Delavci in meščani, jutri ob 10.30 vsi pred pokopališče!
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLA SI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Izpolni svojo dolžnost !
Dvigni novo izkaznico Slovan-sko-italijanske antifašistične unije I
Obnovljena izdaja leto I. štev. G.
TRST SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1949
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
Anglo-ameriški vojaški upravi bi bilo zelo nerodno, če bi na junijskih t upravnih volitvah zmagale demokratične množice.
To je bržkone smisel petega pobila generala Aireya Varnostnemu svetu OZN. In da se dvig-ne vrednost delnicam reakcionarnih strank, se v poročilu Ugotavlja «gospodarsko razbi-jastvo komunističnih satelitih organizacij» ter «izkoriščanje nemirov» s strani istih organizacij. Nadalje prinaša porodilo neka že vsakdanja «ugotavljanja» o nujnosti priključitve Trsta k Italiji.
Iz tega je razvidno, da se bo-tio morale demokratične množi-^ in organizacije boriti proti Vsakovrstnim oviram in teža-Vam. ki jih bodo morale premostiti, če bodo hotele ohraniti Pridobitve protifašistične borbe in si zagotoviti pravico do obstoja.
Slovenskim in italijanskim reakcionarnim strankam in skupinam bodo dajali nenehne streptomlcinske in penicilinske Injekcije, nas pa bodo pitali s Provokacijami, z gonjo o «fojbah», o «deportirancih», s policijskim ustrahovanjem in s tistimi imperialističnimi metodami, ki so jih že preizkusili v južni Koreji, v Berlinu in Ita-llji- Za imperialiste, ki nočejo Izgubiti tako važnega strateSko-‘tolonialnega oporišča,bodoprlčli v Poštev vsi nelegalni in legalni načini borbe proti demokratičnim organizacijam, proti demokratom, proti resničnim braniteljem demokratičnosti mšega mesta.
Značilno je to za sedanjo dobo — ko lahko rečemo, da smo v začetku predvolivne kam-Panije — da se Italijanske šovinistične stranke in slovenske Šovinistične skupine pripravljajo na nekake plebiscite, ki so plat-torma njihovega volivnega progama In ki naj bi na podlagi nacionalističnih gesel preslepili tržaško javnost tako, da bi jo odvrnili od vsakdanjih perečih gospodarskih in socialnih pro blemov in tako zlomili odporno tnoč ljudskih množic. Istočasno Pa opazujemo, da je gen. Airey s svojimi izjavami o priključit-Trsta Italiji «v interesu mi-a* in o komunističnem «izkori-s;anju nemirov» dejansko pomi nekak navdihovaleč nacionalističnih plebiscitov, ki ne morejo rešiti težkega stanja, v mterem se nahaja nase mesto avno po zaslugi zapadnih «kul urnikov» In njihovih demokri-stjanskih privržencev.
, To nam dokazuje nekaj, kar mu° že večkrat povdarjali v nappi listu: Vsi naši nasprotniki,
I- nasprotniki demokratičnih nnožic, se neznansko boje vsa-v6ga postavljanja konkretnih Pražanj in volivnih programov, ne temeljijo na obrabljenih b Iz stare šare za las privleče-nacionalističnih gesel. Zato ako radevolje podpihujejo to roakcionarno voljo po plebi-ScUih.
Iz vsega tega je razvidno, da Se bodo vsi nasprotniki ljudeh množic potegovali za tem, da bi preprečili Se tako mali uspeh tistih organizacij, ki te skih množic potegovali za to. mperlallsti bodo podpirali z semi svojimi sredstvi Italijan 26 In slovenske nacionaliste, ato bo naša borba težka in na urna. Boriti se bomo morali in šo ,moram° protl italijanskim ti h Stl'"nlm strankam, t.i. proni ntlm krogom, ki so vdinje-1 Degasperiju in Vatikanu; bo h 1 Se muramo proti slovenskim
lett all8tom BablCa ln Agne-q- a’ kl so vdlnjenl beograjski re tlsov;l<-‘tski skupini, oz inte S(,p0tn ameriškega protisovjet ra]8a bloka; boriti se bomo mo-Vs . Pr°ti aparatu, ki nam je v P o/irih nenaklonjen.
Jih at° 80 naSe na?0”e velike in l<emIrloramo uresničiti v krat in , 1 asu ^ bornimi
v'' na razpolago. Za nas je Po‘;t da Se Približamo vsem ške enim ^udem brez ideolo-bi;. yerske in rasne razlike. Prl-ceni1 Se moramo vsem delav llm 'i tttnet°m, uradnikom, ma-Plkn srednitm trgovcem, obrtjo m lt,d' Razlagatl jim mora da nacionalistična gesla ni-
Proslavimo prve tržaške <1 el a v s k c žrtve
V DUHU STAVKE 1902 LETA stopajmo enotni po svoji poli
Poziv Enotnih sindikatov na Garibaldijevem trgu
Vojaška uprava ni dovolila zbirališča 0 F se je pridružila pozivu E S
Včeraj je Vojačka upravaspooroHla Enotnim sindikatom, da ne dovoljuje zbirališča delavcev in meščanov na trgu Garibaldi od koder naj bi se povorka napotila na pokopališče. Poleg tega ninitidovolilarazmnoievania poziva Enotnih sindikatov, češ daje preveč «ognjevit». To je ponovni , ,	, j . n	Objavljamo poziv Enotnih sindi-
dokaz ozkogrudnosti Vojaške n-
prave, ki se celo boji proslave prvih tržaških delavskih žrtev, hi so padle pod puškami avstrijske policije. Zato v imenu demokratov. Slovencev in Italijanov ostro protestiramo proti temu nečuve-nemu ukrepu okupacijske oblasti.
Delavci in meščani naj bodo zato jutri ob 10-30 pred pokopali, štem pri Sv. Ani!
katov ob 47. obletnici prve splošne stavke tržaškega delavstva. Predstavniki Delavske zbornice so ga podpisali v italijanščini, medtem ko so odrekli svoj podpis slovenskemu prevodu. To se je predvsem dogodilo pod pritiskom klerikalnih predstavnikov, ki jim le slovenščina še vedno trn v očesu. Na to vprašanje se bomo povrnili.
DELAVCI!
13. februarja 1902, je delavski razred v Trstu stopil prvič v splošno stavko. Vzrok stavkovne akcije Je bi-
ASIŽZ se pripravlja
na proslavo 8. marca
Bliža se 8. marec, praznik demokratičnih žena vsega sveta. Tudi ASIéZ, kj je na našem ozemlju e-dino priznana kot del Svetovne demokratične fronte žena, se pripravlja na ta dan.
8. marec bodo demokratične žene našega ozmelja praznovale v duhu enotnosti vseh žena v borbi za mir in demokracijo, v borbi proti vojnohujskaškim načrtom imperializma in njegovim hlapcem ter njihovim režimom, ki vodijo narode v bedo in suženjstvo. Na teh osnovah bo torej ASIZZ pri nas na STO praznovala ta dan v duhu enotnosti z demokratičnimi ženami vsega sveta ter v tesni povezavi z demokratičnimi ženami Jugoslavije in zone B, ki se tam bore za ljudsko demokracij" proti terorju jn narašajoči bedi, ki jo prinašajo izdajalci demokracije. Na osnovi te dosledne borbe za demokracijo kliče ASIZZ vse žene STO sodelovanje pri proslavah 8. marca.
Sestavni del borbe za demokracijo in mir pa je borba za izboljšanje življenjskih pogojev. Zato bodo demokratične Žene praznovale ta dan v borbi za neposredne
zahteve žena, to je, za zaščito in zdrav telesni in duševni razvoj o-trok, za otroške jasli in vrtce, za zadostno število raznih sol in otroških zavetišč, za izboljšanje zdravstvene zaščite in pomoči otrokom. To bo dan borbe za obrambo družine, za odpravo brezposelnosti, za kontrolo nad cenami, proti narašča, jočj draginji, za dostojno in primerno stanovanje vsaki družini. To bo dan borbe za pravice žena, za pravco do dela, za odgovarjajoče plače delavskem in uradnicam, za izvedbo zakona o zaščiti materinstva.
Izvršni odbor ASIZZ pripravlja za ta dan: 1. Zborovanje in Javno konferenco. 2. Kulturni večer, 3. Radijsko oddajo. 4. Bilten. 5. Pozdrave Svetovni zvezi demokratič nih žena in raznim ženskim demokratičnim organizacijam. 6. Spominske značke. Slične programe bodo pripravile razne organizacije.
Tak je torej program ASIZZ za 8. marec. V duhu tega programa in načel poziva ASIZZ vse žene ST.O-ja na enotnost in na praznovanje tega dne v sklopu demokratične fronte žena vsega sveta.
la odklonitev pogajanj od strani ravnateljstva Lloyda za znižanje delovnega urnika kurjačev od 12. na 10. ur in za doplačilo za nadure, ki so Jih morali kurjači dotlej opravljati brezplačno in brez omejitve.
Ravnateljstvo Lloyda je tedaj uporabilo stavkokaze, pobrane po inozemskih lukah, poslužilo se je celo kurjačev Vojne mornarice, ki jih je avstrijska vlada blagohotno stavila na razpolago.
ipilčo take nepopustljivosti so tržaški delavci odgoverili s splošnim v:-držanjem od dela In so se neustes-»eno postavili proti reakciji ahsoluti stične avstrijske vlade, ki je uporab,-la proti njim svoje vojaške edlnice.
I«. februarja so vojaške edinice streljale na mirno povorko delavcev na poti proti Velikemu trgu. Petnajst delavcev, po večini mladih je bilo ubitih, nad petdeset pa ranjenih, med temi tudi nekaj žena. Tedaj so bile tržaške ulice prvič okrvavljene krvjo delavcev. Zločin, ki so ga zakrivili biriči avstrijskega režima, zaveznika trmoglavega in nazadnjaškega kapitalističnega razreda, je sprožil Trstu in v svetu val nepomirljivega ogorčenja in zgražanja, ki je prestrašil celo krivce same.
Sele tedaj so v naglici sprejeli zahteve kurjačev in je arbitrarna pogodba prisilila ravnateljstvo Lloyda, da je prunaio pravice svojih delavcev.
Daaes ko so pred nami velike tež-koče in se moramo ponovno boriti proti nepopustljivosti delodajalcev, predočujemo krvavi dogodek današnjim tržaškim delavcem, posebno pa mlajšim generacijam, ki tragičnega dogodka niso osebno doživele. Ginjeni se klanjamo spominu padlih tovarišev, katerih žrtve naj bodo vzpodbuda okrepitev naše zavednosti, naše enotnosti in naše borbene pripravljenosti
Plemeniti ideal pravičnosti In socialnega napredka je oživljajoče osvetli njihove žrtve. Isti visoki ideal naj danes vzpodbuja tržaške delavce nadaljnji poti za osvoboditev dela, vzpodbuja naj nas v borbi proti vsakršnemu zatiranju in Izkoriščanju človeka po človeku.
ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV
Tajništvo Osvobodilne fronte s lo-vinskega naroda za STO poziva vse Svoje člane, naj se udeleže spominske proslave prvih žrtev tržaškega delovskega razreda.
Protest Z. P.
beograjski vladi
Zveza partizanov STO opazujoč nejasen položaj, v katerem se ria-hajajo borci narodno osvobodilne vojne, invalidi, matere vdove in sirote padlih «opozarja omenjeno vlado, da prizadeti pričakujejo že tri leta po koncu vojne primerno podporo, ki jim po pravici pripada. Opozarja tudi, da je še mnogo borcev brez potrebnih dokaznih dokumentov o svoji partizanski aktivnosti, kar jim otežkoča ureditev vsega potrebnega za prejem podpore.
Ugotovila je, da so bile v tej povojni dobi s strani italijanske vlade urejene zadeve in da daje podporo številnim svojcem in vdovam padlih iz Trsta.
V raznih primerih so se prizade-obrnili na Jugoslovansko ekonomsko delegacijo v Trstu, kjer so bili sprejeti na način ki ga niso pričakovali; zaradi česar so bili upravičeno nejevoljni.
Zato imenovana zveza vabi jugoslovansko vlado, da pospeši rešitev tega zastarelega vprašanja v korist onim, kj so vse dali v borbi proti skupnemu sovražniku.
Smrt fašizmu-svobodo narodu!
Glavni odbor ZP STO
Skupina komunistov v OF
It osnutku volivnegfa programa KP
Skupina komunistov v Osvobodil- zborov imajo za občinski svet ic
ni fronti je preučila osnutek v olivnega programa KP STO ter je sestavila svoj prispevek, ki ga objavljamo.
A. Samouprava občin
1.	Občinski svet naj bo vrhovni izvršilni organ v občini. Njegove odloke sme pristojna oblast preklicati le, če so v nasprotju z obstoječimi zakoni.
2.	Občinski sveti se smejo razpustiti le iz tehtnih, v zakonu utemeljenih, razlogov. V vsakem primeru morajo biti razpisane v treh mesecih volitve za nov občinski svet. Začasno upravo je določiti iz vrst dotedanjih občinskih svetovalcev, upoštevajoč številčno razmerje med političnimi skupinami.
3.	Da se čimbolj demokratizira poslovanje občinskih uprav, se uvedejo zbori volivcev za posamezne občine, vasi ali sekcije občin. Na teh zborovanjih, ki jih kadar koli sme sklicati vsak izvoljeni svetovalec ali 1/10 vpisanih volivcev določenega okraja, smejo prisostvovati vsi volivci okraja. Sklepi teh
posvetovalen značaj; pač pa mora občinski svet o .njih obvezno razpravljati in sklepati na svojem zasedanju.
B. Enakopravnost Slovencev v občinski upravi
1.	V poslovanju v občinskih upravah sta enakopravna oba jezika.
2.	Vsak akt se rešuje v jeziku vloge. Prav tako ima vsak občan pravico, da v katerem koli občinskem uradu uporablja materinski jezik, v katerem mora biti tudi postrežen.
3.	Vsi odloki, objave, napisi, žigi in važne tiskovine (osebne izkaznice in drugi dokumenti), ki jih izdajajo občine, morajo biti dvojezični. Pri. tem ima večinski jezik v občini prednost.
4.	Pri nastavljanju in napredova nju občinskih nameščencev se ne sme delati razlike po narodnosti.veri in političnem prepričanju, temveč morajo odločati le strokovna usposobljenost ter moralna in politična neoporečnost prosilca.
Z dviganjem izkaznic SIMI
obsodimo nacionalistične spletko
Slovanski in italijanski demo- ] ozki gorski cesti, na straneh katere krati, ki so člani SIAU so začeli | se odpirajo velikanska žrela prepa-dvigati svoje izkaznice. Vsekakor
POGAJANJA V GRDA ŠE VEDNO TRAJAJO
Trdovratno stališče indnslriiceii
ne more zlomiti delavskega odpora
in s tistimi malimi sredstvi, ki jih Ima-
Kovinarji ladjedelnic CRDA nadaljujejo mezdno gibanje. Razni sestanki sindikalnih predstavnikov in vodstva CRDA niso do sedaj o-brodili nikakega pozitivnega uspeha za kovinarje. Temu je kriva skrajna trdovratnost delodajalcev, ki z določenimi nameni zavlačujejo rešitev tega, za delavce pereče-ga vprašanja. Dobro vedo, da imajo na svoji strani VU. Ravno zato se trdno držijo svojih položajev in nočejo popustiti.
Na splošno se mora tržaško de*• lovno ljudstvo, posebno v zadnjem času vedno ostreje boriti za zboljšanje življenjskih pogojev. Vzrok temu so v prvi vrsti naraščanje cen osnovnim življenjskim potrebščinam in javnim uslugam (tramvaju, luči, vodi, plinu itd.). To nevzdržno stanje je dovedlo delovno lj idstvo ,do znanih mezdnih gibanj in do stavk. Najvažnejše je stavkovno gibanje v naši težki industriji. Težke ekonomske razmere, v katerih žive kovinarji CRDA, so privedle do odločnega in enotnega nastopa vseh delavcev. Enotni nastop, ki se je konkretno izvedel na bazi, je prisilil tudi vodstvo Delavske zbornice, da je pristalo na utemeljene zahteve svojih članov. Globoka razredna zavest na bazi je bila pri tem nastopu eden izmed odločilnih faktorjev za uspešno akcijo. V Tržiču pa so gotovi krogi, navezani na kapitalistične interese, skušali izigrati delavske zahteve s tem, da so sklicali sestanek na go-riški prefekturi. Sestanka sta se u-deležila celo prefekt in dr. Geppl
od DZ; ta se sicer skuša opravičevati, da se je udeležil sestanka samo kot opazovalec.
V Trstu bi radi ponovili nekaj sličnega. Neki reakcijonarni časopis zelo sumljivo vprašuje, čemu ne bi intervenirala VU pri rešitvi vprašanja kovinarjev CRDA. Delavci pa dobro vedo, kaj pomenijo take intervencije.
