192. številka. Ljubljana, v četrtek 25. avgusta. XX. leto, 1887 Is haj a vsak dan ivr^er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vat r I j m ko - o g erske dežele sa vse leto 16 gld., /.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za letrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniivo je v Rudolfa Kirbifta hiši, „GledaliSka stolba". Upravu i&tvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemška »poštenost". Pred par tedoi pisal je „Slovenski Narod" o razuzdanosti in surovosti v Nemčiji, danes nam je pa pisati o sleparstvu z avstrijskimi kosami, ter bomo OBvetfli, kako Bd< r biedere, der ehrliche Deutsche" prodaja kose nemškega izdelka za avstrijski fabrikat. Znano je namreč, da kose avstrijskega izdelka slujejo daleč okrog zunaj Avstrije iu da jih povsod kot jako izvrsten fabrikat radi in drago plačujejo ter da imajo prednost osobito pred kosami, ki se izdelujejo v najznamenitejših nemških fabrikah. Kaj torej stori „der biedere, ehrliche Deutsche", da bi svoj slabeji fabrikat lahko in po isti ceni prodajal, kakor boljši in jako iskani avstrijski fa brikat? Takoj prvi dan, ko se je 30. novembra 1874. leta v Nemčiji proglasila postava o varovanji znamk, pustilo je pet najznamenitejših nemških fabrik, ki se pečajo izključljivo z izdelovanjem kos, nič manj kot 29 znamk gornje-aVBtrijskih in štajerskih fabrik zase regi strovati. Prodajali so potem kose svojega izdelka a s po-si epa rj eno tujo znamko za izdelke avstrijskih fabrik, in kupčija bila je izvrstna, kajti ljudstvo je mislilo, da kupuje avstrijski fabrikat, saj ima vsaka kosa, kakor že pred omenjeno postavo, znamko avstrijske fabrike utisneno. A „der ehrliche Deutsche" s to sleparijo še ni bil zadovoljen. Ker so se avstrijske firme posluževale tudi pravice, dane jim z dvornim de kretom dne 5. decembra 1748. leta, namreč, da imajo zraven svoje znamke tudi začetne črke dotičnoga kraja, kjer se kose izdelujejo, na svoje izdelke utisniti, pustile so omenjene nemške fabrike tudi iste začetne črke z znamko vred registrovati ter so na ta način dalje sleparili. Toda s to potencirano sleparijo „der ehrliche Deutsche" še ni bil pri konci. Ko so namreč fabrikantje kraja Kirchdorf-Michldorf izvedeli, da pruski poštenjaki tudi znamke z začetnimi črkami vred ponarejajo, izprosili so si pravico, da smejo zraven znamke in začetnih črk K. M. na svoje izdelke še avstrijski grb dednih dežel (Erb-landswappen) utisniti, misleč, da vendar nikdo ne bo tako predrzen, da bi tudi ta grb ponarejal, „ kaj t i bilo bi to razžaljenje najvišega veleč as t v a". A tudi to ni imelo zaželjenega uspeha, kajti nemški „poštenjaki" so si tudi ta grb prisvojili, ga registrovali in na svoje izdelke utiskavali. Sploh pa nemški fabrikantje nemajo ni-kacih svojih znamk, na vseh kosah nemškega izdelka vidijo se le avstrijske znamke, s ponarejenim blagom tedaj sleparijo ljudstvo na trgih. Vsled teb predrznih in nesramnih sleparij pričelo se je v Nemčiji mnogo pravd, ki pa še neso končane; a o izidu teh pravd nikakor ni dvomiti, kajti še le pred kratkim časom bil je nek jako predrzen sleparsk fabrikunt pri sodniji oproščen. Neka gornje-avstrijska fabrika je namreč na svoje kose utiska vala firmo: „C. kr. konc. gornje-avstrijska fabrika kos M. P.u, to je: „C. kr. koncesij oni rana fabrika kos Mihe Pieelingerja", ter hotela svoje iz delke s tem varovati pred vsakim ponarejanjem, pred vsako sleparijo. A zaman; našel se je v Nemčiji fabrikant, ki je prekosil vse svoje sleparske pruske kolege in znamko sleherne avstrijske fabrike ponarejal, utisnil je tudi omenjeno firmo popolnoma od črke do črke, od besede do besede na svoje izdelke, — in kakor že omenjeno, nemška sodnija je tega nemškega sleparja, ali kakor bi Graška tetka rekla, „den biederen, ehrlichen Deutschen" — oprostila ter z razsodbo sankcijonirala nečuveno razširjeno in predrzno sleparijo, ki še dandanes ogromno škoduje avstrijski trgovini s kosami v Nemčiji. Govor drž. posl. prof. Fr. Šukljeja na volilnem shodu v Rudolfovem dne 1 7. avgusta t. 1. (Da'je.) In več praktičnega uspeha pričakujem od davka na žganje. Letos vrglo je žganje naši državni polovici bagatelo 8.600.000 gld. Nečem Vas, gospoda moja, motiti in mučiti s primerjalnimi številkami, toda če se pomisli, da vrže hektoliter 100% nega žganja pri na« 11 gld ., na Ruskem pa 91 gld. davka — o mnogo višjem angleškem davku niti govoriti nečem — priznavalo se mi bode, da bi špirit tudi v naši državi vsaj 3—4 krat toliko lehko vrgel nego dosedaj. In če se ne izpolni ta nada, če vsled visokega obdačenja pojemlje konsum žganih tekočin, gospoda moja, — tudi v tem slučaii ne bode trpela državna blagajnica. Žganjar-ska kuga razjeda korenike narodni imovitosti, omejiti jo, in v tistem razmerji se mm ži narodno premoženje, ž njim vred pa tudi dohodek državne blagajnice. V bodočem zasedanji bode se nam pečati v državnem zboru na vsak način z novim davkom na špirit, in bržkone bode sila primorala vlado, da nam kmalu predloži načrt novega dohodninskega davka. Vprašanja te baze postala so aktuelne važnosti, jn zaradi tega sem si dovolil, nekoliko dlje muditi se pri nazorih, koje sem bil razvijal v generalni debati o letošnjem državnem proračunu. Politični del tega govora moram pustiti na strani, — ura je pač neizprosen gospodar! Tudi o svoji razpravi pri etatu naučnega ministerstva ne bodem govoril obširno. „N. Fr. Pr." trdila je o mojem govoru, da je bil jedna sama nepretrgana vrsta