Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 8. septembra 1938. — Leto XI. — Št. 37.
FfcVICfl
GLASILO
KR.fčANJKE(iA DELOVNEGA LJUDJTVA
Važna naloga
Jugoslovanska strokovna zveza vrši v povojni dobi silno važno nalogo v delavskem gibanju. Prav po dr. Krekovi zamisli se je lotila dela pri jedru. Ruzne strankarske spremembe, bodi si v tej ali drugi obliki, je niso prav nič motile. V svojem udejstvovanju je vplivala povsod na to, da se je vsako delavsko vprašanje reševalo samo iz delavskega stališča brez kake strankarske ali strujarske primesi. Iz širokega delavskega stališča je vse moči postavila tam, kjer se je dalo za delavstvo kaj dobrega storiti, pa naj je bilo za to potrebno sodelovanje kake druge svobodne delavske organizacije. Jugoslovanska strokovna zveza je prav povsod videla v prvi vrsti delavsko korist, in to je bila njena najvišja naloga. Ni ji bilo važno to, ali je imela glavni uspeh ona ali kaka druga organizacija, važen je bil za njo uspeh, ki se je v skupni borbi dosegel. Pri takem svojem udejstvovanju
—	kjer je svojo moč zastavila v splošno dobro delavstva — pa je, razumljivo, tudi budno pazila na to, da se kak drug ni šopiril s pavovim perjem na njen ali pa na celotni delavski račun.
S tem svojim delom pa je Jugoslovanska strokovna zveza prelomila z negativnim in silno škodljivim delom v delavskih vrstah, ki je žal le razdvajalo delavske množice v brezpomembne delce. Tako smo videli, da delavstvo v sociulno-gospodarski borbi ni prav nič pomenilo, v strankarsko-političnem udejstvovanju pa je pomagalo le nekaterim »izvoljenim« do zaželenega cilja. Samo med seboj pa se je sovražilo, preziralo in tako razumljivo postalo na celi črti žrtev kapitalistične reakcije. Kot nasledek je sledila nujno delavska otopelost zu vsako pozitivno delo, nezaupanje v samega sebe in v zmago pravice. Delavstvo je postajalo najboljši objekt izkoriščanja tako kapitalistom, pa tudi stran-karsko-političnim špekulantom, ki so si pridobivali z nekaj demagoškimi govori že legitimacijo delavskih zastopnikov.
To uničevalno delo med delavskimi sloji skuši! zavreti s svojim pozitivnim deloin naša Jugoslovanska strokovna zveza. Poplemenititi delavsko borbo, dvignit delavstvo duhovno in ga tako v zavesti kakor tudi srčno usposobiti za res stvarno in uspešno borbo, to je naloga nas vseh, ki se zbiramo v okrilju Jugoslovanske strokovne zveze. S takim delom pa bomo onemogočili vsakogar, ki od delavskega gibanja samo dobro živi, za delavstvo samo mu pa kratko in malo nič ni. V delavskih vrstah bomo na ta način zbudili spet pravo resnost in pravi smisel za potrebno delo in nujni idealizem. Delavska borba mora postati zopet delavska, ker šele potem bo rodila uspehe, •ifi le za delavstvo samo, ampak bo
Nastop kršc*.» socialističnega delavstva v Kamniku
V	nedeljo 4. septembra je bil v Kamniku narodni tabor, združen z odkritjem spominske plošče kamniškemu rojaku generalu Rudolfu Maistru. Pripravljalni odbor se ni mogel izogniti organiziranemu krščanskemu delavstvu ter ga je povabil k sodelovanju na proslavi. Delavstvo kamniškega okraja se je zavedalo velikega pomena udeležbe ter s svojo udeležbo presenetilo pričakovanja vseh.
Ob 9 smo se uvrstili v sprevod izpred Rodetove gostilne z vevško godbo nja; in praporoma kamniške in škofjeloške skupine JSZ-e na čelu. Prisostvovali smo odkritju spominske plošče generalu Maistru na Šutni. Od tam se je razvrstil sprevod vseh uniformiranih in organiziranih udeležencev na Glavni trg mimo tribune, na kateri smo opazili poleg bana dr. Natlačena še mnoge znane ljudi iz javnega življenja, tako angleškega lorda Lansbu-ryja, kamniškega župana Nandeta Novaka, komendskega župana Strcina, okrajnega glavarja, poslanca Kersnika, Karia Capudra i. dr. Krščansko socialistično delavstvo je v sprevodu korakalo z dostojanstvenim molkom.
Sprevoda se je udeležilo 1442 ljudi, od tega gasilcev, članov Kmečke zveze, članic Dekliških krožkov, članov Fantovskih odsekov in dijakov, vseh skupaj 706, poleg tega pa 736 članov in članic jSZ-e, ki so tako predstavljali nad polovico sprevoda.
Sprevod je odšel na Glavni trg, kjer je bila najprej pridiga, potem pa sv. maša, med katero je vodil ljudsko petje naš dobri prijatelj p. France Ačko.
Po sv. maši je bilo zborovanje, ki ga je začel kamniški župan Nande Novak z branjem nekaterih pozdravnih brzojavk in obenem z oprostilnim pismom dr. Korošca, da se slavnosti žal ne more udeležiti. Sledili so pozdravi zastopnikov posameznih organizacij.
Krščansko socialistično delavstvo je dalo v na j višji meri duška svojemu navdušenju, ko je stopil na oder tov. Mavricij Bore in prebral naslednjo izjavo v imenu zbranega delavstva:
Krščansko socialistično delavstvo, ki se danes udeležuje proslave 20 letnice Jugoslavije, poudarja, da ljubi svojo državo:
1. ker združuje južnoslovanske narode in tako predstavlja ideal, za katerega je oče krščansko socialističnega gibanja dr. J. Ev. Krek delal vse življenje,
“J'. delavstvo v državi vidi tisto polje, kjer naj se ustvari socialno pravično življenje.
Zaradi tega poudarjamo danes kršč. socialisti:
1.	da se bomo borili za svobodnost slovenskega naroda in neodvisnost dr-
tudi veliko pripomogla k nujni socialni rešitvi, ki je izvir sreče in blagostanja vsakega naroda in države.
S tem našim delom pa zopet vstaja v slovenskem narodu duh našega rajnega dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je živel in delal samo za dobro slovenskega delovnega ljudstva, že se je čutilo, da je slovenski narod pozabil na tega svojega velikega socialnega
žave, katere bistveni sestavni del je tudi slovenski narod;
2. borili se bomo za to, da bo slovenski narod postal gospodarsko neodvisen in močan in da bo delovno ljudstvo zavzelo položaj, ki mu pripada;
3. z vso močjo bomo odbijali vse napade od zunaj ali znotraj, ki bi utegnili škodovati naši narodni samobitnosti in demokraciji, katero smatramo za pogoj urejenega narodnega življe-
4. odločno bomo delali za to, da bo Jugoslavija pravična in dobra mati vsemu slovenskemu, hrvaškemu in srbskemu delovnemu ljudstvu, ki naj v njej reši tudi najtežje: socialno vprašanje.
Ob tej priliki tudi glasno zahtevamo, naj tisti, ki vodijo države, vse storijo, da odvrnejo nevarnost nove vojne. Delovno ljudstvo hoče miru!
To vošči sebi in vsem poštenim Slovencem krščansko socialistično delavstvo ob 20 letnici Jugoslavije.
Delavstvo je tej izjavi navdušeno pritrjevalo in odobravanja ni hotelo biti koncu.
Pozdravom je sledil govor bana dr. Murka Natlačena, ki je proslavljal generala Maistra kot vzor domoljubja in junaštva.
Med vsemi so zborovalci in posebno
delavstvo navdušeno pozdravili pisatelja F. S. Finžgarja, ki nam je vlival v dušo ljubezen do slovenske zemlje in naroda. Ko je končal, je znova in znova vstajal med zborovalci vihar priznavanja in navdušenja za vse, kar nam je vsajal v srca.
