Letnik 1909, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XCI. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1909. Vsebina: Št. 218. Zakon o uravnavi trgovinskih in prometnih odnošajev z inozemstvom. 918. Zakon z dne 29. decembra 1909.1. o uravnavi trgovinskih in prometnih odnošajev z inozemstvom. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: v moč, ako v njih obsežena tarifna privolila ne segajo čez dovolitev največje ugodnosti. § 4. Pogodbe, ki se dado začasno v moč na podstavi §§ 2 in 3 tega zakona, je treba nemudoma izročiti v ustavno obravnavanje, da se doseže dokončno odobrilo. Veljavnost tega zakona je omejena na pogodbe, ki se sklenejo pred začetkom leta 1915. § I- Dne 23. aprila 1909.1. v Bukareštu podpisana dodatna pogodba k trgovinski pogodbi med Avstrij-sko-Ogrskim in Rumunskim z dne 21. decembra 1893. 1. se odobrava. Vlada se pooblašča določila te pogodbe dati začasno v moč, tudi preden se izmenjajo pritrdila. § 2. Ako se dosežejo trgovinske pogodbe s Srbskim, Bolgarskim, Grškim in Črno Goro, se vlada nadalje pooblašča te pogodbe začasno dati v moč, ako se v njih ne prevzame pogodbena dolžnost pripuščati uvoz žive živine, razen za potrebo Boke Kotorske. § 3. Vlada se nadalje pooblašča s prekmorskimi deželami sklenjene trgovinske pogodbe dati začasno § 5. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega sc razglasi, je naročeno vsemu Mojemu ministrstvu. Na Dunaju, 29. dne decembra 1909. 1. Franc Jožef s. r. Bienertli s. r. Georgi s. r. Schreiner s. r. Stürgkh s. r. Weiskirchner s. r. Dulçba s. r. Bilinski s. r. Haerdtl s. r. Wrba s. r. Ritt s. r. Hochenburger s. r. Pop s. r. 1 Dodatna pogodim z dne 23. aprila 1909.1. o trgovinski pogodbi med Avstrijsko-Ogrskim in Rumnnskim z dne 21. decembra 1893.1. (Izvirnik.) Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème, etc., et Roi Apostolique de Hongrie et Sa Majesté le Roi de Roumanie, désirant soumettre à une révision la Convention de commerce du 21 (9) décembre 1893 en vigueur entre l’Autriche-Hongrie et la Roumanie, ont résolu de conclure une Convention additionnelle à ladite Convention et ont nommé, à cet effet, pour Leurs Plénipotentiaires, savoir: Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème, etc., et Roi Apostolique de Hongrie, Le Prince Jean de Schönburg - Hartenstein, Son Chambellan, Commandeur avec plaque de l’Ordre Impérial de François Joseph, Commandeur de l'Ordre de l’Étoile de Roumanie, Son Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire près Sa Majesté le Roi de Roumanie, Monsieur Richard Riedl, Chef de Section au Ministère Autrichien du commerce, Chevalier de l’Ordre Impérial de François Joseph, et Monsieur Joseph Szterényi, Son Conseiller intime, Secrétaire d’État au Ministère Hongrois du commerce, Grand croix de l’Ordre de la Couronne de Roumanie; Su Majesté le Roi de Roumanie, Monsieur Jon J. C. Bratianu, Grand Officier de l’Ordre .Carol 1“, Grand-Croix de l’Ordre de la Couronne de Roumanie, Chevalier de 1èr* classe de l’Ordre Impérial de la Couronne de Fer, etc , etc., Son Ministre Président du Conseil, Ministre de l’Intérieur et par intérim des Affaires étrangères; (Prevod.) Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski in Njegovo Veličanstvo kralj Rumunski, navdana z željo, pregledati med Avstrijsko-Ogrskim in Rumunskim obstoječo trgovinsko pogodbo z dne 21. (9.) decembra 1893. L, sta se odločila skleniti dodatno pogodbo k tej pogodbi in sta zato imenovala za pooblaščence: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski Princa Ivana s Schönburg-Hartensteina, Svojega komornika, komturja cesarskega avstrijskega Franc Jožefovega reda z zvezdo, komandêrja kraljevega reda „Zvezda rumunska“, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju romunskem, gospoda Richarda Ried la, sekcijskega šefa v c. kr. avstrijskem trgovinskem ministrstvu, viteza cesarskega avstrijskega Franc Jožefovega reda, in gospoda Jožefa Szterényia, Svojega tajnega svetnika, državnega tajnika v kraljevem ogrskem trgovinskem ministrstvu, velikega križnika reda krone rumunske; Njegovo Veličanstvo kralj rumunski gospoda Jona J. C. Bratianu, velikega častnika reda „Karol I“, velikega križnika reda krone rumunske, viteza avstrijskega cesarskega reda železne krone I. razreda itd., itd., Svojega ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari in ministra za zunanje stvari a d interim; lesquels, après s’être communiqué leur pleins pouvoirs trouvés en bonne et due forme, sont convenus de ce qui suit: Article 1 La Convention de commerce du 21 (9) décembre 1893 est modifiée de la manière suivante : 1° A l’article II, après le premier alinéa, est ajouté un texte ainsi conçu: Les produits du sol et de l’industrie de l’Autriche et de la Hongrie, énumérés dans l’annexe A de la présente Convention additionnelle, à leur importation en Roumanie, et les produits du sol et de l’industrie de la Roumanie, énumérés dans l’annexe B de celte Convention, à leur importation dans le territoire douanier conventionnel des deux États de la Monarchie Austro-Hongroise, ne seront assujettis à des droits d’entrée autres ni plus élevés que ceux consolidés par lesdits tarifs. Les marchandises provenant d’un autre pays et ayant subi une transformation industrielle sur les lerritoires de l’une des Parties contractantes seront considérées, à l’importation sur les territoires de l’aulre Partie, comme produits du pays où la transformation a eu lieu. 2° Le dernier alinéa de l’article II est remplacé par le texte suivant: Les marchandises de toute nature, venant des territoires de l’une des Parties contractantes ou y allant, seront réciproquement affranchies, dans les territoires de l’autre, de tout droit de transit, soit qu’elles transitent directement, soit que, pendant le transit, elles doivent être déchargées, déposées et rechargées. 