53. številka. Ljubljana, v petek 6. marca XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan avecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri j sko-ogerske deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj a bij a no brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznarnlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiSi, „Gledališka stolba-. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Metodijevo leto. Pač mnogo se je že pisalo o tisočletnici Me-todijevi minola dva meseca in koncem preteklega leta. Slovanski in neslovanski časniki, nam prijazni in neprijazni listi govorili so mnogo o shodu na Velegradu in o velikem pomenu letošnjega leta. Vsi pa ali vsaj večina menila je o tem imenitnem godu le dobro in slovanski vzajemnosti na korist. Se ve da so se smrtni sovragi Slovanov kar penili od jeze in podtikali temu slovanskemu shodu razne politiške tendence in kolikor toliko ovirali slovanske težnje. Toda taki spodtikljaji so nam že znani in prav nič nevarni, kar nam spričuje ona afera Ma-gjarov z velikim vladiko jugoslovanskim. Taki dogodki so nam že tako navadni in kar nič nas ne zbodo. Pač pa so se pretečene dni slišale bolj žalostne stvari, ki nas uresničuje, da se slovanska vzajemnost ruši od strani lastnih bratov nam Rusov, od katerih se bi kaj takega ne smelo nadejati. Kako se vedno poudarja Slovanstvo, slovanska sloga in zadnje desetletje nam je rodilo v tem odnošaji mnogo dobrega sadu in obetalo še večega. In letošnje leto bi se moralo baš pokazati, kaj premore slovanska vzajemnost, koje se sovražni tujci tako boje in je vender tako nedolžna, kar se najedenkrat začne zopet pobijati ta velevažni shod Velegradski, ki ima vender v prvi vrsti cerkven in potem še le naroden namen. O politiki ni govora in vender govore" naši protivniki o njej tako radi tam, kjer je ni. Bruseljski „Nord", glasilo ruskega minister-stva vnanjih zadev, govoreč o Cirilo-Metodijski slav-nosti, prišel je zopet na novo iznajdbo, češ, „da se javi v okvirji tega razsežnega gibanja mnogo in različno, celo vzajemno se protisloveči nameni, da se pozoruje pri tem popolnem nov činitelj, ki je krščen z imenom latinskega ali avstrijsko-katoliškega panslavizma". To je najbrže sad prof. Hud ilov i ca, ki je nedavno govoril o tej slavnosti Velegradski in dokazoval, da Metodij ni umrl 6. aprila, ampak 18. in da Metodij ni pokopan na Velegradu ter naznanjal, da si Rusi naprave slavnost doma, ker sta bila slovanska blagovestnika pravoslavne vere, a ne rim- sko-katoliške. Se ve da je vrli slovaški učenjak Sasinek pobil in razložil Budilovičeve podmene, a slovanska vza emnost mora se čestokrat umikati drugim menj plemenitim čuvstvom. Sovraštvo Rusov do Poljakov se povišuje in napominani „Nord" kože, da se Rusi boje* še vedno velike poljske države, rekoč: „Poljaki polastili so se brž tega sredstva, da bi je porabili za svoje posebne namene". In nikdar sovraštva do Slovanov polna židovska Dunajska „Neue Freie Presse" porabila je članek v „Nordu" zopet za svoje namene, da more ščuvati proti katoliškim Slovanom, zlasti avstrijskim Poljakom. Velegradska slavnost je po mnenji tega lista katoliška panslavistiška demonstracija, ki je naperjena proti Rusom in da se s tem ruši dobro razmerje mej Avstrijo in Rusijo in da vzlasti avstrijski Poljaki misle na združenje Poljske. Komentara pač ni treba tem besedam lažiliberalnega lista in pač se precej spozna, „kam pes taco moli". In vender se je hrvatska „Sloboda", glasilo Starčevičevo, dala premotiti „N. Fr. Pressi", ter se protivi odločno Velegradski slavnosti in sicer na način, ki ga je zmožna le Starčevičeva stranka. „Sloboda14 namreč pravi, da je nerazumljivo, kako se mogo te slavnosti udeležiti Hrvatje, Poljaki in Čehi. Ko bi se vsi Turci poznali k slavnosti Jezusovi ali vsi katoliški Nemci k slavnosti Lutrovi, bilo bi to razumljivo, kajti Turci častć Jezusa kot proroka in Nemci časte Lutra kot reformatorja nemškega jezika in narodnosti. Toda Hrvatje, Čehi in Poljaci nemajo z Metodijem prav nič opraviti." Nadalje pravi napominani list, da tiči v vsej tej stvari politiška tendenca, ki se mora zavreči, ker je le nekaka skrita demonstracija proti Rusiji itd. Sicer vse hvale vredna stranka Starčevičeva se v tem oziru pač ne more in ne sme odobravati. Ni dosti, da so nam neslovanski listi očitali politiške namene, začelo je tako mnenje naraščati celo mej Slovani pravoslavne cerkve in nazadnje še mej Hrvati. Toliko se vedno