Dokler se pogajanja v teku ne bodo uspešno zaključila, bodo kovinarji v stalni agitaciji, ki lahko zavzame še ostrejše oblike. Svojo enotnost bodo še nadalje ohranili in jo skrbno ter zavestno čuvali pred vsakim poskusom gotovih znanih krogov, ki jim narekuje lastni interes razbitje delavske enotnost;
je dviganje novih članskih izkaznic velikega pomena.
Če preučimo sedanji politični položaj našega mesta, bomo takoj razumeli, da je danes naloga vseh poštenih demokratov podpiranje svojih demokratičnih organizacij, ki morajo računati na kopico sovražnikov. Te sovražnike pa pod-pira z vsemi svojimj sredstvi imperializem. da bi tako strl vsako borbeno zmožnost ljudskih množic in si zagotovil zmago na bodočih upravnih volitvah.
S tem da bomo obnovili izkaznice SIAU, ne bomo samo dokazali svojo predanost organizaciji, ki nas je v treh in pol letih uspešno vodila v borbi za svoje politične in socialne pravice, marveč bomo tudi pokazali, da ne bomo dopuščali ni-kakega poskusa, ki bi stremel za razbitjem te organizacije.
Dvigniti izkaznico SIAU pomen' ponouno priseči zvestobo načelom slovansko-italijanskega bratstva, ki ga skušajo imperialisti razbiti preko svojih slovenskih in italijanskih nacionalističnih hlapcev. In to je poglav:tne važnosti za današnje čase. Mi vsi vidimo gonjo, ki so jo začeli od znotraj in od zunaj, da bi omajali zaupanje naših množic svojo organizacijo. Po eni strani so italijanski šovinisti, ki jim je SJAU trn v očesu, na drugi strani pa so slovenski nacionalisti, ki skušajo odtrgati slovenske demokratične množice od italijanskih. Vse te nacionaliste in prav ■ posebno imperialiste jezi dejstvo, da se je kljub izdajstvu male skupine protisovjetskih elementov, ohranila enotnost na bazi, ker so pričakovali, da se bo vse razletelo na sto strani Tako so ostali razočarani imperialisti ter slovenski in italijanski nacionalisti. Toda s tem ne smemo trditi, da se je borba zaključila in da nam ne pretilo druge nevarnosti. To bi pomenilo zakrivati st oči ravno v trenutku, ko hodimo po
dov.
Naši sovražniki skušajo in bodo skušali prav posebno v bodoče doseči to, kar niso mogli doseč1 v preteklosti. Na nas so sprožili o-fenzlvo vseh reakcionarjev starega
Podpirajte polcref "Demokratične solidarnosti,, !
In ta ofenziva se času predvolivne
in novega kova bo poostrila v kampanje.
In ravno zato je važno, da dokažemo svojo predanost Slovansko-italijanski antifašistični uniji, ki se bo morala zoperstaviti vsem tem razbijašklm poskusom. Eden izmed teh poskusov je ravno Babičevo izdajanje članskih izkaznic domnevne osvobodilne fronte. Izdajati izkaznice neke organizacije, ki je sestavni 'del druge, obširnejše organizacije, pomeni ne priznavati več skupnosti in razbijati ali poskus razbijanja večje organizacije. Jn to hoče ravno Babičeva protisovjetska skupina, čeprav je njena Osvobodilna fronta prav tako fantomska kakor njegova SlAlr, ZAM, ASIZZ, ZP, KP, itd..
Se ne bi zmenili zaradi teh manevrov Babiča, če bi on in njegova vodilna grupa ne izdajala «pozivov» na enotnost demokratčnih množic. Poleg vseh drugih razlogov, ki smo jih naznačili v pretekli številki, je tudi ta, da si ta skupina upa izdajati pozive na enotnost in istočasno pa krši sklepe ustanovega kongresa SIAU, ki pravijo, da je Osvobodilna fronta sestavni del SIAU in da bodo člani OF dobivali izkaznico SIAU. V
treh in več letih obstoja SIAU se Babič ni zmenil za izkaznice OF, čeprav je bil on na vodstvu SIAU. Danes pa se je nenadoma spomnil, da je treba članom njegove OF ne ko posebno izkaznico. To nam tudi potrjuje zlonamernost te skupine v resnici je to dokaz, da so oni ustanovili svojo samostojno slovensko stranko, ki jo hočejo pritihotapiti slovenskim množicam pod Slavnim imenom Osvobodilne fr on te. To je tudi višek predrznosti in podlosti. In zato je mša dolžnost, dolžnost vseh nas Slovencev, ki ču tirno ljubezen do svojega naroda, do svojih brafov onstran meje, čutimo, da smo člen tiste vseslovanske družine, ki je danes vsa sklopu protiimperialistične fronte, da dokažemo z dviganjem izkaznic SIAU, da se nismo izneverili svojim borbenim tradicijam in svoji sedanji borbi,
In prav to pričakujejo od nas naši bratje, ki živijo v Jugoslavi fr in ki si želijo povratek v skupnost vseh demokratičnih sil.
5. Vsako zapostavljanje ali dajanje prednosti iz narodnostnih razlogov je kaznivo.
). Za n m/o zakondajo o občinah
Ker obstoječa zakonodaja o občinah ne odgovarja potrebam naše cone, morajo občine stremeti, da sc odpravi vsa fašistična in ostala zakonodaja, ki v čemer koli omenja avtonomijo občin ter pravice občanov, ki so zagotovljene v statutu STO.
Ne glede, kdaj bodo z zakoni ali ukazi odpravljene vse krivične določbe, morajo dobiti občine takojšnja pooblastila z izvršno močjo, da:
a)	se v uradnem poslovanju uvedejo slovenska krajevna imena kot enakopravna odgovarjajočim italijanskim nazivom;
b)	se na zahtevo stranke.vpiše v občinske registre z vsemi zakonitimi učinki prvotno rodbinsko ime, ki je bilo spremenjeno s fašističnim zakonom ali odločbo.
K 3. točki osnutka
1. Osnovni pogoj obnove tržaškega gospodarstva je v svobodni povezavi STO z njegovim naravnim zaledjem. Zato bodo. tudi bodoče občinske uprave morale stremeti ia delati na tem, da se omogoči navezava svobodnih gospodarskih stikov z vsemi državami, zlasti onimi naravnega zaledja. Pri tem bodo morale imeti pred očmi vse interese vseh gospodarskih panog ter vsega prebivalstva cone in upoštevati posebne potrebe posameznih občin in predelov cone.
Istočasno bodo morale s svojim vplivom preprečiti vsak poskus vključevanja naše industrije, trgovine in prometa v kakršne koli gospodarske načrte tujih držav, kakor tudi prehajanje naših gospodarskih
(Nadaljevanje na 4. str.)
Kongres kitajskih visokošolcev
1. marca bo v Pekingu vsekitaj-ski študentski kongres, ki bo sprejel statut vsekitajske študentske federacije in izvolil vodstvo organizacije. Kongres se bo po izjavi predstavnika mladine osvobojenih pokrajin vršil pod vodstvom Komunistične partije Kitajske in ljudske oblasti. Kongres bo spojil organizacije študentov osvobojenih pokrajin z organizacijami študentov v pokrajinah pod Kuomintangovim nadzorstvom.
so užitna in teina hrana za nji-hovne družine, pripraviti jih moramo, da spoznajo v tistih, k' jih zavajalo v zmoto, svoje naj hujše sovražnike, proti katerim se morajo boriti,
In tako bomo lahko zmagali kljub poročilom Aireya in kljub vsem oviram reakcionarnih in nacionalističnih strank.
Osnutek programa Komunistične partije nam na raznih mestih prikazuje uprašanje otrok in mater. Bežne obrise imamo v tem pogledu v 6. točki, kjer piše o otroških jaslih in vrtcih, ki jih bo morala ustanoviti občina. V 9. točki osnutek programa ugotavlja, da je potrebno, da se skrbstvene zadeve osredotočijo na občini in nakazuje, da nas čakajo velikanske naloge,
V 10. točki pa program, nakazuje, da bo treba zagotoviti hitro in u-činkovito zdravstveno pomoč tudi v porodništvu in zdravljenju otrok. Zato bi prinesli nekaj misli k temu programu. To ja namreč potreba, ki jo naše žene najbolj čutijo. Nekatera vprašanja morda ne bodo spadala med občinske zadene, nego v pristojnost državnih organov. A mi bi jih na tem mestu o-hravnavali. da bi bil podan problem v celoti. Na podlagi te diskusije pa naj se začne s temeljitim Preučevanjem teh vprašanj
1. Prvo vprašanje je vprašanje materinstva in njegove zaščite ter pomoči pri porodih. Osnovno načelo mora biti: pomoč naj bo neprt-stranka, veljati mora za vse žene brez ozira nato ali so poročene ali ne. ali je otrok zakonski ali pa nezakonski
a)	Za časa bolniškega dopusta bi morale dobivati vse žene, k{ so zavarovane, polno plačo. To mora veljati tudi za hišne pomočnice, delavke in pomočnice na kmetih in v raznih zasebnih službah.
b)	Žene. ki niso nikjer zavarovane, ki delajo v raznih svobodnih poklicih (žene kmetov), branjevke itd.), bi morale dobiti dengrno in
l umetno podporo.
Še o zdravstvu
c j 2 ene delavcev in nameščencev, ki uživajo zdravstveno pomoč, ker so zavarovane v bolniški blagajni skupno z možem, bi morale prejeti ob porodu primerno podporo, ker predstavlja vsak porod silno kopico stroškov.
d) Washingtonska konvencija določa, da je vsaki ženi potreben dopust najmanj 6 tednov pred in 6 tednov po porodu. To bi morali tudi pri nas uvesti za vse poklice tudi to.m. kjer še to ni uvedeno. V industriji pa bi se morala dopustna doba podaljšati v korist otroku in materi, ako to zahtevajo zdravstvene prilike, tudi do treh mesecev po ali pred porodom. Ì t predlogi in dodatki niso nikakor za lase privlečeni in nemogoči. Nasprotno napredne evropske države so ze daleč pred nami. Na Švedskem je n. pr. zdravstvena pomoč splošna in brezplačna. V Franciji, Svici, na Švedskem itd. dobivajo žene posebno doklado v času, ko doji jo. Naše mesto prehaja torej po «zaslugi» merodajnih faktorjev na vedno nižji položaj, na položaj pol-kolonije tudi v vprašanju zdravstva, materinstva in zaščite otrok.
2. Drugo vprašanje v pomoč dojenčkom. Fašistični zakoni so določali, da morajo industrijci pripraviti posebne sobe, kjer bodo lahko žene dojile otroke. To pa niso naredili, da bi podprli mater in otro-ika, nego zato, da bi mati izgubila
čimmanj čusd, da bi bila izguba delodajalca čim manjša. V naših pravilih mora vladati nov duh: podpora mora veljati materi in otroku.
a)	Ce tega zdravstveni razlogi ne preprečujejo, mora vsaka mati dojiti svojega otroka do konca, ker je to najsigumejše jamstvo, da bo otrok zdrav. Zato naj se podaljša dopust materam, kjer nezdravi pogoji dela preprečujejo nadaljnje dojenje (v industrijah kjer so matere izpostavljene raznim strokovnim zastrupljenjem itd.).
b)	Slaba in neprimerna stanovanja so drugi najvažnejši razlog za visoko umrljivost dojenčkov. Pri prošnjah za boljša stanovanja in za popravila morajo imeti prednost družine z nosečimi in doječimi materami in številnimi otroci.
c)	Da se olajša življenje materi »n otroku, naj se ustanove otroške jasli v podjetjih, ki imajo preko 50 delavk. Stroške za te jasli pa naj nosi delodajalec. V kolikor niso jasli potrebne v tovarni, naj se z denarjem delodajalca organizirajo otroške jasli v ulici, na vasi, kjer je pač potrebno.
3. Tretja točka je zaščita in pomoč otrokom.
a) Zdravstveno zaščito otrokom je treba razširiti in do temljev preurediti Brezplačno zdravljenje za vse socialne bolezni (tuberkulozo, podedovano sifilis, duševne
bolezni) in Za vse otroške nalezljive bolezni. Poleg tega ustatnovitev raznih brezplačnih ambulant za o-troke. Deloma je že program KP nakazal te cilje v točki, ki obravnava šolstvo.
b)	Ustanovitev zdravstvenih kolonij za otroke. V prvi vrsti naj uživajo to pomoč revni in bolehni otroci.
c)	Za starše, ki gredo na delo je veliko vprašanje, kam poslati sv Oje otroke v tistem času, ko ni nikogar doma. Posebno pereče je to vprašanje tam, kjer je morda umrl oče in dela mati, ali pa narobe. Vsi časopisi, posebno pa demokristjanski so že na veliko pisali, kako narašča kriminaliteta med mladino in kako se izgublja vedno bolj vsak čut za poštenje. O tem so že pisali, a kako bi se tem težavam pomagalo, tega še niso rešili. Brez-dvoma je osnova moralnega propada, moralni polom vse kapitalistične družbe, ki je na krivici zgrajena in je zato njena posledica moralno razsulo, k; ga opažamo. Vendar pa bi se stanje nekoliko le popravilo, če bi bilo na razpolago zadostno število otroških vrteov in zavetišč tudi za šolobvezne otroke.
Do sedaj so bila zavftišča in o-troški vrtci leglo fašistične in šovinistične propagande raznih učiteljev. Taka vzgoja seveda ne prinaša mir in blagostanje našemu ozemlja. Dosedanaja politika na tem področju je bila politika voj-nohujskaških krogov, ki so ho teli tudi tukaj vnesti nered in zmešnjavo. Vzgoja v šolstvu sploh se zač ne s temeljitim preučevanjem teh vprašanj. Mora temeljiti na brut-stvu in enakosti med narodi.
POLITIČNI OBZORNIK
Ponudba generallsima Stalina o pogajanjih miru med Sovjetsko zvezo in ZDA je še vedno na dnevnem redu, čeprav jo je ameriška vlada odklonila. Nadalje je Sovjetska vlada pristala na skupna pogajanja štirih velesil, kar je prvotno zahteval predsednik ZDA. Toda tudi ta
proti madžarskemu državljanu Mindszentyju In ne proti madžarski katoliški cerkvi, kakor skušajo natolcevati vatikanski In Imperialistični krogi, Gonja, ki so jo sprožili reakcionarni krogi od Papeža do demo-kristjaaske vlade v Italiji, od Ache-sona do vseh reakcionarnih vlad v
ponoven dokaz sovjetske dobre svetu, je težka provokacija proti
volje je ostal brez odziva. Ameriški vlauni ?l o onov”0 okarali svojo predanost vojnohujskaštvu. Dnsedaj pa so vsi vojnohujskačl dobili primeren odgovor od miroljubnih množic.
ŠVEDSKA
Švedska vlada je v noti, ki jo |e poslala ZDA Iz avita, da ne pristopa k Atlantskemu paktu in da ostane nevtralna. Norveška vlada pa je poslala svojega zunanjega ministra Large-ja v ZDA, kjer naj bi prodal svojo državo ameriškim imperialistom. Toda ponudba Sovjetske zveze o nenapadalnem paktu med obema državama žanje mnogo uspehov med norveškim ljudstvom, ki pritiska na svojo vlado, da bi sprejela ugodne pogoje.
GRČIJA
30. in 31. anuarja je zajedal Centralni kom tet grške KP, ki Je sprejel več sklepov v zvezi s politično in vojaško situacijo Grčije ter v zvezi z notranjim položajem v KP in v demokratični vojski. Centralni komitet je Izvolil nov politbiro In za sekretaria tov. Zaharladesa. Vsled težke bolezni Je bil razrešen funkcij poveljnika demokratične vojrke in predsednika začasne demokratične vlade Marko Vaflades -Markos, ki je -bjavll svoj poslovilni proglas, v katerem poudarja, da trdno veruje v zmago demokratičnih sil. Na njegovo mesto Je prišel Joannides, znan protliašutlčnl borec. Dan po zasedanju Centralnega komlteta so edinice 6. divizije demokratične vojske udrle v mesto Trlkkala, ga zasedle in odbile vse napade fašističnih čet.
MADŽARSKA
Zaključil se je proces proti madžarskemu kardinalu Mindszentyju. Ljudsko sodišče ga je spoznalo za krivega prevratniške zarote, izdajstva in valutnega tihotapstva. Kardinal Je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ostre kazni so bile Izrečene tudi proti njegovim sokrivcem. Demokratičen tisk poudarja pravičnost obsodbe, ki je bila Izrečena
madžarski ljudski republ ki ln raz-krinkuje protlljudsko besnost Imperialističnega sveta, ki je zgubil v osebi kardlnala-t-hotapca enega Izmed svojih najzvestejših oprlčnikov.