napadov na sedanjo učno upravo in njenega načelnika, ministra Gautscha. To ni istina! Trudil sem ee, kolikor mogoče objektivno, da celo dobrohotno presojati naučno politiko; ako sem bil prisiljen, grajati to in ono naredbo ministersko, temu nesem jaz kriv. Obsojal tem tisto pretirano zvišanje šolnine, katero najbolj občutimo v naših siromašnih pokrajinah, izjavil se proti nameravanemu devetemu šolskemu letu pri naših gimnazijah, in namignil sem, ter pot pokazal, kako bi se dala olajšati mladina, a navzlic tej olajšavi tudi v 8 letih doseči učni smoter. To sem bil dolžan povedati kot šolnik, kot zastopnik slovenskega naroda pa sem slikal v velikih potezah žalostno podobo našega ljudskega šolstva zlasti na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, in opisal sem krivice, ki nas tudi v Taaftejevi dobi tarejo glede sreinjih šol in obrtnih strokovuih zavodov. Po dogovoru vseh desničarskih frakcij izročila se je meni kot prvemu upisanemu govorniku neprijetna naloga, nasvetovati državnemu zboru, da dovoli ministru Gautschu druzega sekcijskega načelnika, kojega mu je bil prečrtal budgetni odsek. Rešil sem to nalogo, ob jednem pa dovolj jasno poudarjal, česar pričakujemo od ministra. Da bi takrat bili znali, gospoda moja, na kak način bode nas iznenadil LISTEK. Slavnostni govor pri odkritji spominske plošče knezoškofa Antona Alojzija Wolfa na cerkvi sv. Barbare v Idriji dne 14. avgusta 1887. (Konec.) Doba njegovega vladikovanja je polna blagih dejanj, velikih podjetij in sijajnih uspehov, dasi ravno je imel s prva težko stališče. Globoke rane je namreč usekala francoska prekucija v naše državne in cerkvene razmere, a Wolfu se je s časom posrečilo, te rane ozdraviti in zaceliti tako, da je svoji škofiji pridobil veljavo in ugodno prihodnost. V prvi vrsti je Bkrbel za obilni naraščaj duhovskega stanu T svoji za 3 dekani je in motni ž k o faro, torej do deželnih mej povekšani škofiji. Pošiljal je najboljše bogoslovce na Dunaj v Avgustinej v izobrazbo vrlih semeniških profesorjev. Ustanovil je bogoslovsko knjižnico ter žrtvoval v ta namen 5.000 gld. V daljno izobrazbo na novo posvečenih neimovitih mašnikov je ustanovil 8000 gld., da se jim z obresti kupujejo bogoslovske knjige. Kmalu po nastopu svojega uzvišenega poklica je sklenil ustanoviti zavod mladeničem, ki so se hoteli posvetiti duhovskemu stanu, a še le čez 23 let se mu je posrečilo dobiti pripravno poslopje sedanji Alojznici. Podaril je za nakup 22 000 gld., za razširjenje in vzdržavanje hiše pa 20.000 gld.; kakor pridne čebelice so donašali prečastita duhovščina in blagi prijatelji tega podjetja svoje darove v povekšanje imetja po spodbudnem vzgledu človekoljubnega vladike. Ob njega smrti imela je Alojznica 40.000 gld. gotovine, in je bila vrhu tega glavni dedič knezo-škofove zapuščine. Nepopisne so tudi njegove zasluge za povzdigo in ustanovitev župnij iu duhovnij ter za zboljšanje gmotnih razmer duhovščine. Z ustanovami je zboljševal pičle dohodke onim fara m, katere podeljuje Škofij st v o. V to svrho je klonil po 2—3—4 in 5000 goldinarjev. Tudi Lichtenturtiov beneficij v Idriji je bil deležen tako velike podpore. Za škofijska poslopja na Kranjskem samo je potroSil 80.000 gld. Pa to so le nekatere znamenitejše žrtve viso-kodušnega mecena; brez števila je še drugih, s katerimi je osrečeval ubožne svoje rojake. Z neprimerno svojo požrtvovalnostjo pa je spajal tudi izredno duhovitost in vstrajnost, ko *e je poganjal za neodvisnost in pravice svete cerkve, ki jih je tudi dosegla 1. 1855. vsled pogodbe sklenjene mej državo in cerkvijo. Večletnih škofovskih obravnav se je Wolt z največjo bistroumnostjo in marljivostjo udeleževal ter si pridobil nevenljivih la-vurik in priznanj tudi s cesarskega prestola. Za splošno srečo Človeštva toliko vneto srce bilo in gorelo je tudi za časno blagostanje naroda. Velik prijatelj je bil kmetijstvu, siromakom pa pravi oče. Oskrboval je siromašnico, ki je leta 1824. imela 70.000 gld. premoženja, a ko je blagi knezoškof odložil predsedništvo tega zaklada, na-rastlo je bilo na 209.000 gld. v glavnici in 100.000 gld. v ustanovah za uboge. — O smrti svojega očeta je ustanovil 3 podpore po 80 gld za uboge, pridne učence mesta Idrijskega. Ljubljana: Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec". Zagreb. VidriČ. Zagreb: Zagrebški „Sokol". Zagreb: Kracmattov. Zagreb: Hrvatsko učiteljsko društvo. Zagreb: Uredništvo „Vienaca*. Zagreb: Uredništvo „Obzora". Maribor: Profesorji Mariborskega semenišča. Maribor: Dr. Milivoj Srepele. Maribor: Čitalnica. D u na i: Dr. Milan Ambrus. Dunaj: Akademično društvo „Slovenija". Dunaj: V imenu slovenskega pevskega društva: Dr. Lenoch. Gradec: Simetinger. Gradec: Katol.