Za konec zborovan ja, katerega se je udeležilo okoli 30()0 ljudi, smo skupno zapeli »Hej Slovenci«, nakar so sfe zborovalci začeli razhajati.
Krščansko socialistično delavstvo pa je spet stopilo v vrste ter nato med igranjem vevške godbe in s prapori na čelu odkorakalo skozi vse mesto nazaj h kolodvoru. Med odhodom je vsa delavska množica navdušeno vzklikala Jugoslovanski strokovni zvezi, J. Ev. Kreku in delavskim idealom.
Kamniška narodna proslava je tako potekla v znamenju JSZ-e, ki je tako pokazala pred svetom svojo moč in discipliniranost. K lepim našim proslavam in taborom lahko danes prištejemo kot najučinkoviteši nastop krščansko socialističnega delavstva še proslavo v Kamniku. Navdušenja in od-ločnosti na obrazih delavcev in delavk ne bomo pozabili mi in nihče, ki se je proslave udeležil. Doslej smo vedeli, odslej vedo vsi, da je kamniški okraj trdnjava Jugoslovanske strokovne zveze in da bo delavstvo odslej moral vsakdo upoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v juniju 1938
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal podatke o številu zavarovanega delavstva v juniju, iz katerih je razvidno, da je imel urad v tem mesecu 760.071 zavarovancev. lo je do sedaj najvišje število pri osrednjem uradu zavarovanih delavcev in nameščencev.
V maju 1.1. je znašalo število zavarovancev 742.144 in se je v juniju dvignilo za 17.927. Leta 1930. je v istem mesecu znašalo število zavarovancev 654.948; prirastek do junija 1938. znaša torej 105.123.
Največ ji dvig zavarovancev zaznamujejo okrožni uradi v Belgradu (za
I/ siedetfa jUtc 11. Mpt&n&ca
m na £(H/ce!
reformator ja, toda krščansko socialistično delavstvo ga bo s svojim delom spet dvignilo in njegove ideje bodo postale zopet vodilo slovenskega naroda. Njegovo življenje vendarle ni bilo zastonj in morda ni le slučaj, dn ravno njegova Jugoslovanska strokovna zveza vrši sedaj veliko delo socialnega preporoda slovenskega naroda v naši Jugoslovanski strokovni zvezi.
6943), v Dubrovniku (6338) in v Nišu (4882), med industrijami pa: tobačna (18.099), potem pa gradnja železnic, cest in vodnih stavb.
Število zaposlenega delavstva se v zadnjem času stalno dviga. Nekoliko drugače pa je z zavarovano plačo. Ta se nikakor ne more popraviti in dvigniti na stopnjo leta 1930. V juniju t930 je znašala 26.59 din, v juniju 1938 pu samo 23.56 din, torej je danes za 3.03 din nižja kot pred osmimi leti.
Isto ugotavlja revija »Indeks«, katera pravi, da je znašala dejanska plača samskega delavca leta 1930. 87.55 (1914 = 100), in je padla v letu 1937. na 80.48, to je za 7.07%.
Vzroki, da je tako, so predvsem v tem, ker so podjetja v času krize odpuščala delavstvo višjih kategorij oz. so jim znižavala plače, kar je imelo za nasledek nižje zavarovanje. Poleg tega pa se sprejemajo v delo delavci za zelo nizke zaslužke. Saj pravi poročilo osrednjega urada, da znaša število zavarovanega delavstva s stalnim dnevnim zaslužkom od 9.60 do 24 din 340.833, torej skoraj polovico zavarovanega delavstva.
Tudi te številke so zgovoren dokaz, da delavstvo živi v veliki bedi in da je ^kapital v največji meri deležen izboljšanja gospodarske konjunkture.
m° iVSa govoričenja o dobrih zasluzkih delavstva odveč in prikrojena za posebne namene, ki seveda zaradi dejanskega položaja, v katerem delavstvo živi, ne učinkujejo. Premalo je namreč dati delavcu zaslužek, da mu komaj ostaja za kruh in čebulo.
%l ------- 91.	Ji	  17.70
UIjLA Y OHA r ttAV 1UAV
Strok omui poročila____________
Mizarski pomočniki v Celju so si izvojevali kolektivno pogodbo
Zakaj se delavstvo tovarne „Stora” vznemirja?
Pred kratkim sta se vršila dva dobro obiskana sestanka tovarne »Štora« v Št. Vidu in Gameljnah. Sestankov se sicer udeležujejo le delavke, ki so v obeh tovarnah tudi pretežno zaposlene. V kolikor je v obeh zaposlenih delavcev, se vsi iz neznanih razlogov izogibajo delavske skupnosti. Po našem mnenju imajo za to tudi posebne razloge, ker jim trenutno tako bolj kaže. Nu sestanke prihajajo delavke z vedno večjim številom pritožb o razmerah pri delu. Te pritožbe niso samo najnovejšega datuma, marveč se vlečejo že dalj časa nazaj. Kolikor bolj se podjetja izpopolnjujejo in modernizirajo, toliko slabše postajajo delovne in plačilne razmere za delavstvo. Delavstvo ni proti redu, disciplini, ki mora veljati v vsakem podjetju. Toda red in disciplina mora biti v skladu in mejah pravičnosti. Poznamo mnogo tovarn in obratov v Sloveniji pa tudi drugod. Poznamo tudi red in disciplino, toda v nobeni tovarni ali podjetju še nismo doživeli, da bi dve delavki ali dva delavca, ki sta si soseda pri delu, ne smela spregovoriti niti besede,' čeprav bi delo samo pri tem nič ne trpelo. V navedenih tovarnah se pa delavke prav za vsako besedo kaznujejo z denarno globo. Kje je zakonita podlaga za take kazni? Radovedni smo tudi, kam se stekajo vse te globe, ki se delavstvu odtegujejo pod naslovom »kazni«, ker delavstvo nima nikakega pregleda, koliko znašajo te globe in v kakšne namene se denar uporablja.
Prav tako ne poznamo nobene tovarne, kjer bi se delavke sprejemale na način, da morajo prvih 14 dni ali celo mesec dni delati popolnoma brezplačno. Še za obrtne vajence je z zakonom predvidena odškodnina.
Ne bomo trdili, da so vsi delavci oz. delavke brez sleherne napake in da se zgodi kaka nerednost tudi s strani posameznikov, ki bi se ne smela zgoditi. Organizacija sama neprestano vzgaja delavstvo k vestnemu delu in dostojnemu vedenju. Kdo pa uči in navaja k vestnemu in pravičnemu postopanju tako imenovane predpostavljene do delavstva? Vemo, da je danes kot še nikoli prej, v posamezniku zasidran egoizem, kakor tudi vemo to, da si po tovarnah z majhno častno izjemo mojstri in preddelavci utrjujejo svoj položaj s tein, da postajajo tako zvani »valpti«. Čim ostrejši in zadirčnejši so nasproti podrejenemu delavstvu, tem bolje stoje pri svojih predstojnikih. Kaj se pri tem vse dogaja, ni mogoče spraviti na papir. Posamezni so tako predrzni, da obkladajo delavke, ki delajo vestno in pridno za ljubo skorjico kruha, z različnimi psovkami. To so tisti, ki jim primanjkuje potrebne izobrazbe v občevanju z izobraženimi delavkami, in zato tudi ne spadajo na taka mesta, marveč v kanale, kjer se preteka taka umazanija. Razumemo vodstvo tovarne, ki brani avtoriteto svojih podrejenih — toda ali ni tudi tukaj neke meje?
Poglavje zase v teh tovarnah pa je izvajanje socialne zakonodaje, zlasti glede delovnega časa. Pri tem tovarna pogosto pozablja na red in odreja delovni čas v celoti ali posameznikom
o	svoji volji, kakor je za njo prav. osamezni delavci in delavke so pogosto zaposleni po 12 in celo 14 ur na dan, medtem ko se ostalim odreja praznovanje ali skrajšanje delovnega časa. V obratu Gameljne se skoraj nikdar ne ve, koliko je tira. Za nekaj minut zamude zaradi nepravilno urejene ure puste delavke čakati pred vrati kar celo uro, med tem pa se jim posmehuje tisti, ki ima čast uravnavati tovarniško uro.