ITAL JA
Po vsej Italiji so v teku velika stavkovna gibanja, k| žanjejo odo. bravante In solidarnost Italijanskih delovnih ljudi In vseh delavcev po imperialistih žaf rane zapadne Evrope. Stavke velikega obsega so bile v Toskani, v Lombardiji, Emiliji, Markah, Apulijah. Najpcmembrels dogodek pa je bil «pohod lačnih* v Ancono, kjer se je zbralo več de-settisočev brezpose nih, ki so zahte vali od prefekta tak-ijinje uk:epe ta odpravo brezposelnos.i. Klero-fatl-stična polletja pa je brez vzroka streljala na demonstrante. Na ullč nem tlaku je obležalo 1» ranjenih delav ev. Kljub temu pa je a ri prefekt spreleti zahteve h ezposcl-nlh. V Italijanskem par:ameutu sta Scelba In Degasperl težko napadla madžarrko ljudsko republiko. Demokratični pos anci so ostro prote ti. rali proti temu nečuvenemu dogodku.
JUGOSLAVIA
Nek Pašič Je bo.a.tl v «Borbi» glasilu Titove protisovjetske sl up ne članek, v katerem napad? p lisko ljudsko republ ko, češ da se noče držati gospoda.sk h doguvoro z Jugoslavijo. Obenem pa napad vse druge države I udske demokracije in Sovjetsko zvezo zaradi «sovražnega gospodar kega odnosa« do Jugoslavije. Ampak n egiv namen Je Jasen, ko pravi, da se države ljudske demokracije ne drže gospodarskih dogovorov, ker nočejo kupovati v Jugoslaviji vina, koruze itd. Gospod Pašič se prit-žu le, da hoče Poljska samo najv~žre‘še ru de, ter ugotavlja, da so taki pogoji nesprejemljivi za Jugoslavijo, k| sama potrebuje te rude. Po drugi strani pa vidimo, da se rude, ki jih jn goslovanski oblastniki odrekalo državam ljudske demokracije, prodajajo ZDA.
Stran 2
DELO
12. februarja 1949
«POGUMNIKI»...
Ljudje okoli «Demokracije» se prizadevajo, pridobiti si nekaj simpatizerjev med našimi kmeti in sploh med našim slovenskim prebivalstvom. Zalo so se «pogumno» xp'istili v obravnavanje stanja nekaterih okoliških vasi.
In vsak njihov člančič se gotovo končuje z besedami: «Zdaj «Demokracija» Le pogumno na pot» eli Pa «zddj Slovenci le pogumno na
delo».
Kje pa tiči ta njihov toliko opevani «pogum?» V vsakem svojem članku obravnavajo zelo zanimiva vprašanjaj kgliko komunistov in koliko nacionalistov njihovega ali Babičevega kova je v vasi. Drugih vprašanj isgleda, ne poznajo. Za njih ni poglavitne važnosti, če je vas brez luči, brez vode, brez prevoznega sredstva, za njih je važno, da se zaganjajo z vso svojo proti-komunistično histerijo proti demokratom in proti doslednim partizanskim borcem. Mi pa razumemo, vsrok vsega tega.
Oni bi radi dosegli to, kar hočejo doseči italijanski šovinisti in kar skušajo vcepiti Slovencem protisovjetski elementi Babičeve skupine■ Oni si vroče želijo, da bi Slovenci pozabili vse svoje vsakdanje probleme in skrbi in da bi se sanjavo spustili v naročje skupine «Demokracije», ki jih bi vedno pitala z besedami tpogumno na pot», a M ta «pogum» veljal neki nedoločeni sanjarji, o kateri se S DZ» jevci vsakokrat razpisujejo v svojem listu, ne da bi povedali, kaj nameravajo s tem svojim «pogumom»,
Gospodje okoli «Demokracije» hočejo enostvano spraviti osla m led, obljubljati našim Ijudjem to, kar ni v levar svojim interesom im jih potem pustiti na cedilu, kakor so bili navajeni delati v stari Jugoslaviji ali pa pod Avstrijo, «So stari tiči tej» nam je dejal nek kmet. In mi smo tudi tega mnenja. In taki «pogumniki» ne bodo prav nič opravili pri nas, ker je njihov najvefji strah konkretno vprašanje. Protikomunistične psovke iz Goeh-betsovega slovarja pa so njihov edini argument.
DELO A MESTU I V X A VASI
Dostojne Prešernove proslave ob polnoštevilni udeležbi ljudstva
Marij Matjašič
Milan
V petek 4. t.m. je priredil Odbor za zaščito in gojenje ljudske prosvete slavnostno proslavo stoletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prireditev je privabila obilo občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Kina ob morju, kljub temu da je isti večer bilo Se drugih naših prireditev v mestu. To je dokaz, da sl Tržačani žele resnično napredne ljudske prosvete, ki io nudijo lahko le tisti, ki so s tem ljudstvom tesno spojeni v prizadevanju in stremljenju po pravem napredku (Jloveštva. To zdravo stremljenje ni dostopno političnim stranskim skokom raznih avanturistov in karieristov, temveč koraka zložno krepko naprej k pravim ciljem delovnega ljudstva prav v smislu Prešernove «Zdravljice».
Proslava v Kinu ob morju ja bila dostojna tržaška počastitev našega velikega Prešerna. Od začetka do konca je vladalo med občinstvom in nastopajočimi slavnostno razpoloženje, kot se to na redkokateri prireditvi primeri. Takoj ob nastopu slavnostnega govornika tov. Staneta Bidovca je bil ustvarjen prijeten stik med odrom in občinstvom, ki je pazno sledilo govornikovim izvajanjem ter mu ob koncu viharno odobravalo .Oder je bil okusno opremljen s Prešernovo sliko in z napisom: «Vremena bodo Kranjcem se zjasnile»!
Navdušen sprejem je ob nastopu doživel tov. Justo Košuta bivši režiser in igralec SNG, ki je s pri-srčnim zanosom recitiral «Zdravlji. co» ter bil med recitacijo ponovno-krat prekinjen od navdušenja.
Temu je sledil nastop močnega mešanega pevskega zbora «Velesila» iz Skednja, ki šteje 61 članov,
NEIZPOLNJENE OBLJUBE
KMETJE POTREBUJEJO
zagotovljena traktorja
Nell kmetovalci še vedno čakajo na ona dva traktorja za oranje, ki jih Je ZVIJ že pred tremi leti obljubila, Takrat jih je imela dobaviti UNRRA, ki je pa medtem ukinila svoje delovanje. Traktorjev pa š» danes ni od nobene strani. Na eni izmed zadnjih tiskovnih konferenc VU so se obljube ponovile in je bilo dano zagotovilo, da so trak. torli le na peti.
V	tem mesecu se prične oranje In kmetje sj s samimi obljubami VU prav gotovo ne bodo pomagali. Sicer sta na razpolago dva traktorja, ki sta pa v rokah zasebnikov. S temi se nikakor ne reši problem. Eno uro oranja s takim traktorjem stane našega kmeta od JJOO do 2400 lir. Ce upoštevamo tetko stanje kmetovalcev tega o-semlje ie povsem jasno, da so te cene pretirane in si mora kmet serri pomagati,
V	vsen naprednih državah se gemljji orje s traktorji, edjn« ngi ubogj kmet se mora le v» *no posluževati Že zastarelih sredstev za nr»nje. To je le v škodo kmetijstvu In kmetovalca po nepotrebnem in pred časom telesno izčrpa.
Vojaška uprava je dolžna, da u-pošteva težko stanje našega kmetijstva In (la nudi kmetom, ne samo obljube, marveč tu d j dejansko pomo*.
Njihovi poskoki
«Naj ge enkrat preneha zapirat’ oei <m kričati, kako nič n/ pred-l navijamo, ko se pa vendar dobro ve, da predstavljamo težnje in interese širokih ljudskih množic, v imenu katerih govorimo in se borimo». Te besede je v nedeljo izrekel gospod Branko Babič na «partizanskem» zborovanju njegove skupine v Plavjah.
Vprašano g. Babiča:	Ce pred-
stavljate «težnje tn interese SIPO KIH ljudskih množic», čemu vam je treba, da se tako uporno skrivate pred ljudstvom, da sl ne upate najavljati svojih «konferenc» in da st niti ne upate zapisati na svoja vabila dneva, ure in kraja teh «sborovanj»? če predstavljate «široke ljudske množice», taka) se pa teh guojih «množic» bojite., mar iti vaš« stoodstotno stroga konspiracije enak bojazljivosti!
Ubog! gospod Babič! Daleč je prišel, da se mora sam prtprlčava-ti, da ima nekaj mnozič za seboj: zelo obupan mora biti, da s| mora ponavljati, da «vsakdo ve» o njegovih «množicah». Ce je tako pokažite se vendar, dokažite Z dejstvi, da te množice res imate in da zastopate njihove «interese». Kje so torej te množice? Kaj lahko danes pokažete množicam? Koliko javnih Zborovanj ste imeli, koliko tie/con-spirativnih sestankov ste sklicali kolikokrat ste stopili pred naše delavstvo, pred naše kmete, pred naše demokrate, kako ste se borili proti imperializmu?
To so vprašanja, ki bodo ostala brez odgovora, ker se voditelji tukajšnje protisovjetske skupine najraje borijo na straneh «Primorskega dnevnika» In svojega italijanskega in slovenskega časopisja. Ti ljudje s» najraje bore z resolucijami p stolpcih svojega glasila,inna svojih strogo konspirativnih «kon jtrencahs. Vsa njihova preitiimpe-rialistična eborba» se omejuje na to, da se od časa do časa zavedo, de se V Trstu in ne « Jugoslaviji in da obstaja razen objavljanja Ti-
tov ih in Kardeljevih prot sovjetskih govor ie kopica drugih, važnejših vprašan).
V nedeljo pa se je vršilo na Pro-ieku drugo, resnično partizansko zborovanja in lo ne v strogi tajnosti, marveč pred- ljudstvom, »^udeležbo ljudstva. Partizani, ki so se udeležili tega svojega zborovodja, so v resnici čutili vso podporo svojega ljudstva in ni jim bilo treba, skrivati se pred njim, Tega si seveda ne morejo privoščiti tisti, ki pravijo, da se dosledno borijo «proti imperializmu kot sestavni del svetovne demokratične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze».
Trditi to, kar trdi gospod Babič, ni samo zasmehovanje ljudstva našega ozemlja, ki dobro ve, kakšen «sestavni del svetovne demokratične fronte» so Babičsvci, marveč je tudi največja laž, ki si jo more izmisliti samo oni, ki je dolgo časa živel v oblakih, je kar naenkrat padel na temi jo In bi rad natvezel ljudem, da je bog. Jasno, vse to je tako smešno, da je skoraj nepotrebno znova poudarjati, koga in katere organizacije na našem o-jemlju priznava 'svetovna demo kratična fronta, s Sovjetsko zvezo na čelu. Komur to še ni jasno, naj si prečita pisma, kt so jih dobile naše organizacije iz Sovjetske zveze, CS R, Poljske, Albanije, Bolgarije, Madžarske itd-
pod vodstvom nadarjenega mladega pevovodje tov. Danila Pertota, Mogočno so peli dve pesmi: Pre-šeren-Hubad «Pod oknom» in «Zapuščena», katere je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Pevovodji so poklonili šopek rdečili nageljnov.
Prav prisrčno pozdravljena je bila takoj ob nastopu bivša članica SNG Zora Jugova, ki je občuteno recitirala «Krst pri Savici».
Zelo ljubek je bil prizor «Od železne ceste», ki sta ga odločno podala v narodno nošo oblečena tov. Soča in Aleksej. Občinstvo ju je burno aplavdiralo ter zahtevalo ponovitve.
Sledile so ie recitacije «Vrbi», «Orglar» in «Hčere svet», ki so jih s pravilnim občutjem podali tov. Jugova in Košuta.
Zadnja točka sporeda je bil nastop pevskega zbora «Rota» pod vodstvom veščega pevovodje Vec-chieta, ki je prav lepo zapel Pre-šeren-Hajdrih «Pod oknom» in Fre-leren-Venturini «Zdravljico». Obe pesmi gta ponovno navdušili občinstvo, da je moral zbor dodati se nekaj pesmi izven sporeda ter » tem zadovoljil hvaležno občinstvo. Pevovodja je prejel ob koncu šopek cvetlic.
Bi) je to resnično lep večer v počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
* * *
V Kino dvorani v Skednju smo 5. t.m, prav dostojno proslavili sto-letnico smrti našega rmjvečjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Bil je to lep, užitka poln večer, ki nas je privabil, da smo Skedenjci, napolnili obširno dvorano do zadnjega kotička. Največje zanimanje med domačini je .vladalo za prvi nastop domačega mešanega pevskega zbora «Velesila», ki šteje okoli 60 članov jn ga vodi mladi, agilni, nadarjeni zborovodja tov. Danilo Pertot. Zapel; so «Pod oknom» in «Zapuščena», Nastop zbora nas je potrdil v našem pričakovanju, kajti bili smo prijetno presenečeni nad zbranostjo petja, k; ga je zbor dosegel v tem kratkem času vaj. Odslej bo pevski Zbor «Velesila» ponos Skedenjcev, zato smo mu ob tem prvem nastopu poklonili šopek cvetja.
Ostale točke sporeda so tvorile recitacije, govor in dvogovor, Nagovor je Imel tov. Gombač, ki je v jedrnatih besedah orisal smisel Prešernovega življenja za naše prilike. Tov. Košuta in Zora Jugova bivša člana SNG v Trstu, ki sta bila ob nastopu burno pozdravlje. na. sta z dognanim občutjem recitirala Zdravljico, Vrbo, Orglarja, Krst pri Savici in Hčere svet, Srčkan je bil prizor «Od železne < ste», ki sta v narodnih nošah podala tov, Boča In Aleksij,
Proslavo je zaključil pevski zbor z «Nazaj v planinski raj», ki je znova navdušil. Bil je to lep večer ob nabito polni dvorani in čeprav ni bilo pred dvorano limuzin kakor je rekel stari Skedenjc bili smo pa Skedejcj.
cin
* * *
Celesta m dvogovor, ki sta ga izvajala tov. Soča in Aleksij. Bila je to dostojna počastitev našega največjega pesnika.
ali.,Primorskega tonika"
Prejeli smo naslednjo izjavo ške-denjskega pevskega zbora «Velesila»:
Pevski zbor «Velesila» iz Skednja Izjavlja, da je članek v «Primorskem dnevniku» z dne 4 t.m, lažniv. Mala skupina razbijačev v prosvetnem delovanju STO in štirje razbijači v Skednju ne bodo o-vjrali našega razvoja in našega prosvetnega udejstvovanja. To dokazujemo že z nastopom na Prešernovi proslavi, ki Jo je organiziral «Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture» v dvorani Kina ob morju pod vodstvom tovariša Danila Pertota.
(Sledi 51 podpisov)
V tem tednu pa so nam sporočili, da je število pevcev pevskega zbora «Velesila» naraslo na 70. To je najboljši odgovor razbijačem slovenske prosvete.
Prosvetno društvo v Saležu skup. no z združenim pevskim zborom iz Saleža, Zgonika in Samatorce je na dostojen način proslavilo sto. letnico smrti največjega slovenske, ga pesnika Franceta Peršerna. Spored je obsegal pozdravni govor, ki ga je govoril tov. Pegan, predava nje o Prešernu, ki ga je opravil tov, Gerlanc, nastop imenovanega pevskega zbora pod vodstvom tov, Miliča, recitacije, ki so jih recitirali tov. Justo Košuta bivši član gledališča, mala Peganova in Pirc
POZIV S F D M MLADINI SVETA
Dan solidarnosti
s kolonialno mladino
Zahvalo
Družina Košula-Bogatec se zahvaljuje godbi Sv. Križa, Zvezi partizanov Sv. Križa in Trsta in vsem, ki so se na razne načine udeležili njenega Žalovanja zaradi izgube Josipa Košute, katerega pogreb je bil preteklo nedeljo. V počastitev spomina dragega pokojnika prispeva družina 250 lir za tiskovni sklad «Dela» in enako vsoto za tiskovni sklad «Il Lavoratore».
13, februarja 1945 popoldne so fašistični policisti ustrelili rui ulici Bo vedo v Barkovljah znanega protifašističnega borca Marija Matjašiča - Milana.
Ob 4. obletnici njegove smrti se ga spominjajo mi, ki so ga poznali in ki so se z njem bodrili proti nacifašistični zveri za svobodo našega mesta in za boljše življenje tiaših ljudi. Spominjamo se njegovih junaških podvigov, njegove doslednosti in njegove jgredanosti demokratičnim načelom.
Tov. Marij Matjašič - Milan je del tiste nepregledne množice padlih junakov, ki so prelili svojo kri za vstajenje zasužnjenega in tlačenega človeštva. Tov. Milan je bil komunist in se je hot tak izkazal vreden sin svojega naroda, našega ljudstva.
Zato mu ob 4, obletnici njegove smrti kličejo komunisti in de-mokrati-Slaval
Svetovna federacija demokratične mladine poziva demokratično mladino vsega sveta, da proslavi 21. februar, dan ki spominja vso mladino na vstajo indijskega bro-dovja proti imperialistični angleški vladi, ki že dve stoletij! zatira kolonialne narode. Vstaja se je za čela 21. februarja 1946. Na Isti dan se je leto pozneje vršila v Egiptu velika manifestacija z zahtevo odhoda angleških čet. 25. februarja 1948 pa se jo vršila v Kalkuti, na poziv SFDM, velika konferenca južno-vzhodne azijske mladine.