-konserv. pol. društvo. Gradec: Za Vinccncijevo društvo: Hasert, predsednik. Gradec: Triglav, Čitalnica. Gradec: Prof. Scheinigg. Gradec: Za društvo „Harmonija": Prof. Karol Zetter. Gradec: Cvenski. Gradec: Sočebran, dva telegrama. Gorica: Bralno društvo v Kozani. Gorica: Bralno društvo v Šempasu. Gorica: Katoliško bralno društvo v Št. Fr-janu na Brdih. Gorica: Frančiškanski samostan. Gorica: Dr. A. Gregorčič, Dr. Al. Rajic, deželna poslanca. Gorica: Slovensko bralno in podporno društvo. Gorica: Narodno politično društvo „Sloga". Gorica: Zbrani Goriški rodoljubi. Gorica: Prof. Berbuč. Trst: Mandič. Trst: Slovenska čitalnica. Trst: Tržaški „Sokol". Postoj ina: Čitalnica. Postojin a: Sorodnica Ema. P od nar t- K ropa: Podbrežani. Po d n a r t-K rop a: Kamnogoriški rodoljubi. To m in: Dekan Kragelj. Škof j a Loka: Čitalnica. Škot j a Loka: Sušnik, Zupan. Škof j a Loka: Bogoslovci: Pokorn, Košir, Bogataj, Fink, Logar. Celje: Golja, ŽiČkar, Irgl, Mikuš, Krušic. Celje: Župnik Voh. Celje: čitalnica. (Dalje prlh.) eksc. Gautach še tekom teb počitnic, kako bode uresničil skromne naše nade, utemeljene po mnogih obljubah, gospoda moja — teško bi se našla večina za tak aasvet, ir. gotovo ne bi bil jaz prevzel nehvaležnega posla, storiti ministru to uslugo! Toda — o našem razmerji k voditelju učne uprave kasneje še nekoliko besed! Tudi izven državne zbornice zastopniki Vaši letos neso rok križem držali. Mnogo smo imeli skupnih razgovorov, in tam smo sklenili, združiti najnujnejše terjatve svojih volilcev v posebno spomenico, ter izročiti jo ministerskemu prvo-sedniku. Gg. tovariši so mi naročili, izdelati načrt te spomenice; jednoglasno so ga potrdili in podpisali Spravili smo ga potem v H oh en w ar to v klub, ki je naš memorandum brez ugovora odobril. Izrecno smo poudarjali v tej spomenici, daje ugodna rešitev tu izraženih želja neizogibni pogoj „con d itio s i ne qua Don" za vsako daljšo podporo vladujoče sisteme od strani slovenskih poslancev. To se je prijavilo tudi vodilnemu odboru večine, takozvani sedemnajstorici, in naš načelnik grof Hohenvvart zastopal je terjatve naše v tem komitetu s tolikim uspehom, da so se načelniki raznih desničarskih klubov sami podali se h grofu Taaffeju, priporočat mu naše težnje. Ko sva tedaj dr. Pok luk ar in jaz imenom slovenskih poslancev izročila grofu Taaffeju našo spomenico, znul je že, da se mu tu ni baviti s kromnim pojavom posamezne pritlikave frakcije, temveč da za hteve naše podpira vsa državnozborska večina. Kar se tiče vsebine našega memoranduma, povedati Vam sinem toliko, da je memorandum bil sestavljen iz dveh poglavij. Prvo vprašanje obsegalo je narodna vprašanja, drugo bavilo se je z gmotnimi pitanji. O prvem gavnein delu ne bodem danes govoril, saj so Vam pohlevne terjatve slovenske na polji jezikovne jednakopravnosti itak dobro znane. Drugi del pečal se je z onimi inate rij a I ni m i vprašanji, katera sedaj v prvi vrsti zanimajo naše občinstvo. Terjali smo obrtne šole tudi za naše pokrajine, zahtevali od vlade, da v očigled pretečemu uničenju naših vinogradov po trt ni uši razširi trtnico v Kostanjevici ter jednake zavode na državne troske ustanovi tudi drugod po Slovenskem, in sicer v toliki meri da bodo te trtnice zastonj mogle dajati ameriških t r t s i r o mašne j šira vinograd nikom. Državnih cest nesmo omenjali v tem spominskem spisu : prepuščali smo vsakemu iz* mej nas, da se sam pobrine za tiste cestne poprave, katere so potrebne njegovemu volilnemu okraju. Mimogrede bjdi povedano, da je v proračunu za leto 1888, kakor sem poizvedel pred kratkim v mini sterstvu, postavljenih 10.300 gld. za dolenjske ceste in sicer 8000 za nadaljevanje gorjanske proge proti Jugorjem, 7300 gld. pa kot drugi obrok za preložitev klancev na črti Novo mesto-Št. Jar ne j. Moj plan meri nato, najprej urediti najtežavnejše in najdražje cestne objekte, potem treba pa lotiti se o pravem času tudi drugih strmin ter delati na njih preložitev. Dolenjska jih ima žalibog v izobilji, po mojem mnenji bode Vaš „Kapiteljski marof" jeden prvih klan- V njem se imele vse dobrodelne naprave in znanstvena društva najboljšega podpornika. Ko je narodu našemu I. 1848. zasijala zarja boljše prihodnosti, kazal je blagi mecen svoje svo-bodoljubje in vnemo za omiko slovenskega naroda. Priča temu sta njegovi prekrasni darili „Sveto pismo", in kdo ne pozna velikanskega slovstvenega dela, nemško-slovenskega slovarja? Bilo je koncem leta 1853, ko je naš neumrljivi slovenski voditelj Biei\veis šel k milostivomu knezoškofu s svojim koledarčkom za leto 1854; v njem se je nahajala podoba in životopis prvega našega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Pogovor ja napelje na slovar. Bleiwei8 inu razloži vso zgodovino slovarja in izreče željo: „da bi Bog dal Slovencem mecena, ki bi hotel na svetlo dati veliko delo Vodnikovo." Te besede so zadostile , da se je izvršilo po Vodniku že leta 1813 pripravljeno delo, kajti bla-gosrčni vladika je dal v to sviho potrebna denarna sredstva, a žal — da ni učakal znamenitega sadu svoje požrtvovalnosti. Jedno leto pred izgotovljenim natisom je neizprosljiva smrt storila konec blagotvoritelju. Vender se je vsled njegove oporoke dognal slovarja cev, s čegar preložitvijo se bodo morali baviti državni inženirji. Toda prvenstvo vsem našim gmotnim terjatvam gre absolutno dole ti i s ki železnici, in tedaj postavili smo jo po vsaj pravici na prvo mesto tegi poglavja. In ker je to vprašanje skrajne važnosti zlasti za Novo mesto, dovolite mi, gospoda moja, da Vam razjasnim svoje nazore o tem pre-imenitnem predmetu, da Vam povem, kako bi se po mojem subjektivnem mnenji dala doseči ta toliko zaželjena železnična zgradba 1 Petitum slovenskih poslancev glede dolenjske železnice se glasi: „Vlada naj dovrši Rudolfovo progo z nadaljevanjem te železnice skozi Dolenjsko, oziroma, če se to ne da doseči glede na denarno stanje naše države, podpira naj dolenjske lokalne železnice v toliko, da se bode ta projekt, kar hitro mogoče oživotvoril." (Daljo prih.) Einspielerjeva slavnost. Došli so nastopni telegrami: D j a k o v a r : Veleštovanomu gospodinu Ein-spieleru čestitam iz svega srca i velim: Slava mu vječitu i dug još život i plodov it