ZVEZEKl-2	rsMk	• JANUAR
•LETO Vil'	S!3W9	FEBRUAR
NASI: ZAPISKI
SOCIALNA REVIJA • UREDNIK DR. ANTON DERMOTA • • ODGOVORNI UREDNIK IN IZDAJATELJ ANTON KRISTAN'LJUBLJANA VSEBINA:
ABDITUS • KULTURNI BOJ? ■ DR. JOSIP FERFOLJA • MASARYKOVA PRAKTIČNA FILOZOFIJA • ABDITUS • SOCIALIZEM POSAMEZNIKA Z)/?. EDVARD ŠERKO • PTIČ SAMOŽIV IN KR1STOV PROBLEM D/?. DRAGOTIN LONČAR • IZ POLITIČNE KORESPONDENCE DR. JANEZA BLEIWEISA (Dalje) • P/?OF. Dtf CHODOUNSKY • PROSPEKTI SLOVANSKE UMETNOSTI IN KULTURE • Dff. //. 7UAM ■ SANIN PREGLED • NARODNO GOSPODARSTO • STROKOVNI PREGLED SOCIALIZEM • ZADRUŽNIŠTO • TEHNIKA • SOCIALNA POLITIKA • LITERATURA • ŠOLSTVO • POLITIKA •
'MCMX'
LASTNIK KONZORCIJ »NAŠIH ZAPISKOV" • UREDNIŠTVO V ORICI • VIA DEL BOSCHETTO 29 * UPRAVA V LJUBLJANI; iLENBURGOVA ULICA 6|n • • • TISK TISKARNE • IV. PR-AMPRET V KRANJU • POSAMEZNE ŠTEVILKE : 40 VIN.
        ..................................
Naši Zapiski
izhajajo vsakega 1. v mesecu «
Harožnlna znaža za fl»stro-Ogrsko z« celo leto 4 K 80 v s poštnino vred, za pol In četrt leta sorazmerno manj; za Nemčijo S K 60 v, za ostale države 6 K 20 v. Posamezne itevlke 40 v.
Rokopisi naj se poSlIJajo na adreso Dr. ANTON DERMOTA v Gorici, via del Boschetto 29. :: naročnina pa na naslov: ::	NAŠI	ZAPISKI, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11	::
»Naši Zapiski"
VI. letnik 1909 se dobe za K 4*80 pri upravi ,.Naših Zapiskov" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6.|II.
tovarna dežnikov,
<s IjubUana. Mesini I~ral5.
Pod spovednim pečatom.
Spisal R. Kirchsfeiger, prelomil Etbin Kpisfan. Cena L dela 2 K 60 oin., II. dela 2 K. Ca lepa in nadose 3animioo pisana knjiga je pran pripraona 3a darilo ob primernih priložnostih. Dobioa se o oseh hnjigapnah in o
Del. ttsk. drnž. v Ljublani.
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporoča soojo bogato 3alogo
izgotovi j e ni H oblek
30 gospode in dečhe ter mične nooosti o konfekciji 30 dame in deklice. — Ceniki 3astonj in fpanko.
ABDITUS:
Kulturni boj?
|adnja leta se je tudi na Slovensko in med delavstvo zanesla živahna agitacija „Svobodne misli", te svetovne organizacije vsega brezkon-fesionelnega in proticerkvenega duha. Svetovnost te organizacije se ne da tajiti; njenega agita-toričnega pomena se ne more podcenjevati. Ta organizacija stremi za tem, da „osvobodi“ človeka cerkvenih, verskih in enakih suženjskih spon, kakor pravi sama. Goji prepričanje, da sta svet in človek nekaj samosvojega, povsem neodvisna od kakršnegakoli višjega stvarstva. Naravnost fanatičen boj proti cerkvi in verstvu je bil spočet v tej organizaciji, boj, ki v svoji končni konsekvenci ne pomenja le duševne revolucije posameznika v tem smislu, da mu ponuja dvome v njegovem osebnem verskem naziranju, temveč tudi totalni preobrat v na-ziranju družabnega sestava čisto individualistični, anarhistični smeri.