ustvarja za slovansko slogo in ruska reč je pri nas vselej z največjim veseljem vsprejeta in književnost nas oži vedno bolj in bolj v mislih in duhu, sedaj pa se je na krat oglasil toli sovražen duh, kateri sipljo le nasprotni Nemci pod slovansko lipo in da ga zopet pobero in od-neso, kakor so nam ga urinili in utresli, v to po-mozi Bog! Mi pa poromamo kljubu temu na Velegrad ! —h—. Potlačene narodnosti na Nemškem. Baš v tem trenutku, ko poslanci levice državnega zbora izražajo svoje želje po carinskej in denarni jedinosti Avstrije z Nemčijo, ali z drugimi besedami, da bi Avstrija podpisala svojo smrtno obsodbo ter se na milost in nemilost udala Prusiji, je jako poučljivo, kako ravna ta sosed, s katerim naj bi se združili pod jedno streho, z druzimi ne-nemškimi narodnostmi, s Poljaki, Lužičkimi Srbi, Danci in Francozi, katerih biva skoraj šest milijonov v okviru nemškega cesarstva, na Poznanskeni, Šlesviku, v Lužici in Alzaciji-Loreni, katere dežele je šiloma priplenil, v tem oziru so jako poučne obravnave v pruskem državnem zboru, o budgetu za naučno ministerstvo. Poslanci se pritožujejo drug za družim, kako brezozirno in brutalno zatira pruska vlada in njeni organi nenemške narodnosti v podjarmljenih pokrajinah; ministri pa na to nemajo nobenega druzega odgovora, nego da dolže vsako na-rodnje teženje, da skuša odtrgati kak del od nemške drža\e in s tem opravičujejo pred javnostjo krivice, ki jih delajo uradniki. Pri tem vlada nikakor ne taji, da nenemške narode sistematično gazijo v vsemi sredstvi, da bi le Nenemce v najkrajši dobi po-nemčili. A v Prusiji bil je res 28. avgusta 187G izdan zakon, kateri povzdiguje, kar se tiče narodnega tiranstva, Pruse nad vse druge narode celega sveta. Ta zakon proglaša nemščino za jedini uradni jezik pri uradih in sodnijah, državnih in avtomnih obla-stvih. Ostali jeziki veljajo za tuje, a za nekatere kraje sme se jim z vladnimi naredbami dovoliti še neka mala pravica, zlasti da jih smejo rabiti av-tomni uradi, da pri sodniji nastavijo za nje tolmače, ter se v njih poučuje v najnižjih šolah, a ko preteče dvajset let, odkar se jo izdal ta zakon, se pa v javnosti ne sme rabiti drug je/ik nego nemščina. S tem je toliko rečeno, da šest milijonov Nenemcev mora biti do 1H9G leta popolnem ponemčenih, uradi LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Prvo poglavje. Duhovi d ec amerikanski. .Dalje.) Ko sva bila sama, rekel mi je, na poseben način smehljaje se: tovariš, baš vi ste mi stavili vprašanje, katero se tem nevednežem zdi nespametno in brezozirno; morebiti ste tudi vi njih mislij ? Slepec, po takem pač neste nikdar odkrili skrivnosti večne resnice! Vi si domišljate, da Don Quixotte in Sancho Robinson in Vendredi, VVerther in Lotte, Tom Jones in Sofija neso nikdar živeli'? Kaj ! človek vender ne more ustvariti le jednovitega delka (atoma) tvarine, vi pa si domišljate, da popolne neminljive duhove iz nič ustvarja! Morebiti ne verujete bolj na Don Quixotta nego na Artakserksea in vse perzij • ske kralje ? Ali pred vašimi očmi ne živi Robinson bolj živo nego Drake in Magellan? — Kaj, živel bi bil veleum Don Quixotte? In jaz bi se lehko razgovarjal z modrim vladnikom otoka Baratanja ? Brez dvoma. Vi pač razumete, kaj je pesnik. Vedež je, prorok je, ki se povzdiga v nevidni svet. Tam si mej milijoni bitij, ki so nekdaj na zemlji živela in katerih spomin se je tukaj izgubil, izbere ona, katerih spomin hoče pri ljudeh zopet oživiti. Pokliče jih k sebi, pogovarja se ž njimi, posluša jih in zapiše, kar reko. In kar abotni ljudje zmatrajo za iznajdbo in izmišljotino umetnikovo, je le izpoved nepoznanega mrtveca; a kako, da vi kot pravi ali dozdevni duhovidec tega ne priznate za nenaravni glas V Kako se daste toli varati kot navadna dru-hal? Kaj neste dalje prodrli na potu zaklinjanja duhov ? Tako govoreč nagnil je Jonathan Dream glavo nazaj, vzdignil roke, jih stisnil in zopet odprl ter koraka nad me, kot bi me hotel v valovih svoje tekočine vtopiti. — Tovariš, rekel sem mu, vi ste, kot vidim, duhovidec, a vender kuj duhovit mož; nikakor ne dvomim, da bi vi nam lehko spisali mal govor a la Don Quixotte ali izmislili si nekaj novih izrekov, dostojnih slavnemu Sanchu. A midva sva sama in oba sva vedeževalca (augurja); pač imava pravico, drug druzega pogledati in pogleduje smijati se. Ostaniva pri tem; želim vam največ uspeha. V Franciji je to lehka stvar; ljudstvo, ki se drži za najbolj duhovito na svetu, se prav naravno naj