rad. StroBsmaver, biskup. Žižkov pri Pragi. Naj plemenitejšemu sinu slovenskega naroda in katoliškega duhovništva in neumornemu boritelju za človeške pravice daj vsemogočni Bog uživati najslajšega sadu njegovega truda še mnoga, premnoga leta. Lego. Praga: Veledustojnemu profesoru Andreju Einspieieru k dnešnimu proslavu hf iniave slava imenom vvboru vyletniku ceskveh. Dr. Schmauss, Pitrdle. Praga: Dr. Janežič. Ljubljana: Svojemu preizvrstnemu sotrud-niku pri oranji narodnih koroških ledin na taborjih v Bistrici, v Zapračah in v Grabštanji Andreju Einspielerju kliče tisočerni: Slava! Živio! Mnogaja leta! njegov stari pr.jatelj Dr. Val. Zamik. Ljubljana: V imenu katoliškega rokodelskega društva Gnezda, Ljubljana: S rebro maš nik i Ljubljanske škofije in njihovi prijatelji: Nikolaj Jamnik, svetnik Murnik, Baron Cirheimb, urednik Železnikar, Brc-gar, kurat Kuific, Vole, Zaletel, Rome, Šranc, Vidmar, dr. Marinka, Verbajs, Derčar, učit.^Praprotnik, Ponikvar, Golobic, Razboršek, Prezelj, prof. Zupan, Novak. Ljubljana: Kas potni k, Jenko, Skerbinc. Ljubljana: Kanonik Zamejec. Ljubljana: Dr. Vošnjak. Ljubljana: Babnik, Laznik, Marinko. Ljubljana: Žitnik. Ljubljana: Ljubljanski „Sokol". Ljubljana: Uredništvo „Vrtčevo". Ljubljana: Prof. Zupančič, dr. Lampe, Mezga, Rozman, Karun, Jereb, Bohinec, Ster-benec, Šarabon, Kolar, Žlogar, Nemanič. Lj ubijan a: Ozbič. Ljubljana: Praprotnik Andr. Ljubljana: „ Narodna Tiskarna. Ljubljana: Jeran, Jerič. Ljubljana: Dr. Poklukar. prvi del in kmalu — izide drugi slovensko-nemški del, ker je rokopisa že mnogo pripravljenega. Da ne bi bil Slovencem druge dobrote skazal, pridobil bi si bil s slovarjem nevenljivih zaslug za svoj hvaležni mu narod — Zato ga jo vsakdor ljubil in častil in zato mu je z najvišjega mesta prihajalo odlikovanje za odlikovanjem: Cesar Fran I. ga je 1. 1826. imenoval knezom, cesar Ferdinand I. 1. 1844. pravim tajnim svetnikom, cesar Fran Josip 1. 1. 1850. koraanderjem Fran Josi-povega reda, ob poroki s presv. cesarico Elizabeto 1. 1854. vitezom reda železne krone I. v. in 15. decembra 1854. 1. povodom knezoškofove zlate maše počastil ga je z velikim križem Leopoldovega reda. Pa kakor je vse na zemlji minljivo, tako je tudi neusmiljena smrt pripravljala dlje časa svoj beli prt, v kateri je 7. februvarije 1859 zavila plemenito srce na veke: In zvonovi glasno i.adonijo, Žurno zvezdo spremijo v zaton, Zaluat po Sloveniji zbudijo, Vse prusuna tužni don ! Brez števila dobrih del diči njegovo slavno življenje, a njegova oporoka je nad vse poveličuje Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. avgusta. Dopolnilne volitve za češki deželni zbor se vender ne bodo tako brez vse volilne borbe vršile, kakor se je dosedaj mislilo. Nemški konservativci res ne bodo postavili svojih kandidatov, pa vender ne bodo nemški liberalci imeli veselja, da bi bili popolnem brez protikandidatov. Mnogi nemški vo-liki ne odobravajo pasivne politike in nameravajo postaviti svoje kandidate. Dosedaj sta že v dveh volilnih okrajih napovedani taki samostojni kandidaturi. Nemški listi pišejo sicer, da nemata samostojna kandidata nobenega upanja, da bi zmagala, in poklada venec na njegovo bratoljubje in darežljivost. Da v znameniti svoji oporoki ni pozabil svojega rodnega mesta — Idrije — svedočijo naslednja volila: 1. O pogrebu je ubogim v Idriji bilo takoj razdeliti 500 gld. 2. Siromakom Idrijskim je dal zaklade 8000 goldinarjev v državnih 5°/0 obligacijah; vsakoletne obresti razdeljujeta g. dekan in g. župan. 3. Cerkvi Sv. Barbare je volil prekrasni kelih, dar Ljubljanskega mesta o njegovi zlati maši, in umetuo izdelano mašno obleko, dar nunskega samostana v Ljubljani, vrhu tega pa še 1000 gld. za napravo cerkvene obleke. Tako je bil prevzvišeni ranjki Slovencem, osobito pa Idriji velik dobrotnik. V znak neminljive hvaležnosti lesketa naj na veke s krasne spominske plošče proslavljeno ime velikega knezoškofa, ki je sicer umrl, a v svojih delih živi in bode živel, dokler bode Krajna stala. _ F. Stegnar. a vidi se pa vender, da vlada mej nemškimi liberalci že nekak strah. Če omenjena kandidata zmagata ali dobita le precejšnje število glasov, dalo bode to pogum nasprotnikom pasivne politike in začelo se bode po vsem nemškem Češkem gibanje proti pasivni politiki, ki utegne dosedanjim nemškim vodjam postati osodepolno. dlezljakl Čehi so bili poslali na Dunaj deputacijo, ki je prosila, da se v Šleziji osnuje kaka češka državna srednja šola ali pa privatna češka gimnazija v Opavi podržavi. Deputacija je bila v avdijenci pri cesarji in pri naučnem ministru. Prošnja, katero je izročila deputacija se je sedaj rešila in sicer tako, da se je naznanilo, da se ne more niti osnovati državna srednja šola v Šleziji, niti spodnja češka gimnazija v Opavi podržaviti. Vnj4* države. Vsprejem bolgarskega kneza v Sofiji ni bil tako velečasten, kakor zatrjujejo bolgarska ofi cijalna poročila. Sofijsko meščanstvo, ki je večinoma opozicijonalno, se ni dosti zmenilo za prihod vladarja. — Pri zahvalni božji službi je metropolit Kliment priporočal udanost knezu, ako si bode prizadeval doseči spravo z Rusijo, ki je osvobodila Bolgare. Njegova propoved je pa mej vojsko vzbudila veliko nevoljo. — V Sofijo prišlo je novega kneza pozdravit dvanajst deputHcij albansko-makedonskih rodov. — V Bolgariji vlada velika obupanost, ker nobena velevlast neče potrditi kneza. Širijo Be pa mej narodom razne vznemirjajoče vesti o turškej in ruskej okupaciji, o prihodu