Mladina STO bo proslavila 21. februar z vnaku solidarnosti s kolonialno mladino, ki se bori za na-
Prešernove proslave
V	soboto 11.: Prosek, Dorojo, Hic-manje, Mačkovlje, Prečnik, Bar-kovije (Rumena hiša) vse ob 20. uri.
V	nedeljo 13.: Devin (Silvan, Medjavas) ob 20. url; Boljunec ob II. url; Sv. Krit ob 11. url.
V	sredo 16.: ob 20. url v P. D. sSkorkljas, priredi OF-Skorklja.
V	četrtek 17.: Nabrežina občni zbor in volitve; Srečko Kosovel (Sv. Vid) Prešernova proslava; Simon Jenko Prešernova proslava ln predavanje o ljudski prosveti, vse ob 20. url.
V	petek 10.: Sv. Barbara, Jelarjl občni zbor, vse ob 20, uri.
rodno neodvisnost, za boljše življe-nje in bodočnost.
Solidarno s kolonialno mladino bo mladina našega ozemlja manifestirala proti vsem imperialističnim ln nacionalističnim nakanam: manifestirala bo proti brezposelnosti, bedi, korupciji in prostituciji, ki se stalno razširjajo mrd mladino.
Ob tej priliki organizira ZAM dva kulturna mitinga in sicer v nedeljo 20. februarja na Proseku in v ponedeljek 21. februarja y PD Perossa.
Glavni odbor ZAM je pripravil pismo solidarnosti, katerega bodo podpisali vsi slovenski in italijanski mladinci in mladinke. Pismo bodo poslal; kolonialni mladini v znak borbene solidarnosti.
Vsaka vas, sektor in tovarna naj Izor.eil r» slenČas vsebino tega pism», v katerem bo prikazana vsa trda birba tržaške mladine proti imperializmu.
ODGOVOR DEMOKRISTJANSKI VSILJENI UPRAVI
Tržačani brez strehe se borijo za stanovanja
Poteka že četrto leto od konca vojne, toda v Trstu se odgovorne oblasti še niso zadostno pobrigale, da bi rešile stanovanjsko vprašanje. Vojaška uprava in občina sta mnenja, da pri nas sploh ne obstaja stanovanjska kriza, ker trdijo, da ima vsak svojo streho. Seveda sg pri tem ne vprašajo kakšna je ta streha. Po krivdi odgovornih organov je v Trstu še vedno približno 69 tijioč oseb brez svojega stanovanja. Stiskat; se morajo pri sorodnikih, znancih, v napol podrtih hišah in razvalinah, ki so večkrat bolj podobne brlogom kakor pa človeškim bivališčem, Skoro vsaka družina ima otroke, ki so na tti način stalno Izpostavljeni nalezljivim boleznim, posebno jetiki. Toda za vse to se mestna občina ne briga-Gradnja stanovanjskih hiš pri Sv. Soboti, Sv. Ivanu ln Sv. Andreju pa ne bo niti z daleka rešila tega težkega in življenjsko važnega problema. ki ga trdo občutijo najširše plast; ljudstva,
Prizadete družine jmorajp dnevno od urada do urada in povsod — same obljube. Ce je pa kje slučaj, no prosto kako stanovanje, ga prav gotovo dobi družina z dobrimi priporočili.
Ni čudno, če so se zapostavljene družine zavedle, da se * nastopi in. intervencijami posameznikov ne da ničesar opraviti. Zato so se odločile za skupno akcijo ln že dosegle boljše uspehe. Vzemimo n. pr. slučaj 7 članske družine Makovec j*, ul. Vigneti 7; tej Je bil na Intervencijo A8IZZ VI. Okraja po-
daljšan rok za izgon in bo končno dobila tudi svoje stanovanje.
Drugi slučaj je skupni in odločni nastop 56 družin, ki so dosegle o-dreditev stanovanja enajstim družinam. Vse te so se doslej potikale v napol porušenih hišah ali po skupnih bivališčah.
Ti prvi pozitivni uspehi so pobuda za še konkretnejše akcije solidarnosti, do katerih bo brez dvoma prišlo v najkrajšem času. Nujna potreba stanovanjske oskrbe bo vedno bolj združevala ogromno družino nesrečnežev, ki imajo vsi enako pravico do lastnega krova.
nil na ZVU za dovoljenje v imenu društva Škamperle.
To predstavlja nov način provokacije, katerega bo demokratično ljudstvo Sv. Ivana kot vselej tudi sedaj razbilo.
2e pred časom je Hišni odbor jasno povedal, da je slovenski odsek kulturnega krožka «Škamperle» tisti, ki ima svoj sedež v domu.
S tem se ponovno potiva vse člane društva «Škamperle» na budnost naj ne zaupajo lažnemu vodstvu nacionalističnih elementov.
Hišni o (Ibar
Občina naj se pobriga
za vodovod in most Boljunca
Kakor izgleda ie dolinska občina v načrtu za napeljavo vodovoda izpustila vas Boljunec, Začela so se že dela za napeljavo vodovoda v druge vasi, za Boljunec pa ni o vodovodu no duha ne sluha, Vaščani so s tem upravičeno nezadovoljni» ker se čutijo težko prizadeti. Edini vir za vodo je se vedno naravni izvirek pod vasjo, ki je za veliko večino družin preoddaljen; za nekatere celo 20 minut. Tega ss morajo posluževati za vse svoje potrebe, Čemu bi se ne napeljal vodovod Iz Boruta? Srna tramo, da to ni težko izvedljivo Problem vode je za Boljunec >e posebne važnosti, ker Ima v vasi skoraj vsaka družina perico. Ta posel, uj zahtev» težke napo-re je vsled pomanjkanja vodo-vomì teh Ko težavne j Rt. Tega se mora obilna tudi zavedati.
Glavna cesta, ki pelje iz vasi v Dolino ln Domjo, gre na ovinku pod vasjo preko mosta. Ta most je bil za časa vojne nofkodovan od bombardiranja. Eden Izmed stebrov se je nagnil in na ta način se voda. ki teče pod mostom zajezi. Ob večjih deževjih pa voda deloma preplavi njive ln polja ob reki- Tudi za to se mora občina takoj pobrigati. Varani «o ie pred 3 Itti protestirali pri odgovornih (ibuisteh. kjer so sicer dobili >>te vilne obljube in zagotovila. Mostni steber pa kljub vsem
obljubam, še vedno čaka popravil. Vsled malomarnosti občine, se s poplavo zemljišč, utegne zgoditi kmetom ogromna »koda.
Malomarnost občine se je izkazala že pri lanskih popravilih ceste. Na ovinku «pri Kalu» go enostavno zasuli obcestni kanal namesto, da bi položili potrebne cevi za odtok, ali ga vsaj temeljito očistili. V dežju je cesta nn ovinku pravo močvirje-Dolžnost občinske uprave je, da čimpreje izpolni dane obljube ln zadosti osnovnim vaškim potrebam. V bodoč« pa naj boljše kontrolira, kako se izvršujejo javna dela, da se ne bo s preveliko lahkoto trosil občinski denar.
Protest JE.JS.
Voj aititi upravi
Zvera Enotnih sindikatov je poslala na Vojaško upravo protestno pismo zaradi diskriminacijskega postopka ob slavnosti pričetka gradnje prve ladje ERP. Vojaška uprava je namreč povabila predstavnika Delavske zbornice, medtem ko ni povabila predstavnika Enotnih sindikatov, ki je Že na slavnosti v imenu tovarniškega odbora. Sv. Marka ln vseh članov ES ludjelni-ce ostro protestiral proti temu dogodku, ki kaže svoj značaj pristranost; in Žali vse tiste delavce, ki jih predstavljajo Enotni sindikati.
nekako prezreti predstavnike E-notnih sindikatov na slavnosti prve votivne ladje. Tak postopek je vsekakor obsojanja vreden in si ne moremo predstavljati, da si to tipajo ravno oni. ki trdijo, da so nosilci in branitelji v.apadne «svo-bode».
Tako J« hotela Vojaška uprava
Vstan« vili
s« P.O.P.O. “tclrtijec,,
2e pred časom je prosvetno delovanje društva «A. Čebul ec» zamrlo. Bivše vodstvo je društvo in ljudstvo zapustilo že pred več meseci in tako Slovenci našega okoliše niti ne vedo ali so člani društva ali ne.
Zaradi tega se je sestala dne 7. t.m, skupina Članov In ustanovila pripravljalni odbor, ki bo sklical v kratkem občni zbor, na katerem bodo člani društva izvolili novo vodstvo, ki bo gojilo prosveto in ne bo zapustilo ljudstva, k; toliko hrepeni po znanju in prosvetnem delovanju v svojem jeziku,
Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen tov. Karel Sluga, za podpredsednika tov. Bo. ris Kralj, za tajnico tov. Jagoda Japljeva.
Pripravljalni odbor pozdravlja vse slovensko prebivalstvo magda-lenskega okolja in se mu priporoča za sodelovanje pri dvigu društva in prosvetnega dela sploh.
Pripravljalni odbor slov. prosvetnega društva «A.
Cebulec».
Solidarnost
s Pripravljalnim odborom
Odbor Prosvetnega društva Mačkovlje »e je sestal dne 19.1.1948 in je preučil stanje, v katerem se nahajajo SHPZ in vsa prosvetna društva na Tržaškem ozemlju.
Ugotovil je, da nekateri elementi na vodstvu SHPZ so hoteli privesti prosvetno delovanje na pot, ki je protiljudska. S prosveto so si hoteli pridobiti med delavsko kmečkim, množicami izgubljene politične položaje ne glede nato da bi s tem razbili prosvetno delovanje- To postopanje vodilnih elementov prosvetne zveze obsojamo in izražamo svoje zaupanje in solidarnost Pripravljalnemu odboru ;a zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete.
POZIVAMO vse člane svojega prosu, društva, kakor tudi člane o-stalih prosvetnih društev dolinskega okraja, da pričnejo z gojenjem napredne ljudske prosvete s pomočjo Pripravlalncna odbora,
*	* *	4
Odborniki i« člani P. D. v R*c-manjlh zbrani na sestanku dne 5.2.194»,, smo proučiti Stanje vod< stva SHPZ in ga ostro obsojamo zaradi protiljudskega delovanja,
Pozdravljamo novo izvoljeni Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete, ki bo nudil prosvetnim društvom re snično ljudsko kulturo.
(Sledi 31 podpisov)
*	* *
Odbor prosvetnega društva Padriiah, je prejel na znanje izjavo Pripravljalnega odbora za za Sčlto ln gojenje ljudske kulture, ter njegov načrt, kot vodja kulturne ga delovanju naših prosvetnih društev,
Zavedajoč se, da je vodstvo SH PZ odločna stopilo na stran neke politične skupine, ki n» odgovarja včč interesom ljudstva, tn da sfcu ša uporabljati prosvetno polje svoje politične namene, odbor prosvetnega društva v Padriiah, v menu večine svojih članov, obsoja
razbijaško delovanje SHPZ ter javlja svojo polno solidarnost zaupanje Pripravljalnemu odboru za zaščito in gojenje ljudske kulture, Prepričan, da bo ta odbor vodit naše kulturno delovanje v pravem, demokratičnem, ljudskem duhu.
Prebivalci ulice Costalunga so nam poslali v vednost prepis pisma, ki so ga te dni naslovili Uradu za javna dela.
«Uradu za javna dela-Trst.
Prebivale; ulice Costalunga prosijo kompetentne oblasti za popravilo in razširitev omenjene ulice, predvsem v pasu od novo zgrajenega mosta proti občinski, kmetiji, kjer je v deževnih dneh pravi potok in ne javna ulica.
Prav tako je potrebna popravila cesta, ki je v enakem stanju kot on» že omenjena in ki se od nje odcepi pri št... jn se razteza do frakcije «Kobec».
Opozarjajo urad za javna dela, da bi bilo potrebno začeta dela tudi dokončati».
(Sledijo podpisi in naslovi)
Popolnoma se strinjamo z upravičenimi zahtevami prizadetih. U-gotoviti moramo, da te zahteve nikakor niso pretirane in bi se z nekoliko dobre volje od strani občinske uprave to vprašanje brez dvoma lahko v kratkem rešilo.
Zgodovinski
dnevi
12.	2. UM je bil rojen v Angliji C,
R. Darwin, oče moderne teorije nauka o razvoju in izvoru človeka. Njegov nauk je v bistvu spreme» nil gledanje na razvoj narave ter tako postavil nove temelje, ki so crnogo-j čili v v tej smeri ogromen napredek v zadnjih sto letill.
13.	2. UH se je rodil skladatelj Men.
delssohn-Bartholdy Feliks,
14.	2. 169 umrl v Rimu Ciril, ustano-
vitelj stare cerkvene slovanske književnosti.
14.	2. 1911 je bil objavljen dekret
Sovjeta ljudskih komisarjev SZ o organizaciji Rdeče mornarice.
16. 2. 1672 je bil prepeljan v Zagret» voditelj kmečkih puntarjev Matija Gubec in na Markovem trgu z razbeljenim obročem na glavi ter na razbeljeni plošči mučen do smrti.
16. 2. 1167 je umrl veliki ruski sklai datelj M. I. Glinka, ustaj novitelj ruske opere.
15.	2. 1564 se Je rodil Galileo Gall-
lllel, astronom, fizik i« matematik.
16.	feb. 1942 je bila podana izjav*
osnovnih skupin Osvobo-j dllne Fronte.
17.	2. 1121 se je rodil na Srednji Beli
Matija Valjavec, slovenski pesnik, folklorist ln jezi» koslovec.
It A 1> I O
Opozorilo hišnega odbora P. D. ‘Škamperle,,
Hišni odbor prosvetnega društva «Sl. Škamperle» opozarja, da sl nekateri znani aktivisti Babičeve klik« prisvajajo Ime omenjenega krožka ter se poslužujejo žiga slovenskega odseka, ki so ga zrnaknill na društvenem sedežu. Izgleda, da so ga Babičevi janičarji po gostoma uporabili. Tako se Je zgodilo v torek ». t,m. da »« je nacionalist a, Herman Cole obr-
trst n
Slovenska poroči'a vsak dan . od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15 Sobota: 13.40 Partizanske melodije:
18.30	Skladbe slovenskih skladateljev;
19	Otroška ura; 20.10 Skladbe za violino In klavir: 20.45 iz Lebarjevih melodij: 22 Večerni koncert.
NEDELJA: 11.15 Glasba za orgle: 11.45 Nedeljska glasba: 13 Glasba po željah; 14.30 Iz opernega sveta; 18 To kar vsakdo rad posluša; 19.15 Odlomki iz klavirskih koncertov; 20 Slovanski | zbori: 22 Beethoven: Simfonija St. Ili 1 «Eroica»; 21 Vesela oddaja.
PONEDELJEK: 13 Iz češkega glasbenega sveta; 18.15 Cesar Franck: Sonata v A duru za violino in klavir; 19.15 Pester koncertni spored.
TOREK: 13 Rusko narodne pesmi;
13.30	Iz del baročnih skladateljev; 18 Arije in dueti Iz slovanskih oper; 19.10 Na saksofon Igra Dražil Srečko;
20	pojejo Fantje s Krasa; 20.45 Chopinove klavirske etude; 21 Slušna igra; 22 Čajkovski: Tema z variacijami za čelo in orkester; 2245 Večerne melodije.
SREDA: 13 Glasba po željah; 13,45 Valčki iz oper; 18.15 Samospeve poje basist Milan Pertot; 19 Zenska ura; 19.15 Iz francoskega opernega sveta;
21.30	Orkester Bojan Adamič; 22 Ha-caturjan: Koncert za klavir in orkester.
ČETRTEK: 13 Pesmi in Plesi jugoslovanskih narodov; 13,30 Iz del Liszta in Mendelssohna; 18 Orkester Albert Dermelj; 18.30 Samospevi za glas in klavir; 19 Slovenščina za Slovence; 19.15 Glasbene slike; 20 Zbor iz Sv. Ivana, dirigent Fran Venturini; 21 Slušna Igra.
PETEK:	13.45 Dvorak:	Slovanski
plesi; 13 Glasba po željah: 18.15 Ameriška komorna glasba; 20 Pevski koncert sopranistke Otte Ondine; 20.45 Slovenske narodne pesmi; 21.45 Simfonični koncert.
RADIO MOSKVA v srbohrvaščini
čas 7,30 val. dol 25,08 25.23; čas
18.30	val. dol, 25,08 30,8; čas 20,00 val. dol. 30,8 41,12 377,4; čas 21,30 val. dol. 30,8 41,12 377,4.
v slovenščini
čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; ča$ 31,0 val. dol. 30,8 41,12 377,4.
* * *
PRAGA
čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,30 val. dol. 31,41 19,36; čas 20,30 val. dol. 39,93.
