Poštnina plačana v gotovini. Letnik X. V Ljubljani, dne 18. januarja 1928. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vs ftliiume*;. Zahvala Njenega Veličanstva kraljice za čestitke ob rojstnem dnevu. Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«-. 13. Navodila za zbiranje statističnih podatkov o gibanju zunanje trgovine. 14. Odločba o tari za sladkor iz tar. št. 110., točke 1. b) in c), in točke 2. uvozne carinske tarife. 15. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju praženega slada in karamelovega slada. 16. Naredba o prodajanju malodimnega lovskega smodnika. 17. Odločba, s katero se ukinja uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 3. oktobra 1927. 18. Popravek k zakonu o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927. 19. Popravek k pravilniku o pomožnem osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi oblastnega odbora mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 20. Tarifna obvestila. — Razne objave. Zahvala Njenega Veličanstva kraljice za čestitke ob rojstnem dnevu.* Njeno Veličanstvo kraljica je prejela ob rojstnem dnevu — dno 9. t. m. — od vseh strani, iz države in iz inozemstva, čestitke, v katerili se izražajo tople želje za srečo in slavo Njeno, Njegovega Veličanstva kralja, Njegovega kraljevskega Visočanstva in kraljevskega doma. Po Najvišjem naročilu izreka predsednik ministrskega sveta po tej poti zahvalo vsem onim, ki so poslali pri tej priliki Njenemu Veličanstvu kraljici svoje čestitke. Iz kabineta ministrskega sveta v Beogradu, dne 10. januarja 1928.; P. M. br. 59. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca“, Številka 5 z dne 6. januarja 1928.: Objava generalne direkcije davkov z dne 10. decembra 1927.: «Humano društvo ,Siroče1» v; Beogradu je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarifo za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah. Številka 6 z dne 9. januarja 1928.: Objava generalnega inšpektorata ministrstva za finance z dne 16. decembra 1927.: Z valutami sme poslovati Petar K o 5 o v i ć v Tetovu. Številka 8 z dne 11. januarja 1928.: Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 27. decembra 1927.: Začasni pripravnik v 5. skupini II. kategorije Ivan T o n j a pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je z dnem 2. decembra 1927. potrjen za stalnega uslužbenca v 5. skupini II. kategorije in z istim dnem preveden s 1. stopnje na 2. stopnjo osnovne plače. Številka 9/1 z dne 12. januarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1927.” Minister za notranje posle se pooblašča, da sme predložiti narodni skupščini predlog zakona o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1927.: Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle se pooblašča, da sme predložiti narodni skupščini predlog zakona o posesti in nošenju orožja. Številka 10 z dne 13. januarja 1928.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1927.: Iz 3. skupine I. kategorije v 2. skupino I. kategorije je pomaknjen dr. Jovan Hadži, redni profesor na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 17. decembra 1927.: Premeščen je po službeni potrebi Fran Verbič, tajnik v 7. skupini I. kategorije, od ministrstva za notranje posle k velikemu županu v Ljubljani v isti skupini iste kategorije. Odlok generalnega direktorja poštne hranilnice z dne 26. decembra 1927.: Prevedena sta (prevedene so) pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani: Leopold Bregar, upravnik prometa v 1. skupini II. kategorije, s 7. na 8, stopnjo osnovne plače (z dnem 2. novembra 1927.); Stana Borštnik, poštaohranilnična uradnica v 3. skupini II. kategorije, s 4. na 5. stopnjo osnovne plače (Z dnem 13. novembra 1927.); Marija Fabjančič, računovodkinja v 3. skupini III. kategorije, s 3. na 4. stopnjo osnovne plače (z dnem 27. novembra 1927.); Marija Oblak, računovodkinja v 3. skupini HI. kategorije, z 2. na 3. stopnjo osnovne plače (z dnem 13. julija 1927.); Anton Rantaša, zvaničnik v 1. skupini, z 8. na 9. stopnjo osnovne plače (z dnem 13. septembra 1927.). Uredbe osrednje vlade. 13. Na podstavi člena 273. carinskega zakona pred-piBujem ta-le Navodi,a za zbiranje statističnih podatkov o gibanju zunanje trgovine.* I. Statistična prijava. 1. ) Za vse blago, ki prestopi mejo kraljevine, da se uvozi, izvozi ali provozi, sc mora priložiti carinski deklaraciji statistična, prijava s potrebnimi podatki za trgovinsko statistiko. Da se dobi točna trgovinska bilanca kraljevine, se mora statistično zabeležiti popolnoma ves trgovinski promet z inozemstvom: ob uvozu vse blago, ki ga plača inozemstvu država ali plačajo poedinci, ob izvozu vse blago, ki ga plača inozemstvo nam. 2. ) Statističnih prijav je osmero: uvozna; izvozna; provozna; za uvoz blaga zaradi predelave, obdelave, dodelave ali poprave; za izvoz blaga zaradi obdelave, 'dodelave ali poprave; za uvoz domačega blaga, ki se vrača po obdelavi, dodelavi ali popravi; za izvoz tujega blaga, ki se vrača po predelavi, obdelavi, dodelavi ali popravi; in za uvoz domačega, i * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. decembra 1927., št. 297/LXXXIV. blaga, ki se vrača iz inozemstva neprodano. Pri poštno-carinskem prometu služi za statistično prijavo triplikat deklaracije. 3. ) Glede na drugi odstavek točke 1.) se ne predlaga statistična prijava: a) za blago, zaseženo pri izvoznem tihotapstvu; b) za blago, s katerim se postopa po členu 9., točkah 2.), 3.), 4.), 7.), 8.), 9.), 10.), 11.), 13.), 14.), 16.), 17.), 19.), 20.), 22.), 23.), 25.), 26.), 28.) in 30.), kakor tudi — če se vrne v določenem roku — po členu 10. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, potem po členih 82., 109. in 140. carinskega zakona. Za blago, s katerim se postopa po členu 9., točki 12.), v predlogu zakona o obči carinski tarifi, mera predložiti carinarnica uradoma statistične prijave; toda ker to blago ne spada v statistiko specialne zunanje trgovine, se, mora na dotični statistični prijavi vidno zapisati, da se uvaža blago po členu 9., točki 12.), v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Za blago, ki se uvaža po členu 9., točkah 18.) in 21.), v predlogu zakona o obči carinski tarifi, se mora predložiti statistična prijava; v njej je treba označiti’ trgovinski naziv blaga in vidno zabeležiti, da se je uvozilo blago prosto carine. Za blago, ki se uvaža in izvaža po členu 9., točki 23.), v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po členu 5. carinskega zakona, torej za vse ono blago, ki ga uvažajo in izvažajo dvovlastniki, in za blago obmejnega prometa ni treba predlagati statistične prijave, ampak carinarnice morajo predložiti o njem vsak mesec generalni direkciji za statistični oddelek posebna poročila s podatki, ki se zahtevajo za statistično prijavo; c) za blago, čigar uvoz, izvoz in provoz je prepovedan in s katerim se postopa po členu 46. carinskega zakona; č) za, blago, ki se spravlja po členu 68. carinskega zakona v shranišča. Za tako blago se predlaga statistična prijava ob uvoznem ocarinjanju, in sicer uvozna statistična prijava, če so ivrača to blago v inozemstvo kot neprodano, se predloži provozna statistična prijava (uvoz — provoz); d) , za blago, s katerim se postopa po poslednjem stavku drugega odstavka v členu 121. carinskega zakona, če se dokaže, da je bilo ob prevozu po elementarnem dogodku pokvarjeno ali uničeno. 4. ) Kjer je treba predložiti statistično prijavo, se ne sme brez nje carinski posel ne začeti ne izvršiti. II. Izpolnjevanje statistične prijave. 1. ) Kdor predloži carinsko deklaracijo, predloži obenem statistično prijavo. Ob uradnem ocarinjanju izpolnjujejo statistično prijavo carinski organi. 2. ) Statistična prijava, se predlaga samo v enem izvodu. (Statistične prijave služijo samo statistiki; za davčne namene se ne smejo uporabljati. Po statistični uporabi se uničijo. 3. ) Statistična prijava se mora izpolniti po carinski deklaraciji, ki jo je treba napisati po imenovanju blaga v carinski tarifi. Toda če se odredi, da se mora oznamenovatt uvoz ali izvo« nekaterih predmetov statistično posebe, se statistična prijava ne izpolni po imenovanju blaga v carinski tarifi, ampak po imenovanju, ki ga predpiše za te primere generalna direkcija carin, da se statistika c zunanji trgovini specializira. Zlasti je treba izpolniti carinsko številko, odstavek in pododstavek popolnoma, točno in razločno tako, da je razvidno že iz tarifne številke, kakšno blago se je ocarinilo. Količina blaga v deklaraciji se prijavlja v meri in tako, kakor se mora po zakonu ocariniti. Če pa se ocarinja blago po kosu ali v kubičnem metru, so mora označiti v statistični prijavi tudi v kilogramih, tako da se vidi pri vsakem blagu, uvoženem ali izvoženem, tudi teža blaga; n. pr. 18 kosov 100 ms 250 kg 152.500 kg. 4. ) Za vojni material, ki ga uvaža država, je treba vselej prav tako predložiti statistično prijavo, vendar pa brez natančnejšega oznamenila. Tu se mora v statistični prijavi samo označiti: «Vojni material, odlok C. br. ... z dne..........102 . .». 