3° Le nouvel article suivant est inséré après l’article II de la Convention actuelle: Article lia Les droits intérieurs, perçus pour le compte de l’État, des communes ou des corporations, qui grèvent ou grèveront la production, la fabrication ou la consommation d’un article dans les territoires d’une, des Parties contractantes, ne frapperont sous aucun motif les produits de l’autre Partie d'une manière plus forte ou plus gênante que les produits indigènes de même espèce. 4° L’article III de la Convention actuelle est remplacé par le texte suivant: Les Parties contractantes s’engagent à n’en traver en aucune façon le commerce réciproque par des prohibitions à l’importation, à l’exportation ou au transit. Des exceptions à cette règle, en tant qu’elles seront applicables à tous les pays, ou aux pays se ki so ukrenili nastopne dogovore, ko so izmenjali svoja pooblastila in jih^'našli v dobri in pravilni obliki. Člen I. Trgovinska pogodba z dne 21. (9.) decembra 1893. 1. se izpreminja tako: 1. Po odstavku 1 člena 2 se dostavljata naslednja dva nova odstavka: V ostalem naj se od avstrijskih in ogrskih zemeljskih pridelkov in obrtnih izdelkov, navedenih v prilogi A k tej dodatni pogodbi, ob uvozu na Ru-munsko in od rumunskih zemeljskih pridelkov in obrtnih izdelkov, navedenih v prilogi B k tej dodatni pogodbi, ob uvozu v pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije ne pobirajo druge ali višje, nego v teh prilogah določene uvozne carine. Blago, ki se je, izvirajoče iz kake druge dežele, industrijsko podelovalo v ozemljih ene izmed strank pogodnic, se ob uvozu v ozemlja druge stranke smatra za izdelek dežele, v kateri se je podelovalo. 2. Zadnji odstavek člena 2 dobi naslednje besedilo : Blago vsake vrste, ki prihaja iz ozemelj ene izmed strank pogodnic ali gre tja, bodi v ozemljih druge stranke vzajemno prosto vsake prevozne davščine, bodisi, da se naravnost prevaža, bodisi, da se mora na prevozu razkladati, vlagati v skladišče in zopet nakladati. 3. Po Členu 2 obstoječe pogodbe se vrine naslednji novi člen: člen 2a. Za račun države, občin ali korporacij pobirane notranje davščine, ki obremenjajo ali bodo obremenjevale napravo, izdelovanje ali porabo blaga v ozemlju ene izmed strank pogodnic, naj z nikako pretvezo ne zadenejo hujše ali nadležnejše izdelkov druge stranke, nego domače izdelke enake vrste. 4. Namesto člena 3 obstoječe pogodbe stopi naslednje določilo: Stranki pogodnici se zavezujeta, da medsebojnega prometa med obema deželama ne bodeta nikakor ovirali z uvoznimi, izvoznimi ali prevoznimi prepovedmi. Izjeme, ako se uporabljajo na vse ali vsaj na trouvant dans des conditions identiques, ne pourront avoir lieu que dans les cas suivants: a) pour les marchandises qui sont ou seront l’objet d’un monopole d’Etat; b) pour des raisons de sûreté publique; c) pour des motifs de police sanitaire et vétérinaire, notamment pour empêcher soit la propagation des épizooties, soit la destruction des plantes, surtout par les insectes ou parasites nuisibles; d) dans des circonstances exceptionnelles en ce qui touche les provisions de guerre. 5° L’article VI est remplacé par le texte suivant : Les ressortissants de chacune des Parties contractantes seront exempts, sur les territoires de l’autre, de tout service militaire, aussi bien dans l’armée régulière et la marine que dans la milice et la garde civique. Ils ne seront astreints, en temps de paix et en temps de guerre, qu’aux prestations et aux réquisitions imposées aux nationaux et ils auront réciproquement droit aux indemnités établies en faveur des nationaux par les lois en vigueur dans leurs pays respectifs. Ils seront également exempts de toute fonction officielle obligatoire judiciaire, administrative ou municipale, celle de la tutelle excepté. 6° Le nouvel article suivant est inséré après l’article VI: Article Via S’il s’élevait entre les Parties contractantes un différend sur l’interprétation ou l'application des tanîs contenus dans les annexes A et B de la présente Convention additionnelle, ainsi que sur l’application en fait de la clause de la nation la plus favorisée à l’égard de l’exécution des autres tarifs conventionnels en vigueur, le litige, si l’une des Parties contractantes en fait la demande, sera réglé par voie d’arbitrage. Pour chaque litige, le tribunal arbitral sera constitué de la manière suivante: chacune des Parties contractantes nommera comme arbitres, parmi ses ressortissants, deux personnes compétentes et Elles s’entendront sur le choix d’un surarbitre, ressortissant d’un État ami. Les Parties contractantes se réservent de désigner à l’avance, et pour une période à déterminer, la personne qui remplirait, en cas de litige, les fonctions de surarbitre. Le cas échéant et sous la réserve d’une entente spéciale à cet effet, les Parties contractantes soumettront aussi à l’arbitrage les différends qui pourraient s’élever entre Elles au sujet de l’inter - vse tiste dežele, pri katerih so dani enaki uveti, se lahko godé le v naslednjih primerih: a) gledé blaga, ki je, ali ki bo predmet državnega monopola; b) iz ozirov na javno varnost; c) iz razlogov zdravstvene in veterinarske policije, zlasti, da se zabrani, da se ne širijo živalske kužne bolezni in da se varujejo koristne rastline, zlasti proti mrčesom in drugim škodljivcem; d’) v izrednih okolnostih z ozirom na vojno potrebščino. 