lože vodi za nos. Prašajte le Parižanke. Stoj! kričal je čarodejec z ljutim glasom. Sem se li varal? Ste li vi sleparski tovariš? Imate li mene za šarlatana V za sleparja? za mamežaV Vedite, da Jonathan Dream nikdar ni izustil besedice, ki bi ne bila resnična. Oh! vi dvomite o mojej moči, dragi gospodek moj. Kako dokaz hočete od mene? Kaj naj vam vzamem vse vaše misli ? To bi ne bilo posebno težavno. Kaj naj vas vspavam, vodim skozi mraz, vročino, veter in dež? Kaj naj---— Le magnetizma ne, odvrnil sem mu. Vem, da je to naraven pojav, ki doslej še ni natančno pojasnen in katerega vi napak obračate. Ce me hočete prepričati, ne smete me vspavati. Saj nesva pri seji akademije. Dobro, rekel je ter v me zrl z bliskaj očimi očmi; kaj bi vi porekli k temu, ko bi vas postavil v Ameriko? Mene? to bi moral videti, da bi veroval. Da, vas. vskliknil je, in ne samo vas, temveč tudi vašo gospo, vaše otroke, vaše sosede, vašo hišo, vašo ulico, in če le besedico zinete, ves Pari/. Da, pristavil je z mrzlično razdraženostjo, «>*p er«\lh in hr \ al*Ulli Srbov ne bode sklical v Karlovce, kakor je do zdaj bilo običajno, ampak v Budimpešto. To se bode najbrž zato zgodilo, da bi Madjarji ložje nadzorovali in zavirali dela kongresa. Srbi se nadejajo, da se bode temu uprl patrijarh Andjelič To je pa najbrž le prazno upanje. Andjelić je madjaron in so ima samo Madjnrom zahvaliti, da je dobil tako odlično mesto. Zategadelj se pa tudi ne bode ustavljal inadjarskim nakanam. Viiaiije države. Ko so se bile mej Nemčijo in l*u«1Jo zopet ustanovilo prijateljske razmere, se je po časopisih trdilo, da se je Rusija odrekla vsakemu razširjenju svojih mej v J&vropi, zato jej je pa Nemčija obljubila, da ne bode zavirala razširjenja njenega ozemlja v Aziji, ampak Se celo pospeševala. Zdaj se kaže, kakor bi bilo v tem nekaj resnice. Rusija gradi železnice v Aziji, prisvojila si jo Morv in sedaj so se njene čete pomaknile dalje proti Heratu. V Petro* gradu sicer zagotovljajo, da Rusija ne misli prisvojiti Herata in Afganistana, a so tudi zagotovljali, da ne mislijo prisvojiti Merva V Londonu pa kaj nezaupno gledajo tp širjenje ruskega ozemlja v Aziji in da se daljava mej rusko državo in Indijo vedno manjša. Ze se govori, da je mogoča v kratkem vojna mej Afgani in Rusi, katera bi dala povod rusko-angleškej vojni. (Je se sme angleškim listom verjeti, delajo se že na Angleškem za to velike vojne priprave ter se misli mnogo vojnega materijala poslati v Indijo. „Times" pravijo, da jo v tem vsa Anglija jedina, da treba Indijo braniti. — Da pojde grof Tolstoj v Livadijo, je že sklenjeno. Ostane pa še minister, ker ga car ne mara odpustiti. Dal je bil sicer svojo ostavko in Gurka priporočil svojim naslednikom. Poslednji je bil poklican v Peter-burg, pa program, kojega je razvil, ni dopal carju, i in zato je poprosil Tolstega, da umakne demisijo, , in sled nji je to storil. Več vlastij je neki se pritožilo pri Italijani« [ .«*8i€»l vladi, zakaj so italijanske čete brez sulta-; novega dovoljenja zasele nekatere kraje ob Rude-čem morji. To je neki jako potilo italijansko mili isterstvo. Kemiki državni zbor dovolil je z večino 22 glasov 20.000 mark za druzega ravnatelja v državnoj kancoliji. Katoliki glasovali so tudi v tretjem branji proti tej predlogi, svobodnjakov je pa kakih I JO glasovalo za vlado in ti so odločili. S tem je I končan hrup kateri je bil navstal zaradi te neznatne svote. Ravno tako je državni zbor dovolil v tretjem i branji kredit za generalnega konzula v Kapstadtu, , v drugem branji bil je pa dovolil kredit samo za konzula. Kakor se iz Novega Jorka javlja, hočejo ameriški irei Mahdiju na pomoč. Nabrala se bode I irska družina (legija) kakih 1000 mož in stroške bodo plačala mesta Novi Jork, Filadelfija. Buli do in Boston, vsako lo.OO) dolarjev. Imena častnikov te družine so se že objavila. Moštvo bode oboroženo s sablami in puškami, glavno orožje bode pa dinamit. Govori se, da bode na Irskem zbuknil usta-nek, ako Anglija iz te dežele umakne svoje čete. I Pa tudi v Indiji neki irski agenti ščuvajo narod k j ustaji. Kakor se vidi, hočejo Irci dobro izkoristiti j sedanjo kritično stanje Anglije. Še ta mesec se snide v Kajiri komisija iz ! diplomatičnih zastopnikov velevlastij in tehniških ' svetnikov, da se posvetuje o neutralizaciji Sueškega • prekopa. V eglptovsUHi vladnih krogih se ' misli, da se vprašanje o neutralizaciji Sueškega pre-! kopa ne bode dala ločiti od neutralizacije Egipta ! samega. Zaradi tega bodo posvetovanja te komisije ' posebno važna. Predsedoval bode turški zastopnik. Dragi čarovnik moj, vi bi morali svojo skrivnost prodati g. prefektu Seinskega okraja; to bi nam bilo morebiti prihranilo nekaj milijonov Ko bi Parižanov tu ne bilo, sezidali bi jim bili prav nov Pariz, kot iz škatljico vzet, pravokoten in jedno-ličen, kakor No\i-York; Pariz brez minulosti, brez Spomenikov, brez spominov ; vsi naši stavbarji (umetniki) in upravniki bi bili radosti poskakovali Yi so šalite, odvrnil je Jonathan, vi se bojite j . . . Ponavljam vam rjutri, če hočem, bode Pariz | stal v Masachusettsu in Versaillos poleg njega. Ali se postavite na boj ? Da, gotovo, postavim se. odgovoril sem mu smeh uje*. In vender me je begalo to trdno prepričanje tega vražnega človeka. Dobro sem poznal prisiljene besede in reči ; vsak dan čitam dvajset časnikov in slišal sem že več nego jednega ministra na leci za očitne govore ; a ta glas zamaknjenca zapovedoval mi je nehote. Vzamite to škatljo, rekel je čarovnik z zapo-vedljivini glasom; odprite jo, v njej ste dve jagodi: jedna za vas, druga za me; izvolite si in ne vprašajte me \eč. Prišel sem bil že predaleč, da bi se bil umaknil. Požrl som jedno jagodo, Jonathan jo vzel drugo ter zaklical s puhlim glasom, poslovivši se od mene: Na svidenje, jutri na drugi strani oceana. PriSedSi ria ulico čutil sem se v čudovitem stanji. V isti sapi sem tekel na Champs Elvsees (Elizejsko polje) ter celo zapazil neseni dolgega pota. Čutil scin se živejšega, ložjega in bolj' prožnega, nego se je ke.daj čutila kaka človeška stvar. Če bi se raztegnil, mislil som, ugrabil bi lehko roge ravno vzhajajoče lune. Vsa čutila bila so mi neverjetno poostrena S trga de la Concorde gledal b< m vozove, kako so krožili krog oboka de 1" Etoile ter sem slišal tik-tak velike ure v stolpu des Tuileries. Življenje krožilo je po mojih žilah z nepoznato hitrostjo in krepostjo; vprašal sem se, me li kaka nevidna roka že ne vodi prek oceana. Da bi se o tem prepričal, opazoval sem bledi krog rastoče lune, ki se je počasi po nebu pomikala. Prepričan, da neseni zapustil pariškega poludnevnika, vrnil sem sramuje se svoje lelikovernosti domov ter mirno zaspal smehljaje se o g. Drearau in njegovem neumnem pre-tenji. Drugo poglavje. So li to sanje? Po noči se mi je sanjalo. — Ali so bile to sanje? Jonathan je sedel tik moje postelje ter me gledal s posmehljivim obrazom. No, gospod nevernež, rekel je, kako se počutite po potovanji V Ali vas potovanje ni preveč utrudilo? Potovanje? niemral sem; še iz svoje postelje neseni šel. Ne, a vi ste v Ameriki. Ne skočite kot blazen iz postelje. Potrpite, da vam stvar nekoliko pojasnim, da vas osup ue umori. Najprej sem podrl vašo hišo. V svobodni deželi se ne biva kot v kaki vojašnici, skup z vsemi mogočimi ljudmi, brez miru in dostojnosti. Iz vsakega predala, ki ga vi nadstropje zovete, naredil sem posebno amerikansko stanišče; upravil sem je po svojem ukusu ter je preskrbel z malini vrtom. Res sem skoro dve uri potreboval, da sem 40.000 hiš pariških tako ustanovil, a ni mi žal; zato sedaj sami v hiši gospodujete in to je prva izmej vseh svoboščin. Odsehmal nemate ničesar trpeti od vaših sosedov, in vaši sosedje od vas. Duh iz kuhinje in hleva, kričanje otrok, dojivek in žensk, lajanje psov, mijavkaire maček in klav;rjev, to vse je proč. Vi neste več gola številka v kakej hiši za sužnike ali v bolnišnici, ali slanik v sodu, vi ste človek; vi imate rodbino in lastno ognjišče. Moja hiša podrta! Ugonobljen sem! kaj ste pa storili z mojimi najemniki? (Daljo prib.) Egiptovski zastopnik bode pa imel samo posveto- ! valni glas. Izdelek te komisije, ako bode imela kaj I vspeha, bode podlaga konferenci, ki se snide v Bero-linu, da definitivno reši to vprašanje. — V posled-njej seji zdravstvene komisije v Aleksandriji predlagal je zastopnik Avstro-Ogerske, da se popolnem pre-organizuje zdravstveni sovet ter se pomanjša število egiptskih zastopnikov v njem. Predsednik pa ni dopustil komisiji posvetovati se o tem, kajti to ne spada več v njeno kompetenco. Odposlanci Avstro-Ogerske, Francije, Nemčije, Španije, Grške in Turške so protestovali proti takemu postopanju predsednika. Angleški vzhodni oddelek, ki se bode zbral v Suakiinu, brojil bode brez domačih delavcev, ki se bodo nabrali na mestu, 10.000 mož. Za transport bodo nabrali 15.000 velblodov, 3000 mul in 1000 konj. Ker je v Suakimu in na poti proti Berberu vode jedva za domače