5. ) Kot izvorna dežela blaga se mora ozname-novati dežela, kjer se proizvaja dotično blago (država, dominij, kolonija). Kot namembna dežela se mora oznamenovati ona dežela, v katero se blago pošilja zaradi porabe. če se dežela proizvajanja ali polabe ne more določiti dovolj natančno, se izkaže najbolj oddaljena znana dežela, skozi katero se je blago moralo ali se mora prevoziti, ali pa oni evropski kraj, čez katerega dohaja ali odhaja, z dodatkom «provoz» (n. pr. «Reka — provoz», «Trst — provoz», «Solun ■— provoz», «Dunaj — provoz» itd.). Posebno je treba paziti na to, da se vselej vpišeta točna namembna in izvorna dežela. Če prijavi izvoznik v statistični prijavi izvestno deželo kot namembno deželo, a pozneje iz kakršnihkoli vzrokov proda blago v porabo drugi deželi, mora to izmeno- namembe naknadno in v najkrajšem času prijaviti carinarnici, pri kateri je blago izvozil; carinarnica pa mora ta naknadni popravek namembne dežele takoj priobčiti generalni direkciji carin za statistični oddelek. Prav to velja tudi ob uvozu, če izreče uvoznik naknadno, da-je netočno prijavil izvorno deželo. Če je bilo blago, namenjeno za uvoz v našo državo, pred uvozom izpopolnjeno v drugi deželi, ne pa v deželi, kjer je bilo prvotno izdelaino, se mora smatrati dežela izpopolnitve za deželo proizvajanja. Ob provozu ni treba poizvedovati po deželah proizvajanja in porabe, ampak za taki se smatrata deželi izvora ali namembe, navedeni v carinskih spremnicah. 6. ) Vrednost blaga se mora prijavljati v novča-ničnem dinarju, pri čemer se pretvarjajo tuje valute in zlato po borznem tečaju, in sicer: A. 0 b uvozu. a) Če je bilo blago kupljeno v inozemstvu, re mora prijaviti njegova dejanska kupna cena v inozemstvu po računu z dodatkom vseh stroškov, do naše meje (t. j. stroškov za vklad, komisije, zavarovalnine in voznih stroškov). Carina in ostale davščine, ki se pobirajo pri naših carinarnicah, potemtakem ne spadajo v vrednost uvoženega blaga. b) Če pa uvoženo blago ni bilo kupljeno v inozemstvu. nego se je poslalo ali prineslo, da se v državi šele proda, je treba prijaviti kot trgovinsko vrednost blaga njegovo ceno v namembnem kraju naše države po odbitku voznih stroškov in zavarovalnine od naše meje do namembnega kraja. Razen tega se predpisuje za ugotovitev vrednosti ob uvozu še to-le: Kjer je v carinski deklaraciji več imenovanj, se morajo dopolnilni stroški (stroški za vklad, vozni stroški itd.) sorazmerno porazdeliti točno po vrednostih blaga glede na dotična imenovanja. Če se deklarantu izjemoma dopusti ocarinitev brez računa po razpisu C. br. 55.569/20, odredi carinarnica obenem odbor, ki naj oceni vrednost blaga; v ta odbor spadajo: uradniki, ki naj izvrše ocarinitev, in deklarant, ki jim mora dati vsa potrebna pojasnila, če pa nima pogojev za to, drug carinski posrednik ali trgovec iz dotične trgovinske grane, ki ga mora, deklarant privesti. Ta odbor mora overoviti ali popraviti prijavljeno vrednost in to potrditi pod vrednostjo s svojimi podpisi. Če se pri poštno-carinskem prometu ne pošlje račun, a smatrajo carinski uradniki vrednost, označeno v carinski deklaraciji, za netočno, se ustanovi za ocenitev vrednosti odbor, v katerega spada poleg dotičnih uradnikov še en carinski revizor. Ta odbor zahteva potrebna pojasnila o vrednosti blaga pri najbližjih gospodarskih napravah ali strokovnih krogih, določi pc tem vrednost blaga ter jo overovi kakor zgoraj. B. Ob izvozu. a) Če je blago že prodano inozemstvu, je treba prijaviti ceno njegove efektivne prodaje z dodatkom stroškov za vklad, komisijo in voznih stroškov do meje kakor tudi izvozne carine in ostalih davščin, Id jih mora blago plačati našim carinarnicam. b) Če pa naj se blago, ki se izvaža, šele proda v inozemstvu, -se mora prijaviti kot njegova trgovinska vrednost cena tega blaga v kraju, kjer se odpošilja v inozemstvo; pri tem. se dodado tej ceni vozni stroški in zavarovalnina do naše meje kakor tudi izvozna carina in ostale davščine, ki jih mora plačati blago ob izvozu iz naše države. c) Carinski uradniki morajo biti poučeni o cenah naših izvoznih predmetov; prav tako morajo skrbeti, da poznajo tudi cene uvoznega blaga. Če podvomijo o prijavljeni vrednosti blaga, morajo zahtevati obvestilo o tem po najkrajši poti od gospodarskih naprav in strokovnih krogov. 7. ) Poleg količine, vrednosti, namembe in izvora blaga je treba v statistični prijavi vidno označiti pot, po kateri je prispelo blago k dotični carinarnici. To pot, t. j. način transportiranja, se mora oznamenovati na troje načinov: suha pot, vodna pot in zračna pot. Podatki o načinu transportiranja se izpolnjujejo glede na prevozna sredstva, s katerimi se" blago prevaža; vpoštevati pa se mora samo način transportiranja na našem ozemlju. Če je, prišlo blago nekaj po .vodni, nekaj pa po suhi ali zračni poti, se smatra za transportirano na. oni način, po katerem je prevozilo večji del poti, seveda na našem ozemlju. Dokler se ne natisnejo novi obrazci statističnih prijav z razpredelki za način, po katerem se transportira blago, naj se uporabljajo v ta namen za sedaj stari obrazci statističnih prijav, in sicer tako, da se vpiše v razpredelek za izvor ali namembo blaga vselej tudi način, po katerem se je blago transportiralo. 8. ) Da se morejo vsak čas preizkusiti vsi statistični podatki, ki se nanašajo na uvozno, izvozno ali provozno blago, in da se more voditi tudi statistika zunanje trgovine po poedinih carinarnicah, morajo pritisniti carinarnice v vsakem oddelku statistične prijave za imenovanjem blaga, in sicer v razpredelek «Vrednost blaga» (Vrednost robe), svoj pečat, da se lahko ugotovi tudi potem, ko so se statistične prijave v statističnem oddelku generalne direkcije carin že razrezale, pri kateri carinarnici je bilo to blago prijavljeno. 9. ) Za blago, ocarinjeno po malih beležnicah, izpisujejo carinski organi iz teh beležnic potrebne podatke po obrazcu dotične statistične prijave. 10. ) Za blago, s katerim se postopa po členu 43. carinskega zakona, se izpolni statistična prijava naknadno, ko se carinski spor reši pri carinskem svetu. 11. ) Ko se izvrši relaksacija blaga, ,se predložena statistična prijava vrne, če se to sme zgoditi; drugače pa so predloži bova in se stara, uniči. 12. ) Če se carinsko-poštni paketi ne' sprejmejo in se vrnejo carinarnici, mora carinarnica, dotične triplikate deklaracij izločiti in uničiti, ko se blago vrne v inozemstvo. če so se dotični triplikati že poslali statističnemu oddelku, mora sestaviti in poslati carinarnica na podstavi ustreznih unikatov za prejšnji mesec oddelku izpiske statističnih prijav o carinsko-pošt-nem blagu, vrnjenem v inozemstvo, in sicer po obrazcu uvozne statistične prijave z dodatkom nad zar glavjem: «Vrnjeno uvozno carinsko-poštno blago» (Vraćena uvozna carinsko-poštanska roba). Podobne izpiske mora sestaviti carinarnica tudi za vse domače blago, poslano v poštnih paketih, ki se vrne iz inozemstva kot neprodano ali nesprejeto, in sicer po obrazcu izvozne statistične prijave z dostavkom nad zaglavjem: «Vrnjeno domače blago» (Vraćena domača roba). Za ostalo domače ■blago, ki se vrne iz inozemstva neprodano, se predloži posebna statistična prijava, ki je ustanovljena v ta namen. 13. ) Za blago, ki se je prijavilo izvestni carinarnici, a se po členu 68. carinskega zakona pošlje v ocarinitev drugi carinarnici, se izpolni statistična prijava pri tej drugi carinarnici. 14. ) Za blago, ki se> prijavi za uvoz, a se izvozi po členu 67. carinskega zakona pred oearinitvijo ali po njej, ni treba predlagati izvozne statistične prijave, uvozna statistična prijava pa se mora uničiti. j Podobno je treba postopati tudi z blagom, ki se ■ prijavi po členih 95., 96. in 106. carinskega, zakona za izvoz, a se ne izvozi; namreč: Izvozna, statistična prijava se uniči, uvozna pa se ne predloži, ker v obeh primerih ni bilo mednarodnega prometa, 15. ) Za blago, uvoženo na negotovo prodajo (členi 72. do 78. carinskega zakona), in za blago, ki se izvozi začasno (členi 98. do 101. carinskega zakona), se predloži naknadno statistična prijava, če se blaga niti količkaj ne vrne v predpisanem roku, 16. ) Za blago, zaseženo pri uvoznem, tihotapstvu, se predloži uvozna statistična prijava, ko se blago proda. Če se uvozno ali izvozno tihotapsko blago ni moglo prodati, a se je s preiskavo dognala količina in kakovost blaga, se predloži statistična prijava, ko je spon- dokončan pri carinskem svetu. 1'7.) Za blago, s katerim se postopa po členu 97. carinskega zakona, se predloži izvozna statistična prijava pri oni carinarnici, ki ga je prvotno ocarinila. Če se po izpremenjeni namembi blago po členu 106. carinskega zakona obdrži v državi, se: mora statistična prijava uničiti. 18. ) Za blago, ki mu je rok ležanja potekel in ki se postopa z njim po členih 128., 135. in 137. carinskega zakona, se izpolni statistična prijava, in sicer: uvozna, če je blago uvozno in če ostane v državi; izvozna, če je blago izvozno, če set ocarini za izvoz in se resnično izvozi, drugače ne. 19. ) Za provozno blago, ki potuje v zaprtih vozovih (vagonih) ali v posebnih tovorkih, se mora izpolniti statistična prijava, če se postopa z njim po členih 112. do 115. carinskega zakona, na podstavi spremnice in deklaracije. Provozne prijave sprejemajo, pripravljajo in pošiljajo vstopne carinarnice. 