5. Člen 6 dobi naslednje besedilo: Pripadniki vsake izmed strank pogodnic se oproščajo v ozemljih druge stranke vsake vojaške službe tako v vojski, kakor v mornarici in v milici ter v meščanski gardi. V času vojne in mira bodo zavezani le dajatvam in rekvizicijam, katerim so zavezani domačini, in vzajemno bodo deležni oprostitev, ki so v veljajočih zakonih dotičnih dežel dovoljene dotičnim domačinom. Tudi bodo oproščeni vsakega prisilnega uradnega službovanja v pravosodju, v državni ali občinski upravi, izvzemši dolžnost prevzeti varuštvo (kuratelo). 6. Po členu 6 se vstavi naslednji novi člen: člen 6a. Ako nastane med strankama pogodnicama različno mnenje o razlaganju ali uporabljanju tarif te dodatne pogodbe (piiloga A in B) ali o uporabljanju klavzule o največji ugodnosti gledé istinitega izvrševanja drugih pogodbenih tarif, ki so v moči, naj se reši, ako zahteva to ena ali druga stranka, z razso-diškim izrekom. Razsodišče se sestavi za vsak sporni primer tako, da postavi vsaka stranka iz svojih pripadnikov dve pripravni osebi za razsodnika in da stranki po-godnici izbereta pripadnika prijateljske tretje države za načelnika. Stranki pogodnici si pridržujeta se naprej ali za določeno dobo sporazumeti o osebi načelnika, ki se imenuje v danem primeru. Ako nanese tako in s pridržkom posebnega dogovora izročita stranki pogodnici tudi druge, nego prédation et de l’application d’autres clauses de la présente Convention que celles prévues à l’alinéa premier. En ce qui concerne la procédure de l’arbitrage dans les cas prévus aux alinéas 1 et 2 du présent article, les Parties contractantes sont convenues de ce qui suit: Au premier cas d’arbitrage, le tribunal arbitral siégera dans les territoires de la Partie contractante défenderesse; au second cas, dans les territoires de l’autre Partie et ainsi de suite alternativement dans les territoires de chacune des Parties contractantes. Celle des Parties sur les territoires de laquelle siégera le tribunal désignera le lieu du siège; elle aura la charge de fournir les locaux, les employés de bureau et le personnel de service nécessaire pour le fonctionnement du tribunal. Le tribunal sera présidé par le surarbitre. Les décisions seront prises à la majorité des voix. Les Parties contractantes s’entendront, soit dans chaque cas d’arbitrage, soit pour tous les cas, sur la procédure à suivre par le tribunal. A défaut de cette entente, la procédure sera réglée par le tribunal lui-même. La procédure pourra se faire par écrit, si aucune des Parties n’élève d’objections. Pour la transmission des citations à comparaître devant le tribunal arbitral et pour les commissions rogatoires émanées de ce dernier, les autorités de chacune des Parties contractantes prêteront, sur la réquisition du tribunal arbitral adressée au Gouvernement compétent leur assistance de la même manière qu’elles la prêtent lorsqu’il s’agit de réquisitions des tribunaux civils du pays. Article II L’article additionnel à la Convention actuelle reçoit les modifications suivantes: 1° Le numéro 1, a) est rédigé comme suit: Toute quantité de marchandises pour laquelle la somme totale des droits à prélever n’atteint pas le chiffre de O-10 couronne ou de O-10 leu. 2° Le numéro 0 est rédigé comme suit: Les stipulations des Nos. 1 ft, 2, 3 et 5 ne dérogent pas au droit de chacune des Parties contractantes de prendre les mesures qu’elle juge nécessaires pour des raisons de police vétérinaire et pour exercer le contrôle douanier. Article III Le protocole final de la Convention actuelle est remplacé par les disposilions suivantes: v odstavku 1 omenjene razlike mnenj o razlaganju ali uporabljanju te pogodbe razsodišču v rešitev. O postopku v primerih, v katerih se reši spor z razsodiščem na podstavi obeh prvih odstavkov tega člena, je dogovorjeno med strankama pogodnicama naslednje : V prvem spornem primeru ima razsodišče svoj sedež v ozemljih tožene stranke pogodnice, v drugem spornem primeru v ozemljih druge stranke pogodnice in tako naprej menjaje v ozemljih ene ali druge stranke. Tista stranka, v koje oz< mljih se je zbralo razsodišče, določi kraj sedežu sodišča. Skrbeti mora, da se pripravijo prostori, pisalne moči in službeno osebje, ki jih potrebuje razsodišče za svoje delovanje. Načelnik je predsednik razsodišča. Razsoja se po večini glasov. Stranki pogodnici se sporazumeta v danem primeru ali enkrat za vselej o postopku razsodišča. Ako ni takega sporazuma, določi postopek razsodišče samo. Postopek je lahko pismen, ako ne ugovarja nobena izmed strank pogodnic. Gledé pozivanja in zasliševanja prič in izvedencev bodo oblastva vsake izmed strank pogodnic dajale pravno pomoč na zaprosilo, ki ga pošlje razsodišče dolični vladi, enako, kakor na zaprosila tuzemskih civilnih sodišč. Člen II. Dodatni člen k obstoječi pogodbi se izpre-minja tako: 1. Odstavek 1, točka a) naj se glasi : Vse množine blaga, za katere znaša skupna vsota pristojbin, ki se poberejo, manj nego 0'10 kron ali 0-10 levov. 