Gospodje, ki zavzemajo v tovarnah višja mesta, pa za vse to nič ne vedo ali pa vedeti nočejo. Pa naj zvedo vsaj to, da delavstvo vedno močneje poudarja, da bo mera potrpljenja tudi enkrat polna.
Posebno poglavje v teh tovarnah so pa tudi plače, o čemer bomo pa govorili v prihodnji številki.
Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni.
Do malega stoodstotno v Jugoslovanski strokovni zvezi organizirani mizarski pomočniki mesta Celja in okolice so že v mesecu juliju t. I. začeli gibanje za pravično ureditev delovnih in plačilnih razmer v tej stroki. JSZ je sporazumno z organiziranimi pomočniki pripravila osnutek kolektivne pogodbe, katero je predložila Združenju mizarjev v Celju, katerega področje se razteza na ves celjski okraj. Združenje je na sklenitev pogodbe v načelu pristalo, toda s pridržkom, da se pogodba sklepa za področje vse Slovenije. Delavstvo je tako stališče svojih delodajalcev oz. Združenja smatralo kot taktičen trik, s katerim naj bi se delavstvo odvrnilo od zahteve po sklenitvi pogodbe. V tem je tudi obstajal spor med pomočniki in njihovimi delodajalci, zaradi katerega je JSZ naprosila mestno poglavarstvo v Celju, da na podlagi uredbe o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb in poravnavanju sporov skliče uradno poravnalno razpravo za sklenitev pogodbe. Že na prvi razpravi, ki se je vršila pod predsedstvom zastopnika mestnega poglavarstva g. komisarja Korena, je bilo rešeno med obema strankama načelno vprašanje, ker so predstavniki Združenja delodajalcev pristali na sklenitev pogodbe ter se obvezali, da bodo predložili svoje določne predloge v dogovorjenem času. Teden kasneje se je vršila ponovna uradna razprava na mestnem magistratu, na katerem so se obravnavala konkretna vprašanja pogodbe. Po večurni razpravi je bil med obema strankama dosežen sporazum in je bila s tem kolektivna pogodba sklenjena. Sklenjena pogodba je stopila v veljavo 3. septembra 1938 in je za dobo 6 mesecev neodpovedljiva, nato pa je mogoče odpovedati pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom. Pogodba velja za mesto Celje in za okolico do oddaljenosti 15 km na področju celjskega okraja. — Pogodba v glavnem ureja naslednje:
1. Delovni čas za obrtne in industrijske obratovalnice mizarske stroke, odškodnine za eventuelno delo ob nedeljah in praznikih ter nočno delo. Dal je določa praznike, ob katerih delo v splošnem počiva, med temi je tudi 1. maj.
2. Delavstvo prejema urne mezde po pripadajoči kategoriji. Zaslužki se izplačujejo tedensko in ima delavec pri izplačilu prejeti natančen izkaz o plači in o odtegljajih. Pomočnikom je dano na prosto, kje se hranijo in stanujejo. V kolikor bi dogovorno s svojimi delodajalci prejemali stanovanje in hrano pri njih, se jim hrana ne sme računati več, kakor je to določeno v vsakokratni banovi odredbi (za sedaj je določeno 8 din na dan za hrano in
2	din za prenočišče).
Mezde so določene takole:
a) pomočnik po izučitvi do treh mesecev 3.50 din;
b) pomočnik po izučitvi do enega leta 4.— din;
c) pomočnik od 1 do 3 let po izučitvi 4.— do 4.50 din:
č) pomočnik od 3 do 5 let po izučitvi 4.50 do 5.— din;
d) pomočnik od 5 let dalje 5,— do 6.— din.
Te mezde so minimalne, to se pravi, da mora najmanj to mezdo dobiti vsak pomočnik. V kolikor bi posamezni pomočniki imeli že doslej višjo od zgoraj določene mezde, obdrže tudi v prihodnje to mezdo.
Pogodba določa dalje način sprejemanja in odpuščanja delavstva. V tem poglavju so za pomočnika važne posebno tele določbe:
Ce mora iti delavec na brezplačen dopust zaradi pomanjkanja dela, se to ne smatra za razvezo službenega razmerja. Delavci po prestani nad 4 tedne trajajoči bolezni, ki so sposobni za delo, se takoj sprejmejo v delo. Delavci, ki so odšli ali ki bodo odšli na odslužitev vojaškega roka, imajo prvenstveno pravico za zopetno zaposlitev ob dejanski možnosti po končani vojaščini pod prejšnjimi pogoji, če se javijo po vrnitvi iz vojaške službe najkasneje v roku 10 dni na delo. Če bi zaradi pomanjkanja dela nastopila potreba po redukciji delavstva, se delodajalec sporazume z delavstvom o načinu in izvedbi redukcije ali skrajšanja delovnega časa, dopusta ali odpo-
vedi, upoštevajoč pri izvajanju redukcij pri enaki vrednosti delavcev socialno šibkejše.
Prav tako so se s pogodbo uredile odškodnine pomočnikom za dela izven sedeža delavnice. Za taka dela se pla-čuje: Če je kraj oddaljen 5—10 km od sedeža podjetja, dobi delavec za to ali kosilo ali pa 8.— din odškodnine za vsak dan. Če je kraj oddaljen nad 10 km, ne glede na kraj v Sloveniji, dobi pomočnik 30% doplačila k svoji redni plači. Za dela, ki bi se vršila izven Slovenije, pripada delavstvu 50% pribitek k redni plači. Čas vožnje na delo in iz dela se smatra za delo. Prav tako vožnjo plača mojster.
Pogodba nadalje ureja: a) odškodnine po § 219 in 220 obrtnega zakona. Podjetja so se s pogodbo obvezala, da ne bodo izvajala nikakih nasledkov proti delavstvu, ki bo te svoje pravice terjalo od svojih delodajalcev.
b) Delavski obratni zaupniki in priznanje zaupnikov, ki so se udeleževali razprav kot predstavniki zaposlenih pomočnikov.
c) Priznanje strokovne organizacije s strani delodajalcev kot pravnove-
I	javni kontrahent pri urejanju delovnih in plačilnih pogojev.
V	soboto 3. septembra je bil na Jesenicah zaupniški zbor, ki je bil sklican zaradi odgovora K1D na predloge strokovnih organizacij glede zvišanja plač. Predsednik je poročal, da smo skupno z NSZ in ZZD po nekaj skupnih sestankih sestavili in predložili podjetju predloge za zvišanje plač v obliki draginjske doklade, do česar smo v polni meri upravičeni zaradi hudega povišanja cen vseh življenjskih potrebščin, počenši od hrane do stanovanja in kurjave; celo šolske pristojbine so se zvišale. Zahtevali pa smo malo v primeri s podražitvijo, in sicer: za mladoletne delavce 100 din, za ostale pa 200 din mesečne draginjske doklade ter cenejše dodeljevanje ku riva.
Na to vlogo smo dobili odklonilen odgovor z raznimi motivacijami, katerim pa ne moremo dosti verjeti. Glede na ta odgovor smo imeli zastopniki vseh štirih organizacij ponovno dva sestanka, na katerih smo sestavili odgovor. v katerem smo pobijali podjetniške odklonilne motivacije in prvotni predlog spremenili v zahteve, za katerim stoji celotno delavstvo KID-e kot en mož. To pismo smo poslali pod-
Krajevne skupine, ki še niso sporočile, koliko izvodov delavska koledarčka za leto 1939 naročajo, naj to čim-prej sporoče. Do dneva, ki je bil določen v okrožnici, morajo biti vsa naročila pa tudi oglasi v centrali.
Nekatere skupine so v zadnjem času prosile, da se jim sporoči, kakšen bo odbitek za poslano članarino v mesecih juniju, juliju in avgustu t. 1. — Vzrok, da obvestil še niso prejele, je v prezaposlenosti pisarniškega osebja. Najkasneje do 15. septembra pa bo tudi to urejeno.