prebivalstvo, imel bode ta oddelek saboj več destilaci jskih strojev. Angleško vojno poveljstvo misli takoj, ko se zbere ta vojna sila, začeti boj s Wu«l •* «1. katerim zanoveduje Osman Digma. Ko bodo Čete Osmana Digme premagane, vrne se takoj gardina brigada na Angleško. Drugi vojaki, kakih 6000 mož, bodo pa po letu taborili kje blizu Suakima, največ v Sinkatu, ker ni tolika vročina, kakor v Suakimu. Kakor „Times" poročajo, je novi predsednik nrv/o- — (Sevniške posojilnice) računski sklep za drugo upravno leta 1884: Zadružni deleži 104 zadružnikov 520 gld.. ustopnina 104 gld.; hranilne uloge 14.346 gld. 2 kr.; vrnena posojila 5640 gld., obresti od posojil 1561 gld. 35 kr., izposojila zadruge 7500 gld., upravne doklade 221 gld. 48 kr., gotovina 1553 gld. 45 kr., vkupe 31.446 gld. 30 kr. Posojilnica ima že 214 udov, mej katere se jo raz-posodilo 22.771 gld., deloma na menice, deloma na dolžna pisma. Za posojila treba plačevati po G°/„, uloge pa se obrestujejo po 5°/0. V ravnateljstvo so izvoljeni gg. Fran Lonček, Vincencij Medic, Anton Fabiani, Ludovik Smole in Fran Veršec, Občni zbor v 1. dan februvarija 1885 sklenil je, da se 30 gld. daruje ljudski šoli v Sevnici, 20 gld. pa za nakup sadnega drevja, katero se potem brezplačno mej kmete razdeli. Ostali čisti dobiček do-šteje se reservnemu fondu, ki iznaša sedaj 685 gld. 85 kr. — — (Posojilnica v Konjicah) ima v 12. dan t. m. svoj prvi občni zbor. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Volitev načelstva, računskega pregled o val ca in njegovega namestnika. 3. Posamični predlogi. Telegram ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. marca. „VViener Zeitung" objavlja, da je rektor knezoškofovske::a bogoslov-skega semenišča na Dunaji, kanonik Muller, imenovan škofom v Lin/.u. London 6. marca. „Standard" ve povedati, da Ilorberta Ilismarcka pohod angleS-kej vladi bil v veliko zadovoljstvo, ker so se spoznali obestranski nazori in ker se je nadejati, da se bodo vsled osobnih dogovorov odstranila najnovejša obžalovanja vredna nasprot-stva in da bodo angleško-mun-ke razmere pri-jazniše. — „Standard" je poizvedel, da je ruski poslanik dobil instrukcijo: naj angleško vlado zagotovi, da Rusija odkritosrčno želi prijateljskega sporazumi jenja z Angleško glede afganske meje. Vojaškim poveljnikom v osrednjej Aziji zaukazalo se je, da ne sinejo več naprej. A bati se je, da Turkmeni morebiti neso dovolj pod nadzorstvom, da ne bi z afganskirai pred-stražami vkupe trčili. I Važne vesti. * (Velevlast časnikarstva.) Najnovejša statistika predočuje nam zanimive podatke v časnikarstvu raznih kulturnih držav. Tako broji namreč sedaj evropska Rusija 85 milijonov duš in 77G listov, Zjedinjene države 50 mil. duš in 11.314 listov, Noničija 45 mil d. in 5041 listov, Avstrija (tostran Litve) 22 mil d. in 1378 listov, Ogerska (onostran Litve) 157 mil. d. in 646 listov, Francoska 87*6 mil. d. in 371G listov, Angleška in Irska 36 mil. d. in 3083 listov, Laška 20 mil. d. in 1208 listov, Belgija 5 5 mil. d. in 641 listov, Švedska 4 5 mil. d. in 348 listov, Švica 2*8 mil. d. in 561 listov. Te številke jasno kažejo, da izhaja jeden list v Zjedinjenih državah na 4000, v Švici na 5000, v Nemčiji in Belgiji ni 8000, v Avstriji na 16.000, v Ogerskej na 21.000 in v Rusiji pa še le na 100.000 prebivalcev. * (Toplice v Avstriji.) Avstrija tostran Litve imela je 1883. leta 208 kopelišč. Ž največim številom ponaša se Tirolska, ker broji 86 toplic; Galicija jih ima 20, Češka in Štajerska vsaka po 16. Dolenjeavstriska 4. Gorenjoavstrijska 0, Solnogradska 8, Moravska 5. Bukovina 3, Dalmacija 2 itd. Vseh 208 kopelišč obiskalo je 1883. leta 150 860 topli-čarjev in sicer 08 350 Avstrijcev in 52.510 tujcev. * (Knez Pavi Eszterhazv) brzojavil je preteklo sredo mestnemu predstojuištvu v Budimpešti, da je potujoč iz Budimpešto v Rabo v vozu ogerske državne železnice izgubil svojo listnico, v katerej je bilo 120.0» K) gld. Dragoceno listnico našel je delavec v Budimpešti, ki je vagone snažil ter izročil listnico in vsebino policiji. * ( „Cyankal i".) Pod tem čudnim naslovom izhaja v Budimpešti tednik, ki je pravi strup vreden svojega imena. Že zbog nepriličnega naslova bi kazalo ustaviti izdajo tacega pogubonosnega lista. Proti temu listu se je te dni v ogerskej stolnici obravnavala pred porotniki zatožba zaradi razžalje-nja časti, prouzročenega zavarovalnici „Azienda" v 8 člankih in po jednem plakatu. Po 16 ur trajajoči obravnavi stavili so