2. Odstavek 6 dobi naslednje besedilo: Z dogovori številk 1 ft, 2, 3 in 5 naj se ne krati pravica, ki jo ima vsaka stranka pogodnica, ukreniti tiste naredbe, ki se ji zdé potrebne iz vete-rinarskopolicijskih razlogov ali za izvrševanje carinske kontrole. Člen 111. Sklepni zapisnik k obstoječi pogodbi se nadomešča z naslednjimi določili: A 1’article I de la Convention: 1 ° Pour ce qui a rapport à l’imposition directe, les ressortissants d’une des Parties contractantes ne pourront être soumis, dans les territoires de l’autre, à un traitement moins favorable que les propres nationaux y résidant. Il est convenu cependant que la clause de la nation la plus favorisée, stipulée dans l’article 1 de la Convention du 21 (9) décembre 1893, ne se rapportera pas à des traités spéciaux qui ont été ou qui pourraient être conclus à l’avenir entre une des Parties contractantes et une tierce Puissance sur la réglementation réciproque des impôts directs. 2 ° Il y aura parfaite liberté de navigation entre les Parties contractantes. Les navires autrichiens et hongrois et leurs cargaisons seront traités en Roumanie et les navires roumains et leurs cargaisons seront traités en Autriche et en Hongrie, sous tous les rapports, sur le pied des navires nationaux et de leurs cargaisons. Tout privilège et toute franchise ou avantage, accordés ou qui pourraient être accordés à cet égard à une tierce Puissance, de la part d’une des Parties coni raclantes, seront accordés, à l’instant même et sans condition, à l’autre. Les navires et marchandises autrichiens et hongrois en Roumanie et les navires et marchandises roumains en Autriche et en Hongrie jouiront, quant aux taxes et à tous les autres droits similaires perçus à titre rémunératoire dans les ports, bassins, docks, rades et hâvres des Parties contractantes et sous tous les aulres rapports, du même traitement que les navires et marchandises nationaux et ceux appartenant à la nation la plus favorisée. A l’article II de la Convention: 1 ° Les dispositions de l’article II de la Convention de commerce du 21 (9) décembre 1893 ne dérogent point: a) aux faveurs qui sont accordées à d’autres États limitrophes pour faciliter le commerce de frontière ; b) aux obligations imposées à l’une des Parties contractantes par des engagements d’une union douanière, contractée déjà ou qui pourrait être conlraclée à l’avenir. 2° Il est entendu que, en ce qui concerne la législation sur les sucres, aucune des Parties contractantes ne pourra être empêchée, par la présente convention, dans l’accomplissement des obligations qui lui sont imposées par son adhésion aux actes de Rmxellos relatif* au régime des sucres. K členu 1 pogodbe: 1. Kar se tiče neposrednjega obdačevanja, naj se s pripadniki ene stranke pogodnice v ozemljih druge stranke ne ravna neugodneje nego z lastnimi državljani, ki stanujejo tam. Sporazumljenje je o tem, da se klavzula o največji ugodnosti, ki je v členu 1 pogodbe z dne 21. (9.) decembra 1893. L, ne nanaša na take posebne pogodbe, ki jih je ena izmed strank pogodnic sklenila ali jih v bodoče sklene s tretjimi državami o vzajemni uravnavi neposrednjega obdačevanja. 2. Med strankama pogodnicama bo popolna svoboda plovstva. Z avstrijskimi in ogrskimi plovili in njihovimi nakladi se bo na Rumunskem in z ru-munskimi plovili in njihovimi nakladi se bo v Avstriji in na Ogrskem’ ravnalo” v vsakem oziru popolnoma enako, kakor s tuzemskimi plovili in njihovimi nakladi. Vse predpravice svobode in koristi, ki jih je v tem oziru ena izmed strank pogodnic že dovolila kaki tretji vlasti ali ki jih bi dovolila v’bodoce, bode imela hkratu in brezpogojno tudi druga stranka. Gledé davščin in'drugih sličnih pristojbin, ki se pobirajo v pristanih, basinih, ladjenicah, ladjiščih in zalivih strank pogodnic za odplačilo, in v vsakem drugem'1 oziru se bo"®* ravnalo J z avstrijskimi in ogrskimi ladjami in blagom na Rumunskem in z ru-munskimi ladjami in blagom v Avstriji in na Ogrskem prav tako, kakor s tuzemskimi ladjami in blagom in s tistimi, ki pripadajo narodnosti, ki uživa največjo ugodnost. K členu 2 pogodbe: 1. Z določili člena 2 trgcAinske pogodbe z dne 21. (9.) decembra 1893. 1. naj se ne kratijo: a) ugodnosti, ki sc dovoljene drugim sosednim državam, da se olajša mejni promet; b) dolžnosti, ki so naložene eni izmed strank pogodnic z že obstoječim carinskim dogovorom ali s takim, ki se morda sklene v bodoče. 2. Sporazumljenje je o tem, da se z ozirom na zakonodajstvo o cukru ne more nobena izmed strank pogodnic z določili te pogodbe ovirati v izpolnjevanju dolžnosti, ki ji nastanejo iz bruseljskih listin o cukru. 