turškega komisarja, katerega spremlja ruski general, o odhodu zastopnikov velevlasti). Posebno neugoden utis je pa napravilo, da bode nemški zastopnik v Sofiji prestavljen v Darm-stadt. Res, da bode avanzoval v poslanika, vender se vsem čudno zdi, kako da je nemška vlada baš v sedanjem kritičnem trenutku sklenila prestaviti ga. Po novejših poročilih pa Thielinann ne bude takoj dstttvil Sofije, ampak bode počakal, da se reši sedanja kriza. Dobil je nove instrukcije iz Berolina. Poprej je hotel precej oditi in se je že bil popolnem pripravil na odhod — Predsednik zbornice Tončev prevzel je nestavo novega ministerstva Rusija skuša pregovoriti Turčijo, da bi zaseli Bolgarijo in Vzhodno Itinnelijo. Ruske1 čete bi zasele prvo, turške pa poslednjo deželo, Potem bi turški komisar šel v Sofijo iti v Sporazum ljenji z Rusijo sestavil novo vlado ter zopet državnopravne razmere kneževine uredil na podlagi Berolinske pogodbe. Turška vlada je odločno proti okupaciji, za-tegadel pa skuša Rudija naravnost sultana pridobiti za ta načrt. Kar se tiče druzih vlastij, je Nemčija popolnem zadovoljna z okupacijo Bolgarije, samo to želi, da se poprej določi obrok, kdaj da se okupacija neha. Francija je baje v tej zadevi popolnem neutralna. Rusije neče podpirati, ker se je poslednji Čas Rusija preveč približala Nemčiji, za Bolgare se pa tudi neče potegovati, ker se Rusom neče preveč zameriti* Avstrija, Italija in Anglija pa Turčijo odgovarjajo, da naj nikar ne pošilja vojakov v Bol garijo. Po druzih poročilih pa Francija odločno pod pira Rusijo, kar je verojetnejše. Turčija se je pa na rusko prigovarjanje odločila, da je v Sofijo poslala noto, v katerej zahteva na podlagi Berolinske pogodbe, da naj Koburžan takoj ostavi Bolgarsko. Bolgarski tmnisterski sovet je sklenil, da se na to noto ne bode oziral. Ker je Turčija v velicih finančnih zadregah, poslala je mnogo vojakov na dopust. Že skoro dve leti je imela v Makedoniji in v Tesaliji zbranih 80.000 vojakov, ker se je vedno bala, da vsled bolgarskih zmešnjav bukne v teh deželah kak usta nek. Sedaj je pa sklenila nič manj kakor 52.000 mož iz teh dežel pustiti domov. 14.000 vojakov je že odpuščenih, drugi se pa v kratkem odpuste. Poslednji čas so zopet iz I¥emolje iztirali več ruskih podložuikov. Nekaj časa že ni bilo čuti o tacih iztiranjib, a sedaj, ko so v Rusiji strožje začeli postopati proti Nemcem, hoteli so tudi Nemci poslednje ruske podložnike, ki so še ostali v Prusiji, poslati domov. Čudno je pa, da so baš sedaj se Nemci za kaj tacega odločili, ko se govori, da sta se Nemčija in Rusija zopet bolj približali in v Rusiji ne izvajajo več ukaza proti tujcem z vso strogostjo. Tako se je poslednji čas mnogim Nemcem podelilo rusko državljanstvo, če tudi ne bivajo že pet let v Rusiji, kakor zahteva omenjeni ukaz. Če tudi sedanja francoska vlada ni sovražna Nemčiji, vender ni misliti, da bi Be Sprijaznila francoski in nemški narod. Ne da se tajiti, da Francozi še vedno hrepene po Alzaciji in Loreni, a še nekaj druzega je, kar vzbuja na Francoskem sovraštvo proti Nemcem. Nedavno smo omeuili, kako nemška trgovina spodrivai angleško, ravno tako pa tudt dela konkurenco francoskej. Nemški izdelki se sicer ne morejo meriti s francoskimi, toda spretni nemški trgovski potovalci in mešetarji vender dobro gladijo pot nemškim, če tudi slabejim izdelkom. FruneoHki vojni minister je odredil, da se takoj upokoje vsi za vojno nezmožni častniki. Vojaških novincev se je letos nabralo 138.446. — V ponedeljek začelo se je zborovanje generalnih so-vetov. Dopisi. Iz Ložkc doline 23. avgusta. [Izv. (lop. Od vseh krajev Slovenske se Vam pošiljajo do- pisi, le naša dolina vedno molči in ne naznanja, kaj se v njej godi. Blagovolite torej tudi od nas zopet vsprejeti par vrstic Pred vsem morem poročati, da se je začela naša mladina pečati z ljubez nijo z gledališkimi predstavam. 24. julija imeli smo prav živahno zabavo. Naši vrli diletantje so nas presenetili z dvema igrama, kateri sta si jim povsem posrečili Ne bom te veselice natančneje opi-saval, opisavati hočem temveč veselico, katero je priredila »Čitalnica" naše doline v četrtek 18. avgusta v proslavo rojstvenega dne Nj. veličastva. Igrali sta se zopet dve igri „Uskok," šaloigra in burka „Eno uro doktor." Prva igra „Uskok" pač ni za naš oder, a vender so jej bili naši diletantje povsem kos. — G. A. A je vrlo dobro predstavljal starega viteza Želeviča, vender se nam je zdelo njegovo kretanje nekoliko premlado. G. M. Š. je mladega častnika dobro pogodil, le glas njegov zdel se nam je preveč monoton. Po vsem pa moremo pohvalo izrekati gospodični Dragotini Jermanovej, katera igra, kakor izvežbana igralka. Niti najmanjše stvarice ;ej nemarno oporekati. Za njeno vrlino pa je tudi dobila krasen šopek z narodnimi trakovi, zastiramo jej. G. Fr. P. kot sluga Janez igral je nekoliko posiljeno in pretirano, kar mu pa ne moremo šteti v zlo, ker je bila njegova uloga precej teška. Če omenimo slednjič še g. beležuika Peropraska, katerega je predstavljal g. V. K., moramo reči, da je nalogo starega beležnika dobro rešil. Posebno se nam je dopadal z njegovim „aj, aj, aj," s kate rim je viteza tako mirno tolažil. Nikakor pa ne moremo prehvaliti preugodnega uspeha druge igre. Doktorja Žrjava predstavljal je g. A. A. Vse je dobro refiil, le nekoliko preoster se nam jO zdel, ker posli so ga vkljub vsemu temu imeli, kakor mi pravimo po kranjski za Miha. On bi se bil že smel nekoliko mebkejega in