20. ) Za blago, ki se uvaža v našo državo zaradi predelave, obdelave, dodelave ali poprave, za blago, ki se izvaža iz naše države po predelavi, dodelavi, obdelavi ali popravi, in za blago, ki se uvaža iz inozemstva po izvršeni dodelavi, obdelavi. ali popravi, se predlagajo posebne statistične prijave, v katerih je treba poleg ostalih podatkov točno označiti, na kaj se nanaša dotični primer, t. j. ali gre za predelavo, dodelavo, obdelavo ali popravo blaga. Če se tako blago izvozi po izvršeni predelavi, dodelavi, obdelavi ali popravi, kakor tudi če se uvozi po izvršeni obdelavi, dodelavi ali popravi, se mora izkazati kot vrednost blaga v statistični prijavi samo oni presežek vrednosti, ki ga je dobilo blago zbog izvršene predelave, obdelave, dodelave ali poprave, in sicer tako, kakor je predpisano v drugem odstavku člena 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. Sedanji obrazci statističnih prijav za izvoz blaga zaradi dodelave, obdelave ali poprave in obrazci za uvoz blaga po izvršeni dodelavi, obdelavi ali popravi se morajo, dokler se ne natisnejo novi obrazci, popraviti tako, da se prečrtajo v njih zaglavju besede: «Priprava in predelava» (Preprava i prerada), ker po členu 11. v predlogu zakona O' obči carinski tarifi izvoz zaradi priprave in predelave in tudi uvoz po pripravi in predelavi nista dovoljena. Prav tako je treba prečrtati v ostalih omenjenih obrazcih besedo «Priprava» (Preprava), ker je odveč in je ne omenja člen 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi. 0 blagu, za katero se je že prej izdalo dovolilo za izvoz zaradi obdelave, dodelave ali poprave ali za uvoz zaradi predelave, obdelave, dodelave ali poprave, se mora, kolikor in za kolikor se še ni uvozilo ali izvozilo do dne 1. januarja 1928., predložiti dotična statistična prijava. 21. ) Za blago in živali, ki se uvozijo kot vojna odškodnina, se mora postavljati nad zaglavje statistične prijave označba «Vojna odškodnina» (Ratna odšteta). Te statistične prijave se morajo zbirati ločeno, ker se podatki iz njih ne jemljejo v uvoizno statistiko. O blagu in živalih, ki se prejmejo kot vojna odškodnina, mora sestaviti statistični oddelek posebno statistiko. 22. ) Ker je proizvajanje in trgovanje z opijem pod kontrolo Društva narodov, je treba v statističnih prijavah za vsako pošiljko (izvoz) opija vpisati še te-le podatke: datum izvoza, izvoznikovo ime kakor tudi ime in stanovališče tujega kupca, ki so mu opij pošilja. 23. ) Vse carinarnice in njih oddelki v morskih lukah morajo sestaviti koncem vsakega meseca seznam ek blaga s podatki o vrsti blaga; blago mora biti prijavljeno po oddelkih carinske tarife (glej statistični pregled zunanje trgovine za prvo poluletjo 1927.), o količini in vrednosti blaga, ki se je v do- tiöno morsko luko uvozilo in se poslalo iz nje v ocarinitev carinarnici v notranjščini, kakor tudi onega blaga, ki se je izvozilo iz dotičnih morskih luk, toda se je ocarinilo pri carinarnici v notranjščini. Prav tako morata ravnati tudi carinarnica v Gjevgjeliji glede našega uvoza in izvoza skozi Solun in carinarnica na Rakeku glede našega uvoza in izvoza skozi Trst. Te seznamke z ostalimi statističnimi prijavami vred pošiljajo carinarnice in njih oddelki (v morskih lukah) po poteku vsakega meseca generalni direkciji carin za statistični oddelek. Za blago, ki ga ocarinjajo te carinarnice same, ni treba predlagati omenjenega seznamka. Pri tar. št. 74. 80. 86. 1. 00, 1. III. Specializacija statistike. 93, 1. a) Da bi statistika naše zunanje trgovine ustrezala potrebam našega gospodarstva, se odreja, da se mdrajo iz skupnih tarifnih imenovanj izločiti in posebe prijavljati v statističnih prijavah ti-le predmeti: A. O b u v o z u. 98, 1. c) Pri tar. št. Prijaviti se morajo posebe: 1. Pšenica. Rž. Pira. 2. Ječmen. Oves. 4. Proso. 7, 1. Karfijola. 7, 2. Paradižnik. 7, 3. Čebula. Česen. Arpadžik. 8, 1. Debeli fižol. Drobni fižol. 9, 1. Debeli fižol. Drobni fižol. 9, 2. Paradižnik. 12, 2. Korintsko grozdje. 13, 1. Jabolka. Kruške. Kutine. Marelice. Breskve. 29, 1. Žafran. 29, 3. Poper. Lovorovo zrnje in listje. Salep. 30. Repica. Kitajska oljnata redkev. Bukov žir. 31, 2. Semenje: sezamovo, makovo, bučje. 31, 3. Bombaževo semenje. 32. Janež. Kumin. Koriander. 33, 1. Seme: lucerke, rdeče detelje. 33, 3. Semena sladkorne pese. 37. Seno. Slama. 38. Konopljena vlakna. 42, 1. in 2. Sladkorna pesa. 43. Laminarij (morsko zelje). Rafija. Rižja slama. 51. Mezgi in njih žrebeta. 52, 1. Voli. Biki. 53. Koze in kozli. Ovce in ovni. 54. Janjci in kozliči. 56. Kokoši. 94. 100, 2. 103, 1. 104, 5. 108, 1. in 2. 109. 110, 1. a) 110, l.c) 134, 2. in 3. 136, 3. b) 143, 2. 147, 1. 147, 2. a) 149. 151, 1. in 2. 154, 1. 155, 1. in 2. 158, 3. 159. 163. 165. 58, 1. a) 58, 1. b) 59, 60, 1. in 2. 61, 2. Pure. Gosi in race. Meso: konjsko, presno, goveje, presno, ovčje in- kozje, presno, goveje, nasoljeno ali v razsolu, ovčje in kozje, nasoljeno ali v razsolu, svinjsko, nasoljeno ali v razsolu. Meso: goveje, ovčjei in kozje, svinjsko. Divjačina: dlakasta, pernata. Slanina. Salo. Klobase. Salame. 169, 3. 171, 1. in 2. 172. 178. 190, 1. in 2. 201, 1. 63. Jajca domače perutnine. 66. Svinjska mast. Prijaviti se morajo posebe: Kokoni; sirovi, suhi. Greva: svinjska, konjska in oslovska, goveja. ■Suhe ribe: slaniki, jegulje, trske (polenovke). Nasoljene ribe: jegulje, .slaniki, rusi. Pri tar. 204. 205. 206. Divjačina: dlakasta, pernata. Stavbni les, neobdelan, samo razrezan ali prežagan, preko 20 cm v premeru; listnatega drevja; iglastega drevja. Nepredelan, samo razrezan ali prežagan, izpod 20 cm v premeru. Razžagan, v vseh dimenzijah: a) železniški pragi. Les: za tlakovanje, za jadrnike, za vesla, za doge, za obroče. Protje za pletenje. Terpentin. Moka: pšenična, koruzna. Laneno olje. Škrob: iz riža, iz krompirja, iz pšenice, iz koruze, ostali, Guma iz škroba. Salepova moka. Sladkor: rumeni sirovi v kristalih, beli v kristalih. Kakaova masa. Kaškavalj. Sardine v olju. Tuni v olju. Kaolin. Samot. Veronska barvilna prst. Apnenec. Granit. Bazalt. Karborund. Magnezit. Barit. Stroncianit. » Celestin. Fluorit. Bavksitov cement. 207, 1. 207, 2. 208. 209. 210. 211, 1. 212, 3. 212, 4. 212, 5. 212, 6. 212, 7. 213. Azbest: sirovi, zmleti. Hrizolit: sirovi, zmleti. Dragi kameni. Rude: železove; manganove; bromove; kositrove; bakrove; svinčeve; cinkove; živosrebrne; nikljeve; kobaltove; pirit; arzenove; bismutove; antimonove; molibdenove; volframove; vanadij eve. Rjavi premog. Nafta, sirova, črna in neprečiščena. Asfalt, zmlet in nezmlet. Parafinov! in bituminozni skrilavci. Naftalin in antracen. Fenol in derivati. Nitrobencol. Anilinovo olje. Parafinovo mastilo, vazelin in vazelin o vo mastilö. Amonijev plin, stisnjen (komprimiran), tekoči amoniak. Amonijev sulfat. Amonijev hlorid (salmiak). Amonijev karbonat. 214, 2. 214, 4. 215, 2. 219. 220. 222. 223, 1. 225, 3. 228, 2. 229. 230. 233, 1. 234, 1. 234, 2. 240, 3. 255. 262. št. Prijaviti se morajo posebe: Brom in bromove soli. < Kovinski arzen. Ferociankalij. Ferociannatrij. Fericiankalij. Fericiannatrij. Kalijev hipermanganat. Kalijev manganat. Ciankalij in ciannatrij. Soli bromove kisline. Kalijev bihromat. Kalijev hromat. Natrijev bihromat. Natrijev hromat. Amoniakovi galuni, kristalizirani. Bromovi galuni. Amoniakovi galuni. Barijev oksid in hidroksid in stroncijev oksid. Barijev superoksid in natrijev super-oksid. Aluminijev hidroksid (umetna glina). Manganovi oksidi. Zmesi za lošč in email, pepel od svincu in kositra. Magnezijev hlorid in sulfat. Barijev hlorid. Bromov in manganov hlorid in manganov borat. Magnezijev karbonat in oksid. Kalcijev karbonat. Kalcijev sulfat. Kalcijev fosfat. Stroncijev karbonat in hlorid in barijev karbonat in sulfat. Barijev in stroncijev nitrat. Natrijev nitrat, umeten, Amonijev nitrat. Natrijev bikarbonat. Natrijev hidrat. Natrijev sulfat. Natrijev bisulfat in kalijev sulfat in bisulfat. Natrijev in kalcijev bisulfat in hidro-sulfat. Natrijev silikat v trdem stanju. Natrijev silikat v tekočem stanju. Kalijev silikat v trdem stanju. Kalijev silikat v tekočem stanju. Natrijev in kalijev hlorat. Barijev hlorat. Natrijev in kalijev tiosulfat. Natrijev fosfat. Blor, stisnjen (komprimiran). Elorovo apno. Blorova voda. Žveplov ogljik in žveplov vodik. Žveplov hlor. Ogljikova kislina, stisnjena (komprimirana). Okljikova kislina, tekoča, Žveplenasta kislina, stisnjena (komprimirana) in tekoča. Bakrova galica. Kalcijev karbid. Kisik. Vodik. Kalijev sulfat. Kalijev bisulfat, Stroncijev hlorat, Perhlorati. Limonova kislina. Vinska kislina. Lepi (kleji); za mizarje, za čevljarje. Morfin in njegove soli. Kofein in njegove soli. Papaverin in njegove soli. Pantohon in njegove soli. Domopon. Kloroform. Kvebraho. Siriščni izvlečki (ekstrakti). Serumi in cepiva. Obliži: na platnu, na svili, na papirju. Pariško in berlinsko modrilo Metilov alkohol (lesni cvet). Aceton. Patoka (fuzelna olja). Naravni fosfati, tudi zmleti. Pri tar. št. Prijaviti se morajo posebe: 263. Kostna moka. Moka iz fosforitov. Thomasova žlindra ali moka. 266. 