3° Il est convenu que dans les cas de réclamations d’intéressés de l’une des Parties contractantes, concernant l’application du tarif douanier de l'autre Partie ou concernant l’interprétation des dispositions de ce tarif, une décision déjà émise par les autorités compétentes en dernière instance ne pourra servir de motif à écarter toute possibilité de discussions ultérieures sur l’objet de la réclamation et n’empêchera pas, le cas échéant, une nouvelle décision de l’autorité en question, pourvu toutefois que la réclamation soit présentée par voie diplomatique et, si besoin est, avec appui d’avis d’experts ou d’autres autorités compétentes, dans un délai de six mois à partir du jour où la première décision aura été officiellement notifiée aux intéressés. La décision prise sur un tel recours ne pourra viser que le cas en question pour lequel elle sera sans appel. Toutefois les Parties contractantes auront la faculté de provoquer pour les cas en question, en tant qu’il s’agit de dispositions de la présente Convention, une interprétation ou application correcte de ses stipulations selon l’article VI a. A l’article III de la Convention: Les dispositions détaillées concernant le trafic des animaux, des matières brutes et des produits d’animaux, sont contenues dans le» - ' échangées à l’occasion de la signature .. ... présente Convention additionnelle et resteront en vigueui pendant la durée d’application de celle Convention. Article IV Les notes diplomatiques échangées lors de la signature de la Convention du 21 (9) décembre 1893 sont supprimées. Article V 1 La présente Convention additionnelle entrera en vigueur quinze jours après l’échange des ratifications. Après la mise en vigueur de la présente Con vention additionnelle, la Convention actuelle du 21 (9) décembre 1893, avec les modifications et additions y apportées par la Convention additionnelle, exercera ses effets jusqu’au 31 (18) décembre 1917. Dans le cas où aucune des Parties contractantes n’aura notifié douze mois avant l’échéance de ce terme son intention de faire cesser les effets de la Convention, celle-ci, avec les modifications et additions susdites, continuera à être obligatoire jusqu’à l’expiration d’une année à partir du jour où l’une ou l’autre des Parties contractantes l’aura dénoncée. 3. Sporazumljenje je o tem, da ob pritožbah udeležencev ene izmed strank pogodnic o uporabljanju carinske tarife druge stranke, ali ako gre za razlaganje določil te tarife, že izdana razsodba pristojnih oblastev zadnje stopnje ne more biti razlog, da se izključijo nadaljnja pretresovanja o tem predmetu pritožbe in da tudi ne bo ovirala eventualne drugačne razsodbe dotičnega oblastva, todays pogojem, da se pritožba vloži po diplomatskem potu in po potrebi predloživši mnenje izvedencev ah kakega drugega poklicanega mesta v roku šestih mescev po dnevu, katerega se je udeležencem uradno naznanila prva razsodba. Razsodba, ki se izdâ na tak ugovor, se tiče samo dotičnega primera'; za ta primer je končnoveljavna. Toda tudi v takih primerih, ako gre za določila te pogodbe, je strankam pogodnicam dano na voljo povzročiti, da se pravilno razlagajo ali uporabljajo po členu 6 a. K členu 3 pogodbe: Podrobnejša določila o prometu z živalimi, živalskimi sirovinami in produkti so v dopisih, izmenjanih o priliki, ko se je podpisala ta dodatna pogodba, in ostanejo v moči za celo dobo, dokler velja ta pogodba. Člen IV. Diplomatski dopisi, ki so bili izmenjani o priliki, ko se je podpisala trgovinska pogodba z dne 21. (9.) decembra 1893. L, izgubé svojo moč. Člen V. Ta dodatna pogodba dobi moč 14 dni potem, ko se izmenjajo pritrdila. Obstoječa pogodba z dne 21. (9.) decembra 1893. 1. ostane veljavna potem, ko dobi dodatna pogodba moč in z izpremembami in dopolnili, pogojenimi z njo, do 31. (18.) decembra 1917. 1. Ako nobena izmed strank pogodnic dvanajst mescev pred 31. (18.) dnem decembra 1917. 1. ne izrazi svoje namere, da bi s tem dnem nehali vplivi pogodbe, naj ta pogodba ostane v veljavi z omenjenimi^ izpremembami in dopolnili tudi dalje do poteka enega leta po dnevu, katerega jo bo odpovedala ena ali druga izmed strank pogodnic. Article VI La présente Convention additionnelle sera ratifiée et les ratifications en seront échangées aussitôt que possible. En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention additionnelle et l’ont revêtue de leurs cachots. Fait en double expédition originale à Bucarest, le 23 (10) avril 1909. Schônbnrg m. p. Jon J. C. Bratianu m. p. Riedl ni. p. Szterényi m. p. Člen VI. Ta dodatna pogodba naj se pritrdi in pritrdilni« naj se izmenjata čim prej. V dokaz tega so obojestranski pooblaščenci to dodatno pogodbo podpisali in pritisnili vsak svoj pečat. Tako narejeno v dvojni izdaji v Bukareštu 23. (10.) dne aprila 1909. 1. Schönburg s. r. Jon J. 0. Bratianu s. r. Riedl s. r. Szterényi s. r. (Slovenlsch.) m Annexe A. Droits à l’entrée en Roumanie. Numéro du tarif Désignation des marchandises Unités Droits en lei général 1 Étalons, chevaux hongres: a) au-dessus de 5 ans tête 50 — b) au-dessous de 5 ans n 30* — c) juments n 15- d) poulains non sevrés r> 1 — Note. — Les étalons et juments pour reproduction, importés avec l’approbation du Ministre du Commerce, seront imposés à raison de 20 lei. ex 71 Pochettes et portemonnaies en peaux prévues au N° 63 ou en coutil, même combinés avec des matières communes 100 kg 220' — ex 72 Pochettes et portemonnaies en peaux prévues auN° 64, même combinés avec des matières communes . . n 230 • — 74 Ad 74. — Note. Sont considérés comme matières fines: l'ambre, l’écaille, la nacre, l’ivoire, le jais véritable, l’écume de mer, les métaux précieux, tous les métaux dorés et les fils dorés ou argentés, les pierres fines ou demi-fines, les dentelles, les broderies, de même que tous les articles de soie, ainsi que les tissus et réseaux, mélangés avec do la soie en proportion de 30#/0 ou plus. 76 Ad 76. — Note. Les chaussures en peaux prévues au N° 64, avec des bouts en cuir verni, sont soumises aux droits de ce numéro. 