Na zadnji seji upravnega odseka načelstva JSZ-e je bilo med drugim tudi sklenjeno, da krajevnim skupinam centrala ne bo več. pošiljala praznili članskih razvidnic, ampak jih bo izpolnila centrala in tako izpolnjene poslala skupinam za člansko kartoteko.
Nekatere skupine so že prejele od centrale člansko kartoteko, ki jo bodo imele v prihodnje namesto članskih knjig. Ostalim skupinam bomo te kartoteke poslali v najkrajšem času. Pri tem opozarjamo tudi vse skupinske blagajnike, da pravilno vodijo tudi kontrolni karton, ki je sestavni del članske kartoteke.
Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru je poslala vsem našim krajevnim skupinam in zvezam prošnjo, da jo podpro z denarnim sredstvi pri postavitvi Viničarskega doma v Ljutomeru. Ker viničarji sami s svojimi majhnimi zaslužki ne morejo te na-
d)	Razsodišče, ki naj bi v prihodnje reševalo morebitne spore. Končno ureja pogodba tudi norme za odpravljanje šušmarstva.
Ni nam treba posebej poudarjati, kako velike važnosti je sklenjena pogodba za mizarske pomočnike. Pomočniki bodo sami najbolj znali tolmačiti te zu nje tako važne pridobitve, ki so prinesle v delovno in plačilno razmerje vsaj prvi žarek zboljšanja. Za mizarsko stroko v Celju je to prva kolektivna pogodba, zaradi česar tudi še ni tako popolna, kakor bi smeli pomočniki upravičeno pričakovati. Treba bo sedaj skrbeti v prvi vrsti za to, da se bo sklenjena pogodba tudi povsod dejansko izvajala, v drugi vrsti pa za to, da bo delavstvo pripravljalo teren, da bo prihodnja pogodba bolj popolna. Pomočniki dobro vedo, kaj jim je za dosego obeh navedenih nalog potrebno.
Strmima in disciplinirana strokovna organizacija v vsem celjskem okraju je pogoj, da se bo pogodba izvajala in izpopolnjevala, v kolikor š« ni popolna.
Želimo čim boljšega razmerja med delodajalci in delavci ter zato tudi pričakujemo, da bodo delodajalci sklenjeno pogodbo brez sporov izvajali. Poudariti moramo, da so predstavniki delodajujcev na razpravah pokazali precejšnje razumevanje za upravičene zahteve svojih pomočnikov. Prav tako delavstvo izraža priznanje mestnemu poglavarstvu, ki je po svojem predstavniku veliko pripomoglo, da se je nastali spor rešil v obojestranskem sporazumu.
jetju 1. septembra in do sedaj še nismo prejeli odgovora.
Po tem poročilu se je vnela debata, v katero so posegali vsi zaupniki in odločno zavračali vse odklonilne motivacije podjetja, posebno pa še trditev, da so se naročila znižala za 50%. Podjetje nas ne sme smatrati za toliko slepe, da bi ne videli in ne znali preračunati, koliko se je in koliko se sedaj producira in izvaža iz tovarne. Zaupniki so tudi poročali, da so nekateri dobili brezplačen dopust, kar je lahko v zvezi z vloženimi zahtevami. Takih stvari kakor tudi groženj z redukcijo naj se delavstvo ne straši, temveč naj se zaveda, da podjetje, če noce služiti, mora producirati, in če hoče producirati, mora imeti delavce. Zato se ne bojmo ničesar in trdno vztrajajmo pri svojih zahtevah, ki so popolnoma upravičene in ki podjetja ne spravljajo v nobene težave, ker je znano, da so se cene železnim izdelkom od leta 1936. znatno dvignile.
Jeseniško delavstvo od svojih upravičenih zahtev ne bo odnehalo ter se ne bo dalo begati ne z grožnjami ne z vabami.
loge izvršiti, prosimo vse skupine in zveze, da kolikor mogoče podpro tovariše viničarje. Pokažimo, da razumemo klic naših najbolj revnih tovarišev in tovarišic!
To in ono
Tudi »Ponedeljski Slovenec« poroča o kamniškem narodnem taboru in pravi, da je bilo vseh udeležencev 7000, krščanskih socialistov pa 450. Mi smo navedli natančne resnične številke. Če bo vztrajal »Slovenec« pri svojih 7000. naj bo dosleden in naj nam prizna 2000 udeležencev, kolikor bi nam v tem razmerju šlo. Tega pa seveda ne zahtevamo, ampak jih ponižno priznavamo samo 736, kolikor nas je res bilo.
Glavni odbor Jugorasa je imel konec avgusta svojo sejo v Belgradu. Izdal je tudi resolucije, od katerih se šesta glasi: »Pobija naj se destruktivno in protidržavno delovanje vseh ana-cionalnih delavskih sindikatov in naj se za popolno obnovo sodelovanja med delom in kapitalom ter za povzdigo narodnega gospodarstva uvede obvezno za vse delavstvo enotno nacionalno delavsko gibanje, ki bi imelo tudi popolno odgovornost, da njegovo početje ne bo naperjeno proti splošnim nacionalnim in državnim interesom.« Ta zahteva je samo ponovitev resolucij izza kongresa lanskega leta. Seveda bo do njenega uresničenja še dolga pot.
KID na Jesenicah odbija upravičene delavske zahteve
Poročilo centrale J$Z*e krajevnim skupinam
<J)& nalili kvajih
Zagorje
Vse člane strokovne skupine rudarjev v Zagorju opozarjamo na poslovnik podpornega fonda, ki stopi v veljavo s I. septembrom. Vsak naj poslovnik dobro prebere, da se bo potem mogel po njem ravnati. Predvsem naj velja za slehernega člana, da bo imel vse obveznosti do organizacije v redu. Vsi zaostanki na članarini morajo biti poravnani, ker se bo odbor natančno držal določb poslovnika. Izjem ne bo. Fond bo moral služiti medsebojni pomoči, katere bo deležen vsak, ki se bo ravnal po določilih poslovnika. — Vsak član, ki se bo nahajal v bolniškem stanju ali bo brez službe, naj se obrne na skupinskega blagajnika ali njegovega namestnika oz. do tistega, ki mu plačuje članarino. Pri njem bo dobil listek, ki ga bo dal potrditi Bratovski skladnici, ko bo šel spet na delo. Na podlagi tega potrdila bo skupinski blagajnik izplačal podporo. Dan in uro izplačevanja bo določil odbor nu prvi seji. V korist skupnosti in posamezniku je, da se vsi ravnamo po poslovniku, da ne bo potem nepotrebnega zabavljanja. — Odbor.
Vse člane opozarjamo na delavski tabor, ki bo 11. septembra na Govcah. Na sestanku smo sklenili, da mora biti udeležba iz Zagorja velika. Vsak član naj se prijavi kar tistemu, ki mu plačuje članarino. Skrbimo, da bo udeležba velika! Odpeljemo se s prvim jutranjim vlakom do Rimskih toplic.
Domžale
Poročila se je naša članica gdč. C ilka Šorn z g. Janežičem Stankom. Skupina jima želi veliko sreče!
Javornik
Naša skupina je nekaterim tovašem, ki so bili reducirani zaradi pomanjkanja dela pri KID na Javorniku in Jesenicah, že izplačala nekaj redne brezposelne podpore. Tisti reducirani tovariši, ki mislijo, da so do podpore upravičeni, pa je še niso prejeli, naj se takoj zglasijo pri skupinskem blagajniku, da jim jo izplača. Kateri pa članskih prispevkov niso v redu plačevali in so bili ob odpustitvi s članarino v zaostanku, nimajo pravice do
podpi
Blagajnik prosi vse članstvo, da prispevke članarine plačuje zu en mesen naprej, kakor je določeno po poslovniku JSZ-e S 6 v članski knjižici, in ne za nazaj, kakor so dosedaj nekateri slabo navajeni. V tem pogledu je -skupinski odbor že sklenil pismeno opozoriti vsakega zamudnika; letos je dobilo take opomine že nad 50 članov. Nekateri so se opominu takoj odzvali, drugi pa so bili užaljeni ali pa se sploh niso zmenili zanj. Nam ni vseeno, kdaj je članarina plačana. Hočemo pa, da vsak posameznik jasno in •odločno pove svoje mnenje o tem, kadar prejme opomin. Ne samo kritizirati na^vse načine — delati je treba, pa bo šlo. — Nekateri tovariši, ki so s članskimi prispevki v zaostanku, bodo prejeli prihodnji teden opomine. Pa brez zamere!