* * *
BUKAREŠTA
čas 19,00 val. dol. 50.
« * *
BUDIMPEŠTA
čas 18.00 val. dol. 549.
* * «
SOFIJA
čas 20,80 val. dol. 31,92; čas 22,20 v»l. dol. 391.
* * *
VARŠAVA
čas 19,00 val. dol. 48,25.
* * *
TIRANA
čas 21,00 val. dol. 38,23.
Ricmanje zanemarjajo
Prebivalci Ricnian) se upravičeno pritožujejo, ker se nihče ne pobriga, da b| popravil stranske ceste, ki vežejo vas Ricmanje s tržaškim predmestjem. Isto velja, za staro cesto, toda s tem ie. ni rečeno, da je treba ostale ceste pustiti v nemar, Vaščani- se iz praktičnosti pogostom« poslužujejo v glavnem dveh poti «na Rovte* in na Kolon-kovec. Ker so poti krajše, prihra-5 nijo mnogo na času. Se posebno pa | delavci, ki gredo na delo bodi s; e kolesom ali peš. Toda stanje teh cest je res okupno, ker ie dolgo let niso bile popravljene. V dežju se poti spremenijo v prave potoke. Bodisi pešci kakor tudi kolesarji, ki se v temi vračajo domov z dela, so v stalni nevarnosti, da se več ali manj poškodujejo.
Tudi Ricmanje bodo končno imele vodvod. Občinska uprava naj pri tem poskrbi za postavitev pralnice kot jo ima Dolina.
Z« popravila cest je občina svo-časno postavila in plačevala stal. j nega delavca («palirja»), kateri pa je pred časom umrl. Od takrat pa se uprava ni več pobrigala, da bi Istega nadomestila. V vasi je več invalidov iz narodno osvobodilne vojne. Občina bi brez dvoma lahko najela enega, ki bi skrbel za manjša cestna popravila in bi s tem zaslužkom skromno preživljal sebe ln družino. 7. druge strani pa bj se prihranile visoke vsote, ki se morajo izdajati, če so ceste preveč zanemarjene.
»m. ■ x'liiui-1-ji ..li*ij«:.itiiia.jM.4JMiumuii-lllJ
PIŠEJO NAM IZ SALEŽA
Naj rešijo vprašanje
posojila svobode
Nek tovariš aktivist iz Saležd nam je pisal o vprašanju, ki smo ga že obravnavali v našem listu; Dotaknit se je namreč posojila Svobode, o katerem tako trdovrat» no molče tukajšnji predstavniki jugoslovanske vlade in list, ki za-* stopa politično linijo beograjskih' vlastodržcev. Tovariš M.A. prav» v svojem pismu, da pozna jugoslovanska misija v Trstu prav dobro težke razmere, v katerih žive okoliš šlcl kmetje in da so jo že večkrat opozorili o nujnosti vprašanja Voj-neg* posojila.
V uradih v Ulici Valdirivo s» kmetom, ki so vprašali, ali velia odlok jugoslovanske vlade z« gori* ško pokrajino tudi za STO, odgo» vorili z «da» in jim obljubili toč» nejših pojasnil.
Toda rok za prijave je 26.11.1948, potekel, a o obljubljenih pojasnilih-ni duha, ne sluha.
Tovariš M. A. pa vprašuje, kakd bodo rešili to pereče vprašanje, k« vsi vedo — jn tudi člani jugoslovanske misije v Trstu in jugoslovanski vladni k rogi I — v kako težkem položaju.-žive naši kmetje, k' so lin, >-.višM; dnvkp 'zn NRcral ” jim konkurirejo z italijanskim vinom tn z ameriškim mlekom V prahu. Vsem je tudi znano, da sta vino in mleko- glavni vir dohodkov okoličanovi.
Vprašanja, ki jih je postavil tovariš M. A., zadevajo večino naših okoliških prebivalcev, ki so plebiscitarno prispevali z živežem ih denarjem pri vzdrževanju naš* partizanske vojske. Zato j d dožnost jugoslovanske misije, da se pobri' $a in to zadevo reši.
(
OBJAVE
)
Enotni Sindikati - kmetijska strok») Opozarjajo se vsi mali ln sredpi* posestniki, koloni In najemniki, da »* bo vršil 6. marca t.l. ob 9. uri na S«’ dežu ES, ul. Imbriani 5-1, kongr** kmetijske strokovne zveze. Razpravljalo se bo o vseh aktualnih In važ»1* problemih kmetijstva. Izvolil se bo novi odbor,- Dnevni red kongresa h° pravočasno Javljen.
Enotni Sindikati - kmetijska strok*" Vsi mali in srednji posestniki, k’ imajo zaposlene delavce, naj se talril javijo na sedežu ES, ul. imbriani S-1’ radi potrebnih navodil.
i- ...................... —
Sestanek branjevk
ti povišanjem dohodninskega davka so jih težko prizadeli - Odločen nastop branjevk
Branjevkam so letos popovno
%vlšalj davke. Za preteklo leto so plačevale splošni dohodninski davek v višini 4 odst. od celotnega letnega poslovanja, ki ga je finan-eti predhodno določila z gotovo prillino vsoto. Za leto 1949 pa bodo morale plačevati za vsak nakup sproti in sicer na podlagi računa,
3 odst. davka in nato naknadno 2 odst, finenti. S tem se davek de. lansko poviša za 1 odst.. Največja krivica pa je tudi v tem, da bodo morale plačevati davek na taro blaga, ker Je zapopadetia v skupni teži obenem tara zabojev, katero morajo plačati kot blago. Ce tehta n. pr. zaboj pomaranč ali zelevanje kot tak 3 kg. in je blaga 13 kg. jim trgovec zaračuna 16 kg. blaga in na tej ceni bodo morale plačati tudi davtic.
Nad tem krivičnim povišku dav. kg so branjevke zelo ogorčene. Njih zaslužek je itak som na sebi zelo skromen in ne presega najnižje plače navadnega delavca. Z novo odmero davka pa se bo če znižal. Ta obremenitev pa bo privedla do neizbežne?! povišanja cen zelenja-vi in sadju ter tako prizadela vse prebivalstvo ln posebno še delov-ne sloje.
Da se reši ta nevzdržni položaj branjevk so Enotni sindikati v tem tednu sklical; sestanek katerega so se polnoštevilno udeležile vse branjevke. Po živahni diskusiji so sklenili, da bodo ES intervenirali pri Zvezi malih trgovcev za enoten nastop prj finančnem odseku Vojaške uprave. Predlagano bo znižanje splošnega dohodninskega day-
ka na 3 odst., ta odstotek naj plačuje na globalno letno posto
vanje.
Režiserski
in |»evovo<lskl tečaj
Odbor za zaščito In gojenje IJudS^' prosvete bo otvorll Igralsko in rti1! sersko šolo. kjer se bodo priglašen6 usposabljali za samostojno vodstvo t* šili dramskih odsekov, kakor tudi fl' sti, ki bi želeli posvetiti se Igral-'11' umetnosti. Prijave na imenovani ^ bor v ul. Commerciale 34 lahko ti"1' po telefonu št. 7385 od 9-12 m c’ 15-18. Solo vodi režiser m i g rato tov. Justo Košuta.
* * * .
Pravtako razpisuje pevovodski čaj za mlade moči.
Pozivamo zato tovariše, ki žele r sečatl omenjeni tečal, naj bi st P1!, javili na začasni sedež, ul. Comrih, clale 34 ali na trgu Ponterosso š' nad. pri tov. Slavi Košuta, od 9di In od 13 do 19 ure.
Opozarjamo zainteresirane tovafl*; da je tečaj Izredno važen in da tovariši, ki se ga obvezujejo zavl dajo dolžnosti posečanja, ker bode tem mnogo doprinesli ljudstvu v svetni Izgradnji. Tečaj bo vodil t6 Danilo Pertot.
Pogoji za vpisovanje: veselje glasbe In glasbeni čut.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S.
Tiska Tržaški tiskarski zavod
ul, Monteccbl 6.
* «ééflì
V ;	* '
:	’ V ' j '
■
H®”?"	<	. fef-v V ■	%. , t" .
ril'É - ’
■
:;f:>	■ -i, m r.-^,
$	ì|.ì Ai1
tV - „V ;* H, *	* - .
>
>'.> ' V,' .
Leta 1902 so bite policijske metode enake metodam današnje policije
32. februarja 1949
DELO
Stran 3
| 1, j
. Nekoč jeseni se ie ngodilo. da sem prtiel f selo neprijeten n Oroden položaj: v mestu, kamor sem bil pravkar prispel -se,?l se znatel brez grosa v zepu in brez stanovanja.
Prve dni sem prodal vse tiste kose obleke, brez Katerih ClTl ile lahko prebil, in sel iz mesta v kraj, ki so mu rekli Tu so bila pristanita za parnike■ Ob ' asu plovbe je I u br a!o Mvahno delovno Življenje, zdaj pa, v zadnjih dneh oklo-a> ?e bilo samotno in tiho.
, Cedrai sem &o vlažnem pesku in ga vztrajno ogledoval z s da b, odkril v njem kakršne koli ostanke hranilnih snovi-t£’n se>R blodil med praznimi poslopji in trgovskimi stojnicami r razmišljal o tem. kako lepo je biti sit... s„ ^prtfo obstoječega stanja kulture je mogoče utesiti prej du-»o9lad k0 P° telesnega. Pohajkuješ po ulicah, gres minio s.5 °Pij. ki so tedne zunanjosti, in gotovo ne bos pogrešil, te »°rečes, da so tudi znotraj čedno opremljena. To utegne mnli v tebi tolažilne misli o arhitekturi. o higieni in $e o n0 0.aih dmgih modrih in naprednih reteh. Srečujejo te udob-0g toplo blečenl ljudje. - vljudni so, ali če morejo, se ti iz-jen 6 0 * °b2imo zeljo ,da ne bi opazili žalostnega dejstva trc-Z(?a bivanja- Za boga. cluia lačnega človeka se bolje In bolj v.SfV° h’ani kakor duša sitega - to je položaj, ki utegnete iz-4 li> njega bistroumen zaključek v prid sitih!...
'•■Večerilo 3e je> deževalo, od severa je sunkoma pihal ve-
ter■ 'žvižgal je v praznih lopah in zabojih, se zaganjal v okna gostilne, ki so bila zabita z deskami. Valovi v reki so se penili pod njegovimi sunki, pljuskali sumeč na obrečni pesek, visoko poganjali svoje bele grebene in hiteli drug za drugim v motno daljavo, nestrpno preskakujoč drug drugega... Dozdevalo se je, ko da bi reka slutila bližino zime in v strahu bezala pred ledenimi okovi, ki bi jo bil utegnil veter ukleniti vanje Se to noč. Nebo je bilo tetko in mračno. z njega so nenehno rosile komaj vidne kapljice detja. Dve nalomljeni in iznakaženi vrbi in pa prevrnjen čoln z navzgor obrnjenim dnom ob njunih koreninah so bili Zdlosten prispevek k elegiji v naravi okrog mene.
Obrnjen čoln s prebitim dnom in od mrzlega vetra ogoljena drevesa so videti klavrna m starikava... Vse okrog je strto, jalovo, mrtvo, a nebo toči neusahljive solze. Pusto in mra -no je bilo okrog mene, kakor da vse odmira in ostanem kmalu le Se sam liv, a tudi mene čaka hladna smrt■	s
A takrat mi je bilo sedemnajst let - pač lepa doba!
Hodil sem m hodil po mrzlem, mokrem pesku, šklepetajo' z zobmi slavospeve gladu in mrazu. Med brezuspešnim iskanjem, da bi kaj našel za lačni želodec, sem zašel za neko stojnico in nenadno zagledal na tleh čepelo postavo v Zenski obleki, mokri od detja in prilepljeni na pripognjenih plečih Vstavil sem se nad njo in gledal, kaj počne. Videl sem da rije z rokami jamo v pesku, izpodkopujoč enega izmed zaboje v-
— Čemu to delaš? — sem jo vprašal in počenil k nji.
Pritajeno ie zakričala in naglo skotila pokonci. Zdaj, ko ie stala in me gledala s Široko odprtimi očmi, polnimi strahu, sem videl, da je deklica mojih let, ljubkega obraza, ki pa je bil zal pokrit s tremi velikimi podplutbami. To jo je kazilo, čeprav so bile podplutbe razmeščene s čudovito somernostjo. Dve. enake velikosti, vsaka pod enim of-esom• tretja - večja na čelu. točno nad nosnim gredljem■ V tej somernosti si spoznal delo umetnika, ki j* bil zelo veSč v kvarjenju človeških fiziognomij.
Deklica me je gledala in strah v očeh ji je polagoma ugajal. Otresla si je pesek z rok, popravila bombaZasto ruto na glavi, se zgrbila in rekla.
—- BrZtas bi tudi ti rad kaj jedel? Le koplji, moje roke so trudne Tam, — pokazala ie z glavo na zaboj. — je gotovo kruh-Tu Se prodajajo.
Začel sem kopati Deklica *<• nekaj časa čakala in me gledala pri delu. nato je sedla k meni in mi začela pomagati
Delala sva molče. Zdaj ne morem povedati, ali sem v tistem trenutku pomislil na kazenski zakon, na moralo in ni; druge reči. fcj jih je treba po mnenju izkušenih ljudi pomniti 'v vsakem trenutku Življenja, želeč biti čim bliie resnici, moram priznati, • mislim vsaj, da som bil tako zatopljen v p odkopavanju zaboja, da sem pozabil na vse drugo razen na to, kaj bi utegnilo biti v tem zaboju. .
Zvečerilo se je. Vlaina. dušeča, mrzla tema se je vedno bolj zgoščala okrog naju. Dozdevalo se je. da valovi sume boli zamolklo ko prej in da des bobni po deskah zaboja vedno glas-
neje in hitreje■ Nekje daleč je bilo slišati rožljanje sulice nočnega čuvaja...
— Ali ima dno ali ne? — je vprašala moja pomagalka. Nisem razumel, o čem govori, in sem molčal
— Vprašala sem. ali ima zaboj dno? Ce ga ima. potem si zaman mučiva. Ko izkopljeva jamo pod njim utegneva zadeti se na debele deske... Kako naj jih odtrgava? Bolje bo, e odlomiva ključavnico... ključavnica je slaba.
Dobre misli redkokdaj obiščejo Zensko glavo. — ali Kakor vidite, se to včasih zgodi- Iselei sem cenil dobre misli in vselej sem se potrudil, da sem H‘>. <im bolj izkoristil
Ko sem našel kWw .v.mr.o, sem potegnil in j0 izdrl z obro-1 vred. Moja soudelečenku se je hipoma sklonila in smuknila kakor kača v odkrito, štirioglato odprtino zaboja. 0<t tam se je oglasil pohvalen vzklik:
Dobro si zadel!
Majhna pohvala iz Zenskih ust mi je ljubša kakor če ta'i, slavospev moškega. pa če zna moški govoriti tako lepo kakor vsi starodavni govorniki skupaj A takrat nisem bil tako ir.t beznivo razpoložen kakor zanj •'« se nisem zmenil za aekletov poklon, temveč sem vpri*u) kiatko in v strahu:
— Ali je kaj tam notri?
Monotono mi je začela naštevati svoja odkritja-
- Kos steklenic... Prazne vreče... Sončnik..- železen vrt
Vse to ni bilo za pod zobe. Čutil sem, kako gasnejo moji upi- Tedajci pa je živo vzkliknila.
r- Aha! Tu je...	(Nadaljevanje sledi)
Ob koncu prejšnjega stoletja je hit delavski pokret v Trstu že trdno ukoreninjen. Socialistična stranka ter sindikalne organizacije so Zanesljivo vodile tržaški p roleta ziat v borbi za njegove pravice. Organizirale so dobro uspele stavke, med katerimi je omeniti protestno stavko od 2. avgusta 1897, v kateri so sodelovali delavci vseh večjih industrijskih podjetij. Po izključitvi Riharda Komberja iz vodstva je nastala sicer kriza med delavskimi vrstami, ki pa je sčasoma Pojenjala in so se delavske organizacije zopet okrepile. V letu 1901 ie postal pokret že tako enoten in močan, da je mogel združiti vse delavske ustanove in organizacije v skupnem sedežu v bližini glavne bolnišnice.
Delavni pogoji takratnega delavstva so bili trdi. Delovni urnik je bil daljši in za nadurno delo marsikdaj sploh niso bili plačani.
Stavka Lloydovih kurjačev
pričelo mezdno gibanje kurjačev, ki se je 12. februarja spremenilo v stavko.
Okrog 300 kurjačev je tedaj zapustilo ladje, ki so bile zasidrane v tržaški luki. Stavki se je pridružilo tudi vseh ostalih 400 kurjačev, čim so dospevali na ladjah v Trst in so bili obveščeni o stavki. Stavkajoči so postavili svoje zahteve, ki so bile tudi za takratno dobo zelo zmerne:
1.	Delovni urnik naj se določi na 10 ur, če je ladja zasidrana za časa vožnje še na 8 ur;
2.	Lloyd naj plača kurjačem vse ure preko normalnega delovnega časa bodisi na vožnji ali v lukah;
3.	Uredi in skrajša naj se nočna straža na ladji.
Kljub temu, da so bile zahteve zelo skromne, jih paropolvna družba ni hotela sprejeli. Namesto tega se ie obrnilo na namestništvo, oa bi s silo udušilo mezdno gibanje. Namestnik je v resnici ojačil mestno vojaško posadko z goriškim in puljskim polkom.