120a Ad 120 a. — Note. Sont compris dans cette position les chapeaux en feutre dur de laine ordinaire d’un poids supérieur à 350 g la pièce. ex 140 Colle-forte » 20- — 168 Ad 168. — Note. Les tissus de laine et mi-laine, mélangés jusqu’à 6#/0 de fils de soie ou de soie artificielle pour obtenir des dessins, sont soumis aux droits des N0* 159 à 164, avec une réduction de 70°/o. 206 Houblon sous toute forme J» 25‘ — ex 277 Douves et fonds en bois de chêne, travaillés a la hache • » 005 Priloga A. Carine ob uvozu na Rumunsko. Številka obče tarife Nazivalo blaga Enota Carinski postavek v levih 1 Žrebci, skopljenci: a) starejši nego 5 let glava 50- — b) mlajši nego 5 let JI 30- — c) kobile J» 15'— d) sesajoča žrebeta JJ 1 — Opomnja: Žrebci in kobile, ki se uvažajo z odobrenjem trgovinskega ministra za plemenske namene, plačajo 20 levov carine. iz 71 Denarnice in porteinoneji iz usnja t. št. 63 ali iz dvo-tkanine (cvilila), tudi v zvezi z navadnimi tvarinami 100 kg 220’ — iz 72 Denarnice in portemoneji iz usnja t. št. 64, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami JI 230-— 74 K t. št. 74. Opomnja: Za fine tvarine se smatrajo: jantar, želvovina, biserna matica, slonova kost, pravi lesk, morska pena, drage kovine, vse pozlačene kovine in pozlačene ali posrebrene žice, dragi ali poldragi kamni,, čipke, vezenine, nadalje vse svilenine ter tkanine in pletenine, ki imajo v sebi 30 odstotkov in več svile. 76 K t. št. 76. Opomnja: Obuvala iz vrst usnja t. št. 64 s kapicami iz lakovega usnja so zavezana carini te tarifne številke. 120 a K t. št. 120». Opomnja: Pod ta postavek spadajo klobuki iz toge klobučine iz navadne volne, ki imajo vsak nad 350 g. iz 140 Klej . . ' JI 20- — 168 K t. št. 168. Opomnj a: Tkanine iz volne in poluvolne, ki imajo, da se dobe vzorci, primes svilenih ali umetno svilenih niti do izmere 6 odstotkov, so zavezane za 70 odstotkov znižanim carinam t. št. 159 do 164. 206 Hmelj v vsaki obliki JJ 25-- iz 277 Doge in dna iz hrastovega lesa, s sekiro obsekane . . JI 0-05 Numéro du tarif Désignation des marchandises Unités Droits en lei général 290 Ebénisterie finie, non tapissée, non sculptée, non marquetée, non combinée avec du cuivre et ses alliages, avec du nickel et autres métaux de valeur, non argentée, non dorée, non émaillée, ainsi que parquets composés de différents bois réunis en carrés, marquetés 100 kg 60 ' — Notes. — 1. Sont compris sous ce numéro les meubles en osier, rotin, jonc, roseau, même en combinaison avec des matières communes. 2. La présence de simples moulures non appliquées, de filets d’or (non incrustés), n’exclue pas la tarification d’après ce numéro. De même, la combinaison avec des parties formées de lamelles en bois collées, avec des ornements obtenus par la pression, par la perforation ou au mordant, ainsi que la combinaison avec des ouvrages tressés en paille, rotin et matières similaires reste sans influence sur la tarification. 291 Ebénisterie finie, tapissée, sculptée, marquetée combinée avec d’autres matières fines, dorée, argentée, émaillée B 80 • — 295 Ad 295. — Note. Sont compris sous ce numéro les talons de soulier simples en bois, de même les boudons ordinaires en bois, non peints, non passés au mordant. ex 297 Perles en bois, noires B 100- — ex 307 Battoirs à meubles, en paille, en écorce et en matières similaires B J O iß ex 312 Plaques et briques de déchets de liège, même combinées avec d’autres matières, notamment les articles dits .Reform“, „Emulgit“ B 5 — ex 328 Fils simples de chanvre, lin, ramie, écrus, non teints, mesurant par kilogramme : b) au-delà de 2.000 jusqu’à 10.000 mètres . . . B 35 — 352 Toiles de chanvre, lin, ramie ou d’autres textiles non dénommés, écrues, non teintes, pesant plus de 400 g par m3 : a) ayant en chaîne et en trame cumulativement jusqu’à 32 fils par cm3 100- — b) ayant plus de 32 fils par cm3 B 110* — 353 Toiles de chanvre, lin, ramie, écrues, non teintes, pesant de 400 à 100 g par ni3: t Številka obče tarife N a z i v a 1 o blaga Enota Carinski postavek v levih 290 Mizarska dela, izgotovljena, ne tapetirana, ne rezljana, ne vložena, brez zveze z bakrom in njegovimi zlitinami ali nikljem in drugimi dragocenejšimi kovinami, ne posrebrena, ne pozlačena, ne pološčena ter tudi parkete v štirikotih, iz različnega lesa, vložene 100 kg 60’ — 0 pom nje: 1. Pod to tarifno številko spada pohištvo iz vrbovja, trstja, ločja in rogozovine, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami. 2. Oprema s priprostimi, ne naloženimi okraski, z ‘ne vloženimi zlatimi črtami ne izključuje ocarinjevanja po tej tarifni številki. Prav tako ostane zveza s sestavinami iz skle-jenih opiatic (furnir), z okraski, narejenimi s stiskanjem, vtiskanjem ali jedkanjem, ter zveza s pleteninami iz slame, trstja ali sličnih snovi brez upliva na tarifovanje. 