in gle-ženskih mišic — ponovimo od 15 do 20 krat;
—	vrtenje bokov v razkoračni stoji in z rokami v boku obračamo zgornji del telesa v levo in desno stran, noge so ves čas na mestu. Nadaljevanje te vaje je, da skočimo v zrak in zarotiramo z nogami v eno, s trupom v nasprotno smer in tako doskočimo.
to vajo ponovimo od 10—15 krat v vsako stran;
—	sedenje ob zidu, stopala postavimo v širino bokov med gole-nom in stegnom ter med stegnom in trupom pa poskušamo narediti pravi kot in se tako opremo ob steno. Ta vaja je predvsem dobra za krepitev ste-genskih mišic in jo v začetku delamo do 30", v sezoni pa že 1 minuto;
—	izmenične poskoke iz noge na nogo; iz stoječega položaja na sklenjenih nogah se odrinemo najprej na desno, nato pa nazaj na levo stran, širina skoka je 50—90 cm, pazimo pa nato, da je stik s podlago pri skokih kratek in na celem stopalu zunanje noge, poskoke delamo s pravilnim krčenjem, kolena noter in naprej, vajo ponovimo v začetku od 15 — 20 na koncu pa 25—30 krat.
Za vse opisane vaje se je potrebno predhodno dobro ogreti. Najboljši barometer treniranosti pa je čas, ko nastopi utrujenost. Poleg opisanih vaj, ki krepijo predvsem nožne mišice, pa je potrebno krepiti tudi ostale mišične skupine s splošnimi vajami.
Povedali smo skoraj že vse, tako o pripravi smuči, kot tudi telesni pripravi, vendar pa ne smemo pozabiti na tretji delež, ki prispeva k sproščenemu smučanju, to pa je znanje smučanja. Zavedati se moramo, da nikoli ni prepozno, da se naučimo smučati, pri nas so dobre možnosti za vključitev v tečaje, tako v šolah, kot tudi v delovnih organizacijah, zakaj jih ne-bi izkoristili.
Pri koncu smo, na kratko smo pregledali osnovne elemente, ki sestavljajo smučarsko celoto. Tako pripravljeni lahko z veseljem in optimizmom pričakujemo prve snežinke.
Želimo vam prijetno, predvsem pa varno smuko.
Planinsko društvo Titovo Velenje
Ze osemnajstič v neznano
Izlet v neznano, silvestrovanje, planinski ples in pohod za 8. marec, so družabne aktivnosti planincev.
Izlet v neznano predstavlja nekakšen zaključek izletov v letošnjem letu. Vsi izleti so bili izvedeni po programu matičnega društva Titovo Velenje in programih sedaj že osmih sekcij planinskega društva. Planince so vodili po ožji in širši domovini, pa tudi v zamejstvo. Blizu 2500 Velenjčanov hodi v planine organizirano, še vsaj toliko pa jih obiskuje hribe samostojno, z družino, prijatelji in znanci.
Pred izletom v neznano je med ljubitelji planin veliko zanimanja. Vsak prijavljenec je dobil anketni list, ki ga je pred odhodom izpred Rdeče dvorane v soboto, 22. oktobra, ob 15. uri oddal organizatorjem izleta.
Med izletniki, bilo jih je 49, je napetost naraščala vse dokler avtobus ni odpeljal. Potem je sledilo ugibanje — kam? Avtobus nas je peljal iz Titovega Velenja čez Šoštanj in Zavodnje do Slemena.
Tam smo imeli v koči postanek. Že se je začelo mračiti, ko smo nadaljevali pot po markacijah Šaleške poti. Nekateri so že pravilno ugotovili, da gremo k Savi-neku, drugi so se ogrevali za Smrekovec.
Živahni pohodniki smo nadaljevali peš pot in v približno uri in pol prispeli na cilj. Bila je že trda tema, ko smo se pozdravili z gostiteljico, gostilničarko Marijo Marej. Ker je bila uganka rešena, je pesem že sama silila iz naših grl. Dobra volja se je pričela. Kmalu sta prišla tudi naša muzi-kanta in sledila je skupna večerja. Po njej pa so se vrstile pesmi, družabne igre in ples vse do jutranjih ur. Pripravili smo tudi tombolo. Nagrade so poklonile nekatere delovne organizacije, nekaj pa jih je nabavilo društvo. Na izletu v neznano je bil tudi predstavnik ZTKO.
Ko smo se v nedeljo zjutraj pri Rdeči dvorani razšli, smo vsi ugotavljali, da je bil planinski večer lep, in da je izlet v neznano uspel.	Julijana Hočevar
ameriški, trda erotika (video). MLADINI DO 18. LETA STAROSTI OGLEDA FILMA NE DOVOLIMO!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 3. 11. ob 20. uri ZAKON OROŽJA — ameriški, akcijski
ZIMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture
Ponedeljek, 7. 11. ob 20. uri SOBA Z RAZGLEDOM - angleški Tlim. Režija: James lvory. Vloge: Maggie Smith, Helena Bonham Carter. Izjemno lepo posnet, je film Soba z razgledom več kot le zgodovinska kronika in »preslikanje« uspešnega romana E. M. Fosterja. Je humorja polna kritika časa, ki je pustil svoje sledove tudi v sedanjosti. Spretna režija, bogati dialogi in odlična igralska ekipa le dopolnjuje podobo tega odličnega fil-
KINO ŠOŠTANJ
KINOOB1SKOVALCE KINA ŠOŠTANJ OBVEŠČAMO, DA DO NADALJNJEGA VSLED IZREDNO SLABEGA OBISKA ob SREDAH NE BO FILMSKIH PREDSTAV!
Sobota, 5. 11. ob 18. uri IZVENZAKONSKE AVANTURE - domači, komedija.
Nedelja^ 6. II. ob 18. uri ZAKON OROŽJA - ameriški, akcijski.
Ponedeljek, 7. II. ob 19.30 uri RDEČA VROČICA (Red heat) -ameriški, kriminalni. NAJNOVEJŠE - SVETOVNI HIT!
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 4. 11. ob 20. uri OBRAČUN OB 3.15 — ameriški, akcijski.
lorek, 8. II. ob 20. uri RDEČA VROČICA (Red heat) - ameriški, kriminalni. NAJNOVEJŠE - SVETOVNI HIT!
KINO ŠKALE
Nedelja, 6. 11. ob 16. uri ŠOLA ZA STEVARDESE — ameriški, komedija-
OBVESTILO!
KINOOBISKOVALCE OBVEŠČAMO, DA BODO OD 1. II. DALJE PREDSTAVE V REDNEM KINU OB 17. in 19. URI (zimski čas), NOČNI KINO IN VIDEO KINO pa ob 21.30 uri!
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Koledar kulturnih prireditev
Četrtek, 10. novembra, ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev razstave oljnih slik trboveljskega umetnika Janeza Kneza.
Sobota, 12. novembra, ob 19.30 v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju za koncertni abonma (2) in izven — DIMITRIS SGOUROS (klavir)
Torek, 15. novembra, ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju za gledališki abonma (3) in izven Neil Simon: V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU?, gostuje »Teatar v gostima« iz Zagreba
Četrtek, 17. novembra, ob 10. uri v knjižnici Titovo Velenje, PESMI ŠTIRIH — Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec
Četrtek, 24. novembra, ob 19. uri v Stiskami doma kulture v Titovem Velenju - DIRTY PEARL RIWER (Umazana biserna reka), potopis po Kitajski, Dušan Brešar
Ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani — A. Adam: GISELLE, balet, gostuje Državni baletni ansambel Belorsuke SSR iz Minska, koreograf: M. Petipa