Istočasno pa je družba po svojih Tudi ladijski kurjači tržaškega | agenturah začela najemati v tujih
^loyda so bili v podobnih pogojih.
nizko plačo so morali delati *-10 m in opravljati še brezplačno
V tem grobu počivajo *rtv« avstrijskega imperializma in tukajšnjih kapitalistov: Bone Franc Onda Alojz, Gioisegg! Guerrino, Glivar Franc, Grego Mario, Gregorič Anton, Ivančič Anton, Klanščič Ivan, Lavren-Anton, Magrts Jožef, ktrak Anton, piacer Jo-*«(> Vldjak Anton In 4va nepoznana delavca.
lukah vsakršno sodrgo ne glede na njeno strokovno usposobljenost za službo kurjača. Po takratnih pred-
Grob žrtev prve splošne stavke leta 1182 na pokopališču pri Sv. Ani
*mekurno delo. Uporabljali pa so 8>h poleg tega še za nočno stražo *** l*djt. Zato so se večkrat uprli, radar se njihovi pogoji niso zboij-**‘l ali vsaj ne za dolgo. Ko je ravnateljstvo Lloyda koncem leta samovoljno uvedlo nove težje ®°8oje dela, so se kurjači obrnili i hj s sprošnjo, da bi sporazumno “‘ajšali te pogoje. Toda bili so su. q Vq zavrnjeni. Cesarski namestnik Goess, na katerega so se obrnili za ??sredovanje, jih je prav tako od-V1, 6*4 da se s kurjači ne misli »°Sajati.
'Zato
se je začetkom leta 1902
piših Še izza časa Marije Terezije se je mogel vsakdo vkrcati, kogar je družba sprejela. Tako so po le-vantskih pristaniščih nabrali mnogo mož vseh narodnosti zlasti Grkov, Italijanov, Dalmatincev m Turkov ln so jih prepeljali v Trst. da bi jih vkrcali na ladje. Toda čim so dospeli v našo luqo ter so bili poučeni o stavki, so vsi razen redkih izjem odklonili delo, Zahtevali so celo, du jim plačajo za ves Izgubljeni čas ter brezplačen povratek v domovino.
Tudi sedaj Lloyd ni hotel popustiti. niti se ni hotel pogajati s sin-
dikatom mornarjev, češ da nima pravice predstavljati svojih organiziranih članov. Ko so se izjalovili vsi njeni manevri, se je družba obrnila na avstrijsko vlado, da bi ji dala potrebno število kurjačev vojne mornarice na razpolago.
Splošna stavko
Spričo te protidelavske provokacije je izbruhnilo doslej zatajevano nezadovoljstvo med industrijskim delavstvom z nezadržno silo. Za 12. februar je bila proglašena splošna stavka. Mesto je bilo izumrlo. Tramvaj ni vozil, vse tvor-nice in delavnice so mirovale, zaprte so bile trgovine, mesnice in celo pekarne.
Delavci, ki so zapuščali delo v tvornicah, delavnicah in drugih podjetjih, so v skupinah hodili po ulicah ter so se začeli zbirati v središču mesta, kjer so prisilili še zadnje trgovce, da so zaprli trgovine. Policija je s sabljami začela razganjati posamezne skupine demonstrantov. Na nenaden naskok policije je zbrana množica odgovorila . s kamenjem, pri čemer je bil ranjen neki policijski nadzornik. Vojaštvo, ki je prišlo na pomoč, je delavstvo sprejelo z žvižgi. Mnogo ljudi je bilo aretiranih. Kljub nepojmljivi razdraženosti policije je prvi dan stavke potekel mirno.
Medlem so kurjači ponovno poslali deputacijo na ravnateljstvo Lloyda z izjavo, da so pripravljeni podvreči rešitev suora razsodišču. Družba si je pridržala, da bo dala odgovor na ta predlog naslednjega dne.
Veliko delavsko zborovanje
Naslednjega dne so ?U delavci v povorki preko vsega mesta do Velikega trga. Spotoma so prisilil vse trgovce, da so zaprli svoje lokale. Neka pekinja, ki ni hotela zapreti svoje prodajalne je izzivalno vrgla med demonstrante hlebec kruha, češ jejte sestradane!. V naslednjem hipu pa ji je priletel hlebec nazaj, a to pot, skozi okno. Tudi ona je sprevidela, da se < delavci ni šaliti in je zaprla pekarno. Na vseh križiščih in mestnih trgih je stražilo vojaštvo v polni boj. ni opremi.
Tudi ravnateljstvo Lloyda je sprevidelo, da mugie preostane drugega kot pogajanja s stavkajočimi kurjači. Došli deputaci]! ie odgovorilo, da se bo podredilo odločbi razsodišča, kakor so predlagali stavkajoči. V razsodišče so delavci določili Karla Učekarja, Giovan-nija Olivo in Evija Chiuscija. ravnateljstvo Lloyda tri svoje upravne svetnike, za predsednika pa ie bil sporazumno določen tržaški župan Sandrinelll.
Vojaštvo strelja v delavce
Da bi o tem dogovoru obvesti 1' delavstvo, je socialistična stranka sklicala zvečer zborovanje v Ro«, settijevem gledališču. Na zborovanje za katerega so le s težavo dobili dovoljenje, se je zbrala velikanska množica ljudstva, katerih večina je morala ostati izven gledališča. Ob nepopisnem navdušenj ljudstva so govorili Karl Uče-kar, tajnik socialistične stranke 1’ittoni ter kurjač Castro. Poudarili so velik uspeh svoje borbe ter pozivali na enotnost vse delavce.
Po zborovanju so odšli v sprevodu proti mestu. Na več mestih so
Pred 47 leti so padle prve žrtve tržaškega delavskega razreda. Petnajst mladih in starih delavcev je bilo ubitih na naših ulicah pd habsburške policijska sodrge, ki je za radi mogočnosti delavskih demonstracij izgubila hladnokrvnost in disciplino ter začela iz strahu streljati.
Tržaški proletariat se je takrat boril za svoje osnovne pravice, ker je branil in podpiral zahteve ladijskih kurjačev, ki so bili nesramno in nečloveško zapostavljeni. Tudi takrat, kakor danes, so kapitalistični mogotci izzivali s svojo nepopustljivostjo tržaie delavce in pni tem jim je blagohotno pomagala avstrijska nazadnjaška vlada, ki se je hotela znebiti skrbi pred naraščajočo napadalno silo delavstva.
Tudi takrat sp je pokazalo, da je vlada v službi kapitalistov, ko jim ie šla na vse načine nn roko. da bi zlomila odpor delavstva. Tudi takrat se je pokazalo, da se kapitalisti ne brigajo za narodnost svojih delavcev, ko se gre za obrambo njihovirh izkoriščevalskih «pravic». Ne da bi pomislili trenutek, so najeli delavce drugih dežel, da bi tako dosegli dva cilja: strli odpor tržaškega delavstva in si oskrbeli še večje zaslužke z ljudmi, ki so jih še manj plačali.
Leta 1902 se je tudj pokazala moč delavstva, ko nastopa enotno, strnjeno. brez omahljivosti, brez notranjih sporov, brez črt-ločnic. In ravno tlstf enotnosti so se ustrašili avstrijski oblastniki v Trstu in tržašČi kapitalisti. In prav zaradi tega so streljali, da bi branili svo-
je izkoriščevalske «pravice», k j. so si jih nakradli v desetletjih upora, be «pravice biča In ječe». Tudj takrat so dokazali da so strahopetci, velikanski bojazljivci in da je njihova edina moč policijska puška, ki strelja na neobroženo in miroljubno ljudstvo. Brez goste mreže policijskih pušk so največji in naj-gnusne ji i klečeplazci. To smo lahko videli ob osvoboditvi našega mesta.
Za Imperialiste in njegove tukajšnje kapitalistične in reakcionarne hlapce je torej enotnost delavskega razreda in teina zveza med deluv. el in kmeti hnjvečja nevarnost, ki jim lahko dela velike ovire pri razvitju njihovih nopadlmh in vojnohujskaških načrtov.
Zato so poslednje enotne akcije kovinarjev CRDA največji udarec hlapcem ameriškega kapitala. Zato bodo skušali na vsak način preprečiti vsako nadaljnjo akcijo za u-dejstvitev sindikalne enotnosti. U-porabili bodo vse svoje raz.bijaške izkušnje, da bi onemogočili ta veliki in najpomembnejši korak delavskega razreda. Uporabili bodo nacionalistična gesla, uporabili bodo provokacije, uporabili bodo nekatere svoje najzvestejše sluge v vrstah sindikalnega pokreta, uporabili bodo tudi ekstremistična gesla, da bj odvrnili od enotnosti tisti del delavskega pokreta, ki v štirih letih ni nasedd nacionalističnim prividom. Zato bo sprožil ofenzivo italijanskih in slovenskih šovinistov, od odkritih fašistov do lakozvanih socialistov, od belih slovenskih nacionalistov do tištih
slovenskih nacionalistov, ki se poslužujejo najnaprednejših gesel. In vsi ti posredni ali neposredni hlapci imperialistov bodo izvrševali svoje naloge: eni ha polju italijanskih delavcev, drugi na polju slovenskih delavcev In kmetov.
Imperialisti in njihovi agenti bodo skušali na vsak način, da bi razdvojili delavce od kmetov. In ta poskus se je že začel. Slovenski desničarski nacionalisti so že ustanovili neke bele sindikate samo za Slovence, ki naj bi imel; nalogo, da pritegnejo kmete, jih tako odtržejo od «pogubnega» vpliva mestnega delavstva in da bj jih tako popolnoma odstranili od borbe. ki se danes bije za zboljšanje delovnih in življenj sitih pogojev. Po računih imperialistov, naj bi ti sindikati postali «šola mržnje», v kateri naj bi se naši slovenski kmetje in naši poldelavci učili sovražiti mestno delavstvo, dokler ne bi prišel trenutek sovražnega nastopa.
Po drugi strani pa so prot:slovanski nacionalisti Babičeve skupine, ki obilno uporabljajo gesla o «kompromisarstvu», o «likvidaciji revolucionarnosti» v Enotnih sindikatih, itd.. To naj bi tudi preprečilo enotnost delavskega razreda in tesno ter bratsko zavezništvo med delavci in kmeti. Na onj strani pa so italijanske šovinistične skupine in stranke, ki ponovno skušajo zanetiti nacionalno sovraštvo in mri-njo. A to jim ne uspe. kakor jim ni uspelo pred enim letom.
bežeče ljudi. Z Verdijevega trga je zaradi strelov pritekel drug odde I lek vojakov, ki je na povelje stre- j ljal na bežečo množico. Zopet r» obležali trije mrtvi in mnogo ranjenih. Se mnogo več bi bilo žrtev, da niso mnogi vojaki namenoma streljali v zrak. Najpogumnejši delavci so se ponovno vrnili na trg, da bi nudili pomoč ranjenim tovarišem. Neki Dobovšek ie celo stopil do oficirja ter ga ostro grajal, ker ni preprečil streljanje.
Nove žrtve
Kljub tolikim žrtvam, ki jih je povzročilo vojaštvo brez potrebe ni grof Goes smatral za potrebno, da pomiri razburjene duhove. Nasprotno! Naslednji dan je dal nalog vojaštvu, da uporabi orožje brez oklevanja, čeprav so delavci tudi po streljanju na Borznem trgu ohranili disciplino in mir.
Z Dunaja sta se na poziv delavskih organizacij pripeljala socialistični poslanec v pai lamento dr. Ellebogen ter tajnik glavnega odbora sindikatov Hueber. Hotela sta intervenirati pri Goessu, da bi prenehal s takim terorjem. Vendar ju je casarski namestnik odslovil, češ kaj ju to briga in da bo že sam vzdržal red v Trstu,
Ze prej pa ie poklical ojačenie vojaštva iz Beljaka, Celovca in Ljubljane, ki so takoj v jutru 14. februarja preplavili tržaške ulice. Iz Pulja so prišle tudi tri oklopni-ce in ena torpedovka, dočim so druge bojne ladje čakale v piranskem pristanišču. Vse je kazalo, da se avstrijskim biričem hoče nove krvi.
Daši je vse običajno mestno življenje odmrlo, je bilo zelo živahno po ulicah. Poleg številne vojaščine in policije je bilo preko sto tisoč stavkujočih in demonstrantov na cestah. Na več mestih je prišlo med njimi in policijo do prepirov, manjših spopadov in aretacij.
V ulici Sv. Katarine je vojaštvo obkolilo večjo skupino stavku jočih. Ker ni bilo nobenega izhoda, so se demonstranti ustaviti. Tedaj pa sta brez vsakega vzroka odjeknili dve salvi in mriogo delavcev je zopet obležalo mrtvih in ranjenih.
Tudi v ulici Donota je prišlo do' streljanja, ko so vojaki hoteli prodreti v zgornji del starega mesta a so bili zavrnjeni po toči kamenja.
Žalostna bilanca dvodnevnega besnenja avstrijske soldateske je bilo 15 mrtviti in nad 50 ranjenih. Imena mrtvih so sledeča: 27-letni krojač Bone Franc. Buda Alojz, 24-letni mizar Gioseggi Guerrino, 21-letni mizar Glivar Franc, 20-letni litograt Grego Mario, 28-letni delavec Gregorič Anton, 40-letni težak Ivančič Anton, 17-letni Klautič Ivan, 35-letni težak Lavrenčič Anton, 20-letni Magris Jožef, 26-letfli Čevljar Mrak Anton, 42-letni težak Plačer Jožef, 13-letni deček Vidjak Anton. Od ostalih dveh pa imeni nista znani.
Med ranjenimi je bilo okrog 20 težko ranjenih, med njimi več žensk.
Svečanega pogreba se je udeleži» lo vse tržaško prebivalstvo.
Obsedno stanje
V soboto 15. februarja je bil do1 sežen sporazum glede prvih dveh točk zahtev kurjačev, dočim se tretjo priporočati vladi, da ji takoj ugodi.
Kljub doseženemu sporazumu i« popolnemu miru je dunajska vlada na zahtevo namestnika Goessa in policijskega podravnatelja Budina proglasila obsedno stanje. V proglasu je bila zagrožena smrt na vislicah za najmanjše prestopke. Na srečo ni imel dunajski krvnik, ki je prinesel s seboj tudi vislice, nobenega dela. Policija pa je mnogo stavkujočih obsodila na 14 dni zapora, dočim je izgnala vse one, ki niso imeli domovinske pravice v Trstu.
Obsedno stanje je trajalo več tednov. Po uvedbi normalnega stanja se je poživelo politično in sindikalno življenje v vsej Primorski. Kmalu potem so bile splošne in delne stavke na Reki,^ Pulju, Gorici, Triifu in manjših krajih.
Iz krvi tržaških borcev je vzklilo veliko delavsko gibanje, ki je kljub najtežjim borbam do današnjih dni ohranilo neomajno borbenost in visoko proletarsko zavest tržaškega delavskega razreda.
bile po vojaštvu in policiji zaprte Utice. Toda reka ljudi je prodrla vse kordone in prišla do Borznega trga.
Delavci so ves čas sprevoda ohraniti mirno kri ter se izogibati incidentom. Nasprotno pa sta bila
policija in vojaštvo - očividno nahujskana » zelo nepomirljiva. Ta ko je na Borznem trgu policija pod poveljstvom komisarja Mlekuža navalila z vso surovostjo na delavce, ter jih mnogo ranila. Vendar demonstranti tudi sedaj nisc
odgovorili na napad. Umikajoč se pred sabljami so kvečjemu z besedami dajali duška svoji jezi...
Tedaj pa je nenadoma zadonela salva! Obležalo je na tleh kakih deset mrtvih in ranjenih. Vojaki so mirno, skoraj zadovoljno gledati
sodbo proti aretiranim
delavcem
Napovedali sa državno
OB 47. OBLETNICI PRVE SPLOŠNE STAVKE TRŽAŠKEGA DELAVSKEGA RAZREDA
Z nei
rosno borbo in prelito krvjo
si je tržaško delavstvo priborilo svoje pravice
TAKRATNI IN SEDANJI BOJ
proti istemu zakletemu sovražniku

Stran 4
DELO
ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO GRČIJO
Grški fašistični režim
podira pod udarci partizanov
Čestitke imperialista
se
r™ '
«Stopite na moje mesto ! Čutim v sebi veselje človeka, ki zna živeti in umreti kot človek» - je dejal grški partizan Kar-vunis svojim tovarišem, ko so ga fašisti odpeljali na strelišče
V zadnjih tednih so začeli monarhistični morilci v Grčiji zopet na veliko streljati jetnike in obsojence V protest proti novemu valu krvavega terorja je 600 obsojencev na otoku Egini, ki čakajo na izvršitev smrtne obsodbe, začelo gladovno stavko. V imenu 3000 jetnikov, obsojenih na smrt v raznih krajih Grčije, so poslali na OZN. na razne državnike in politične osebnosti ter na vse demokratične organizacije prote-I ste s prošnjo, naj posredujejo ter napravijo konec pokol jem grških domoljubov.