porotnikom ogromno število: 101 vprašanje. Porotniki proglasili so list „Cyan-kali" rekše dotičnih razžaljivih člankov pisateljmo Charloto Scbiff in pisatelja Morica Fischerja krivim in sodišče ja je obsodilo po 7 mesecev v zapor in na povrnitev sodnijskih stroškov v znesku 3171 gld. * (Izneverjenje.) lz Linca se brzojavlja: Te dni obsodili so tukaj dva loterista in jednega poštnega ekspeditorja zaradi izneverjenja, a četrti pobegnil je v Ameriko. Danes se pa zopet poroča da je 3 t. m. izginil loterist iz Kirchdorfa. * (Tatvina na pošti.) Kakor se poroča iz Pesi o, zginil je na pošti iz Kronstadta na Dunaj namenjeni žakelj s 17.000 franki v zlatu. PoŠta trdi, da je 22. m. m. ob četrt na dve po noči dospovši iz Kronstadta v Szolnok ondu izročila žakelj poštnemu slugi v poštnem uradu. Sluga pa neče vedeti o tem žaklji in trdi. da je vsprejel vse poštne pošiljatve raziin 17.000 frankov. Tega sliuro, njegovega sina in več drugih osob v Kronstadtu deli so pod ključ. Preiskava bode znabiti pojasnila, kje in kam so zginili zlati denarji. *.( Umor in samomor.) iz Pešte se 3. t. m. brzojavlja: Danes o polunoči ustrelil je v Tolnavu brzojavni uradnik Klempa hčerko čevljarja Jelinga iz obupa, ker so mu prepovedali uhod v hišo. Klempa prišel je pod okno, katero je deklica odprla. To priliko porabil je jo/ni uradnik, da je nesrečno dekle ustrelil v prsi. Položaj dekličin je brezupen in teško bo revica okrevala. Rano v jutro našli so pa morilca mrtvega na pokopališči, kjer se je sara ustrelil. P (Konečni izid železnične nesreče pri H ana v u.) Gutberlet, brzojavni uradnik in pravi prouzročitelj grozne nesreče na železničnej postaji Hanavskej 14. novembra ni. 1. bil je pred sodiščem v Hanavu 3. t. m. obsojen na 3 leta v ječo. * (Velika nezgoda.) V Kosenci, 20.000 duš hroječem mostu v Napol i anskem, podrla se je po noči 2. t. m velika hiša ter zagrebla pod raz- valinami 70 osob. 10 Ijudij je mrtvih, 20 teško, 40 pa lahko ranjenih. * (Hudo vročino) trpe angleški vojaki v Sudanu. Iz mesta Corti brzojavlja se v 5. dan t. m., da toplomer v senci kaže 104" Fahrenheit in da se bode zaradi tega glavni stan prestavil v Dongolo. * (Slap Niagare.) Ko so imeli inženerji v mestu Butnilo svoj shod, stavil se je mej drugimi tvidi predlog, da bi se Niagare vodna sila — 77*»0 kubičnih metrov vode vsako sekundo padajoče 19 metrov pred velikim slapom in 40 nntrov v slapu samem predstavlja sedem milijonov konjskih močij — uporabila v tehniške svrbe. Električnim potom prestavile in napeljale bi se te orjake sile 300 kilometrov daleč, da bi gonile vse v tej daljini nahajajoče se stroje in tovarne. * (Zlodejstvo a la Barbara Ubryk.) V Stangendorfu, v okraji Zvvittau, oženil se je lansko poletje 22 letni Fran Rietl z Julijo, rojeno Klein-bauerjevo. Še pred poroko 31. maja 1884 je pa njegova mati hišna posestnica Ana Marija Rietl na svojega sina in njegove neveste silno prošnjo pre pustila sinu svojo hišo št. 11 v Stangendorfu in jedno njivo. V dotičnej pri notarji narejenej pogodbi zavezal se je sin materi takoj izplačati 5() gld. ter jej dajati hrano do smrti. A komaj bila je narejena kupna pogodba, branil se je sin plačati izgovorjeno vsoto in mati mu je dobrovoljno darovala še teh 50 gld. V zahvalo za to ravnal je pa potem nehvaležni sin s svojo materjo jako surovo in nespodobno ter dajal slabej, itak še smrti bližajočej se starki povsem neužitno in najslabejšo hrano. Za stanovanje odločil je nesrečnej materi, katera je dala sinu vse svoje premoženje, kravji hlev, in ko se je ubo-žica meseca septembra m. 1. pri sosedih pritožila zaradi grdega in nečloveškega ravnanja svojega sina, zaklenil je ta svojo lastno mater v hlev in ukrenil, jo ondu pustiti do smrti. Žalibog zvršil je nečloveški sin točno svoj ukrep. Mej govedo na gnoji ležala je ubojja, na pol živa mati. Nekejia dne so pa mimo hleva korakajoči ljudje čuli žalostni jok in tožili stok nesrečne žene ter naglo naznanili žandarske postaje načelniku vodji Welzl-u kateri je v spremstvu župana takoj prišel v Riedlovo hišo in nesreč-nico oprostil živinskega stanovanja Mati bila je vsa sestradana, oslabela in komaj še živa. Dali so jo zdravnikom v ozdravljenje, zverskega sina izročili so pa 8odniji, kjer čaka sedaj dostojnega plačila za svoj nečloveški čin. Narodne-gospodarske stvari. Kmetijskim podružnicam. — M— Mnogo storijo lahko za napredno in umno narodno gospodarstvo kmetijske podružnice. One so kakor veje na deblu, katero se imenuje deželna