274, 1^2., 3. Amonijev nitrat, pripravljen kot razstrelilo. in 4. 275, l.,2.,3. Bombaževa preja, enonitna (enovita), mercerizirana. in 4 276, 1., 2. Bombaževa preja(, dvonitna ali več-nitna (dvojnata ali na več streme-nov), mercerizirana. in 3. 277, 1., 2. Bombaževa preja za nadrobno prodajo, mercerizirana. in 8. Gladke tkanine: sirove; beljene; barvane; tiskane. 279, 1. Petinet. Ostale podobne tkanine. 280, 2. Bombaževe nogavice, pletene. 280, 8. Bombaževe rokavice, pletene. Rokavice, trikotske. 284. Koščeni gumbi za perilo. Sukneni gumbi za obleko. 288, 1. Sirova juta. 288, 2. Odpadki od jute. 293, 1. in 2. Preja iz jute. 294, 1. in 2. Preja iz jute. 296, 2. Tkanine iz jute. 304. Gonilni jermeni. Uzde. Podproge. Cevi. 319. 2. a) Volnene nogavice, pletene. 319, 3. Volnene rokavice, pletene. 324. Volneni trakovi. 339, l.in 2. Gumbi za moško obleko. 346, 2. Gumene podloge. Gumene hlačice za otroke. 356, 1. Ovratnice. Perilo. 356, 2. Obleka. 356, 3. in 4. Perilo. 370, 2. Svetlo usnje. 370, 3. a) Teletina (boks) vseh vrst. 370, 3. b) Kozje usnje (ševro). 380, l.c) Usnjeni gumbi. 389. Gumeni obroči za kolesa na avtomobilih. 407, 1. Metle; brezove; iz sirka. 411, 1. Glavniki in kopče. 415, 2. a) •Gumbi. Glavniki. Kopče za obleko. 418, l.a\ß) Glavniki in kopče. 433, 3. Vrata in okna. Lesene hiše in njih deli. 434. Gumbi. 440. Podplati. Plavalni pasovi. Zamaški. 444. Ovojni papir: negladek in nebarvan; gladek in barvan; na eni strani gladek. 445, 1. a) Papir za tiskanje na rotacijskem stroju. 445, 1. b) Papir: satiniran; poklejen; nepoklejen. 454, 2. 477, 1., 2. Papir, napojen s parafinovim oljem, voskom, glicerinom in podobnimi snovmi. Pergament in pergamentni papir. Modri papir. Reagenčni papir. in 3. Sljuda. 479, 1. a) Plošče iz marmorja. 479, 2. a) Plošče iz marmorja. Plošče iz alabastra. 494, l.in 2. Opeke. 521, 1. a) Steklenice za pivo. 527. Zlato. Platina. Srebro. 536, 1. Feromangan. Ferosilicij. 536, 2. Jeklo, sirovo. 536, 3. a) Plemenito in specialno jeklo V ploščah in palicah. Železo v ploščah. Pri tar. št. Prijaviti se morajo posebe: 536, 3. b) Železo: neobdelano, toplo valjano; obdelano, toplo valjano; neobdelano, hladno valjano. 538, l.a) Žica: valjana; izvlečena. 540, l.a) Tračnice: težke do vštetih 12 kg na dolžinski meter; težke od 12 do 21-2 kg na dolžinski meter. 540, 2. Skretnice, Signali. Železniški pragi. 546, 1. in 2. Lopate. Motike. Rovnice. 547. Kose. 550. Noži in škarje za obrezovanje dreves, grmovja, rož, trte in za striženje ovac. 552, 1. Plugi. Plužna. Brane. 554. Vijaki in njih matice vsake vrste. 559, 1. in 2. Žične vrvi 562, 2. Posode: pocinkane; pokositrene. 562, 3. 572, 1., 2. Posode, emailirane. in 3. Žepni nožiči. Kuhinjski noži. Britve. 583, 1. Kokile. 583, 2. Valjarji za valjanje paličastega železa. 585, 2. 586, 1., 2. Vžigalniki v kilogramih in kosih. Igle lasnice. Kopče za obleko. Igle vamice. Verižice za plašče. in 3. Vžigalniki v kilogramih in kosih. 623, 2. in 3. Vžigalniki v kilogramih in kosih. 624. Molibden in feromolibden. Volfram. Ferovolfram. Vanadij. Ferovanadij. Mangan. Hrom. Kobalt. Cerovo železo. 635. Vinogradniške brizgalnice in škropilnice. 638, 2. in 3. 645, 1., 2. Vžigalniki v kilogramih in kosih. in 3. Gumbi za ovratnike. Gumbi za naročke (manšete). 648. Lokomotive in zalogovniki (tenderji). 649. Traktorji. 653, 2. Stroji za žetev. Stroji za kopanje. Kosilnice. Sejalnice. Trijerji. 653, 3. Separatorji in centrifuge. Druge priprave za mlekarstvo. 654, 1. 679, 1., 2. in 3. Jarmeniki. Krožne žage. in 680,1., 2., 3. in 4. ■ v kilogramih in kosih. Ce obseza številka carinske tarife samo dva razna predmeta, a je samo eden izmed teh predmetov naveden v gorenjem seznamku, je treba, kadar se izvozi ali uvozi ta drugi predmet, imenoma prijaviti tudi njega, ne pa da bi se vpisalo celotno tarifno imenovanje, ker bi bilo drugače nejasno, kateri predmet se je resnično uvozil ali izvozil; n. pr.: Pri tar. št. 163., 3., je treba prijaviti ločeno ne samo rjavi premog, nego tudi lignit. Ce obseza tarifna številka troje ali več raznih predmetov, a so v gorenjem seznamku navedeni vsi ti predmeti razen enega, je treba iz istega vzroka, ko se uvozi ali izvozi ta neomenjeni predmet, ločeno prijaviti tudi njega; n. pr.: Pri tar. št. 156. je treba prijaviti ločeno ne samo stroncianit, Celestin in fluorit, ampak tudi bavksit. Ce pa obseza tarifra številka troje ali več raznih predmetov, a je odrejeno, da je treba ločeno prijaviti samo enega ali dva teh predmetov, se mora vpisati, ko se uvozijo ali izvozijo oni ostali predmeti, celotno imenovanje ter dodati beseda «Ostalo», ker je samo tako jasno, da v tem primeru ni bil uvožen ali izvožen oni predmet, ki ga je treba posebe izkazati v statistiki. B. O b izvozu. Izvoz se mora prijavljati v statističnih prijavah po uvozni carinski tarifi in statistika izvoza se mora voditi po uvozni carinski tarifi. Toda. ob izvozu mora biti specializacija popolna. Zato se morajo ob izvozu v statističnih prijavah ločeno prijavljati ne samo predmeti, navedeni v prednjem seznamku pod «A. Ob uvozu», ampak vsak izvozni predmet je treba prijaviti imenoma po njegovem trgovinskem ali tehničnem nazivu z drugimi potrebnimi podatki. Torej ne sme biti v izvoznih statističnih prijavah vpisano imenovanje, ki obseza več predmetov ali več vrst (izdelkov) enega predmeta; n. pr.: Vsak izdelek iz lesa je treba prijaviti posebe ter označiti, iz kakšne vrste lesa je narejen, kakor: Doge za sode iz hrastovine. Poleg predmetov, navedenih v prednjem seznamku, je treba v statističnih prijavah ločeno prijavljati vse one predmete ali vrste poedinega predmeta, ki so bile izločene iz občega tarifnega imenovanja z odločbami ministrskega sveta C. br. 29.294/ /25, 43.811/25 in 26.900/26 (pogodba z Italijo, Avstrijo in Anglijo) kakor tudi z zakonom o trgovinski in plovitveni pogodbi z Nemčijo z dne 6. oktobra 1927., kolikor niso ti predmeti v prednjem seznamku še bolj specializirani, kakor n. pr. pri tarifni št. 206. Potemtakem je treba v statističnih prijavah tudi ločeno prijavljati vsak oni predmet, ki je omenjen v tarifnem imenovanju, toda je zanj s trgovinsko pogodbo ali z odločbo ministrskega sveta carina znižana, kakor tudi vsak oni predmet, ki ni omenjen v tarifnem imenovanju, toda je po trgovinski pogodbi omenjen in izločen iz dotičnega tarifnega imenovanja. Prav tako je treba v statističnih prijavah ločeno prijavljati vse one predmete, ki se pozneje po novem zakonu ali novi odločbi izločijo iz občih tarifnih imenovanj, seveda od dne, ko stopi dotični zakon ali dotična odločba v veljavo. Tako se da ugotoviti, kolik je bil uvoz vsakega pogodbenega predmeta iz dotične države. Vkljub takemu načinu, po katerem se prijavljata uvoz in izvoz omenjenih predmetov, je treba vselej v statistični prijavi poleg omenjenega ločenega imenovanja teh predmetov razločno zapisati številko, odstavek in pododstavek carinske tarife. Vse zgoraj omenjene tarifne številke, odstavke in pododstavke kakor tudi zgoraj omenjene predmete naj carinski uslužbenci takoj pripišejo in naj strogo pazijo, da se bodo prijavljali odslej ti predmeti v statističnih prijavah vedno ločeno. IV. Obrazci statističnih prijav. 1. ) Poedine vrste statističnih prijav je treba uporabljati samo za posel, za katerega so ustanovljene. V redkih izjemnih primerih se sme ena vrsta statistične prijave uporabiti tudi za drug posel; n. pr.: Uvozna statistična prijava se sme uporabiti tudi za izvoz, toda takrat je treba na njej prenarediti naslov tako, da se jasno vidi, da se je uporabila ta uvozna prijava za izvozno statistiko. 2. ) Obrazce statističnih prijav prodajajo carinarnice po ceni, ki je označena na njih. Ob uradni ocarinitvi plača deklarant statistično prijavo obenem s carinskimi deklaracijami. 3. ) Za izpisovanje statističnih podatkov iz malih beležnic in spremnic (kjer se ne predlagajo carinske deklaracije), mora uporabljati carinarnica obrazce dotične prijave, in sicer večje. V en obrazec se vpišejo podatki iz več priznanic ali spremnic zaporedoma, tako da se obrazci popolnoma ukoristijo. Blagajnik sestavi za vsak mesec referat o porabljeni količini in vrednosti statističnih obrazcev, da se razknjižijo v knjigi uradnih publikacij. V. Urejanje in pošiljanje statističnih prijav. 1. ) Koncem meseca se urede statistične prijave po svojih vrstah glede na red carinskih deklaracij; pri tem dobi vsaka prijava svojo zaporedno številko. Ob izpisu iz malih beležnic in provoznih spremnic je treba postaviti namesto številke deklaracije številke dotičnih malih priznanic ali provoznih spremnic, in sicer tako-le: S. Izv. št. 1—10 (knjiga I.); S. Uv. št. 20—25 (knjiga IH.); Pr. št. 1—5. 2. ) Statistične prijave se morajo poslati generalni direkciji carin (za statistični oddelek) najkesneje do 5. dne prihodnjega za minuli mesec. Vendar pa pošiljajo poštne carinarnice in carinsko-poštne oddelki svoje podatke šele 11. dne prihodnjega meseca, da je lahko mogoče izločiti in uničiti triplikate vrnjenega blaga (glej H., točko 12.). Spremno pismo se glasi: Pošiljajo se statistični podatki za mesec ...... 