Sedaj pripravljajo izvršitev smrtne obsodbe desetih grških sindikalistov med katerimi tudi Manliosa Glezosa.
Hlapci anglo-ameriškega imperializma so začeli svoje krvavo delo pred štirimi leti, decembra 1944 in januarja 1945, ko je divjala znana 33-dnevna borba med narodnoosvobodilnimi silami Grčije in angleškimi četami. Ta borba se je končala s «sporazumom v Varkizb, ki je določal amnestijo za vse, ki so se ude-
ležili teh bojev. V spivazumu pa je bilo določeno, da so izkliu-< eni iz te amnestije vsi zločini, ki so jih zagrešili kriminalci in ki nimajo nič skupnega s tedanjimi političnimi dogodki. To poslednjo točko sporazuma so izrabili fašistični in drugi ostanki v Grčiji, v krvavo preganjanje vseh naprednih sil v Grčiji, češ. da gre za običajne zločince.
Na podlagi «sporazuma v Varkizi» so odložile napredne sile orožje in ga predale anglo-ameriškim četam. A kot vsi sporazumi s kapitalističnimi in nazadnjaškimi silami, je bil tuni ta le pretveza, da so z njo zakrili svoje skrivne osnove, po katerih so hoteli nadaljevati borbo. Kakor povsod drugod, so hlapci anglo-ameriškega imperializma tudi v Grčiji nudili desnico v pomirjenje, a v levem rokavu so skrivali bodalo.
Tako so fašisti in bivši hlapci nacistov, postali sedaj hlapci ameriškega imperializma ter začeli preganjanje naprednih sil pod krinko obsodb proti kriminalcem. Doslej je doseglo
Grški partizani na pohodu
Skupina komunistov v OF
k osnutku votivnega programa KP
(Nadaljevanje s 1. str.)
podjetij y roke tujih imperialistov.
2.	Pri podeljevanju obrtnih in trgovinskih dovolil (licenc) je treba postopati popolnoma nepristransko zlasti ne sme biti diskriminacije zaradi narodne pripadnosti. Tudi tu morajo obveljati le objektivni razlogi zlasti krajevna potreba, čas za-prositvt^ politična ir! moralna neoporečnost, kvalifikacija ter socialni oziri. Prednost morajo imeti glavarji družine, vojni invalidi, vdove in sirote iz obeh vojn ter narodno osvobodilne borbe ter politični preganjanci.
3.	V načrt občinskih javnih del naj se vključi:
a)	zgraditev pokritih javnih tržnic za zelenjavo, sadje in ribe po vseh mestnih predelih in važnejših predmestjih.
b)	Razširitev osrednje mestne vrtnarije in trsnice, ki bi po nizki ceni dobavljala našim poljedelcem zlasti vinogradnikom, sadjarjem, ze-lenjavarjem in rožarjem potrebna drevesca, trse, sadike n cepiče. Tej drevesnici naj bi bilo priključeno osrednje mestno gnojišče, ki bi zbiralo potrebno gnoj ivo iz mestne smelarne ter odpadkov vrtnarije in drugih mestnih podjetij. To gnojišče bi po nizki ceni moglo dobavljali potrebno gnojivo, tržaškim vrtnarjem in kmetovalcem cone.
c)	Na občinske stroške je treba zgraditi zlasti v. podeželskih občinah in v vaseh tržaške občine naprave (korita in pipe) za namakanje vrtov in polj ter higienska napajališča za živino.
Prav tako pa je po krajevnih potrebah treba zgraditi iz občinskega proračuna primerne (po možnosti pokrite) pralnice, To velja zlasti še na vasi, kjer je mnogo peric, ki si s pranjem perila služijo svoj vsakdanji kruh. Vodo za vse te napra-' ve naj ACEGAT dobavlja po najnižji tarifi.
č) Občine naj pospešujejo obnovo v vojni porušenih stavb. Zlasti naj iz javnih ali zasebnih sredstev zagotove brezobrestna posojila vsem manj premožnim lastnikom, ki kljub 50% državne podpore ne morejo obnoviti svojih porušenih hiš. Za vrnitev teh posojil naj občine prevzamejo jamstvo obenem s prizadetim posojilojemalcem.
K 4. toči» osnutka
Dodeljevanje stanovanj v občinskih hišah mora postati popolnoma nepristransko. Pri tem se je ozirati predvsem na družine, ki so izgubili v vojni svoje stanovanje, ki imajo več otrok, kjer člani družine bolehajo na tuberkulozi ali, ki so iz drugih socialnih in zdravstvenih razlogov potrebnejše.
K !i. točki osnutka
Občine bodo morale napeljati vodovod v vse vasi in mestne predele, ki so še danes brez potrebne pitne vode, kar bo mnogo vplivalo na izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev cone. Prav tako
je potrebno, da napeljejo po vseh vaseh in predelih električno napeljavo. Razširiti je treba v najširše plasti potrošnikovo dobavo električnega toka za gospodinjstvo po znižani tarifi. Posebno ugodne tarife naj se uvedejo za električne strujo, ki je namenjena za kmečka dela kot za pogon mlatilnice in podobno.
K B. točki osnutka
1.	Vsa šolska, prosvetna in kulturna vprašanja vsake narodnostne skupine rešuje in jih odloča samostojna slovenska odn. italijanska šolska in kulturna komisija. Ta komisija, ki je odgovorna le občinskemu odn. conskemu svetu, je sestavljena iz predstavnikov odn. njihovih zaupnikov prizadete narodnosti in sicer sorazmerno s številom predstavnikov vsake politične skupine.
2.	Da se omogoči nemoten razvoj šolstva, prosvete in kulture, bodo občinske uprave zastavile vse sile, da se odpravijo vse določbe, ki škodujejo neoviranemu kulturnemu razvoju obeh tu živečih narodnosti.
K 7. točki osnutka
Da se vsaj deloma odpomore težkemu gospodarskemu stanju naših kmetov bodo morale občine:
1.	znižati ali za določene pridelke naših kmetov tudi popolnoma odpraviti mestno trošarino ,da se tako omogoči njihova konkurenčna sposobnost s pridelki, uvoženimi iz inozemstva (vino, zelenjava, sadje).
2.	Dobiti pooblastilo finančne oblasti, da smejo občine same izdajati dovoljenja kmetom za kuhanje žganja in lastnih pridelkov. Na domače žganje za prodaj naj se določi nizka trošarina, katera pa se ne pobira na žganje, ki je namenjeno za domačo uporabo.
V naši zadnji številki smo le na splošno govorili o kmečkih delih v februarju in smo samo mimogrede omenili, da se mora poljedelec v tem mesecu pripraviti za setev krompirja, ki začenja prve dni prihodnjega meseca. Ker pa moremo neke vrste zgodnjega krompirja sejati že v drugi polovici tega meseca, posebno na visokih in prisojnih krajih, se bomo danes natančneje seznanili s tem nujnim in važnim delom.
Pogoji za obsežno kmetijstvo na Tržaškem ozemlju niso najboljši. Obdelane zemlje je malo, premalo celo za kritje potreb samega kmečkega življa. Izpostavljena je močni burji in skoraj vsakoletnemu škodljivemu vplivu suše. Večino našega ozemlja obsegajo borna kraška tla, iz katerih (rpa Kraševec z velikim, naporom in z iuljavimi rokami življenjske sokove, ki pa niti ne zadoščajo njegovim potrebam, posebno. če je naše kmetiistvo slabo usmerjeno. Ali se mar izplača gojiti na Krasu žitarice? N a to vprašanje bi gotovo vsak po-
stevilo raznih denunciacij članov EAM-a (narodno osvobodilna fronta Grčije) In ELAS-a (partizanski oddelki Grčije) že preko 80.000.
Obsodbe in sodne razprave so vse po enem kopitu- Clan ELAS-a je obtožen, da je ubil ali pa moralno sodeloval pri umoru kakega člana zaščitnih bataljonov, ki so pomagali Nemcem. Nešteto je celo sodnih razprav, kjer je obtoženec obtožen umora človeka, ki sploh ni obstajal.
Kakor obtožnice, so t-udi kazni vse po istem kopitu. Vedno je izrečena ali smrtna kazen aii pa cosmrtna ječa.
Polkovnik Woodhouse, ki je bil tekom vojne vodja angleške vojaške misije v osvobojeni Grčiji, je objavil v «Manchester Guardiano» 27- sept. 48. članek pod naslovom «Trije Grki». Piše o treh grških partizanih, ki so «izvršili pod okupacijo junaška dejanja znana v vsej Grčiji. To so Dimitriou, Karamikhalis in Katsimbas. Prva dva sta bila že sojena in ustreljena, ker sta bila «kriva» smrti nemškin Spijonov in plačancev. Katsimbas pa čaka že štiri leta v ječi na obsodbo za enak «zločin».
Kake vrste so obsodbe teh so j dišč kaže tale primer: Porotno sodišče v Sparti je obsodilo 9. Januarja 1946 z obsodbo št- 33., vojaka ELAS-a Tsaintasa, češ, da je februarja 1943. (torej za časa okupacije) ubil kapetana milice Argitisa v vasi HELLENI. Mesec dni kasneje je isto sodišče z obsodbo st. 90 obsodilo partizana P. Bazyiakosa, češ, da je ubil Istega Argitisa, a tokrat novembra 1943 v vasi ME-TOHI. Končno je dva dni -pozneje bil obsojen zaradi istega «zločina» partizan Mankis, ker je ubil istega Argitisa- Tokrat je bil ubit Ar g iti s novembra 1943 v vasi MQMENVASIT. Argitisa so torej ubili trije različni lj tidje v'treh raznih krajih...
V Pireju je sodišče sodilo simpatizerja EAM-a Moutaphisa, češ, da je «moralno odgovoren» za smrt 128 monarho-fašistov tekom decemberskih bojev med naprednimi silami in angleškimi četami. Moutaphis je bil župan Kokkinie, predmestja Pireja; vse mesto je vedelo, da je obtožba gola laž. Pod pritiskom javnega mnenja je bilo sodišče prisiljeno popustiti- Zai.o so Moutaphisa prepeljali v Halcis, kjer ga ni poznal nihče m ga tam obsodili 128 krat na smrt, ker «je lastnoročno ubil 128 nacionalistov».
Toda ves teror in vse obsodbe, niso tiri c borbenega cuba jet vik,.'/ v raznih zaporih Grčije. Atenska vlada je predložila bo: .r.m za svobodo, id so oosolcuna smrt. da jim oprosti in daru‘c. življenje, če podajo i/javr., da obsojajo svoje dosedanje de-'o m miljenje. Niti eden od treh tisočev, ki čakajo izvršitev
smrtne obsodbe, ni podpisal sramotne izjave, zavedajo' se, da bi to pomenilo zatajiti vso borbo proti fašističnemu, pozneje nacističnemu okupatorju, ker bi to pomenilo zatajiti vse one, ki so junaško padli v borbi za narodno svobodo, ker bi to pomnilo izdati svoj narod.
Tako piše na primer Karvu-nis, predno se napoti na strelišče, svojim tovarišem v ječi: «V trenutku, ko bom moral nastaviti prša kroglam amerlkan-skih mitraljezov, sem miren. Življenje se ne meri po letih, nego po dejanjih in lahko z zadoščenjem rečem, da je bilo moje življenje dobro Izpolnjeno, ker sem dal vse svoje sile'' v borbi za narodne pravice. Svojim tovarišem zapuščam svojo oporoko: «Stopite na moje mesto! Čutim v sebi veselje človeka, ki zna živeti in umreti kot človek.»
Polk. ZDA M. W. Adams čestita fašističnemu vojaku, svojemu ponižnemu hlapcu za pokolje, ki Jih Je izvršil med civilnim prebivalstvom in za okrutnosti proti partizanom
12. februarja 1949
za svq Is
Pismo kapetana Pavičoviča svojim tovarišem
POSTOPEK TITOVE SKDPIIVE
pred in po objai/i resolucije 1. II.
Objavljamo odprto pismo kapetana Ljuba Pavičoviča, ki ga prinaša S. številka «Nove Borbe». Pismo je zelo zanimivo, ker nam vzorno prikazuje metode Titove protisovjetske skupine in nam odkriva njene spletke proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Pismo je naslovljeno na njegove tovariše iz divizije.
Dragi tovariši!
Danes vas skuša izdajalska in teroristična klika s Titom na čelu preobraziti v poslušno orodje, kj ga bi uporabila za Svoje protipartijsko in protinarodno delovanje.
Svoje izdajalsko delovanje je začela Titova klika še pred objavo resolucije Informacijskega urada. Vsi se dobro spominjate, da so obmejne edinice že pred resolucijo Informacijskega urada dobile nalogo, naj zbirajo podatke o številu in razporeditvi rumunskih obmejnih edinic. Take ukaze so mogli dati samo taki voditelji, ki se nepri-jateljsko vedejo proti deželi ljudske demokracije. Nekaj dni po objavi resolucije Informacijskega tirada so okrepili obmejne edinice divizije z nekaj stotinami vojakov. Preko organov KOS-a (Korpusa obveščevelne službe) je prišel u-kaz, da mora na strog način nadzorovati Romune, Madžare in druge Nejugoslovane, ki živijo na področju divizije,,ravno tako pa sovjetske državljane, ki so zaposleni na donavski plovbi.
Vsak, ki pošteno misli, razume, da tak postopek pomeni, da jugoslovanski voditelji vodijo neprija-teljsko politiko napram naši osvoboditeljici Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije: s tem oni izdajajo interese naših narodov in pridobitve NOB ter vodijo našo zemljo v tabor imperialistov.
Vsi vi dobro veste pod kakšnim terorjem 'so se partijske organiza-
cije izjavile za politiko CK KPJ. Najprej so političnemu odseku divizije in komisarjem polka ukazali, kako morajo delati. Potem so bili isti ukazi preneseni na polkovne in bataljonske partijske biroje. Ko so bile izvršene s pomočjo KOS-a vse priprave, so bili sklicani celični sestanki. Na teh sestankih so se klevetale VKP (b) in bratske kompartije, a zatem se je opozarjalo članstvo, dg se bo brez milost obračunalo z vsakim, ki se ne strinja s Titovo politiko. Partijske organizacije so bile postavljene pod nadzorstvo KOS-a. tako da dejansko KQS vodi partijske organizacije. Za partijskega voditelja je postal večja avtoriteta oficir KOS-a, kakor pa njegova partijska organizacija.
KOS si beleži vsakega, pri kateremu se opazi najmanjše neodobravanje politike Titove skupine. V prvih desetih dneh po objavi resolucije Informacijskega urada je bilo že beležnih, po nekem poročilu divizijskega komisirja, 23 oficirjev, 6 podoficirjev in 12 borcev komunistov, ki so se, kljub največjemu terorju titovcev, izrazili proti politikj CK KPJ, izražajoč svojo ljubezen do Sovjetske zveze in socialistične fronte. Medtem pa je bilo mnogo več takih, kj se niso mogli izjaviti zaradi terorja al j trenutne zmede. Danes lahko rečemo, da je večina oficirjev ostala zvesta in-temacionalističnim tradicijam naše partije in enotni socialistični fronti s Sovjetsko zvezo na čelu.
Izdajalec Ivan Gošnjak si prizadeva z vsemi svojimi močmi, da daje nacionalistično smer armadi; si prizadeva, da bi s pomočjo terorja in demagogije pretvoril vodilni kader naše armade v slepe avtomate, ki ne bi smeli misliti n usodi naše partije in našega ljudstva. On hoče pretvoriti naše armij-ske politične delavce v običajne policijske vohune. Toda laži in klevete lahko držijo za dalj časa v zmoti samo ljudi,, ki so politično manj vestni, a večina naših voditeljev se ne prestraši terorja, ko se gre za vprašanje interesov naše Partije in prijateljstvo z veliko Sovjetsko zvezo.
Dragi tovariši, danes naša partija in naša dežela preživljata težko krizo, v katero jo je pahnila s svojim izdajalskim delom Titova klika. Delovno ljudstvo naše dežele gladuje. Delovni ljudje vedo, da so jih prevarali in da jih Tito ne vodi v socializem.
Titovci so računali na to, da se bodo tudi v drugih kompartijah de. žel ljudske demokracije našli na-
cionalisti in oportunisti, s katerimi bi začeli hajko proti ZSSR. Toda te partije so se pokazale zdrave in čiste. Titova klika uživa samo pomoč imperialistov, medtem ko uživajo zdrave sile KPJ in delovni ljudje naše zemlje pomoč socialistične fronte s Sovjetsko zvezo na čelu.