Nazarje
V	nedeljo 28. avgustu se je vršil pri nas uradni dan Delavske zbornice. — Udeležba je bila kljub slabemu vremenu povoljna. Zbornični referent g. Stanko nam je razložil delavsko zaščitno zakonodajo, katero mora poznati vsak delavec. Razložil nam je tudi zakon o starostnem zavarovanju. Priporočal je vsem delavcem, ki'še niso organizirani, da to store čimprej, ker si bomo le enotni in organizirani priborili boljše čase. Ob koncu predavanja smo imeli živahno debato. — Ti zbornični uradni dnevi pomenijo za podeželsko delavstvo lep napredek. Z njimi bo delavstvu z dežele dana mo-gočost, da se seznani s svojo zakonodajo in da se urede razne sporne zadeve.
Št. Vid
Poročila sta se člana skupine lesnega delavstva v Št. Vidu Štefan Egoc z gdč. Rezo Jama in tov. Janez Kregar z gdč. Dečman Ano. Člani jim želimo mnogo sreče!
Sestanek skupine lesnega delavstva bo v sredo 14. septembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Na sestanku bo poročal tov. Lombardo o pripravah na anketo o mizarski stroki, ki bo 15.
septembra na banski upravi, in o kolektivni pogodbi mizarskih pomočnikov v Celju. Ker je v Št. Vidu zelo veliko nerednosti in se marsikje socialna zakonodaja na debelo krši, se moramo tudi mi korenito pripraviti, da dobimo kolektivno pogodbo in uredimo vsa sporna vprašanja. Zaradi velike važnosti vprašanj, ki jih bomo na sestanku obravnavali, ne sme manjkati noben član.
Celje
V	nedeljo gremo na Govce! Skrbite, da nas bo čim več! Odhod ob tričert na 7. Kupimo nedeljsko karto do Laškega!
Mizarski pomočniki! V petek (nocoj) 9. septembra ob pol 8 je skupni sestanek vsega članstva. Obravnavali bomo kolektivno pogodbo ter druge važne zadeve. Vsi!
Važno za mizarske pomočnike v okolici Celja! Kakor znano, velja kolektivna pogodba celjskih mizarskih pomočnikov za Celje in še 15 km v okolici Celja na ozemlju celjskega okraja. V poštev pride še Št. Jurij ob južni železnici, Teharje, štore, Vojnik, Žalec in Št. Peter. Mojstri v teh krajih so namreč pri Združenju pristali na pogodbo, ki sedaj tudi za nje velja. Razumljivo pa je, da mojstri te svoje obveznosti do pomočnikov ne bodo vršili, če ti sami ne bodo terjali, kur jim gre. Tega pa ne bodo zmogli brez organizacije. Za nje pa seveda tudi ni nič lažjega, kakor sedaj pristopiti v JSZ-o, pri kateri so že celjski pomočniki, in tako dejansko uveljaviti pogodbo, do katere so prišli prav poceni. Sicer je v tem pogledu celjska skupina že naredila potrebne korake in prepričani smo, da bomo v svoj krog lahko uvrstili vse mizarske pomočnike — razen tistih, ki samo godrnjajo, uspehe pa, ki so jih drugi priborili, bi pu le radi_vtaknili v žep.
Prvi spori v mizarski stroki! Komaj bi morala stopiti v veljavo pogodba, so trije mojstri odpovedali pomočnikom. Odlikoval se je predvsem mojster Golob, ki je kar vsem odpovedal. Pristovšek in Vehovar pa le deloma. Zadnji tudi že išče po časopisih »mlade« delavce. To je poklon za stare delavce! Preden o tem kaj več poročamo, mislimo, da se bo še vse uspešno in pametno uredilo. — Vsem zunanjim pomočnikom pa sporočamo, naj ne hodijo v Celje, da tako ne kvari jo položaju svojim tovarišem in sebi!
Gornja Radgona
Lep ustanovni občni zbor JSZ-e. Kakor smo že poročali, so se opekarski delavci, posebno v Gornji Radgoni, organizirali v JSZ-i. Dne 1. septembra zvečer se je vršil ustanovni občni zbor naše strokovne skupine. Kljub temu, da je opekarna ta dan z delom končala že opoldne, so se zvečer prav vsi spet vrnili nazaj, čeprav nekateri po dve uri daleč, da so prišli na občni zbor. Za pripravljalni odbor skupine
so poročali: tajnik tov. Veis, blagajnik Edelsbruner in predsednik Kovačič. V opekarni je zaposlenih 66 delavcev in so vsi člani JSZ-e. Ze v tej kratki dobi je delavstvo doseglo lep uspeh. Izvolili smo nov odbor, v katerega so prišli naslednji: Konrad Kovačič, Viktor Kovačič, Veis Anton, Edelsbruner Andrej in Lipič Jakob, ter namestniki: Veis Ivan, Merčnik Karel in Kovačič Eliza. Nadzorstvo: Golob Franc, Kurnik Anton in Boro-vič Marija. — Za tem je tov. Peter Rozman zborovalcem orisal velikansko važnost in nujno potrebo strokovne organizacije za delavstvo. Delavci so besede govornika razumeli in dokazali to s tem, da jih je ‘še isti večer več nu novo pristopilo v organizacijo. Od 66 smo narasli kar na 150 članov. Tako stoji naše znamenje križa in kladiva še tuni ob najskrajnejši meji v Gornji Radgoni, okoli katerega se zgrinjajo množice vseh tistih delavskih trpinov, ki so bili vedno pozabljeni, izkoriščani in zaničevani. Naš prleški delavec ima to slabo lustnost, da prerad trpi, vendar pa vsako stvar opazuje in o njej razmišlja. Kadar in za kogar pa se enkrat odloči, tedaj to
drži, da ga nihče več ne odvrne. Delavstvo iz Prlekije ima največje zaupanje v Jugosl. strokovno zvezo.
Ljutomer
Strokovna skupina stavbnega delavstva ima svoj redni setanek 11. septembra ob 9 dopoldne v dvorani g. Štraserja v Ljutomeru. Ker je dnevni red zelo važen, je udeležba za vse člane obvezna. Vabimo tudi opekarske delavce. Zaupniki naj prinesejo članarino.
Trbovlje
Strokovna skupina rudarjev poziva vse svoje člane, da se v nedeljo 11. septembra gotovo udeleže našega tabora nu Govcah. Zbirališče za člane, ki nameravajo iti peš, je ob 6 zjutraj nad dnevnim kopom Neža. Od tam gremo skupno čez Dol na Sv. Jedert na kraj taboru. Vzemite s seboj žene, funte in dekletu.
Strokovni sestanek naše rudarske skupine bo v sredo 14. septembra ob 5 dopoldne v tajništvu. Dnevni red je važen, zato naj se sestanka vsi člani udeleže.
Laški okraj so v vsakem^ pogledu nekaka vrata, ki vodijo na Štajersko. Tudi za Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je prav v tem kotu dobro utrjena.
Med nami je vladalo dalj časa mnenje, da se naša JSZ na Štajerskem ne more dobro uveljaviti. To deloma drži   pa ne zaradi malomarnosti posameznikov; krivdo je treba iskati v drugačnem pojmovanju ljudi v teh krajih, pri katerih ne najdeš pravega smisla za smotrno delovanje v delavski orgunizaciji, iz česar se da sklepati, da je malomarnost tod večja kot drugod. V zadnjem času je šlo sicer že precej na bolje, saj sega strokovno delo že do Ljutomera med mlinarje, imamo opekarje, tekstilce pri Dravogradu, da ne omenimo še drugih. — Kljub temu do pravega razmaha še nismo prišli, kar nas pa seveda ne straši pred nadaljnjim delom; nasprotno, še bolj vneti moramo biti.