neukret-nega kazati. Vso hvalo pa sta žela pri tej igri gospodična I) v a g o t i n a Jermanova, kot hišna An čika in g. V. K., kot pseudo-doktor Žrjav. Prva je svojo ulogo tako dobro pogodila, da jej javne po hvale ne moremo odrekati. Drugi (Škrjanec), ta vam je1 pa kar rojen komik, kajti če je le stopinjo sto ril kot doktor, je že občinstvo hotelo smeha popokati. Kaj še le po tem, ko je jel z vso resnobo doktorovati. Strup rešpektive tokajca je tako naglo spil, da nikakor ne dvomimo, da bi bil nasprotnik § 11. Uloge Trifkoviča (g. J. P.), Sedlača (g. F. S.), Vetrnika (g. S. P.) in lekarničarskega učenca (g. J. B.) so nam bile po volji. Omenimo le še g. Fr. P., ki je Plesnika predstavljal in tako dobro igral, da se nam je zdel, kakor navlašč za to. Le tako vrlo uaprej rodoljubi Ložke doline! V nedeljo 11. septembra bodemo imeli zopet lep večer v prostorih tukajšnje „Ćitalnice". Terpovič. Iz Oljai 23. avgusta. [Izv. dopis.] Kakor vsako leto imeli so tudi letos 13. avgusta učitelji celjskega in laškega šolskega okraja svojo uradno konferenco. Ob 9. uri otvori c. kr. šolski nadzornik gosp. BI. AmbrožiČ zborovanje s trikratnim „hoch" na presvetlega cesarja. Zapisnikarjema izvoljena sta bila gg. Gnus in VValdbaus. Zapisnik se seveda samo nemški piše, ker nemščina mora biti „uradni jezik"! ! — Od uadzornikovega izvestja naj omenim to, da so šolske razmere obeh krajev dobro urejene, učni uspehi brez malo izjem jako ugodni. Gospod nadzornik poda kratek pregled svojega delovanja v teku zadnje šestletne dobe, posebno samohvalno poudarjajoč, da je pripomogel k otvorjenju 47 novih šolskih razredov, k zidanju več novih šolskih poslopij ali pa k popravljanju dotičnih stavb. Seveda, to so samo njegove zasluge, ne pa tudi drugih uplivnih faktorjev?? Nu pa, naj ima veselje na svojem panegiriku. - ■ Potem prečita celo vrsto zakonov in ukazov izdanih na šolskem področji od lanske kon terence sem. Prvo nalogo: „ Katera načela opazovati je pri darilih in kaznih otrok, da se doseže vzgojevalni smoter?" prevzel je g. J. Zupanek iz Griž ter jo je v veliko pohvalo navzočnih zelo dobro rešil, ob-ravnajoč svojo temo vsestransko in obširno. Na to se je unela živahna debata, ki je bila povsem dobra in stvarna, samo neki g. VValdhaus čutil je potrebo, noj se zopet „brezovka", ali domače rečeno, šibo upelje v šolo. — Drugo nalogo : „Na kaj je posebno gledati pri usti novi in porabi šolBkih knjižnic in katere slovenske knjige se smejo uvrstiti v uda dinsko knjižnico ?J obravnal je g. A. Brezovnik iz Vojnika. Gotovo ne pretiravam, ako rečem, da je omenjeni gospod strokovnjak kakor v drugih šolskih stvareh, tako tudi v tej. Že poprej je pregledal imenike vseh šolskih knjižnic obeh krajev ter izrekel svoje merodajno mnenje o dotičnih knjigah. V začetku svojega zanimivega govora poudarjal je ogromno važnost šolskih knjižnic, kako uplivajo na mladino, v njej vzbujajo veselje do čitanja dobrih knjig. Dobro urejene knjižnice širijo čitateljski krog narodov, ter potem uplivajo tudi na večje razpe-čavanje knjig. In ravno to bilo bi treba doseči, da bi se v Slovencih še raj še čitale dobre knjige in novine. Poročevalec povedal je Še, kako se take knjižnice ustanovijo in pomnožujejo s tem, da krajni šolski svoti vsako leto vsaj 5 gld. v svoj proračun vsprejmejo. Ko je navel, kake knjige smejo priti v knjižnico, kako se ove porabljajo, prečital je imenik vseh slovenskih knjig, ki so primerne za mladinske knjižnice. Mimogrede naj tu omenim, da je „Slovenec" pred kratkim prinesel „brez komentara" imenik onih knjig, ki bo bile iz tukajšnjih šolskih knjižnic izbacnjene. Nu isti komentar haj si „Slo-venec le prihrani, kajti naSi učitelji dobro vedo, kaj e mladini primerno in kaj ne, ravnajoč se po gaslo, „da je za mladino najbolje komaj dobro." Naj bode zagotovljen, da ne bodo pri njem sveta iskali, kaj se Bme dati nežni mladini v roke. Sicer se nam pa čudno zdi, da isti „Slovettec*, ki je drugaČb pri leposlovnih stvareh kaj zelo občutljiv, rekli bi nervozen, bi pustil sedaj vsako Črčkarijo, bodi še tako slabo „spisarjena", v šolski knjižnici. Res je bilo mnogo knjig ovrženih, večjidel zato, ker so ali v previsokem slogu pisane, ali preučene, ali pa za — nič. Sploh o tej kočljivi stvari spregovoril bodem več o drugi priložnosti, ako bode urednikova volja to vsprejeti. (Bode. Uredn.) O tretji nalogi „ObravnftVa 40. borilnega sestavka prve nemške slovnice — Sei versbhulich — na podlagi slovenščine" poročal je g. Gnus ter jo je rešil jako povoljno. Samo g. Kokot iz Celja čutil je v svoji samoveličljivosti nujno potrebo, udrihati po poročevalci, poudarjajoč svoje neizmerno znanje, drugih navzočnih pa — ničlost. Več skromnosti, g. Kokot, drugi pot! — Po izveatjih o razmerah okrajnih šolskih knjižnic, vršila se je volitev strokovnjakov v okrajni šolski Bvet. In tu se je nekaj pripetilo, kar je potrebno, da pride na veliki zvon. Kakor znano, bil je pred nekaterimi meseci g. A. Brezovaik kot strokovnjak v okrajni šolski svet izvoljen. Deželni šolski svut pa brez vsake motivacije ni one volitve potrdil, zato je bilo danes treba druge. Kakor pri zadnji , tako se je tudi danes g. Ambrožič čudno obnašal, kar lepo osvetluje šolske razmere naše. Volitev vršila se je obekrati na sledeč način: Gospod nadzornik razdeli volilne liste, potem pokliče vsakega po imenu, da mu prinese svoj volilni list, ga pogleda, si zapiše ime volile a in izvoljenega. Ali je to prosta volitev?? — Na ta načiu hoče menda