kmetijska družba. Kar se godi v kmetijski družbi, to se preliva v njene podružnice. Kar osrednja družba, vlada in zakonodavni zbori ukreno dobrega in primernega za blaginje ler napredek dežele, to naj podružnice v svojih področjih skušajo v življenje postaviti, v praksi uresničiti. Kmetijske podružnice imajo prevažni poklic, v narodu zvrševati, z dobičkom uporabljati, kar se jim nasvetuje in za kmetski stan izroči od strani imenovanih faktorjev. Vsi nasveti, vse podpore, ki se dajejo za kmetiJ8tvo bi zginile kakor jutranja rosa, če bi se v narodno prid ne obračale po podružnicah kmetijskih. In vender imajo vse poljedelske žrtve le ta namen, da koristijo narodu, našemu poljedelcu! Če hočemo navesti poseben slučaj, to je jasno, da plemenska živina mora jednakomemo biti razdeljena mej podružnice in da naj jo v podružničnem okrožji dobijo tisti, ki jo bodo vestno obračali v to, za kar je drago kupljena, rekše za požlahtnjevanje kmetove živine. V tem greši se mnogo baš na Kranjskem, a ne bi se toliko grešilo, če bi dobro pazili in nepristansko odločevati tisti, kojih vesten posel bi to moralo biti. Kdo pa ima paziti, kako se izvršuje ta posel, kdo ima tukaj nadzorstvo, kontrolo? Nihče drugi ne, kakor kmetijske podružnice. One morajo biti čujoče v tem oziru, njih lepa naloga je, strogo paziti, kam pride z deželno in državno podporo kupljena plemenska živina, vestno skrbeti, da nema od nje dobička samo jeden, nego vsi. Kmetijsko orodje, ki je kupi dežela, razdeliti se ima pred vsemi drugimi mej kmetski narod. Če vesten človek vodi podružnico, gledal bode, da si s tem orodjem pomaga vsaka vas, vsaka hiša, sleherni kmetovalec. Dobra kontrola bo tudi dosegla, da orodje, ki je odločeno za jedno okrožje, ne obtiči predolgo časa pri jednem gospodarji, nego da gre brez zamude hitro od hiše do hiše. Takisto — da nadaljujemo z vzgledi — morajo se tudi sadni cepljenci, trte in semena tako razdeljevati, da jih res dobode kmet-sko gospodarstvo. Ako kmetijske podružnice poznajo ta svoj lokalni pomen dobro, če se izobraženci po podružnicah posvetijo tej svoji nalogi z vso vestnostjo in ro-doljubivostjo, potem, le potem imamo kaj dobička od teh poljedelskih zavodov, le tedaj bode uživala sad vsa dežela, kakor tudi vsa dežela doprinaša dotične žrtve. Prepogostem čujejo se tožbe, da naš kmetski narod skoro ničesar ne ve o dobrotah, ki so zanj namenjene in zanj dane kmetijski družbi in njenim podružnicam. Trdi se, da plemenska živinčeta, da knu t jsko orodje, žlahtne sadike in trte, tako tudi dobra semena najrajši ostanejo ali pridejo v roke družbinih in podružničnih odbornikov ter imovitejših gospodarjev sploh Kmetsko ljudstvo po deželi nema od tega nobenega užitka, in tako se ubogo malo pozna deželnemu, narodovemu poljedeljstvu, da se zanje leto za letom odločujejo in plačujejo podpore. Tožijo tudi, da ima prijateljstvo, imovitost, celo politično strankarstvo prednost na kvaro kmetskega stanu. Te tožbe so po deželi splošnje in utegnejo biti skoro vse resnične in opravičene. Kjer bi se to na našo žalost godilo, gleda naj se, da se popravi prej ko prej! Sicer so in ostanejo take za povzdigo kmetijstva storjene osnove zgolj pesek v oči: rekše prazna beseda, da se za kmeta res kaj stori! Na občnih zborih kmetijske družbe in na shodih podružničnih bi se lahko oglašali rodoljubje in saj jih imamo, ne? — lahko bi se oglasili, pravimo, ter odkrito povedali odbornikom in članom, kakšne so intencije vlade in zakonov, in kakšno nalogo imajo opravljati kmetijske družbe in njih filijale. Dajte stvari tisti pomen, ki ga v resnici ima in imeti mora! Zlasti pa naj se podružničarji zavedajo prelepe svoje naloge, naj dobro pazijo na delovanje ali nedelovanje kmetijske družbe, naj vestno spolnujejo tudi druge svoje dolžnosti, vedno imejoči pred očmi — blaginjo in napredek naroda. Ker bi mnoge in delovne podružnice kmetijske res preveliko koristile deželnemu gospodarstvu, ker je pa po slovenskih kronovinah, neizimši Kranjsko, v tem oziru mnogo ničevnega, mnogo še potrebnegi, zato naj poklicani in res rodoljubni naši krogi na to gledajo, da se ti kmetijski organi prenovijo za boljše delovanje, potem pa tudi pred vsem, da se kolikor mogoče pomnoži njih število. Avstrijska specijalitet*. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, Ua ae je „Molio v S eidlitz-prašek* pri vsakerSnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek ItksssL Cena Skatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—2) Tujci: 5. marca. Pri Nlonn: Engels z Dunaja. — Heller iz Gorice. — Ključič iz Metlike trt *lt»li«i: Weiss z Dunaja. — Moschek iz Gradca. — Dr. Kraška iz Celovca. — pl. Guttmannsthal iz Trsta. — Mayer z Ljubljane. Pri avstrijskem eesarjl t Schiffrer iz Vel. Lašič. Umrli so t LJubljani: 2. marca: Jožef Crne, delavec, 26 let, Poljanska cesta št. 42 (bolnišna poddružnica), za nepravimi kozami. — Karol Zavodnik, bogoslovee, 22 let, Semeniške ulice št. 4, za vnetjem umžjtinov. — Marjeta Jenko, prodajalka kruha, 74 let, Mestni trg št. 3, za otrpnenjem črev. 4. marca: Ignaci) Druškovič, zidar, 35 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. 5. marca: Jožef "VVieser, delavec, 27 let, Ulice na grad št. 12, za vnetjem možjanov. V deželnej bolnici: 2. marca: Jera K računan, gostija, 80 let, za oslabijo-njem moči v starosti. — Janez Fink, pisar, 80 let, za oslab-Ijenjem moči v starosti. — Fran Dolinar, gostač, 80 let, za oslabljenjem moči v starosti. V vojaškej bolnici: 4. marca: Anton Grohar, orožniški vodnik, 36 let, za jetiko. 5. marca: Leopold Križnar, lovec v 7. lovskem bataljonu, 19 let, za sušico, 1'oslano. .7-9) Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 5. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja 732 31 mm. 731' 13 um. 730 04 mm. temperatui 5 4° C 90° C 7-6» C •a 7-3°, za si. zah. obl. si. zah.! obl. si. zah.j obl. 4 8' nad norm 2 00 mm. dežja. alom. dne 6. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke.....• • Kreditne akcije......... London ............ Napol.......... • • C kr cekini .......... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 0 „...... 4°/ . . n t) to...... „ papirna renta 5"/0 ...... 5f/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj obč avstr 4,/1°/0 zl»ti zast listi Prior, oblig Elizabutine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-nvatr. banke . . 120 „ Tramm\vay-društ velj. 170 gld a v. . . 83 gld. 50 kr. 84 i» 05 n 108 n 60 n 99 n 20 n 869 „ — n 303 n 40 _ 124 n 25 9 n 79 ji 5 n 81 n 60 S 40 n 129 n 50 n 171 n 75 ji 108 n 50 n n n 75 n n 93 n 95 71 104 n — n 115 n 75 n 123 R — n 112 1) 75 n 105 a 75 i 179 n — n 19 B 25 71 107 75 T» 214 8 30 n GLAVNO SKLADIŠTE najčistije tužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan llek proti trajnom kašlju pluosvlne I želodca bolesti grkljana i proti mehurnlm katara, IIINKE MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „/branili spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... 1*— kr. elegantno vezan po......... 1*60 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezan po......... 1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1-20 „ Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek L, II., III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v Lj ubijani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naročć skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Staretu v Ljubljano naročilno svoto 6 gold. (22—13) Odbor za Jurčičev spomenik. TISKARNI" so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjet<, postoveuil M. MAloirrh. — Ml. 8°» 32 p61. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. T-u.an.SLls: našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2t>4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. IMiltrovski. Povest. Spisal A. S. Putikin, poslovenil J. P. —- Ml. 8\ 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. asnikarstvo in naši časniki. Stat uominis umbra. Ml. 8", 19 pOI. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Spisal M ali trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom, uren prodajalec, močen, slovenskega in nemškega jezika zmožen in z dobrimi službenimi spričevali, želi svoje mesto spremeniti. — Natančno se izve pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (122—2) h Trstu Sovi-Jork unmoit Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno V Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonia", odbod okolu 25. dne marca 1885. Kajuta za potnike »OO gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (117—6) T. TEHKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiulllauo «1* Aut. S'oxiuy«'ii, generalnega agenta v Trstu. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, »i 30 k . Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" JULIJ pl. 'riC.tliOČZV-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. (43—6) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarno4 526343