Zadovoljni pu smo lahko tudi z gibanjem od Zagor ja do Celja. Kot stroka se tod najbolj uveljavljajo rudarji, katerim so Zagorjuni in Hudojam-čani lahko za zgled. Med številnimi člani vidimo predvsem tudi izredno deluvnost, kateri stojijo v ospredju tovariši, ki že leta žrtvujejo svoje moči naši skupnosti. Razumljivo, da jiotem tudi uspehi ne zaostajajo, in danes nam marsikdo zavida za te trdnjave, katerim stoje v ospredju možje. Lesno stroko predstavlju predvsem podjetje Falter. Na Gručnici, kjer je tovarna lesnih izdelkov, so imeli že velike boje, in pri zadnjem lanskega leta, ko so šli v odprt boj, so se organizirali tudi lesni delavci istega podjetju v Jurkloštru. Res imajo težave, da pri posameznih še ni popolne or-
ganizacijske zavednosti, ki narekuje skupno delo, toda organizacija je le močno uveljavljena; v enem suinem letu je odpihnila zelene vsiljivce, in danes so lahko ponosni na vse, kar jim je nudila že samo v gmotnem pogledu, da ne omenim še izobraževalno stran, katere je delavec še vedno prav hudo potreben. K tej lesni stroki so se zadnji čas pridružili še vsi celjski mizarski pomočniki, ki so v kratkem času, ko so organizirani, dosegli kolektivno pogodbo, ki velja še v okolici 15 km v celjskem okraju. Tudi pomočniki v laškem okraju bi morali stopiti k skupnosti, ki edina prinese uspehe.
#
V nedeljo 11. septembra imajo člani in prijatelji teh skupin na Govcah svoj vsakoletni tabor. Govce so za nas isto kot Homec za kamniški in Sv. Jošt za kranjski okraj. Kakor tam, tako se tu zbira krščansko socialistično delavstvo predvsem zaradi notranje potrebe po skupni besedi, ki je pač vedno taka, kot je naše celotno gibanje: temelječa na dejavnem krščanstvu, jasna. udarna in svobodna. To ie naša krščanska aktivnost! Ce poudarjamo demokracijo, če hočemo svobodno delavsko gibanje, če povemo besedo proti vojni in imperialističnim kričačem — potem smo tudi za praktično, resnicoljubno krščanstvo, ki prav za prav drugačno sploh biti ne more.
V nedeljo na Govce! Na tabor krščansko socialističnega delavstva! Le vkup! Delovno ljudstvo nima važnejše naloge, kot skrbeti za skupno delo, ki je njemu v prid! Iz te skupnosti moramo rasti v silo, ki bo znala meriti čas in kovati paragrafe, kot to večini pripada!	Jurač.
Andrej Hllnka
»Katolički tjednik« v Sarajevu
—	glasilo nadškofa dr. Šariču — se je spomnil v daljšem članku pokojnega slovaškega politika Andreja Hlinke. Članek v glavnem ponatisku jemo. — Ur.
Voditelj katoliškega slovaškega naroda, slovaški oče domovine v talarju, Andrej Hlinka, je umrl v svojem župnišču v Ružomberoku v 74. letu 16. avgustu, s križem v roki.
Kaj je bil ta preprosti stari duhovnik svo jemu narodu, so pokazale veličastne in pretresljive pogrebne slovesnosti, s katerimi so vsi katoliški Slovaki počastili svojega pokojnega prvobojevnika in voditelja? Samo eden med Slovaki je bil Hlinka. Junak, ki se ni nikdar zbal. Človek, ki je ostal vedno zvest svojemu programu. Mučenec, ki je bil vse življenje preganjan, zaprt, obmetavan s sramotenjem, a ki vendar ni nikdar klecnil, zatajil, iz-dul. Krščanski idealist, ki je neomajno verjel v zmago pravice in pravičnosti. Služabnik Boga in naroda, ki ni nikdar iskal sebe.
Ni bil doktor in tudi na glavi ni nosil mitre, pa je bi! vendar večji — pred Bogom in ljudmi — kot marsikdo, ki nosi mitro. Poudarjali so, da
je izrazito vaški župnik, toda zato je bila njegova duša kraljevska.
Hlinka je bil krščanski in duhovniški značaj: v tem je vsa njegova velikost, po tem je bil močan. Bil je kristjan, toda kristjan evangelija, a ne kristjan diplomacije.
Pravijo, da je bil vse življenje politik. A prav za prav to on nikdar ni bil. On je bil samo voditelj in branitelj svojega nuroda. Njegov organizator, učitelj in književnik. Ne politik-strankar, ampak narodnjak-prerok, ki je v imenu človeške in krščanske pravičnosti zahteval svobodo svojega katoliškega naroda. Pevec, ki je budil dušo plemenitega malega slovanskega naroda, ki se je po stoletni preskušnji ojeklenil na soncu krščanstva za polnost zamozavesti in svobode. On ni oznanjal sovraštva, ni lagal: on je iskal in dajal enakost in pravico.
Hlinka končno ni bil nikdar laizi-rani duhovnik. Ne popolnoma ne na-spol. Nikdar se ni spreminjal v civilnega ministra ali poslanca v kravati. On je ostal vedno duhovnik in cerkveni človek. Hlinka ni nikdar slekel talarja in kolarja, da bi bil bližji svetu in oblastnikom. On ni nikdar zatajil krščanskih načel v javnem življenju svoje domovine. On ni šel nikdar v opozicijo proti Cerkvi niti ni pohodil poslušnosti Cerkvi. Niti tedaj, ko so gu udarjali s suspenzijami po uka-
zu madžarske vlade. On je bil vedno ves pobožen in ves cerkven, z vso dušo Kristusov vernik in sin Cerkve. Živel in umrl je čisto in svetlo, brez sence na svoji duhovniški kreposti. V njegovi roki je bil križ, kadar je pridigal, kadar je ognjevito in navdušeno govoril ljudstvu, in ko je ležal na smrtni postelji. Umrl je v rokah duhovnikov in usmiljenk. V župnišču: ves v senci Cerkve.
Hlinka ni bil nikdar hinavec, zvi-jon, prepredenec, trgovec s prepriču-nji, človek z dvema ali tremi sedeži in s sedmimi zastavami. On je delal od prvega nastopa v mladosti do zud-njega diha dosledno in trdno za edini ideal: za pravice in svobodo svojega naroda. In temu idealu je služil brezkompromisno in nesebično. Ni se bul žrtev. Ni mu ugujal ne denar ne sila ne grožnje ne veličina. Veroval je v resnico in v nepremagljivost pravice in jima je služil, pozabljajoč na samega sebe. Z ljudstvom in med ljudstvom. Kakor brat, ne kakor gospodar. Z demokratičnostjo in z evangel-sko ljubeznijo, ves prevzet z duliom svojega nuroda.
Hlinka je bil kristjan, domoljub in značaj. Zato je umrl velik. Zato se mu odkriva prijatelj in nasprotnik. Zato bo vedno živel. Zato bo njegovo življenjsko delo — danes se to že jasno vidi — zmagalo nad njegovim grobom.
4L — St. 37 — 1958
DELAVSKA PRAVICA
^Qaz(jled pesneiu
Rešitev češko-neinškega vprašanja
je še vedno v veliki nejasnosti. Če-ško-slovaško časopisje piše, da bo z nemške strani najbrž odbit tndi tretji predlog, ki ga je češka vlada sestavila za ureditev vprašanja nemške narodne manjšine. Vsa javnost z največjo napetostjo pričakuje, kaj bo o tem vprašanju spregovoril na kongresu lii-tlerjancev v Niirnbergu voditelj Hitler. Mnogi upajo, da Hitler ne bo tvegal zaradi češko-nemškega vprašanja nove svetovne vojne.