upli-vati na učitelje, da bi izvolili kakega njemu po-voljnega mameluka. Tako postopanje je nesramno. — In c. kr. okiajui glavar g. Netoliczka (ki je bil prisoten predpoludne in popoludue pri zborovanji) gledal je mirno, da se vrše take nepravilnosti. Kljubu ostudnemu terorizmu bil je strokovnjakom za celjski okraj izvoljen g. A. Brezovnik v drugič. Tako je bilo tudi prav. Ta je najboljši učitelj našega okraja in menda celega Spodnjega Štajerja, zato zasluži tudi to častno mesto. Po volitvi omeni okrajni glavar, da deželni šolski svet ne bode potrdil te volitve ter je hotel imeti novo volitev. Nadzornik pa mu reče, da tega ne more storiti (toliko si ipak ne upa kršiti postave), drugače, ako izvoljeni odstopi, kar pa gospod Brezovnik ni mogel glede na skazano mu zaupanje svojih volicev. Na to se vzdigne nadzornik ves rudeč od jeze kakor kuhan rak in reče: „Diese Wahl betrachte ich als eine Demonstration gegen den hohen Landes-schulrath und die Lehrerschaft wird ein Jahr ohne Vertreter bleiben." — Za Boga! Ali smo že tako daleč, da bodemo morali deželni šolski svet vprašati, katerega strokovnjaka naj volimo. Ali se subjektivno prepričanje učiteljstva naj umakne nenaravni politični konstelaciji našega okrajnega šolskega sveta? Ne in nikakor ne! Učitelji stojte kakor skala in branite mrvico svojih pravic, ki se kaj rade teptajo z nogami. In potem se deželni šolski svet Čudi, da postaje primanjkljaj učiteljev vedno večji. Kdo neki naj še postane učitelj, kjer ga čaka samo slaba plača, mnogo dela, ogromna odgovornost, povsod preziranje, zatiranje in kršenje njegovih itak majhnih pravic. — Zdaj pa še besedo onim učiteljem, ki iz strahu pred nadzornikom neso volili po svojem prepričanji. Vprašam jih, ali so že pozabili, kako možato in neustrašeno se je lani g. Brezovnik v Gradci potezal in boril za čast spodnještajerskih učiteljev, ko sta neki Bobisut in Erschenjak udrihala po njih, slikaje jih kot lenuhe in malomarneže. Ali vam takrat ni bilo ljubo, da je naš zastopnik krepko zavrnil to grdo natolcevanje, obrekovanje in zasmehovanje. Takrat pri deželni konferenci g. Breznik ni vprašal, ali bo njegov govor po godu višjim osobam ali ne, nego je uspešno rešil teptano nam čast. Ali se tudi vi strahopetneži držite izreka : Nehvaležnost je plačilo sveta. Ne, to ne sme biti. Premislite rajši krasne besede našega nepozabljivega Jurčiča in vskliknite s Tugomerom : „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti je cesti in pravde Narodu in jeziku svojemu !" Sedaj pa Še prošnjo na naše čestite poslance. Tu imate opisan cel dogodek. Ako Vam je kaj mari na narodnem učiteljstvu, kateri faktor narodne vzgoje se kaj rad prezira, ako ste prijatelji šolstvu in učiteljem, storite potrebne korake, da se v bodoče kaj tacega ne bode zgodilo. Ako se le razmere ne zboljšajo, lahko pade naše učiteljstvo trpeče pod neznosnim terorizmom, v neko mrtvilo, ki bode škodovalo vsej narodni stvari. Kdo naj še ostane naroden, značajen, ako najde le zatiranje, nikjer pa dobrovoljne pomoči. Baš sedaj je ugoden čas, ko je potekla nadzornikova šestletna doba. Domače stvari. — (Kranjska gimnazija.) Poslanci grof Hohenvvart, knez Windiscbgratz in dr. Poklukar so pri c. kr. naučnem ministerstvu že storili potrebne korake za obranenje Kranjske spodnje gimnazije. Kranjski mestni zastop je pa sklenil v poslednji seji, da bode prihodnje leto I. razred gimnazije na svoje stroške otvoril. — (Velika nesreča) prigodila se je koroškim Nemcem, tako vsaj toži „Tagespost" v članku pod naslovom „('lerikal-nationale Umtriebe". Društvo „Constitutioneller Volksverein" napravilo je zaupnico škofu dr. Kahnu in za njo nabiralo podpisov. To zaupno adreso pa so lokavi Slovenci porabili za svojo agitacijo. Ker se je adresa v jedni župniji izdala tudi še v slovenskem jeziku, podtaknili so jej Slovenci drugo slovensko adreso, namreč zaupnico državnim poslancem iz Kranjske in Dolenjo Štajerske. Lahkoverni Korošci, podpisali so obe adresi, misleč, da sta obe škofu namenjeni, ne da bi se brigali ali čitali, kaj so podpisali. „Tages-post" pravi: „Das liegt bei uns in der Natur der Dinge", a nemškim Korošcem na pravil je s tem jako slab poklon, marveč je to iz-vestje pravo „testimonium paupertatis". V Slovencih ne najdeš niti jednega posestnika, ki bi kaj kar slepo podpisal, temveč skrbno se bode prepričal, kaj se hoče od njega, kaj tacega je le v Nemcih možno, a še ondu ni popolnem verjetno, kajti nam se zelo dozdeva, da je „Tagespost" po stari razvadi zopet — lagala. — (Deželni predsed ni k) baron Winkler vrnil se je včeraj z Duuaja v Ljubljano. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 10 snopič, nadaljujoč pripovedna dela. V tem snopiči začenja se povest „Zorin." — (Vojaško.) Danes odidejo vojaki, ki so bili zbrani v Ljubljani pri brigadnih vajah, k velikim manevrom v Postojino. — Včeraj se je 600 deželnih brarabovcev iz Celja s posebnim vlakom peljalo v Postojino k voiaškim vajam. — (Novo poslopje za žensko učiteljišče) bode se zidalo v Gorici. Naučno minister-stvo je že naznanilo namestništvu v Trstu, da se bodo stroški za zidanje vsprejeli v letošnji državni budgeL — (Izvažanje sadja.) Kakor se kaže, letos na Virtemberškem ne bode sadja. Ker pa bode po nekaterih krajih na Kranjskem zopet dosti sadja, je pričakovati, da pridejo ga zopet Virtemberžci kupovat v naše kraje. — (Strela ubila.) 