192 . ., in sicer: I. Uvoznih prijav: 1. ) navadnih........, 2. ) poštnih......., 3. ) iz naslova vojne škode........, 4. ) za vojni material........ II. Izvoznih: 1. ) navadnih.......... 2. ) poštnih ...... m. Za pripravljalni promet: 1. ) uvoznih......., 2. ) izvoznih........ IV. Za vrnjeno domače blago............ V. Provoznih.......... VI. Uporabljenih za službeno izpisovanje podatkov, in sicer: 1. ) uvoznih..........po . . . par Din . . 2. ) izvoznih..........» . . . » » . . 3. ) provoznih.......» . . . » » . . skupaj Din . . . Nedovršene in nevplačane deklaracije (po kontrolnikih); 1 Uvozne: št........... II Izvozne: št........... HL Provozne: št........... Prijave, uničene po točkah 11.), 14.) in 17.): a) uvozne:........., b) izvozne:........, c) poštne: Statistične prijave se morajo zložiti v tri glavne skupine (uvoz, izvoz in provoz), toda podskupine se morajo pridružiti vsaka svoji skupini v posebnem zavoja. 3.) Statistični oddelek potrdi carinarnicam vrednost porabljenih statističnih obrazcev. Ko carinarnica prejme to potrdilo, vknjiži referat, pripravljen za razknjižbo, v odobreni vrednosti. VI. Statistika carinskih dohodkov. Poleg teh navodil ostane za carinsko statistiko v veljavi samo še razpis C. br. 43.507 z dne 10. septembra 1925., s katerim je bil predpisan način, kako se vodi statistika carinskih dohodkov. Vsi ostali razpisi se ukinjajo, in sicer razpisi: C. br. 1 z dne 1. januarja 1924.; C. br. 8381 z dne 23. februarja 1904.; C. br. 34.603 z dne 17. julija 1925.; C. br. 55.106 z dne 22. decembra 1926.; C. br. 55.107 z dne 22. decembra 1926.; C. br. 56.068 z dne 29. decembra 1926. in C. br. 4031 z dne 2. februarja 1927. VII. Kazni. Dosedanja praksa je pokazala, da se statistični podatki o naši zunanji trgovini, ki so jih zbrale carinarnice, dokaj razlikujejo od statističnih podatkov o zunanji trgovini drugih držav, s katerimi trgujemo. To kaže, da carinarnice, ne da bi dovolj pazile na veliko važnost statistike o zunanji trgovini, ne preizkušajo zadosti točnosti poedinih podatkov v predloženih statističnih prijavah. Zategadelj odrejam vsem carinarnicam in carinskim uslužbencem iznova, naj pazijo na pravilno poslovanje ob zbiranju statističnih podatkov o zunanji trgovini, kakor je to predpisano s temi navodili. Za vsak nepravilni in netočni postopek se morajo kaznovati carinski uslužbenci, kolikor so za to odgovorni, po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Upravniki carinarnic morajo strogo paziti na to. Deklaranti in carinski posredniki se morajo kaznovati za vsak postopek, ki bi bil po teh navodilih nepravilen in netočen, po carinskem zakonu, odnosno po pravilniku o carinskih posrednikih. V Beogradu, dne 27. decembra 1927.; C. br. 52.397. Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 14. Odločba o tari za sladkor iz tar. št. 110., točke 1. b) in c), in točke 2. uvozne carinske tarife.* Na podstavi pooblastitve iz člena 7. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odločil po zaslišanju carinskega sveta; Za sladkor iz tar. št. 110., točke 1. b) in c), in točke 2. uvozne carinske tarife se odbijajo te-le stopnje tare: v lesenih zabojih, čebričkih in sodih . . 10 % v košarah, koših in vrčih...........5%; v balah, vrečah, mehovih in okvirih . . 0-8 %. S tem se izpreminja stopnja tare, določena pri tar. št. 110., točki 1. b) in c), in točki 2. uvozne carinske tarife z odločbo C. br. 29.297 z dne 20. junija 1925. Ta odločba stopi v veljavo v petih dneh po razglasitvi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 31. decembra 1927.; C. br. 53.249. Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 15. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju praženega slada in karamelovega slada.* S komentarjem k tar. št. 26. stare carinske tarife je določeno, da se mora pražen slad, tudi če se uvaža za pivovarske potrebe, redno ocarinjati po tar. št. 26., karamelov slad pa po tar. št. 6. uvozne carinske tarife. Vkljub temu komentarskemu pojasnilu pa se je dogajalo, da se karamelov slad ni oca-rinjal po tar. št. 6., nego po tar. št. 26. uvozne carinske tarife. Da carinarnice ne bi še nadalje postopale tako, odrejam, da se morajo kar najstrože ravnati po teh komentamih odredbah; za razpoznavanje, kaj naj se smatra za karamelov in tako zvani patentni slad in kaj je pražen slad in ječmen, pa dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo: Za karamelov in patentni slad se smatra oni slad, ki je samo karameliziran, zaradi česar so zrna na površini rumenordečkaste barve; njih močnati del je iste barve, lom steklast in okus sladkoben. Za pražen slad in pražen ječmen se smatrata oni slad in oni ječmen, ki sta popolnoma pražena, zaradi česar imajo zrna ne samo na površini, ampak tudi v močnatem delu barvo pražene kave do popolnoma črne barve, okusa pa so nekoliko grenkega. V Beogradu, dne 31. decembra 1927.; C. br. 53.250. Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo: dr. M. Spaho s. r. 16. Naredba o prodajanju malodimnega lovskega smodnika.* Ker izdeluje sedaj tvornica za smodnik v Obili-čevu malodimni lovski smodnik v zadostnih količinah in zato, da bi se potrošniki tega smodnika tudi v bolj oddaljenih krajinah naše države laže oskrbovali z njim, izpreminjam svojo prejšnjo naredbo A. B. br. 15.248 z dne 20. novembra 1927., objavljeno v «Službenem Vojnem Listu» št. 44 in v «Službenih Novinah» št. 248 iz leta 1927.,** ter odrejam: Odslej naj prodajajo ta smodnik vsem potrošnikom z največjim vkladom enega kilograma poleg vojnega skladišča Dunavske divizijske oblasti tudi vojna skladišča L, H. in III. armijske oblasti, vojna skladišča Jadranske, Osiješke, Savske, Dravske in Moravske divizijske oblasti in uprava artiljerijskega tehničnega zavoda. Kadar se bo izdeloval ta smodnik v še večjih količinah, ga bodo prodajala, če bo treba, tudi ostala vojna skladišča, ki se sedaj bavijo s prodajanjem črnih smodnikov. Prej določena cena temu smodniku (160 Din za kilogram) ostane še nadalje v veljavi. V Beogradu, dne 3.januarja 1928.; A. B. br. 68. Minister za vojsko in momamico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: Stevan S. Hadžič s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. januarja 1928., št. 9/1. ** Uradni list 113 z dne 7. novembra 1927., str. 770. 17. Odločba, s katero se ukinja uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 3. oktobra 1927.* Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 3. oktobra 1927.,** ki je stopila v veljavo dne 25. oktobra 1927., se zaradi ogromnih administrativnih težkoč glede ustanovitve in poslovanja teh disciplinskih sodišč niti do danes ni mogla uporabljati, ker ni moglo dati ministrstvo pravde navzlic ponovni zahtevi še do danes sodnikov za predsednike in njih namestnike disciplinskih sodišč in ker je vrhu tega treba pravnikov za disciplinske tožitelje in zapisnikarje; pri tem se zahtevajo za poslovanje teh disciplinskih sodišč veliki materialni izdatki, s katerimi ministrstvo ne razpolaga, veliko predmetov učiteljskih kaznivih dejanj pa je vendar že več mesecev nerešenih. — Vpoštevaje mnogoštevilne učiteljske resolucije, izražene na njih zborovanjih, skupščinah in kongresih, da bi se učiteljstvo glede disciplinskih sodišč ne izločilo od ostalih uradnikov, odrejam na podstavi vsega tega, kar je zgoraj razloženo, in na podstavi člena 147. finančnega zakona za leto 1927./1928.: Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 3. oktobra 1927. serazveljavljaa dostavkom, da je zoper učitelje in učiteljice osnovnih in meščanskih šol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev še nadalje uporabljati odredbe, ki so veljale do izdaje te uredbe in ki so navedene v členu 27. uredbe o učiteljskih disciplinskih sodiščih z dne 15. aprila 1927.*** To stanje mora trajati do dne 1. aprila 1928., ko se s pooblastitvijo v finančnem zakonu reši vprašanje, ali spadajo tudi učitelji in učiteljice osnovnih in meščanskih šol pod obče odredbe o kaznih iz zakona o civilnih uradnikih. Zaradi boljše garancije, da se bodo izdajali odloki o kaznih zoper učitelje in učiteljice pravilno po teži storjenega kaznivega dejanja, se ustanovi za to dobo pri ministrstvu za prosveto odbor iz Štirih članov, ki ga bodo sestavljali: načelnik oddelka za osnovni pouk kot predsednik, pravni referent, en referent kot strokovni drug in en predstavnik «Učiteljskega Udruženja» v Beogradu. V Beogradu, dne 4. januarja 1928.; O. N. br. 1414. . Minister za prosveto: dr. K. Kumanudi s.r. 18. Popravek k zakonu o trgovinski in plovitveni pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemčijo z dne 6. oktobra 1927. V tarifi B. k temu zakonu (Uradni list z dne 12. januarja 1928., št. 6/4) je treba postaviti pri tar. št.: Iz 280 pod točko 2. b) namesto zneska 350 znesek 560 dinarjev. Tik za to tarifno številko naj se postavi pomotoma izpuščeno besedilo: Iz 317: Volnene tkanine, razen posebe imenovanih, ki so težke na 1 m2: 2. nad 500 g do 700 g.............230 3. nad 300 g do 500 g.............280 4. 