Ni moja naloga pisati natančneje o „S. M.“ in njenih ciljih in nalogah, pač pa se mi zdi nujno potrebno s stališča slovenskega socialnega delavca pripomniti to-le:
Globoko sem prepričan, da pri nas, malem proletarskem narodu, ni nikoli dovolj močno povdarjano, da je za nas in poleg naših razmer socialno delo za ljudstvo in z ljudstvom prvo načelo, ki ga je treba respektirati z vso strogostjo. Ravno tako kakor je bila zmagovalna misel demokratizma za nas vse naravnost življen-skega pomena, prav tako je zavedno in organizovano socialno ter gospodarsko delo prva dolžnost vsakega izobraženca naše krvi. To neomahljivo, bojevito prepričanje se je nujno rodilo v potrebah in težavah našega vsakdanjega življenja. Pri tem mi je precej jasno, da more vsprejemati to čustvo le tisti, ki živi v neprestani dotiki z ljudstvom, živečim od vsakdanjega, neizprosno trdega dela, ali pa oni, ki se je preril do zadostnih ekzistenčnih P°gojev iz resnične, dejanske proletarske bede. Vse to je razum-
l
ljivo. Rekel sem besedo o zmagovitem demokratizmu. Res, kdor pozna naš razvoj, mora pritrditi, da je med nami demokracija sijajno zmagala. Ali je to konec? Nič jasnejšega ni, kakor to, da se iz te odločne zmage ni moglo dovoditi ničesar drugega, kakor pomnoženi in v svojih posledicah povišani socialni boji. Ti vsakdanji družabni in politični konflikti so mnogokrat tako komplicirani in zapleteni, da se jih mora dobro umevati, če se hoče pri njih sodelovati. In kaj hoče močan demokratizem? On hoče sodelovanje vseh, ne izključuje nikogar in ne trpi nevednosti v masah. Iz tega se rodi druga nujna posledica, namreč ta, da vsak posameznik pri tem delu napravi lastni pravni čut odgovornim napram samemu sebi in celoti, ki pripada k nji. Predaleč bi me vodilo, če bi hotel razmotrivati, v kolikem pomenu prihaja tu vprašanje o verstvu posameznika v poštev; pripomnim le, da smatram versko naziranje posameznika za silno važno ravno v ti točki. To zadeva predvsem one, ki jih imenujemo izobražence in ki se posvetijo ljudskemu delu, javno ali skrito.
V	boju proti strahotni bedi mas in proti neumljivi lahkomiselnosti v kapitalistiškem svetu leži rojstvo vzajemnosti ljudskega socialnega in družabnega dela. Ta enkrat rojena samo-pomočna misel vede do dejanj časih tudi nehote in mnogokrat nevede. To socialno misel vzajemnosti vzbuditi in izobraziti med ljudstvom pa se more praktično le s pomočjo treznega razumevanja vsakdanjih dogodkov, ki so za posameznika kakor tudi za celoto važni. Če se je rodilo jasno in odkrito izpoznanje skupnega dela in napora kot družabne potrebe, mi še nikakor ne zadostuje zunanja forma tega izpoznanja. Od vsakega posebej zahtevam, da natančno pozna cilj in pota priznane vzajemnosti. Kaj hočem tedaj?
Hočem socialne in gospodarske izobrazbe skupnega ljudstva zato, ker le ona more voditi v boljšo bodočnost. In to je glavno. Vse ostalo je le neizogiben privesek. Vsakdo, kdor se je kdaj praktično bavil s temi mislimi in s tem delom, dobro ve, kako težko je pri gospodarsko in kulturno še ne popolno razvitem, z vsakdanjo bedo se otepajočem ljudstvu vzgojiti ne samo prepričanje o potrebi socialne vzajemnosti, temveč tudi samostojno razumevanje družabnih in socialnih bojev.
Socializem, ki ga kot nauk hočemo praktično uveljaviti, razjasniti in uporabljati zase in skupno ljudstvo, pa neoporečno in brezpogojno zahteva, da se mu mase vzgoje, napravi jo razumne in dobre ne samo intelektualno, temveč tudi nravno. Ta vzgoja ne
more biti samo nekaj splošnega, temveč vplivati ima tudi individualno, to je, dotikati se mora naravnost posameznika. Ne samo vzbuditi čut ljubezni do bližnjega je naloga te težavne in velike vzgoje, ampak tudi pošteno in odkrito misel, da je posameznik te celote dolžan podrediti se skupnim ciljem, skupnim interesom in skupnemu poštenju.