17. t m. je mej nevihto Terezija Polajnar, žena mežnarja pri podružnici sv. Lovreuca pri Predvoru, blizu doma, ubežala s svojim šestletnim sinku in Petrom pod staro bukvo. Strela je udarila v bukvo in ubila sinka, mater pa nevarno poškodovala. — (Toča.) Slovite vinograde pri Slovenski Bistrici : Schmitsberg, Novagora, Visovlje jo letos trikrat toča pobila. Prvikrat doe 12. julija, drugič 2. avgusta, slednjič pa 18. t. m Nad polovico pridelka je uničenega. — (Razpisana) je služba 4. učitelja na čveterorazrednici v Senožečah. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. septembra t. 1. — Dalje je razpisana služba učitelia in vodje na jednoraz-rednici v občini Vrh pri Črnomlji. Plača 450 gld., službena doklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. septembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4; Peterburg 25. avgusta. „Journal de St. Petersbourg pravi, da bi odpoklicanje zastopnikov velevlastij iz Sofije ne bilo zadostno, ampak se mora h kratu zopet ustanoviti pravica, ki se je rušila. Koburžanu svetuje, da hitro ostavi Bolgarijo in tako izvrši pravi akt udanosti deželi. Carigrad 24. avgusta. Odgovarjajoč okrožnici Porte predlaga Rusija, da se takoj pošljeta v Sofijo turški komisar in ruski general, ko bodeta razpisala nove volitve za se-branje, katero bode volilo kneza. Ruski predlog podpirata Nemčija in Francija, druge vlasti pa svetujejo Porti, da naj se drži sedanje zdržljive politike. Veliki vezir dal je razumeti Vulkoviču, da Porta ne bode ustregla želji Ko-buržana, da bi osobno prišel v Carigrad, zagotavljat sultanu svojo udanost. Carigrad 24. avgusta. Rusija priganja Porto, da naj takoj odpošlje svojega nad-komisarja Artin efendija v Sofijo. Turčiji takoj s prvega ni ugajal ta predlog in poslednje | dni je veliki vizir Kiamil paša odločene izjavil proti ruskemu zastopniku, da Porta dobro ve, da bi imelo odposlanje komisarja v Sofijo osodepolne nasledke in da tedaj neče storiti tega koraka. Carigrad 24. avgusta. General, katerega predlaga Rusija, da se pošlje v Bolgarijo, je Ehrenroth. Dodal bi se mu Artin efendi Dadian kot turški komisar. Sultan je ravno tako nasproten temu predlogu, kakor Avstrija, Anglija in Italija. Rim 24. avgusta. Papež je naznanil kardinalom, da mnoge vasi v Makedoniji žele pristopiti katoliškej cerkvi in prosijo, da se jim pošljejo katoliški svečeniki. Meteorologično poročilo. 3 1 a Cmm opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho kritm V mm. > ■ m (m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737*74 mm. 736 14 u 736 44 mm. 8-8* C 20 6* C 16 6 G brezv. si. vzh. brezv. megla jas. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 15*3°, za 2*7° pod normalom. ZD-u-n-SLJslra, "borza. dne 25. avgusta t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — dane* Papirna renta.....gld. 81*60 — gld. 81*60 Srebrna renta.....„ 8280 — „ 8280 Zlata renta......„ 113— — n 112 95 5°/0 marčna renta.....96'4't — „ 9r>-50 Akcije narodne banke , 885*— — „ 886-— Kreditne akcije....., 28230 — n 282 — London......... 125 80 — „ 12685 Srebro........„ —•— — , —*— Napol. . . .....„ 9-9f» — i 9 95«/, C kr. cekini......„ 594 - „ 5 94 Nemške marke......6152«/, — . 6155 4a/„ državne srećke Iz 1. 1854 250 gld. 129 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 164 „25 „ Ogerska zlatu renta 4%...... 101 » — » Ogerska, papirna renta' 6 •/....... 87 „ 50 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 , 50 , Zemlj. obč. avstr. 4l/1*/0 zlati zast. listi . 125 „75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 100 „25 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 „25 „ Rudolfov« srečke..... 10 20 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ 50 „ Trammway-druit velj. 170 gld. a. v. . 225 „ 50 „ Učenci • (591—4) "KP „LJUBLJANSKI ZVON" m toj i (192—113) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. dobe dobro brano in stanovanj« po niski ceni v Nemških nlloah it. 6, L nadstropje. X1- UrlToor. S 1. oktobrom t. 1. se pri poitnem uradu na Radni pri Sevnici oddaje mesto postne upraviteljice. Prositeljice za to službo naj svoje profinje dopošljejo vsaj do 15. septembra podpisanemu poštnemu uradu. O službenih dohodkih pozneje. Poštni urad na Radni pri Sevnici, dne 24. avgusta 1887. (604—1) Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v I pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj, I., Kolowratring 4. Cvet zoper trganje po dr. Maličii a 50 kr., zoper protin ter revniatizem, trganje po udih, bolečim v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (605—1) ,LEKARIA TRIVIiOCZY' hm zraven rotovža v Ljubljani, mm Razpošilja se vsak dan po poŠti. £rlrtitymarf>. Tujci i 23. avgusta. Pri HI,,um pl. Walt-reeht, Berger z Dunaja. — Llidersdorf iz Saaza. — Lukeschitz iz Graca — Kralnc iz Ilirske BiBtrice. — Ozzola iz Milana. — Fiala, Kropek, Golob iz Trsta. Pri nalili t Jurac iz Freiberga. — Pfeifer z Dunaja — Dr. Konwalinka iz M Ude Boleslave — Kon-valinka iz Kralj. Gradca. — Patriar iz Zagreba. — Szalay, Pilipek, Kaschlick iz Gradca. — Negovotich z Reke. — Pulkrabek iz Gorice. Pri avstrijskem ee-aarjl: Ehrmann, Barten-stein z Bavarskega. Pri bavarakem »tvoru x Jaklič iz Jagerndorfa. — Hawle, Stranskv, Hot-fer, Schutz s Češkega. — Honigmann iz Kočevja. Pri južnem kolodvoru i Stohr z Dunaja. — Pehaček s Češkega. — Sctnvarz iz Zagreba. Na prodaj je: 1 par lahkih konj za kočijo, lphaeton, lbroom, razne lepe vrtne dekoracij-ske rastline. (603-D Tovarna Tschinkel-nova. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 4