291 Mizarska dela, dogotovljena, tapetirana, rezljana, vložena, tudi v zvezi z drugimi finimi tvarinami, pozlačena, posrebrena, pološčena rt 80'— 295 K t. št. 295. Opomnja: Pod to tarifno številko spadajo navadne pete na čevljih iz lesa ter navadni leseni čepi, ne pomazani, ne napojeni. iz 297 Črni leseni biseri n 100- iz 307 Iztepalniki za pohištvo iz slame, ličja in sličnih snovi . rt 50 — iz 312 Ploče in opeke iz odpadkov plutovine, tudi v zvezi z drugimi snovmi, zlasti predmeti „reform“, „emulgit“ . n 5-- iz 328 Navadne preje iz konoplje, lanu, ramije, sirove, nebar-vane, dolžina niti na 1 kilogram: b) nad 2.000 do 10.000 metrov J» 35 — 352 Tkanine iz konoplje, lanu, ramije in drugih ne imenovanih prediv, sirove, nebarvane, več nego 400 g na kvadratni meter: a) v snutku in votku skupaj do 32 niti na kvadratni centimeter •n 100-- b) nad 32 niti na kvadratni centimeter 0 110* — 353 Tkanine iz konoplje, lanu, ramije, sirove, nebarvane, 400 do 100 g na kvadratni meter težke : Numéro du tarif Désignation des marchandises Unités Droits en lei général a) ayant en chaîne et en trame cumulativement jusqu’à 24 fils par cm3 100 kg 120- — b) ayant au delà de 24 fils jusqu’à 40 fils par cm3 . 1> 130’ — c) ayant au delà de 40 jusqu’à 60 fils par cm3 . . n 150- — d) ayant au delà de 60 fils par cm3 n 170* — 354 Toiles de chanvre, lin, ramie, pesant moins de 100 g par m3: a) ayant jusqu’à 50 fils par cm3 n 180 ■ — b) ayant plus de 50 jusqu’à 80 fils par cm3 . . . D 230 • — c) ayant plus de 80 fils par cm3 n 400 •- 355 Toiles des Nos 352, 353, 354, blanchies » f Droits des toiles \ écrues, plus 20 %. 356 Les mêmes, teintes, imprimées, tissées en plusieurs couleurs » ( Droits des toiles \ écrues, plus 20 %. 384 Confections de toute sorte d’étoffes ou matières, soit simples, soit combinées entre elles » Droits triples de l’étoffe la plus imposée dont se compose l'endroit de la confection. Notes. — 1. Les droits des chemises sans col ni manchettes, en coton combinées avec des tissus en autres matières textiles, seront basés sur la taxe de l’étoffe qui constitue la partie dominante de la surface. 2. La lingerie pour hommes, en coton ou en lin, avec des coutures ornementales, non brodées, même avec des applications de rubans, soutaches, lacets, même en couleurs, est soumise aux droits de ce numéro. 386 ex 390 Si la confection est garnie de fourrure, plumes, dentelles ou broderies Faux-cols, manchettes, plastrons, simples, sans broderie ni garnitures: n ( Droits de la con-1 fection d’après ca 1 tégories majorés { de 30%. ex a) de tissu de coton 1 kg 6- — b) de tissu de lin, ainsi que de tissu de coton, non brodés, sans dentelles, mais avec des garnitures, telles que bordures, cordonnets, plis, rubans et autres parures de couleur • 12 • — Številka obče tarife N a z i v a *1 o blaga Enota Carinski postavek v levih a) v snutku in votku skupaj do 24 niti na kvadratni centimeter 100 kg 120’— b) nad 24 do 40 niti na kvadratni centimeter . . V 130 — c) nad 40 do 60 niti na kvadratni centimeter . . 150 — d) nad 60 niti na kvadratni centimeter n 170" — 354 Tkanine iz konoplje, lanu, ramije manj nego 100 g na kvadratni meter težke : a) do 50 niti na kvadratni centimeter n 180 — b) nad 50 do 80 niti na kvadratni centimeter . . . rt 230-— c) nad 80 niti na kvadratni centimeter » 400-— 355 Tkanine t. št. 352, 353, 354, beljene » C Carinski postavek < sirovih tkanin ( z 20 °/0 pribitka. 356 Iste, barvane, potiskane, večbarvno tkane n ( Carinski postavek < sirovih tkanin ! z 20°/0 pribitka. 384 Konfekcija iz blaga in tvarin vsake vrste, tudi iz njihovih zvez med seboj Opomnje. 1. Oearinjujé bombaževe srajce brez ovratnikov in manšet, v zvezi s tkaninami iz drugih tekstilnih snovi se daje v podstavo carinski postavek tkanine, ki prevladuje na zunanji strani. 2. Perilo za gospode iz bombaževine ali platna z ne-vezenimi okrasnimi šivi s pridatki, kakor: trakovi, vrvicami, bortami, tudi v barvah, spada’pod to tarifno številko. rt 1 Trojna carina . najvišje ocarinje-/2 mm 100 kg 20- — iz 636 Podkovniki (žeblji) n 18- — 669 K t. št. 669. Opomnja. Blago iz lilega kositra, ki je do- bilo docela ali deloma svetlo površino s sukanjem, se ne odpravlja kakor polirano ali brušeno kositrovo blago, temveč po t. št. 669. Tube, zamaški steklenic in drugi stiskani predmeti iz kositra, ki zapuščajo stiskalnico v svetlem stanju, se ocarinjujejo tudi po t. št. 669, ako niso dalje podelani s tem, da se poslikajo, lakirajo, ponikljajo ali prevlečejo s kako drugo kovino. 678 Cevi, posode in shranke vsake vrste, brušene, polirane, ne okrašene . . B 150-— Opomnja. Kuhinjsko orodje, lonci i. e. predmeti iz čistega niklja ali nikljevih zlitin (pakfong, alpaka, argentan itd.), brušeni, polirani, ne okrašeni, spadajo pod to tarifno številko. 679 Isto, okrašeno, tenka nikljeva pločevina, manj nego 0 2 5 mm debela, izdelki in predmeti vsake vrste iz niklja, tudi okrašeni in v zvezi z drugimi tvarinami, razen srebra ali zlata n 200 — 681 Vsi predmeti iz niklja, posrebreni in pozlačeni ali v zvezi z zlatom ali srebrom . . . B 350- — Opomnja. Pakfong, alpaka, argentan, kristoflova ko- vina sledé pravilu t. št. 676 do 681. 688 Predmeti iz bakra in njegovih zlitin, ne posebej imeno- vani, tudi brušeni, polirani, tudi v zvezi z drugimi navadnimi tvarinami . n 100-— 689 Isti, cizelirani, pokoščeni, ponikljani, posrebreni, po- zlačeni n 200- — iz 775 Solna kislina .... B 2-— 778 Ogljenčeva kislina, tekoča (anhidrit ogljenčeve kisline), čista teža ... n 15- — Opomnja. Čista teža se določi tako, da se računi 30 odstotkov skupne teže na kislino, 70 odstotkov pa na shranko. iz 779 Sreševa kislina . B 16--— 806 K t. št. 806. Opomnja: Lizoform se ocarinjuje po tej tarifni številki. 