Delavni človek, ki se čez dan trudi za vsakdanje življenje, in katerega žitje obstoji v tem, da se podnevi fizično ali duševno utrudi, ponoči pa zopet odpočije, ki nepretrgoma živi v tem železnem kolobarju z edinim namenom, prislužiti potrebnega kruha sebi in svojcem, je težko pristopen taki duševnega napora zahtevajoči vzgoji. Njegove moči so izčrpane in vsled tega more le počasi razumevati svoje družabne naloge, čas in razmere, v katerih živi. Ne-le zanj je vsledtega ta družabna in socialna vzgoja utrudljiva, temveč tudi in še bolj za one, ki to vzgojo prinašajo.
Nastane torej vprašanje, kaj je važnejše, vzbuditi pri tem človeku iz ljudstva zanimanje za lastni socialni in gospodarski položaj, ali pa mu iztrgati iz duše verstvo, ga pahniti v duševne dvome o resničnosti Boga in njegove ekzistence? Ti dvomi v priprostem človeku, ki mu manjkajo predpogoji globlje duševne izobrazbe, enkrat vzbujeni, morajo imeti grozne posledice in lahko bi iz lastnega opazovanja navedel primere strašne moralne in intelektualne propasti. Ti dvomi v zvezi z neznosno gmotno bedo vodijo koncem konca v fatalizem in popolno brezbrižnost.
Meni odgovor ni težak. Prvi del gorenjega vprašanja je važnejši še zaraditega, ker beda mase — torej tudi posameznika
— in ekzistenčni boji niso nastali zaradi vere, cerkve, ali celo Boga, temveč zgolj in samo vsled gospodarskega in' duševnega razvitka preteklosti in sedanjosti. Naravnost greh pa se mi zdi
— to povem, četudi riskiram, da se me proglasi za nazadnjaka
— dokazovati slovenskemu delavskemu ljudstvu, da je edino njegova iskrena in naivna vera v Boga, da je njegova prisrčna molitev kriva njegove današnje družabne onemoglosti in gmotne revščine. Taka propaganda se mi vidi že samoobsebi protiljudska, protisocialna, neiskrena in demagoška. Ne more prinašati ljudstvu nobenega sadu. To se mi zdi tako, kakor bi hotel enoletnega °troka napraviti za pijanca ali pa abstinenta.
Kaj pa kultura? Ali ne trpi pri tem mojem, mogoče ozko-srcnem naziranju napredek kulture v sploh ? Kulturo ustvarja gfnotnost. Človek, ki se težko bori za svoj obstanek v rudnikih,
na polju, v tovarni, ne bo mislil mnogo na gledališče, ne bo si ubijal glave s tem, kako bi si omislil umetniško sliko, šel na koncert. Še navadne beletrislične knjige si običajno ne more omisliti. Vse to more in hoče samo gmotno kolikortoliko razvito ljudstvo. Slovenske umetnike, slikarje, kiparje, pisatelje — kdo jih ubija? Razširjena, posplošena ljudska beda največ. Če hočejo veliki postati, morajo se dobro ukoreniniti v domovini. A tu jim manjka še ugodnih, vsprejetja zmožnih tal. Le če se ljudstvo v celoti gmotno močnejše razvije, bo reklamiralo tudi višjo kulturo zase, imelo bo	večjih	kulturnih potreb. Danes	jih slovensko
ljudstvo v veliki	večini	še nima,	ker jih imeti ne	more. Ampak
dobilo jih bo — o tem nobenega dvoma. Kultura se bo rodila sama, razširjala iz lastne potrebe. Vsak posili-napredek v tem pogledu bi bil nenaraven, postal bi smešen. In prav zato sem že enkrat zapisal tudi stavek, da tudi kulture, ki bi slonela na revščini naše mase, ne potrebujemo. Časih se pri nas o „kulturi“ toliko govori in piše, da se zdi, da vsa naša takozvana kultura obstoja iz — besedi. Navadno pa se prezira in prezirljivo baga-telizira ono drobno delo za splošno ljudsko izobrazbo.