300 g in manj..................350 19. Popravki k pravilniku o pomožnem osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet. V tem pravilniku (Uradni list z dne 14. januarja 1928., št. 11/5) naj se izvrše nastopni popravki: Druga vrsta člena 23. naj se glasi pravilno: «se sme sprejeti izjemoma tudi oni, ki ni dovršil obrta». Prvi odstavek člena 25. naj se glasi: «Delovni čas za obrtnike in ostale telesne delavce znaša na delovni dan 8 ur, ob sobotah 7 ur, efektivno brez ur za odmor.» V drugem odstavku člena 26. naj stoji v peti vrsti 'namesto: «kakor bi trajalo» pravilno: «tako da traja». * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. januarja 1928., št. 9/1. ** Uradni list z dne 22. oktobra 1927., št. 432/108. *** Uradni list z dne 30. aprila 1927., št. 191/47. Razglasi osrednje vlade. Natečaj za sodne poročnike in administrativne podporočnike sodne stroke.* Na' podstavi člena 54. zakona o ustroju vojske in mornamice in odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico S. br. 194 z dne 4. januarja 19'28. sprejme ministrstvo za vojsko in mornarnico iz civilnega prebivalstva 10 kandinatov za aktivne sodne poročnike in 5 kandidatov za administrativne podporočnike sodne stroke. Kandidati morajo izpolnjevati te-le pogoje: a) Za sodnega poročnika: 1. ) Biti morajo državljani kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. 2. ) Biti morajo diplomirani pravniki. 3. ) Odslužiti so morali rok v stalnem kadru. 4. ) Biti ne smejo starejši od 35 let. 5. ) Biti morajo dobrega vedenja, 6. ) Biti morajo zdravi in za državno službo sposobni, kar se ugotovi s komisijskim pregledom. b) Za administrativnega podporočnika sodne stroke: 1. ) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. ) Dovršiti so morali najmanj nižjo gimnazijo in imeti morajo enoletno prakso v sodni ali policijski (politični) službi ali pa morajo biti absolvirani pravniki. 3. ) Odslužiti so marali rok v stalnem kadru. 4. ) Biti ne smejo starejši od 30 let. 5. ) Biti morajo dobrega vedenja, 6. ) Biti morajo zdravi in za državno službo sposobni, kar se ugotovi s komisijskim pregledom. Kandidati za obe skupini morajo dokazati pred sprejemno komisijo, da poznajo zadosti naslednjo tvarino: 1. ) Ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. ) Vojaški kazenski zakonik. 3. ) Kazenski zakonik. 4. ) Zakonik ,o postopanju vojaških sodišč pri kaznivih dejanjih. 5. ) Zakon o ustroju vojaških sodišč. 6. ). Zakon o vojaško-disciplinskem sodišču. 7. ) Zakon o ustroju vojske in mornarnice. 8. ) Uredbo o vojaški disciplini. 9. ) Pravilnik za vojaška sodišča, vojaške državne tožitelje in vojaške preiskovalce. 10. ) Pravilo za službeno dopisovanje pri vojski. 11. ) Uredbo o položajih, prejemkih in oblasti sta-rejšin pri vojski. Kandidati, ki izpolnjujejo te pogoje, se sprejmejo v činu sodnega poročnika, odnosno administrativnega podporočnika sodne stroke. Reflektanti se morajo obrniti na ministrstvo za vojsko in mornarnico (sodni oddelek) z redno prošnjo, ki ji prilože te-le dokumente: a) krstni list; b) izpričevalo ali potrdilo o zakoniti zakonski zvezi; c) krstne liste otrok (če jih imajo); č) šolsko izpričevalo (diplomo pravne fakultete, odnosno gimnazijsko izpričevalo); d) potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu; e) potrdilo o času, ki so ga prebili v državni službi, in o vzroku prestanka službe, če niso več v službi; f) potrdilo pristojnega oblastva, da vobče niso bili v preiskavi in da niso bili sodno kaznovani; g) potrdilo o vedenju in poklicu, izdano po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu, odnosno po šefu dotičnega urada, če je kandidat v državni službi; h) vojaško listino ali potrdilo pristojnega vojaškega oblastva o odsluženem stalnem kadru; i) dovolilo pristojnega ministra za prestop v resort ministrstva za vojsko in mornarnico, če je kandidat v državni službi. Vsi zgoraj našteti dokumenti od a) do i) se morajo priložiti prošnji v originalu in overovljenem prepisu. Prijave se sprejemajo do vštetega dne 31. januarja 192 8. Kandidati, izbrani po predloženih prijavah in dokumentih, se pozovejo naknadno po pristojnem oblastvu, naj pridejo pred sprejemno komisijo, da se zdravniški pregledajo in definitivno izberejo za sprejem. Kandidati se izberejo in sprejmejo v sodnem oddelku ministrstva za vojsko in mornarnico. Stroške za prihod in povratek trpe kandidati sami; to mora vsak kandidat označiti v prijavi. Prijave in dokumenti neizbranih kandidatov se vrnejo po pristojnih oblastvih. Vsi kandidati morajo označiti v prijavah točni naslov svojega stanovališča. Iz pisarne sodnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarnico v Beogradu, dne 4. januarja 1928.; S. br. 194. ----—~—i ■*-»«' ---- Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. št. 73. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. januarja 1928. Srez Ostalih 1 Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Krško 3 , 3 Laško 4 4 Logatec 7 1 8 Novo mesto . . . 1 . 1 Skupaj . 15 1 • • 16 Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 32 2 1 33 Kočevje 1 . . 1 Krško ...... 28 1 6 23 Laško 5 . 5 Ljubljana, srez . . 1 1 Ljubljana, mesto . 9 i 10 Novo mesto . . . 3 2 i 4 Radovljica .... 3 1 i 3 Skupaj . 82 7 8 1 80 Ošpice. - - Morbilli. Ljubljana, mesto . 11 6 17 Logatec 2 2 . Novo mesto . . . 1 1 . Skupaj . 14 6 3 17 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 1 1 . Kastav 2 . i . 1 Kranj . 2 . 2 Krško 1 1 . . Ljubljana, srez . . . 2 . 2 . Ljubljana, mesto . 1 1 ' . . 2 Novo mesto . . . 1 v . 1 i Skupaj . 6 5 2 3 6 Šen. — Erysipelas. Brežice 3 3 Kranj . i 1 Ljubljana, mesto . 1 . . 1 Novo mesto . . . 1 . . 1 Skupaj . 5 1 6 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežice 1 1 1 • . • 1 1 V Ljubljani, dne 12. januarja 1928. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r. Vet. br. 44. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 2. do dne 8. januarja 1928. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji - s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Mehurčasti izpuščaj pri govedih: Kastav: Kastav (Jelovičani,- Saršoni in Sroki po 1 dvorec). pas j a steklina. Litija: Zagorje (Zagorje 1 dvorec). Svinjska kuga. Brežice: Artiče. (Artiče, Dolenja vas in Zgornji Obrež po 1 dvorec). Krško: Krško (Leskovec 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Rnezdol 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Medvode (Zbilje 6 dvorcev in Zgornja Senica 2 dvorca). Ljubljana, mesto: Ljubljana, mesto 1 dvorec. A Ljubljani, dne 11. januarja 1928. Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s. r. Razglasi oblastnega odbora mariborske oblasti. Št. II A 5651/27. 117 3—3 Razglas o ofertni licitaciji za dobavo gradbenega lesa za popravo lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu. Podpisani oblastni odbor razpisuje javno pis-menolicitacijo s skrajšanim štirinajstdnevnim rokom za dobavo 172-489m3 dobro oble-žanegamacesnovegagradbenegalesa. Licitacija se bo vršila vsobotodne21. januarja 192 8. ob desetih v sobi št. 22 oblastnega dvorca v Mariboru, Vrazova ulica št. 5. Ponudbe se morajo vložiti najkesneje do dne 21. januarja 192 8. ob pol desetih. Popolni razglas o licitaciji je priobčen v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 3. januarja 1928. Predsednik: dr. Josip Leskovar s. r. Preds. 8/28. Razpis službe. Pri oblastnem odboru mariborske oblasti se od-dado nostopne službe: enega upravnega jurista, štirih pisarniških uradnikov, treh računskih uradnikov, dveh gradbenih inženjerjev, enega arhitekta, šestih poduradnikov, treh strojepisnih moči in dveh slug. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami po uredbi glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora, razglašeni v Uradnem listu z dne 17. septembra 1927., št.'406/96, naj se vlože do dne 10. februarja 1928. Vpoštevajo se samo prosilci, ki imajo popolno kvalifikacijo v zmislu navedene uredbe. Prosilci za strojepisno službo morajo še posebe dokazati, da so popolnoma vešči slovenski stenografiji, prosilci za poduradniško službo pa popolno znanje strojepisja. Prosilcem, katerih prošnje so še nerešene pri oblastnem odboru, ni treba vlagati novih prošenj, ampak zadošča izjava, za katero sedaj razpisanih služb se potezajo. — Osebne intervencije so izključene. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 10. januarja 1928. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. A IV—420 ex 1928. Razglas o lem, da se morajo vse devize ponuditi Narodni banki v nakup. Gospod minister za finance je odredil pod L br. 27.281 z dne 26. decembra 1927.: 1. ) Pooblaščene banke morajo ponuditi Narodni banki v odkup celotni znesek deviz, ki jih prejmejo iz inozemstva z naročilom za prodajo. Narodna banka bo obračunavala ponujene devize tako-le: 1/:i po odkupnem tečaju, Va pa po srednjem borznem tečaju. 2. ) Pooblaščene banke morajo ponuditi Narodni banki tudi celotni znesek posojil, sklenjenih v inozemstvu v tujih valutah, in Narodna banka bo obračunavala tudi te devize tako, kakor je določeno zgoraj pod točko 1.). j S to odredbo je izpremenjen dosedanji način od-I kupovanja deviz po naročilih za prodajo in od sklenjenih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 14. januarja 1928. Razglasi sodišč in sodnih oblaste». Preds. 