V Jugoslaviji besni teror titovcev. Toda večina članov naše partije in naši narodi se ne dajo pre. variti in zastrašiti. Vsak dan se združnje in organizira no večje število zdravih komunistov, zvestih internacionali stičnim tradicijam naše Partije v borbo proti Titovi kliki. Njim se pridružujejo tudi drugi pošteni državljani naše dežele.
Zato tovariš; ne dopuščajte, da bi vas titovci odvojili in postavili proti Partiji in ljedslvu. Povezujte se med seboj in delajte za čimprejšnji izgon Titove klike, zg čimprejšnji povratek Jugoslavije v enotno socialistično fronto.
Končujem z borbenim pozivom lista «Nova Borba»; «Vse za čimprejšnjo zmago sil, ki so ostale zveste marksizmu-leninizmu v naši Partiji!»
LJUBO PAVICOVIC kapetan inštruktor Političnega odseka beograjske divizije KNOJ-a
Tassinl 50, Rosin 50, Marzari 70, Micheli 100, Zancolic 30, Petrič 50, Cerotti 50, Guppez 50, Pettarin 30, Slama 50.
III. Okraj: zbirka med nameščenci ACEGAT-a z listo št. 165 L. 700: Dal Ben Josip 50, Basiacco Anton 100, Slobez Emil 50, Cernivari Viktor 20, Valenta Alojz 50, Merzek Alojzija 50, Nanut A. 20, Battistin Albano 20, Lu-kes Aleksander 50, Milok Ana 30, Hafner Marij 50, Vislntln Adolf 20, Muggla Lucian 50. Na sestanku partijcev II. Okraja 100, N.N. 50. zbirka tov. Poggiolini pri ACEGAT L. 895: Razeni 50, Ban 50, Antonaz 100, Ja-sbitz 100, Bisca L. 50, Bisca A. 50, Loskovez 50, Benedetto 30, Bombardati 30, Vatta 50, Zaf 35, Puci 50, Mi-lacci 100, Belletti 50, Supancic 100.
Zbirka okraj odb. OF IV. Okraj z listo št. 274 L. 250: Primožič Evgen 100, Jakomin Anita 50, N.N. 100.
KP STO: Okrožni Komitet Milje, zbirka v ladjedelnici Felszegi z listo št. 89 L. 770: Bertok Ivan 50, Apostoli Ivan 5v0, Škodnik Alojz 50, Li-bensich Ferruccio 50, Babic Avgust 50, Viola Marij 50, Stoki Anton 10, Novel Anton 50, Viola Josip 15, Bo žiglav Ludvik 10, Boico Guido 30, Grassi Ivan 50, Scherian Jordan 15, Scherian Karlo 50K N.N. 50, Cah Alojz 50, Viscori Franc 50, Tomini Bernard 40, Petruzzi Josip 50. Zbirka v Elerjih L. 1.186: Eller Josipina 50, Eller Ferruccio 45, Santin Roko 100, Eller Celestina 10, Sturm Angel 100, Bordon Ivan 50, Loredan Dante 50, Eller Ivan 25, Korda Marij 30, Kuret Danilo 25, Eller Karlo 50, Bande Ivan 50, Andreuzzi Graziano 35, Eller Anton 50K, Viola Marij 50, Veljak Giglio 30. Prosvetno Društvo 436.
VII. Okraj: zbirka med osobjem umobolnice z listo št. 301 L. 1.450; Bo-nazza Pino 100, Richetti Pavla 100, Calzi Franc 100, Kobau Albin 50, Požar Evgen 100, Pierazzi Licia 100, Ro-mie Ana 100, Čermelj Josipina 100, Fonda Marij 100, Zubin Anica 50, Počkar Andrejka 50, Komar Milka 100, Lipold Marij 50, Komar Antonija 50, Rončel Irma 100, Barovina Ernest 50, Barovina Agostin 50, nečitljivo 100. Zbirka Podlonjer z listo št. 315 L. 200. N.N. ... Zbirka pri Sv. Ivanu z 11. sto št. 345 L. 950: Škabar Evgenja 200, Škabar Ana 200, Kbmar Amellja 100, Majcen Stan. 100, Marzi Giordano 100, Debutto Roseta 50, Vatovec Marija 50, Vatta Bruna 100, Marzi Amalija 50.
Uršič Pina 200, Sai co Elza 200, Hlača Angela 300. Družina Mevla Sv. Ivan, ob prilikirojstva vnukinje Majde L. 1000. Zbirka Cave Faccanoni L. 1.230: N.N. 500. Zbirka pri Sv, Ivanu z listo št. 337 L. 410: Brazzan! Ana 50, Bonivento Sante 50, Brazzani Anton 20, Danieli Rita 50, Troiani Ivan 100, Troiani Pina 1^0, Tomaž Ana 35.
Zbirka sektorskega odbora SIAU Barkovlje, lista št. 359 L. 1.240; tovarna S.A.T.I.M. Krem Anton L. 100, Cerne Ailva 50, Teren. 50, Losettl Carlo 50, Mezgec Just 50, Kobal 50, Wlese Bruno 50, Ukmar Marija 30, Valencich Dan jel 50, Misiej Laura 30,
Puntar Marta 50, Regent Marija 50, Starc Marija 50, Puntar Margherita 50, Cjak Lojzka 50, Perini 50, Danieli Ivanka 50, Turk Vincenc 50, Rebec 100, Snldersich 50, Cecchi Ana 50, Ukmar Vida 50, Baldrin Ivan 50, Un-ghl Carla 40. Zbirka tovarišic Gerbec in Caharija z listo št. 360 L. 1.030: Martelanc Ana 50, Kriščak Leopold 50, Besednjak Karel 50, Jelka Gerbec 100, Ferluga Berto 100, Martelanc Morgan 20, Bevilacqua Marija 20, Vodopivec Albert 50, Bevilacqua Avgust 50, Andlovič Rafael 20, Jerkič Marija 30, Ivana Bevilacqua 20, Mari telane M. 20, nečitljivo 50, Pertot Marija 50, Filippi Marija 50, nečitljivo 300. Zbirka tovarišice Ivanke Kriščak z listo št. 358 L. 200: Kriščak Ivanka 100, Fornazarič Anton 50, Ger-želj Franc 50. Zbirka tov. Pertot Elo z listo št. 357 L. 1.340: Elo Pertot 200, Pertot Apolonija 25, Pertot Stojan 300, Stoka Bruno 100, Stoka Viktorija 100, Veljak Stefan 50, Matjašič Viktor 50, Jernej 165, Pertot Antonija 50, Pertot Max 100, Pertot Rabal 50,
,)& [mumija...
Dobo pred zadnjo svetovno moz rijo je razen ostalih političnih strank in strančic na Angleškem izpolnjeval tudi sir Osvald Mosleyt «duce» angleških fašistov.
Ko je njegova domovina bila v borbi proti inozemskim fašistom, so morali domači seveda v zapečke, da so svoje «programe» mogli pripraviti - za boljše čase.
No, dolgo jim ni bilo treba čakati Kmalu po «totalnem uničenju* zunanjih somišljenikov, so Mosley in njegovi privrženci začeli svoje delovanje. Sprva tipaje, previdno, v predmestjih revežev, v pristaniščih Londona in Glasgowa... No, angleški čas je «delal» za vztrajnega «duceja» in končno...
Končno je mogel javno na plani Zadnje dni preteklega meseca je smatral za primerno, sklicati velik sestanek. Keningston je sicer trdnjava konservativcev, vendar mu je razen dovoljenja za sestanek dalo na razpolago tudi svojo mestno dvorano in jo do zadnjega kotička napolnilo s svojimi meščani. Mo-sley je triumfiral. Toda-...
Par metrov od mestne dvorana stoji križ v spomin padlih vojakov. Istočasno, ko je v dvorani začel pred svojo množico Mosley svoj govor, je pred križem začel pred svojo množico drug govornik svoj govor. Pozdravljal je borce, padle v borbi proti fašizmu... Bil je komunist.
Solzilna bomba od zunaj je napravila konec Mosleyevem zborovanju. Ti hudičevi... komunisti !
Naši dedje in stare mame so bili silno nezaupni do novih zdravil in so se trdo držali svojih starih navad. Marsikje na deželi še naletimo na ostanke njihovega mišljenja. Ta odpor proti vsemu, kar' nam je zdravniška veda prinesla novega, je bil brez dvoma škodljiv. Nič manj škodljiva pa ni nova «moda» v pravem nasprotju z okorelimi nazori naših dedov, - brezsmiselno hlasta po vsaki novosti.
Premnogi vzamejo ne, da bi ko-
Z^rv
VJDBa

fjr£


TITO: Kljub vsem preureditvam nimajo Terazije takega izgleda, ki bi odgovarjal veličini moje dobe...
PREDSEDNIK ODBORA: V resnici ne vsem, kako jih bi še nadalje razširili TITO: Tako: Albanijo moramo priključiti bloku UDtl-e, Balkan moramo obrniti proti zapadu. Moskvo moramo odstraniti in tako razširiti pot k Londonu.
Za zboljšanje kmečkega gospodarstva
Ijedelec odgovoril z «ne», ker dobro ve, da n.pr. pšenica ne uspeva, pridelek nekaterih drugih kulturnih rastlin pa včasih ne zadošča niti za kritje semenskih stroškov. To pomeni torej, da je treba naše kmetijsko gospodarstvo preusmeriti, to je gojiti je samo one rastline, ki uspevajo pri nas dobro. Izkustvo je pokazalo, da je ena teh baš krompir, ki je precej skromen, potrpežljiv in, mirno lahko rečemo, najbolj prikladen za naša tla, saj uspeva povsod: na vsakih tleh in v vsakem podnebju.
Krompir je pri nas najvažnejši poljski pridelek:	je glavna
hrana našega kmeta in tudi mesto ga dan za dnem rabi: razen tega ga lahko pridelamo tudi za prodajo, ker mu konkurenca tu-jena ne more znatno škodovati.
Važnost krompirja je zelo velika. Rabimo ga za prehrano ljudi, živine in (Čeprav pri nas ne
pride v poštev) v industrijske namene, ker se iz njega proizvajata škrob in alkohol! Njegovo gomolje je zelo bogato hranilnih snovi, razen tega je tudi tečno, okusno in lahko prebavljivo. 7. njim lahko redimo tudi živino, posebno svinje: samo moramo paziti, da je popolnoma zrel, ker more Sicer precej škoditi. Ravno tako škodi tudi gomolje ko kav ja, ker vsebujejo mlade bele klice neko gotovo količino strupa: preden ga torej damo živini, moramo klice odstranili! Mimogrede moramo omeniti, da prištevamo krompir k razhudnikom; skoraj vse rastline te družine so strupene in tako tudi krompir; strup vsebuje pa samo zelenje, predvsem jagode, medtem ko so gomolji nestrupeni. Seveda je v zelenju množina strupa malenkostna in nekateri živinorejci ceio priporočajo hrani-
ti živino z njim.
Danes se vzgaja krompir skoraj povsod. V poljedelstvu je povzročil pravi prevrat. Skupno s sladkorno peso je ojačil evropsko kmečko gospodarstvo. Pridelek krompirja na ha zanaša v Belgiji 252.2 q. na Irskem 217,5, na Holandskem 209.1, v Angliji 176,3, v Franciji 112,7, v ZDA 77,5, pri nas pa komaj kakih 50 qv. Zato je treba ojačiti pridelek krompirja bodisi z boljšim obdelovanjem in gnojenjem, bodisi S oplemenjenim semenom.
Iz vsega navedenega vidimo, da je krompir zelo važna rastlina. Vidimo, da se pri krompirju za ljudsko in živinsko prehrano lahko porabi vse. Zato ga moramo mnogo bolj ceniti. .
Krompir lahko uspeva v vsaki zemlji, vendar mu najbolj ugaja peščeno-ilovnata, ne preveč težka in tudi ne preveč rah-
la zemlja. Ravno tako ne trpi preveč mokrote v zemlji, ker lažje podleže boleznim in daje slabše pridelke. Krompir zahteva precej gnojno zemljo, ki mora predvsem vsebovati dovolj kalija in fosforja. Najbolj mu ugaja hlevski gnoj, se katerim gnojimo že v jeseni ali v prvi polovici zime, ker mu more hlevski gnoj sicer škodovati, posebno če je svež. Neki strokovnjaki dopuščajo gnojenje pri sami saditvi in celo neposredno v jamice ali jarke, v katere se potem polaga krompir; toda v tem slučaju mora biti gnoj popolnoma udelan. Umetna gnojila tudi lahko rabimo; samo ne smemo jih raztrositi v same jarke ali jamice, temveč takrat, ko pripravljamo zemljo ali ko je krompirfevka že precej visoka S fosforjem (super/os fatom, 3-4 q na ha) gnojimo 10 dni pred saditvijo, zgodaj
spomladi pa s kalijem (kalijevo soljo 3-4 q ali s pepelom 10-20 q na ha). Poleg imenovanih gnojil potrebuje krompir tudi dušika, ki ga pa ne sme biti preveč, ker bomo sicer imeli dosti krompirjevke, a malo gomoljev. Zato trosimo dušik (čilski soliter 2 q na ha) kot površno gnojilo v prvem času rasti.
Gomolje ne smemo saditi globlje od 8-10 cm, v težki zemlji celo niti 8. Semenski krompir naj bo srednje velikosti in če je pp-trebno, ga tudi razrežemo tako, da imajo odrezani kosi po 2-3 očes. Preden sadimo krompir je dobro gomolje «jarovizlrati» kakor nas uči akademik T.D Li-senko. To se pravi pustiti moramo narezane semenske gomolje da mirujejo celo zimo ali najmanj 30-40 dni v mrzlem prostoru ^ (l-3st. C.). Sloj naj bo čim tanjši, da ne bi začel krompir gniti. In ker začne krompir kliti ko naraste toplota na 8-9 C, ga dva tedna pred saditvijo prenesemo n svetlejši in toplejši prostor (12-15 st. C), da napravi močne in kratke klice.
ga vprašali za svet za vsak nahod «aspirin» ali kak sličen preparal, za vsak glavobol «piramidonig nekateri se pa kar kmalu navadijo na uspavalna sredstva, kakor «vera-noi» itd. Vsi ti pa ne pomislijo, da nova sredstva v zdravstvu niso brez nevarnosti, da povečini celo bolj škodljiva od tistih, ki so jih uporabljali naši očetje. Posebno pogosta uporaba uspavalnih sredstev je škodljiva in tudi piramidon ni nedolžen, ako ga jemljemo pogostokrat in v prevelikih količinah. ■ V. veliki epidemiji influence 1918. leta, ki je prizadejala posebno srce in ožilje, se je izkazalo, da je aspirin (ki tudi otežuje delovanje srca in ožilja) večkrat povzročil nenadno smrt, ker je bilo delovanje srca prenaporno in je pod dvojnim bremenom omagalo.
Prav potrebno je torej, da osvežimo spomin naših čitateljev na nekatere čaje, ki so jih uporabljali naši starši in ki predstavljajo kljub napredku znanosti tudi še danes dobra zdravilna sredstva", posebno pri lažjih oboljenjih.
Izvrstno sredstvo za potenje sla lipov in brinjev čaj. Posebno pri otrocih pa ne smemo pozabiti, da povečata la dva čaja izločevanje seči; zalo ni priporočljiuo dajati malim otrokom take čaje zvečer, ker sicer močijo posteljo.
Blago pomirjevalno sredstvo, posebno koristno za male otroke, so kamilice. Močan kamilčni čaj koristi tudi ženam medtem ko je mo-zu prelahek. Za otroka služijo kamilice tudi kot rahlo odvajalno sredstvo a povečajo tudi izločevanja seči in nam bodo mali otroci zato bolj močili posteljo. Razdrai-Ijivejšim ženskam bo v lažjih slučajih koristil baldrijanov čaj 'ali kapljice.
Proti driski nam bo, posebno pri otrocih dobrodošel dalj časa kuhan ruski čaj. Ne smemo pa poza-biti, da bo ruski čaj razdražil ne* koliko otroka, da bo tako z njim vec sitnosti in joka. Dobro domače protisredstvo v slučaju driske so ribana jabolka, ki jih pustimo nekaj minut na zraku. Zelo dobro dor wače sredstvo je prekuhana riževa kaša, pri kateri pride do veljave Pomirjevalno sredstvo škroba na črevo.
Za pospeševanje teka imamo ce‘ lo vrsto domačih sredstev, pred- . vsem encian. pelin in inslandski lišaj. Inslandski lišaj bomo lahko uporabljali s pridom tudi proti kašlju.
Od ogromnega števila domačih zdravil smo zaradi omejenega pro' slora omenili le nekatera. Naš na' men pa tudi ni bil obdelati vso t° obširno snov, temveč samo prikazati dejstvo, da so kljub premno" gim iznajdbam modernega zdravstva - domača zdrtivila, predvsem čaji, v velikem obsegu obdržala svojo uporabno vrednost, posebno zato, ker so cenena in torej vsakomur dostopna.