Kakor pa je pojem kulture za nas zelo važno in hvaležno polje, tako je tudi s — krščanstvom. Naše dosedanje narodno in ljudsko življenje, naša zgodovina — ki navsezadnje tudi ni tako skromna, čeprav nimamo mnogo opraviti s cesarji in kralji in ministri — nas	zelo ozko veže	s krščanstvom.	Krščanstvo je
prineslo novo kulturo,	povsem	različno od rimsko-paganske.
Kulturno in narodno življenje krščanskih ljudstev je bilo in je mogočno prepojeno z nauki krščanstva. Ono je nam dalo prvo umetnost, pismeni jezik in največji socialni in družabni boji slovenskega ljudstva — kmetski upori — so se vršili v znamenju krščanstva. Vsaka beseda našega delavca in poljedelca priča o uplivu krščanskega naziranja na mišljenje in čustvovanje posameznika. Zato drzno trdim, vsak košček naše narodne kulture — in ta ima dokazati našo narodno individualnost—, vsako socialno čustvo slovenskega ljudstva je prepojeno s krščanstvom. Naslanjamo se na zgodovino; ona je izborna razlagateljica sedanjosti. In tam najdemo, da je bil duh krščanstva temelj našega dosedanjega kulturnega prerekanja, naše vztrajne odporne sile v težkih momentih Odrežite kjerkoli košček slovenskega ljudskega življenja in preiščite ga z mikroskopom: Našli boste sledi krščanskega naziranja in njegovega kulturnega upliva. Ali naj kdo išče zgolj grehe tega spočetja in ničesar drugega?
Zakaj pripovedujem vse to, ponavljam te že stare štorije? Ali naj ima vse to kakršnokoli zvezo z menoj kot socialnim delavcem s socialističnim prepričanjem ?
Gotovo! Poznati hočem kot socialen politik smeri in dušo slovenskega ljudstva, in to izpoznanje mi je nujno. Ljudstvo in razmere, v katerih živi, mora vzeti tako, kakršno je v resnici. Naj mi je dejstvo ljubo ali ne, vzprejeti ga moram. Ž njim delati in ga respektirati mi je sila in potreba. In če vse to izpoznam in brezpogojno priznam za resnično, vem, da ni moja naloga, izpodbijati kulturni temelj in pogoj svojega ljudstva. Zakaj moje družabno in socialistično načelo je prvo, in poglavitno je, da to prodere, kar sem izpoznal za koristno in potrebno. Socialistični nauk pa ne zahteva in tudi ne potrebuje kulturnega boja — kakor si ga misli „Svobodna misel“ — in tudi vsprejeti ga ne more. Verski kulturni boj je namreč samo vprašanje družabne moči. Nič idealističnega ne vidim v tem. Tudi proletariat socialističnega naziranja stremi po družabni moči. Ampak v njegovem prizadevanju, postati družabna moč, verski kulturni boj ne more prihajati v poštev. Tisti naivni, nedozoreli časi so prešli in z vso strogostjo se mora povdariti, da propaganda za brezverstvo, ateizem in podobno nima z gospodarskim bojem delavskega sloja nič skupnega. Teoretični in praktični vzgledi so bili dani. V Franciji se je dobojeval »kulturni boj“. Ne brez vspeha in brez pomena. Denarna meščanska buržoazija je hotela priznano nasladno življenje, uživanja neizmernega; zahrepenela je po družabni moči. Ta moč se danes, na vrhuncu, javno kaže kot nasilstvo. Francoski proletariat, ki je bil zapeljan v ta boj kot odločilen faktor, je bil enostavno ogoljufan. Dobil ni za svojo navdušeno pomoč buržoaziji ničesar drugega, kakor izdajalca iz svoje srede, ministrskega predsednika, ki je seveda marioneta v oblasti po starih paganskih nasladnostih in polnem neizmernem uživanju hrepeneče, svoje velike družabne moži se zavedajoče denarne aristokracije. Socialne in družabne reforme so ostale tam, kjer so bile. Milioni, ki jih je obetal kulturni boj delavnemu ljudstvu, so zapadli brezmejni korupciji. „Piston“, kakor Francozje imenujejo današnjo protekcijo in korupcijo v svoji domovini, je neomejeno zavladal. Prestopil je meje možnosti. Ne samo francoski poštni uradniki, vsi sloji ljudstva so izročeni razuzdani korupciji; tudi senatorji, parlamentarci, ministri . . . „Piston“ jih sili, da ostanejo v vednem, neprestanem nasprotstvu z resnico in socialno pravič-n°stjo. Te razmere, ki jih je rodil anarhizem buržoazije, so rodile
anarhizem v ljudskem taboru, v socialistični organizaciji. Porodil se je nesmisel v gospodarski organizaciji delavstva — „action directe". Dokaz, da je postal vsak up množice v legislativen uspeh ničeven, nemogoč . . .