Poleg Francije m Anglije je posegla tudi Ameriku v reševanje težke evropske krize. Predsednik Roosevelt je odločil, da ostane v bližini Washing-tona, dokler se položaj ne razčisti ugodno za mir.
Angleška delavskn stranka zahteva, da se spričo težkega mednarodnega položaja takoj skliče angleški parlament, da bodo poslanci imeli priliko odločati o važnih mednarodnih vprašanjih, ki bi nastopili v zvezi s češko-nemškim vprašanjem.
Nnjvečji boji v Španiji, odkar je državljanska vojna, se vodijo že od konca julija dalje. Ker ofenziva generala Franca v mesecu avgustu ni uspela, so nacionalisti dobili nove okrepitve. — Vladne čete so doslej uspešno odbile vse napade na Teruel in največji živo-srebrni rudnik Almaden.
Vznemirjena Palestina, kjer upor Arabcev zavzema vedno večji obseg, povzroča težke skrbi Angliji, ki mora za vzdrževanje reda vedno znova večati število vojakov. Nekatere države se teh skrbi Angležev prav vesele in podpirajo Arabce v boju proti Judom in Angležem.
Nad 20.000 Judov bo izgnanih iz Italije po zadnjih odredbah italijanske vlade. Italijanski časopisi ob tej priliki dolže jude, da so v glavnem oni krivi, da so bile Italiji ob pohodu na Abesinijo naložene sankcije.
Japonci so napovedali zmago nad
drugo kitajsko prestolico Hankov za mesec september. Kitajci so se za obrambo mesta močno oborožili. Največje težkoče delajo japonskim posadkam kitajske čete, ki napadajo transporte in posadke na ozemlju, ki so ga Japonci že zavzeli.
Težave v Franciji zaradi poslabšanja določb o 40 urnem delavniku zavzemajo vedno večji obseg. Delavstvo je v vseh večjih krajih pričelo s protestnimi stavkami in zaseda tovarne. Delavstvo je tia očitke vlade, da delavstvo zavlačuje hitro oboroževanje, odgovorilo na svojih zborovanjih, da oboroževanje in obrambo Francije sabotirajo podjetniki, ki hočejo težek položaj porabiti za čim večji dobiček.
rposelsUa zmza
Služkinjam!
Drage tovarišice! Dospele smo v jesenski čas, ko bodo začela vsa stanovska društva z najobširnejšo agitacijo, posluževala se bodo vseh mogočih načinov, da se razširijo in okrepe.
Zato tudi me ne smemo ničesar zamuditi in moramo napeti vse sile, da čim bolj razširimo našo stanovsko organizacijo. Pomnimo, da bo naša organizacijska moč šele takrat prišla do odločilnega vpliva, ko nas bo vse vezala le ena vez, zavednost, po kateri bomo spoznale važnost in pomen skupnega dela za izboljšanje naših razmer. Prepričanje o nujnosti stanovske organizacije mora prevzeti vsako, naj si bo kuharica, sobarica, potrežnica, pestunja, natakarica ali kar koli. Prišli smo v čas, ko posameznik prav nič ne velja. Pač pa nekaj pomeni le organizacija. Delavstvo, ki je organizirano in enotno nastopa za svoje pravice, marsikaj doseže. Zato se ne ozirajmo nazaj, ampak glejmo v prihodnost, da popravimo, kar je napačnega. V tem smislu polagajmo vedno in povsod veliko pažnjo na svojo stanovsko organizacijo in skrbno pazimo, da česa ne zamudimo.
Da bomo tem laže spoznale, kuko usodna je lahko zamuda, se spomnimo dogodka, ki je zapisan v naši kroniki.
Pred več leti je živela v Ljubljani plemenita gospa Hočevarjeva, ki je vložila 60 tisoč goldinarjev v hišo na Poljanski cesti za onemogle služkinje. Pred vojno je bila to velika vsota. Upravo zavetišča so pa takrat vodili Nemci. Po vojni, leta 1921. se je začel prepir, komu naj ta hiša v prihodnje pripade. Glede tega je poslala tudi
Poselska zveza zastopstvo na odločilno mesto. Dobila pa je takle odgovor: »Dekleta, ko bi bila pred leti tako zavedna, kot ste sedaj, in tako organizirana, kot ste danes, pa bi bila sedaj hiša vaša. Tako je pa prepozno.«
Iz tega se učimo, da moramo postati zavedne. Za zavednost pa nujno potrebujemo izobrazbe, ki jo bomo dobile le v skupni, močni organizaciji. Naj torej odslej prav vsaka stori svojo dolžnost ter naj stopi v našo sredo. Hudo brezmiselne so besede, ki jih včasih slišimo od posameznih deklet: »E kaj, saj mene ni treba zraven, saj brez mene tudi lahko dela jo...« in podobno. Resnica je pa ta, da je krivično, če ta ali ona pričakuje dela in trudov drugih za njeno dobro, sama bi pa lagodno čakala ob strani. Vsaka mora storiti svojo dolžnosti V Po-selsko zvezo se lahko vpišeš v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22-1, v Domu služkinj ali pri odbornicah Posel-ske zveze.
Iz organizacije
Konec tega meseca se bo začel tečaj za nemščino, ki jo bo spet poučevala gdč. Anica Pirčeva. Prijavite se!
Pevski odsek bo spet začel s svojimi vajami v sredo 21. septembra. Vodil gU bo g. K. Pintar. Vabimo vse, ki imajo veselje in posluh za petje.
Zadnjo nedeljo, t. j. 25. septembra, ima Poselska zveza ob 6 zjutraj sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 4 bomo šle na Rožnik, kjer bo imel cerkveni govor naš duh. voditelj g. profesor Jože Košir. Potem bodo pete litanije. Dekleta, skrbite za častno udeležbo!
\a delo!
Še je temno!
Današnja človeška družba je posebno ponosna na sedanji napredek izobrazbe. šola, prosvetna ali izobraževalna društva, gledališča, pevska društva, glasbene šole, razna predavanja znanstvenikov, radio, kino, knjižnice,časopisje, koncerti, razna naučna potovanja, politični in nepolitični zbori, muzeji, telovadba in razne vrste šport: vse to in še več drugih naprav naj služi človekovemu likanju in izobrazbi. V kolikor se tiče človekovega znanja, si je postavil lepe spomenike. Telefon, brzojav, brezžični brzojav, letala, avtomobili, električne naprave, razni stroji po tovarnah itd. zbujajo občudovanje človeškega razuma, ki si polagoma utrja pot v tajne stvarstva, če opazujemo razvoj zvezdoznanstva, potem moramo priznati mojstra, ki je vse to ustvaril in dal človeku toliko razuma, da odkriva njegovo delo. Glede znanstva vsa čast in priznanje človeškemu razumu! Sicer se pojavljajo z napredkom znanstva tudi velike sence in nevarnosti za človeštvo. Toda tudi te sence so plod človeškega uma.
Toda izobrazba človeka je pa še vedno nepopolna, pomanjkljiva. Če se pojavi na ulici lepo oblečen človek, s palico v roki, naočniki na nosu in lepo friziran, pa pravijo: To je izobražen človek, če se kdo z lepo kravato okoli vratu globoko prikloni kaki »dražestni« damici: oh, kako je izobražen. Če tak izobraženec napodi berača, je storjl kulturno delo, saj so berači sramota za izobraženo družbo. Če gosposki človek v pijanosti uganja burke, pravijo, da je vesel. Če se napije delavec, pa pravijo, da je pijana »baraba«. Če se zadolži izobraženec, pa ne plača dolgov, je pošten, dober in izobražen človek, ki ima pač smolo, če to napravi kak navaden človek, ki ima morda številno družino, je pa lopov.