1261/18/26—30. Razglas. • Za prvo porotno zasedanje v letu 1928. so imenovani: I. pri deželnem sodišču v Ljubljani: 1. ) za predsednika: predsednik deželnega sodišča Fran Rekar: 2. ) za njega namestnike: podpredsednik deželnega sodišča Peter' Keršič, višji deželnosodni svetniki Anton M1 a d i č, dr. Adolf Kaiser, Jakob Ant-1 o g a in Mihael V ehovarin deželnosodni svetniki Josip Janša, dr. Alojzij Gradnik in dr. Milko Gabe r; II. pri okrožnem sodišču v Celju: 1. ) za predsednika: dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik; 2. ) za njega namestnike: višja deželnosodna svetnika dr. Friderik Bračič in dr. Ivan Prem-s c h a k in deželnosodni svetnik Valentin Levič-n i k; III. pri okrožnem sodišču v Mariboru: 1. ) za predsednika: predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Ž i h e r; 2. ) za njega namestnike: podpredsednik okrož-neg sodišča dr. Fran Pichler, višji deželnosodni svetniki Josip S t e r g e r, dr. Franc P e i 11 e r, Fran Posega in Janko Guzelj in deželnosodna svetnika Oskar D e v in dr. Franc Vidovič; IV. pri okrožnem sodišču v Novem mestu: 1. ) za predsednika: predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek; 2. ) za njega namestnike: deželnosodni svetniki Anton Kuder, dr. Josip Fischinger in Jakob L u z n a r. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 12. januarja 1928. S 14/27—18. 152 Odobritev prisilne poravnave. Konkurzna stvar: Franc Stres, cvetličarna «Palma» v Podčetrtku. Potrjuje se prisilna poravnava, sklenjena dne 19. decembra 1927. med konkurznim dolžnikom, odnosno sedaj njegovo zapuščino, ki jo zastopata dediča Jožef Stres in Uršula Stres, posestnika v Virov-cah pri Roginski gorci, in njegovimi upniki za 50 % njih terjatev s pripadki do otvoritve konkurza, plačljivih v, desetih mesečnih obrokih po 5 % konkurznc terjatve, počenši s prvim dnem onega meseca, ki nastopi po pravnomočni odobritvi poravnave. Za točno izvršitev vseh obveznosti jamči Alojzija Toplišek, posestnica v Podčetrtku, Jožef Stres in Uršula Stres pa jamčita zanje samo z zapuščino konkurznega dolžnika. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 4. januarja 1928. S 11/26—11. 143 Odprava konkurza. Prezadolženec: Rihard Zim m eri, trgovec na Prevaljah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 11/26—il o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, dne 5. januarja 1928. Razglasi raznih uradov in ohlastsv, Št. 115/28. 155 Vabilo na peto sejo skupščine delavske zbornice za Slovenijo, ki se bo vršila v n e d e 1 j o d n e 1 2. f e b r u a r j a 19 2 8. ob devetih v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem dnevnim redom: 1. ) Odobritev zapisnika o zadnji skupščinski seji. 2. ) Poročilo predsednikovo. 3. ) Poročilo tajnikovo. 4. ) Odobritev nakupa in adaptacije poslopja bivše osnovne šole za Celjsko okolico. 5. ) Proračun za poslovno leto 1928./19Ž9. 6. ) Raznoterosti. * * * Vsi člani skupščine, ki žele, da bi skupščina sklepala o njih predlogih, jih morajo predložiti pismeno upravnemu odboru najpozneje do dne 7. februarja 1928. V Ljubljani, dno 17. januarja 1928. Predsednik: Melhior Čobal s. r. Št. 241/1928. 153 Razglas. Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dnei 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 20. januarja 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno Ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. januarja 1928. 20. Tarifna obvestila.’" Dopolnitev lokalne tarife z dne 1. oktobra 1926. Na 51. strani naj se postavi.v izvozni tarifi br. 5 v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost za prevoz sodarskega lesa, tudi postaja: Zagreb Sava. Ta dopolnitev velja od dne 1. februarja 1928. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 16. novembra 1927.; G. D. br. 74.243/27. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’ Istria) in republiko Češkoslovaško (7). Popravki k železniški tarifi za prevoz blaga, ki velja od dne 1. septembra 1927. Z veljavnostjo od dne 1. januarja 1928. do izvedbe po tarifni poti naj se izvrše v zgoraj omenjeni tarifi ti-le popravki: Na 225. strani tarife naj se uvrsti po abecednem redu postaja «čirč» s temi podatki: KI Čirč KI ................ I 219 8 I (Žilina....... 308 km) Pod črto naj se vpiše ta-le pripomba: «Kl Im Verkehre mit dieser Station wird der Frachtsatz der Schnittariftabelle A durch Zusam-menstoss der Teilfrachtsä.tze bis und ab Žilina auf Grund der in der Rubrik 4 sowie bei dieser Station in der Klammer beigefügten Entfernungen ermittelt, falls sich der für die Entfernungen von 474 km und 58 km gebrochen gerechnete Frachtsatz nilcht billiger stellt. Die Berechnung von Frachtsätzen geschieht auf Grund der Gebühren-bereclinungstabelle auf Seite 183 dieses Tarifes.» Na 231. strani naj se uvrsti po abecednem redu postaja «LiskoVec u Frydku» s temi podatki: «| O I Liskovec u Frydku . . | II | 191 | 2 | 2 |» Na 236. strani tarife naj se prečrta postaja «Ra-d’ovce» z vsemi podatki. Na 238. strani tarife1 naj se postavi pri postaji z nazivom «Svalava» v tretjem stolpcu namesto znaka «*» znak «I». Na 267. strani tarife naj se postavita v točki 5. b) odseka S-I v drugi in peti vrsti za besedo «Triester» besedi: «oder Fiumaner»; v točki c) istega odseka naj 'se prečrtajo v prvi vrsti tri poslednje besede in naj se vpišejo besede: «oder Fiumaner Zollgebiet». Na 358. strani tarife naj se vpiše v dodatku, pozicija 27. (Prazni privatni vozovi) pred besedami: «Für den Transport der leeren Privatwagen . . .» kot nov odstavek: «Die Frachtberechnung für leere Privatwagen erfolgt auf dem Verkehrleitungswege». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 24. decembra 1927.; G. D. br. 81.840/27. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Ptiljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’Istria) in republiko Češkoslovaško (8). Dopolnitve k železniški tarifi za prevoz blaga, ki velja od dne 1- septembra 1927. Z veljavnostjo od dne L januarja 1928. do preklica, odnosno do izvedbe po tarifni poti, naj se izvrše v navedeni tarifi te-le dopolnitve: Na 342, strani tarife naj se vpiše nova izjemna tarifa: «931 1 Asbestzementplatten .......... Asbestzement-schiefer ......... Asbestzementziegel » Na 272. strani tarife naj se uvrste po abecednem redu: «Asbestzementplatten................93 — Asbestzementschiefer...............93 — Asbestzementziegel.................93 —». Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 24. decembra 1927.; G. D. br. 83.007/27. * Blagovni promet med Trstom (Trieste), Reko (Fiume), Puljem (Pola) in Rovinjem (Rovigno d’ Istria) in republiko Avstrijo (2). Železniška tarifa za prevoz blaga z dne 1. januarja 1928. Uvedba ugodnosti za železo in jeklo, železno in jekleno blago Poz. E 5 K. R. od postaje v Donawitzu ali Kindbergu do Trsta ali Reke za Izvoz čez morje. Vozninski stavki, ki jih je treba uporabljati: Veljavni vozninski stavki izjemne tarife 5-D so znižani a) za 15,%, b) za 18.%, c) za 20,%, k a): če se preda v prevoz v času, dokler velja ta ugodnost, količina najmanj 15.000 ton; k b): če se preda v prevoz v času, dokler velja ta ugodnost, količina najmanj 18.000 ton; k c): če se preda v prevoz v času, dokler vetja ta ugodnost, količina najmanj 20.000 ton na navedenih postajah. Pogoji, ob katerih se uporablja ugodnost: 1. ) Pošiljke se morajo predati v prevoz kot sporovozno blago in voznina se mora plačati najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu; obče veljavne tarifne odredbe morajo biti izpolnjene. 2. ) Pošiljatelj mora izjaviti v tovornem listu, da so pošiljke določene za. nadaljnje odpravljanje po morju. 3. ) Pošiljke se morajo natovoriti na ladje v štirih mesecih od dne, ko se je predalo blago v prevoz na postaji v Donawitzu ali Kindbergu. 4. ) Prošnje za povračilo voznine se morajo predložiti najkesneje do dne 31. marca 1928. kontroli dohodkov avstrijskih zveznih železnic na Dunaju. Prošnjam se morajo priložiti tovorni listi, če je voznina nakazana na prejemnika, ali duplikati tovornih listov, če se plača voznina ob predaji blaga, kakor tudi potrebne listine o natovoritvi na ladje. Ugodnost velja od dne 1. januarja 1928. do dne 31. decembra 1928.; uporablja se s povračilom voznine. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne, 24. decembra 1927.; G. D. br. 83.481/27. Promet potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med Severno-Srednjo Evropo in Orientom. Dne 1. januarja 1928. stopi v veljavo nova tarifa za direktni promet potnikov in prtljage med postajami švedskih, poljskih, nemških, češkoslovaških, avstrijskih in madžarskih železnic na eni strani in postajami bolgarskih, grških in orientnih železnic kakor tudi pristanišči romunske pomorske službe na drugi strani. S to tarifo se ukinja tarifa za direktno odpravljanje potnikov in prtljage med Srednjo Evropo in Orientom z dno 15. februarja 1926. z vsemi dodatki. Obenem stopi v veljavo nova tarifa za direktno odpravljanje ekspresnega blaga med postajami švedskih, nemških, poljskih, češkoslovaških, avstrijskih in madžarskih železnic na eni strani in postajami bolgarskih, grških, orientnih in anatolskih železnic na drugi strani. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 28. decembra 1927.; G. D. br. 84.514/27. Št. 35. 148 3—! Razglas o licitaciji. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem tlakovanja in poprave potov do glavne carinarnice nal Rakeku p ir v o ji a v n o pisme n o o f e r t n o licitacijo, ki se bo vršila dne 11. februarja 1928. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofortni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega, popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 2,150.065 Din (dva milijona sto in petdeset tisoč petinšestdeset dinarjev). Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 14. januarja 1928. St. 32,. 121 3—2 Razpis javne ustne licitacije o dobavi gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani. Podpisana gradbena sekcija razpisuje javno ustno licitacijo o dobavi gramoza za državne ceste, in sicer za naslednje proge: 1. ) za Ljubeljsko državno cesto, km 0.0 do 15.0, v proračunjenem znesku 57.420 Din; 2. ) za Trojansko državno cesto, I. in H. oddelek, km 0.8 do 43.3, v proračunjenem znesku 72.070 Din; 3. ) za Tržaško državno cesto, I. oddelek, km 0.0 do 27.0, v proračunjenem znesku 66.500 Din; ' 4.) za Tržaško državno cesto, II. oddelek, km 27.0 do 45.45, v proračunjenem znesku 37.290 Din; 5.) za Zagrebško državno cesto, km 0.0 do 42.0, v proračunjenem znesku 74.000 Din. Ustna licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije za vsako cestno progo posebe, in sicer: 1.) za Ljubeljsko državno cesto dne 15. februarja ob 10. uri; * 2.) za Trojansko državno cesto, L in II. oddelek, dne 16. februarja ob 10. ud; 3. ) za Tržaško državno cesto, L oddelek, dne 17. februarja ob 10. uri; 4. ) za Tržaško državno cesto, II. oddelek, dne 17. februarja ob 11. uri; 5. ) za Zagrebško državno cesto dne 18. februarja ob 10. uri. Natančnejši razpis licitacije glej v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928. Gradbena sekcija v Ljubljani, dne 7. januarja 1928. Št. 30. 124 3—2 Razglas o licitaciji. Podpisana gradbena sekcija razpisuje p r v; o ustno licitacij o za dobavo gramoza za Trojansko državno cesto od km 105 do km 154.2, ki se bo vršila dne 15. februarja 19 2 8. v pisarni gradbene sekcije v Mariboru (palača velikega župana, soba št. 51) s začetkom ob 10. uri. Popolni razglas o licitaciji je bil objavljen v Uradnem listu 5 z dne 14. januarja 1928. Gradbena sekcija v Mariboru, dne 9. januarja 1928. Pogoji o dobavi gramoza so na vpogled do dne licitacije med uradnimi urami v pisarni gradbene sekcije v Novem mestu (soba št. 8), kjer se dobivajo tudi vsa pojasnila. Pregled o n a b a v i gramoza za državne cesi te v območju gradbene sekcije v Novem mestu za leto 192 8. Nabavišče Cesta Proga (kilometer) .nožina gramoza v m3 Proračunjena enotna cena v m31 Skupni prora-čunjeni stroški Kavcija od do S Din Din Din Medvedjek 42 46 70 80 5.600 560 Zidani mostič V 46 50 100 70 7.000 700 Nemška vas £ aJ j* *0 *£ *a 50 56 230 60 13.800 1.380 Sv. Ana 56 63 150 80 12.000 1.200 Bršlin •s0 63 72 350 90 31.500 3.150 Cikava 72 76 147 85 12.495 I.250; Ratež M 76 80 '140 90 12.600 1.260 Mokro polje 80 84 125 60 7.500 750 Št. Jernej 84 92 225 60 13.500 1.350 Mali boršt 92 95 125 80 10.000 1.000, Studena •Sig 95 99 230 80 18.400 1.840 Veliko Mraševo s ° 99 103 150 70 10.500 1.050 Gomila Sri 103 110 250 50 12.500 1.250 Savski prod I. bjG*—• ca liO 116 180 80 14.400 1.440 Savski prod II. N 116 121-658 140 80 11.200 1.120 Poganci Dolenja _ca c/i 0 3 180 80 14.400 1.440 Težka voda u 3 7 160 80 12.800 1.280 Vinja vas ca 7 12 150 85 12.750 1.275 Gorjanci xA > 12 15 70 85 5.950 595 Škomlovec 15 20 50 85 4.250 425 Lokvica ca 20 25 60 85 5.100 510 Kamenica 25 29-368 115 85 9.775 978 Gradbena sekcija v Novem mestu, dne 10. januarja 1928. Št. 192/11. 120 2—2 Razpis dobav. Razpisujeta se nastopni dobavi: 1. ) dveh čeljustnih plošč za kamenodrobec iz litega jekla (natančnejši pogoji z nariskom se dobivajo pri podpisani direkciji); 2. ) 250 m3 sejanega dolomitnega peska (največje zrno 5 mm), 200 m3 čistega vodnega peska (največje zrno 5 mm) in 150 m3 vodnega peska (glena) (največje zrno 3 mm). Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 4. januarja 1928. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 9. januarja 1928. Št, 252/1. 136 2—1 Št. 321/U. 150 2—1 Razpis dobave. Razpisuje se dobava šestih strokovnih inozemskih časopisov. Več pri podpisani direkciji. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dno 31. januarja 1 9.2 8. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 14. januarja 1928. Razne objave. Manje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. januarja 1928. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga.................... 444,031.707-75 Posojila.......................... 1.689,453.971-16 Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873-70 Račun začasne zamene............... 298,832.379-96 Dolg države ...................... 2.966,355.034— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov............... 981,073.982-64 Pasiva. 9.590,789.112-21 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000— Rezervni fond........................ 10,738.885-57 Novčanice v tečaju................ 5.734,582.3w— Državni račun začasne zamene . . 298,832.379-96 Terjatve države po raznih računih 238,148.462-15 Razne obveznosti................. 1.057,054.011-53 Terjatve države za zastavljene domene ............................. 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde................. 83,055.870-— 9.590,789.112-21 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. Objava. Št, 25. ' 138 3—1 Razpis o licitaciji za dobavo gramoza. Po nalogu gradbeno direkcije v Ljubljani z dno 4. januarja 1928., št, 72, razpisuje gradbena sekcija v Novem mestu na podstavi določb zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah od km 42 do km 121.658 Zagrebške in na progah od km 0.0 do km 29.368 Karlovške državne ceste. Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Novem mestu dne 18. februarja 1928., in sicer se začne za proge Zagrebške državne ceste ob desetih, za proge Karlovške državne ceste pa ob štirinajstih. Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji še veljavno potrdilo davčnega urada o plačanih davkih in potrdilo (blagajnično položnico) davčnega urada v Novem mestu, da so položili kavcijo v znesku 10 % proračunjene vsote za vsako progo, za katero so mislijo udeležiti licitacije. Kavcijo je položiti po določbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu v gotovini, v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih. Dražitelji morajo podpisati pred začetkom licitacije izjavo, da poznajo pogoje za dobavo gramoza in da brez pridržka: pristajajo nanje. Dobava gramoza mora biti izvršena do dne 31. avgusta 1928. Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi. Uprava državnih cest si izrečno pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza ne glede na uspeh licitacije ter dobavno množino po potrebi zvišati ali znižati ali dobavo sploh ukiniti. Razpis dobave. Razpisuje sei dobava) 30 m3 hrastovih plohov, 10 m3 javoirovih plohov in 5 m3 brezovega lesa,. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 7. j a -n u a r j a 1 92 8.' ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. januarja 1928. Št, 263/IT, 264/11 in' 265/11. 137 2—1 Razpis dobav. Razpisuje se dobava: a) 850 kg kotnega železa; h) 1300 vijakov; c) 300 gumenih in 60 tesnil «Klingerit». Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3 1. j a -nuarja 1 928. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 12. januarja 1928. Št. 301/11. 145 2—1 Razpis za slikanje sob. Razpisuje se slikanje 7 sob in 5 pisarniških prostorov v uradnem poslopju podpisane direkcije. Več pri podpisani direkciji. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 7. januarja 192 8. ob enajstih. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 13. januarja 1928. Na podstavi zakona z dne 4. julija 1927. se bo imenovalo mesto Fredrikshald v Norvegiji od dne 1. januarja 1928. Halden. Kr. norveški konzulat v Zagrebu, dne 21. decembra 1927. 139 Oklic. «E k s i m», eksportna in importna družba z o. z. v Ljutomeru, se je po sklepu družbenikov razdražila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj prijavijo terjatve likvidatorjema: Viktorju Kukovcu, tvorničarju v Ljutomeru, ali Ludoviku Mohoriču, uradniku v Mariboru, Aleksandrova ulica št. 74. Likvidatorja. 129 3—2 Poziv upnikom. Slovenska hranilnica in posojilnica v Osilnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, je prešla v likvidacijo. Upniki naj ji priglase terjatve. Za načelništvo: Alojzij Vertnik s. r. 128 3—1 Poziv upnikom. Zadružna elektrarna v Zlatoličju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve. Likvidatorji. Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.