Verskih kulturnih bojev pri nas torej ne potrebujemo. V preteklosti smo imeli verskih bojev dovolj. Evropa je napredovala, mi, ki smo bili njeni branitelji, smo zaostali. Zato moramo z našega ljudskega in socialnega stališča biti brezpogojno zato, da se da verstvu slovenskega ljudstva prosto pot. Našemu ljudstvu kot proletarcem daje neskaljeno krščansko naziranje odporne sile dovolj, in zgolj protisocialno malomeščanstvo zmore pobijati religijo ljudskih mas kot temelj našega današnjega narodnega in kulturnega spočetja.
A kje ostane svobodomiselnost? vprašate. Svobodomiselnost se ne krije z nasilstvom. Proti nasilju je mogoče samo nasilje. Princip večine je opravičen, a samo tam, kjer to zahteva neizogibna korist skupnega ljudstva. V socialnih in gospodarskih bojih je princip večine nele neizogiben, temveč naravnost potreben, da se doseže pravica. Da se na primer doseže postavni osemurni delavnik, socialno zavarovanje ljudstva, da se ubije oderuštvo — je večina potrebna, njena diktatura neizogibna. Zakaj princip demokracije hoče, da delaj večina samo ono, kar je v korist skupnega ljudstva. V zgolj kulturnih stvareh siliti ljudstvo v gotov nazor, pa je resnično nasilje. Kogarkoli prisiliti, da prizna neumetniško sliko za umetniško, lepo knjigo za umazano — ne more opravičiti nobene večine in nobene sile tega dejanja. Konkreten primer: Ločitev cerkve od države ima tak zgolj kulturen pomen. Mislim, da bi mogel za to glasovati le, če bi bila taka ločitev plod obojestranskega sporazuma in poravnave. Kajti sicer bi moja svobodomiselnost zahtevala nasilje, prevzel bi s tem nase vse posledice nasilja večine, ki bi ga ne mogel odobravati.
To misel imam tedaj, da se našega socialnega dela propaganda za brezverstvo, ateizem ali makari teozofizem i. t. d. ne more dotikati. Našemu še ne razvitemu delavnemu ljudstvu pa more naravnost škodovati, ker ga zadržuje v njegovi današnji socialni in gospodarski izobrazbi, katera je predpogoj vsega napredka. Verski problemi bodo ostali še, ko bo delavno ljudstvo že davno prestopilo ozke meje svojega sedanjega uboštva in vsestranske odvisnosti. Če je kdo ateist, prosto mu; jaz ga ne bodem izpreobračal. Toda taka povsem individualna mnenja spravljati v zvezo z našim splošnim družabnim načelom, dokazuje le totalno
neumevanje socialističnega nazora in pomanjkljivost socialnega čustva. Tudi v imenu svobode in napredka izrabljevati delavno ljudstvo more samo demagoštvo. Demagogija rodi domišljavost; kakor smo ubili fanatizem, tako ubijamo tudi to. Ni eno ne drugo ne more koristiti ne nam, ne ljudstvu, iz katerega prihajamo.