Tako se meri danes izobrazba in poštenje. Današnja izobrazba se meri bolj po zunanjosti in lepi obleki. Potemtakem so posebno zaslužni za izobrazbo in kulturo obrtniki, ki izdelujejo lepe obleke, perice, ki čistijo in likajo perilo, modistinje, ki delajo moderne klobuke, rokavičarji, ki prodajajo kar se da lepe rokavice. To je danes merilo za kulturnost. Ta kulturnost pa je zelo pomanjkljiva. Manjka srčne izobrazbe, ki jo vsak človek v življenju nujno potrebuje. Tako pojmovanje kulture ne vzgaja resnično kulturnih in izobraženih ljudi.
To pomanjkljivost čutimo tudi Slovenci, ki nimamo nobenega pravega ljudsko izobraževalnega načrta, ki bi postavljal močne in koristne ljudi v življenje. Naša inteligenca se rajši med seboj razdvaja v razne skupinice, ki le otežujejo pravo usmeritev izobraževalnega narodnega dela.
Janez Ev. Krek nam je pred desetletji pokazal pravo pot, ki naj narodu koristi. Današnji nosilci izobrazbe ne hodijo po tej poti. Zdi se, da tudi nji-liovo delo spremlja prekletstvo sebične ošabnosti. Ne »jaz«, ampak sreča naroda, bi morala biti pred očmi vseh izobražencev. To bi bila prava izobrazba tudi za tiste, ki so po svojem znanju poklicani, da ljudstvo izobražujejo.
Jože Gostinčar.
(Delavska
• LA.8ILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Uhaja vsak četrtek popoldne, v primera praa> nika dan prej. — Uredništvo in oprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglati, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva cesta 22-1 — Oglasi po cenikn — Telefon ii 4048. — Številka čekovnega računa 14.900
Poaamezna številka stane 1 din. — Naročnina: ta 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, ta pol leta 20 din, sa colo leto 40 din. Naročnina ta tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Isdaja ta konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrševa cesta st. 17 (Maks Blojec)
I. delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Poslovne revizije, ki so bile doslej izvedene po krajevnih .skupinah, so pokazale, da so si skupine oz. njihovi funkcionarji s pridnim delom ustvarili tudi primerne denarne rezerve. Ta denar pa je raznesen vse križem in naložen po najrazličnejših zavodih. Tudi v tem pogledu moramo ustvariti enotnost. Denar naših članov naj služi le našim potrebam. In teh ni malo. Če bomo iineli močan denarni zavod, bomo laže in preje rešili tudi vprašanje lastne delavske tiskarne. Naložbe naših krajevnih skupin so
znatne. Zato nalagajte v I. delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, ker s tem krepite tudi del naše celote. ki je za razvoj in napredek našega gibanja velike važnosti. Pokažimo tudi tu, da se zavedamo resnosti časa in skupnosti, ki nam je bolj kot kdaj koli potrebna.
Krekova knjižnica. Zaupnikom Delavske založbe je bila prejšnji teden poslana okrožnica s prošnjo za nabiranje naročnikov knjige »Življenja modrost«, ki jo bo založba izdala v snbsk ripci j i. Knjiga bo posebnost zase in velike važnosti za vsakogar. Za-s.(‘. ie vredno nekoliko potruditi in dobiti zanjo čim več naročnikov. Na delo, tovariši!
Delavska tiskarna. Tovariši, ki še niso vplačali vsega deleža, naj to čim prej narede. Krajevne skupine vabimo, da pristopijo kot članice k naši zadrugi. Skupine, ki imajo večja denarna sredstva, naj podpišejo po več deležev. Opozarjamo, da se deleži prav tako obrestujejo, kakor če bi bili naloženi v hranilnici. Le gospodarsko samostojni in močni bomo zmogli velike naloge, ki nas čakajo.
»Volan«
Društveno poročilo
Pretekli teden so pristopili: 137. Ko-kaj Edvard, Ljubljana; 138. Mlakar Ivan, Domžale; 139. Fala Viktor, Trbovlje, in 140. Pretnar Bogomir, Bled.
Član št. 116, ki vozi avtobus, je imel na Miklošičevi cesti v Ljubljani nevaren karambol z avtotaksijem. Obe vozili sta poškodovani. Trpeli so zlasti potniki v taksiju. Ker se bo zaradi te nesreče najbrž razvila dolga pravda, bo našega člana branil advokat dr. Žužek.
Opozarjamo člane, da je to že tretja letošn ja zadeva, ki jo imamo pred sodiščem. To predstavlja izdatek okoli 4000 din, katerega moramo plačati iz članarine. Kdor ne more plačati vsega zaostanka naenkrat, naj vsaj po nekaj nakazuje; na račun.
Člen 9. pravil pravi: »Izstop iz društva je dovoljen vsakomur, vendar pa mora izstopajoči član to javiti odboru.« Na podlagi tega člena bomo vse dolžnike terjali za članarino, ker je bolje, da imamo sto dobrih članov, nego nekaj več, a slabih, s katerimi ima društvo samo delo in izdatke.
Kdaj bomo zasebni šoferji dobili kolektivno pogodbo?
Prvo kolektivno pogodbo v Jugoslaviji so sklenili letos zagrebški taksi-šoferji. Ta uspeh, čeprav je v praksi majhen, je sprožil val vprašanj o kolektivni pogodbi zasebnih šoferjev.
Ni treba naglasiti, da šoferjem pri zasebnikih ne gre nič bolje kakor njihovim tovarišem šoferjem taksijev, in kolektivna pogodba z delodajalci ne bi bila nikak luksuz za zasebne šoferje, ampak nujna življenjska potreba.
Šoferji v zasebnih službah si krvavo služijo vsakdanji kruh. V hiši delajo vsa nekvalificirana dela od hišnega sluga do del, za katera je treba imeti mehanično in tehnično izobrazbo in kvalifikacijo. Delajo noč in dan in pri tem jih nikdo ne vpraša, ali je tako delo v skladu z njihovimi duševnimi in telesnimi močmi in odpornostjo.
V	skrajni sili človek ne bi ugovarjal takemu večnemu delu, ko bi bila plača za to delo vsaj do neke meje poštena. Ali to ni! Majhna je, a na povišanje plače noben gospodar niti ne pomišlja.
Zadnje čase so mnogi delavci in nameščenci dobili povišane plače, le delodajalci, ki imajo v službi šoferje, se ne spomnijo na to, čeprav se je vse podražilo in si šofer z majhno plačo ne more nabaviti najpotrebnejše stvari. Na drugi strani — kar se čudno sliši, pa je le res — so se pogonski stroški za avtomobile znižali v korist lastnikov avtomobilov.
Nič ne bo čudno, če bomo poklicni šoferji v zasebnih službah nekega dne zahtevali varstvo svojih pravic. Marsikdo se bo vprašal, kdaj bo ta dan Odgovor damo takoj: Ko'bodo vsi šoferji organizirani. Ko bodo šoferji spoznali, da organizacija predstavlja moč, ki se lahko spusti v boj z močnim organiziranim nasprotnikom.
Kolektivna pogodba za tovorni avtomobilski promet v Pragi
Med Češko-slovaško šofersko zvezo in zvezo avtopodjetnikov v Pragi je bila sklenjena kolektivna pogodba. Šoferji so deljeni v tri skupine in prejemajo naslednje plače:
1. Šofer, ki vozi avto do 1.5 tone, 225 Kč, šofer ki vozi avto od 1.5 do 3 ton 240 Kč, šofer ki vozi avto, težji od
3	ton 270 Kč.
To so minimalne tedenske plače in se dela po 48 ur na teden. Nadure se plačujejo s 50% poviškom, nedeljsko delo pa s 100% poviškom običajne plače. Pri vožn jah izven okolice Prage prejme šofer še neplačilo za prenočnino in hrano. Ta pogodba vključuje šoferje pri 461 podjetjih.
Tovariši, primerjajte s tem naše razmere in stanje, pa boste takoj spoznali, da je edino v organizaciji naša prihodnost in da so naši največji škodljivci neorganizirani tovariši, katere moramo privesti v organizacijo, če hočemo doseči zboljšanje.
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poc-eni!
SANATORIJ TRG. BOLNIŠKEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA
»ŠLAJMERJEV DOM«
LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA ŠT. 9 • TELEFON ŠT. 20-87