835 Indigo, ultramarin, berlinsko modrilo, pariško modrilo in vse druge, ne posebej imenovane barve, ne pripravljene, vštevši rudninsko modrilo in rudninsko zelenilo . . n 10- — Opomnja: Umetni indigo se ne ocarinjuje drugače ali višje, nego naravni. Annexe B. Droits à l’entrée dans le territoire douanier conventionnel des deux États de la Monarchie Austro-hongroise. Numéro du tarif Désignation des marchandises Unités Droits en couronnes ex 23 Froment 100 kg 6-30 24 Seigle n 5-80 25 Orge » 2-80 26 Avoine * 4-80 27 Maïs » 2-80 29 Millet n 1-20 ex 35 Raisins frais de table, en colis postaux n exempts ex 45 Colza et navette n 3 — 47 Graines de lin et de chanvre et graines oléagineuses non spécialement dénommées 9 exempts 63 Boeufs par tête 60 • — ou au choix de l’importateur 100 kg poids vif J> 9-40 64 Taureaux par tête 30 • — 65 Vaches 1» 30 — 67 Veaux I» 5 — 68 Brebis et chèvres (y compris les béliers, moutons et boucs) 9 2-50 69 Agneaux et chevreaux rt 1-50 ex 70 Porcs aux conditions et contrôles vétérinaires spécialement fixés par voie administrative: 1. pesant plus de 10 kg jusqu’à 110 kg inclusivement ” 11 — 2. pesant plus de 110 kg 100 kg poids vif } ‘°- Observation. L’importateur a le droit de demander le dédouanement au taux do 22 couronnes par tête pour des porcs dont le poids vif dépasse 120 kg. Priloga B. Carine ob uvozu v pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije. Tarifna številka Nazivalo blaga Enota Carinski postavek v kronah’ iz 23 Pšenica 100 kg 6-30 24 Rž * 5-80 25 Ječmen n 2-80 26 Oves n 4-80 27 Koruza n 2*80 . 29 Proso » 1-20 iz 35 Grozdje, sveže, namizno, v poštnih tovorcih .... ‘ » prosto iz 45 Ogršica in repno seme ■ ■ , » 3 — 47 Laneno in konopljino seme, oljčno seme, ne drugod tarifovano • prosto 63 Voli glava 60'— ali po izberi uvoznika 100 kg žive teže 1 9-40 64 Biki glava 30 — 65 Krave » 30'— 67 Teleta » 5- — 68 Ovce in koze (tudi ovni, koštruni in kozli) n 2-50 69 Jagnjeta in kozliči » 1-50 iz 70 Svinje s posebnimi, ukazoma ustanovljenimi veterinar-sko-policijskimi pogoji in kontrolami: 1. težke nad 10 kilogramov do vštevši 110 kilogramov glava 11 — 2. težke nad 110 kilogramov Opomnja. Uvozniku je dano na voljo za svinje z živo težo nad 120 kilogramov zahtevati ocarinjevanje po postavku 22 K za glavo. 100 kg žive teže } 10- (Sloveniflch.) 164 ex 73 Volaille de toute espèce (excepté le gibier): ex 75 a) vivante: 1. oies .......................................... 2. autres......................................... b) abattue, même vidée, plumée ou privée des extrémités........................................ Poissons frais, excepté les carpes....................... 100 kg IJ » 1) exempts 4- — 16 • — exempts Viande : a) fraîche........................................ b) préparée, c’est-à-dire salée, séchée, fumée, en saumure, cuite................................... 30- Tarifna številka Naziv a'lo blaga Carinski postavek v kronah iz 73 iz 75 Perutnina vsake vrste (izvzemši perutninsko divjačino): a) živa: 1. gosi.......................................... 2. druga......................................... b) mrtva, tudi iztrebljena, opuljena ali brez nog . . Ribe, sveže, izvzemši karpe _........................... Meso: a) sveže ........................................... b) pripravljeno.in sicer: soljeno, posušeno, prekajeno, nasoljeno, prekuhano......................... 100 kg prosto 4-— 16- — prosto 30- — Državni zakonik za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1910. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rnmunskent, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1910 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobijo: Letnik 1849. za , 4 K 20 h Letnik 1870. za . 2 K 80 h Letnik 1891. za . 6 K — h 9 1850. JI , , 10, 50 , 1871. » • 4 JI n JI 1892. n • 10 JI — Ji n 1851. J! 2 , 60 , Ji 1872. T * 6 n 40 , JI 1893. ji • 6 JI — J! n 1852. Tl 5 , 20 , „ 1873. JI * 6 Ji 60 , II 1894. » • 6 JI — „ n 1853. 6 , 30 , Ji 1874. JI * 4 ji 60 , JJ 1895. ji • 7 Ji — ji 1854. JI 8 , 40 , „ 1875. 4 Ji JI n 1896. ji • 7 JI — 11 9 1855. rt 4 , 70, 9 1876. JI 3 n JI „ 1897. ji • 15 — II 9 1856. ji 4 , 90 , JI 1877. JI * 2 „ J* 1898. ji 6 JI — n T 1857. » 5 , 70 , JI 1878. JI * 4 rt 60 , 11 1899. ji • 10 JI — r n 1858. 4, 80 , JI 1879. JI * 4 60, „ 1900. ji • 7 JI — n T 1859. ji 4 , JI 9 1880. 4 9 40 , „ 1901. ji • 6 JI — ji 1860. ji . . 3 , 40, JI 1881. JI * 4 40 , n 1902. ji 7 „ 50 ji 9 1861. ji 3 , JI JI 1882. 6 9 " r ji 1903. ji 9 Ji — ji T 1862. 2 , 80 , JI 1883. JI • e n » 11 1904. ji • 5 a — „ 1863. rt 2 , 80 , JI 1884. II • 5 n ji „ 1905. ji • 6 rt — n J» 1864. 9 , . 2 „ 80 „ II 1885. 9 * 3 ji 60 , ji 1906. n • 12 ji — ji n 1865. JI . . 4 , Ji 1886. r • 4 ji 60 , 9 1907. ji . 13 ji — ji JI 1866. JI 4 , 40, JI 1887. n • 5 ji JI 11 1908. ji • 9 ji — ji n 1867. J» , , 4 , 1888. n • 8 ji 40 , 1868. JI . , 4 , JI „ 1889. n • 6 ji JI „ 1869. . . 6 , JI n 1890. ji • 5 ji 40 , Prodajna cena za letnik 1909. se naznani začetkom januarja 1910. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, tuda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celd niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16. Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole — 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini. -------—t--------