„Svobodno Misel" pa prepustimo lahkega srca — Aškercu.
iiyvwvyw6WAW6wvywvww/w&AAWvyvywwvywA
DR. JOSIP FERFOLJA:
Masarykova*) praktična filozofija.
i.
ilo je v zimskem semestru leta 1901—02, ko sem poslušal na	češki filozofični	fakulti	v Pragi
Masarykova predavanja o praktični filozofiji. V največjo dvorano fakulte se nas je natlačilo okoli 400 slušateljev, ki smo z veliko vnemo sledili predavatelju. Nekako slovesno je bilo v dvorani,	in zdelo se mi je, da	poslušajo učenci	svojega velikega
mojstra.	Prepričan sem, da so	si kakor jaz tudi	mnogi drugi odnesli od	onih predavanj s seboj marsikatero	dobro	zrno za
življenje. V političnem oziru sicer nisem več Masarykov pristaš, vendar smatram Masaryka za svojega učitelja, ki sem si ga ohranil v hvaležnem spominu v svojem srcu. Iz te hvaležnosti priobčujem njegove misli o praktični filozofiji, ki sem jih posnel po onih predavanj in njegovih spisih.
*
Masaryk podaja najprej svojo
definicijo o praktični filozofiji,
(ki jo imenuje tudi etiko prakse ali življenja), in pravi, da je to ono moralno zavedanje samega sebe, ki nam kaže, kaj naj de-
*) Tomaž Garigue Masaryk je bil rojen dne 7. marca 1850 v Hodoninu na Moravskem Oče mu je bil kočijaž. Nižjo realko je M. dovršil v Hustopeči na Moravskem in se izučil potem v ključavničarski obrti. Nato se je zopet povrnil h knjigam in je dovršil gimnazijo na Dunaju. Tu je pohajal tudi visoke šole in se 1. 1879 habilitiral za docenta filozofije. L. 1882 je bil poklican na novoustanovljeno češko univerzo v Prago. Tu je predaval o različnih filozofičnih strokah, v zadnjih letih se je posvetil specielno sociologični vedi. Znamenit je Masaryk kot politik in vodja realistične stranke. V državnem zboru je bil od 1. 1891—93 ln od 1. 1907 dalje.
lamo, kako naj živimo. Umevanje življenja ni tako težka stvar, kot mislijo nekateri. Mnogi umevajo življenje sicer prav dobro, toda hočejo imeti za vsako ceno nekaj novega, nekako novo, skrivnostno formulo življenja. (Oni mladenič v evangeliju je tudi vprašal Kristusa, kaj naj stori, da bo izveličan, pričakujoč nekaj zelo zamotanega, ogromnega, nakar je dobil najpriprostejši odgovor: Ljubi svojega bližnjega.) Usvestiti si to, kar vemo že davno in tudi delamo, pronikniti v sebe, ne čakati samo velikih stvari, marveč vsakdanje malenkosti spravljati v soglasje s svojo vestjo, — to je pravo umevanje življenskega namena, to je praktična filozofija. Na ta način si razrešimo (vsaj vsak zase) uganko življenja. Ta filozofija ni privilegij izobraženca, marveč je pristopna najširšim masam, ona ni učenost, marveč modrost življenja. (Kristus je oznanjal največje resnice priprostim ljudem.)
II.
Po ti definiciji pride Masaryk k
razvoju etičnih zistemov
in navede Hume-a*). Četudi v filozofiji skeptik in skrajni em pirik ter nasprotnik vsakega nadnaravnega razodetja — v etiki Hume ni skeptik. On je prepričan, da more edino trdno stališče imeti podlago le v nravnosti. V etiki je oznanjal, da odločuje čustvo in ne razum. To čustvo je dano samoposebi, koreniči v človeški naravi, in ne v kakem čustvu, ne da se dokazati in se pojavlja osobito v izvrševanju pravila: Ljubi svojega bližnjega. (Nil humani a me alienum puto.) To čustvo mora biti vkoreninjeno v človeški naravi, ali pa ga sploh ni. V socialnem oziru je hotela Humeova etika, da bi to čustvo obvladalo vse človeštvo v njegovo lastno korist.
Pod Humeovim vplivom je stal slavni Kant**) kot skrajni predstavitelj racijonalizma ali intelektualizma. Kant je oznanjal kategorični imperativ, to je apriorno, prirojeno izpoznanje (in sicer razuma, ne čustva), da bodi maksima našemu življenju taka, da lahko služi za princip splošni zakonodaji. Posledica tega ka-
*) David Hume (izg. = Jum), znameniti skeptični filozof in klasični zgodovinar angleški. Pod njegovim vplivom se je razvijala moderna racionalistična filozofija. Rojen je bil leta 1711 v Edinburgu in umrl istotam leta 1776.
**) Immanuel Kant je najvplivnejši nemški filozof novejšega časa. Rojen je bil leta 1724 v KOnigsbergu na Pruskem in tam umrl leta 1804. Kant šteje mnogo pristašev, v prvi vrsti nemških, ki tvorijo posebno šolo — tzv. novo-kantovsko.
tegoričnega imperativa je ta, da je človeško bitje razdvojeno v čutno in razumno. Prvo hrepeni po slasteh človeškega življenja, drugo pa ga mora vsled kategoričnega imperativa pobijati. Človek je od narave radikalno hudoben, toda razum mora to lastnost premagati in dovesti človeka k dobremu, k nravnosti. Kot Humeu tako je tudi Kantu človek problem nravnosti; oba se strinjata glede vsebine etičnega načela, le v načinu utemeljevanja se razlikujeta.
Kategorični imperativ ne obstoja, pravi Masaryk; na podlagi dušeslovne analize ne moremo k njemu dospeti. Zato ga tudi izpuščajo mnogi Kantovi pristaši.
Oba, Kant in Hume, smatrata nravnost za temelj vere v nesmrtnost, boga. Religija se reducira na nravnost in ta je: izpolnjevanje svojih dolžnosti. Masaryk meni, da diši ta etika nekoliko po policiji.
Utilitarizem ali hedonizem
uči, da je dobro to, kar je koristno. Glavno vprašanje je torej: Kaj je koristno? V smislu utilitarizma je koristno (utile), kar nam povzroča slast. Ta slast je subjektivno znamenje za dobro.
Imamo dve vrsti utilitarizma. Eden pravi: Lastna slast je koristna, slast drugih nas ne zanima; drugi pa: Slast kar najbolj širokega kroga čutečih ljudi je koristna. Prvi je zgolj egoističen, drugi pa bolj socialnega značaja.
Temelj hedonističnega mišljenja je načelo: Predmet volje je slast, človek noče nič drugega, nego slast. Ako hočemo preiskati, koliko resnice je v tem načelu, moramo si prej razjasniti razne probleme:
1. raziskati, analizirati hotenje, voljo, (n. pr. ali se hoče človek izobraževati radi slasti same ali iz drugih nagibov);
2. odgovoriti si na vprašanje: Ali ni kvalitete za slast? Je slast enaka slasti?
3. če je hedonistični egoizem pravilen, kako si razložimo dejstvo, da človek za druge vendar nekaj dela? Nekateri si to razlagajo tako: Ako imam koga rad, je to
zame slast. Ali pa obstoja sploh nesebična slast, ki bi nastala sama po sebi, spontanno, brez postranskih nagibov? Mnogo mislecev zanika obstoj take slasti — Masaryk jo priznava.
Glede posebnih stopinj slasti meni Masaryk, da ne eksistirajo. Hedonizmu se očita dvoje: Prvič, da širi nekako kupčijsko koralo. To je do gotove meje resnica, vendar je hedonizem
mnogo boljši kot pa gotove utopije v morali. Drugič se mu očita, da zapeljuje ljudi k nemoralnosti, požrešnosti. Tudi to očitanje ni opravičeno; kajti praktično načelo hedonističnega mišljenja: Uživaj z razumom in kar najdalj moreš, dokazuje nasprotno. Znano je, da je bil Epikur, grški modrijan, (1. 341—270 pred Kr.) in ustanovitelj hedonizma najtreznejši človek na svetu.
Po Epikuru je bil na Grškem glavni pristaš hedonizma matematik Eudoks.
Na Angleškem se smatrajo Hobbes, Locke, Hume, Ad. Smith, Bentham, I. St. Mili za hedoniste, na Nemškem pa Feuerbach.
Ruski nihilizem in realizem je pravzaprav etični hedonizem v narodni obleki.
Na Češkem je bil Havliček hedonist.
Pozitivizem.
Njegov ustanovitelj je Avgust Comte*). Pozitivizem hoče poznavati le dejstva, in sicer dejstva zunanja, pozitivna. Vzroke dejstev pušča na strani, da, oni se sploh ne dajo ugotoviti.
Iz tega načela izhaja etika: Proč z ideali!
Ako se omejimo na opazovanje samih dejstev, tedaj lahko izvemo vnaprej, kaj se bo zgodilo. Kot zvezdoslovci, ki vedo vnaprej za premikanje nebeških teles, tako se tudi mi, ko vemo, kaj se bo jutri zgodilo, lahko danes vravnamo po tem.
To predvidevanje je sicer lepa reč, toda družabno življenje je tako komplicirano, da ne moremo pravzaprav ničesar predvideti. To je izpoznal tudi Comte in se je pozneje korigiral, pustil je čustvom večjo veljavo, ud objektivizma je prešel k subjektivizmu. V praksi je akceptiral altruizem. Comte je ustanovil v Parizu svojo pozitivistično cerkev.
Pozitivizem se je obrnil, ker se peča v glavnem le z zunanjimi dejstvi, osobito k zgodovini. Zato, ker se dejstva razvijajo, zanika pozitivizem vsak absolutizem (v verstvu n. pr.) in priznava le relativna dejstva.
Pozitivizem je tudi v prvi vrsti objektivističen, ker polaga največjo važnost na zunanja dejstva.
*) Avgust Comte (beri Kont), rojen leta 1798 v Montpellieru na Francoskem, umrl v Parizu leta 1857. Njegov zistem je kombinacija iz empirizma in Saint-Simonovega socializma. Pristašev pozitivizem ni imel nikoli veliko — najdemo jih osobito na Francoskem, Angleškem in v Belgiji.
V etiki se pojavlja ta objektivizem kot a-moralizem (ne anti-moralizem), ne priznava sploh etike kot posebne stroke mišljenja (ali čustvovanja). Ima sicer svojo etiko, toda etiko politično, nravnost je tu samaposebi, ako to zahteva politika Comte se ni hotel imenovati ateista, ampak le materialista.
Pogrešek pozitivizma vidi Masaryk v tem, da nam brani premišljati o zadnjih stvareh človeka. Pozitivizem priznava le zunanja dejstva, osobito taka, ki jih moremo izpoznavati s svojimi čuti, zakaj pa ne priznava tudi notranjih? Zakaj ne bi moglo biti dejstvo vesti?
Hiba pozitivizma tiči tudi v pomanjkanju prepričanja. N. pr.: Če se imam jutri odločiti za kakšno svoje lastno dejanje, tedaj o tem danes premišljujem in se gotovo pri tem oglasi moja vest: ali ni to tudi dokument?
V praksi je pozitivizem še sprejemljiv (oznanja n. pr. humanizem), v teoriji pa mu manjka vsakršna podlaga,
Pesimizem.
Glasnik pesimizma je Schopenhauer*). Njegova etika prehaja v metafiziko in narobe. Jedro te metafizike je ateizem. Schopenhauer zavrže starega boga in najde novega, in ta je volja. Volja je tista, ki je ustvarila svet, celi svet ni nič drugega kot volja.
Lahko pripustimo, da je človeška in tudi živalska fizična moč podobna moči naše volje, toda smatrati, da je vse na svetu sama volja — to je navadna vraža. Schopenhauer prenaša svojo notranjost (svojo voljo) v zunanji svet.
Schopenhauerjeva volja je slepa, vsemogočna, torej: zgodovina, človek je slep, hudoben, povsod je sama tema — evo pesimizem.
Schopenhauer je subjektivist do skrajnosti, hoče dokazati, da je celi svet le predstava (skrajni nihilizem), da stremi za tem
—	izgubiti se v nič!
To mišljenje je pravcati misticizem, ni ga mogoče umeti.
Schopenhauer misli, da je volja prva, primerna, in intelekt drugi, sekunderni.
*) Artur Schopenhauer, rojen leta 1788 v Gdansku in umrl leta 1860 v Frankobrodu ob M. V svoji mladosti se je pečal s trgovino, pozneje je začel filozofirati. Ima veliko pristašev-diletantov, vredni naslednik - filozof pa mu je skoraj edini Eduard pl. Hartmann.
Iz pesimizma sledi etika: Schopenhauer hoče, da bi se volja pomirila, potolažila; ta svet-volja ni za nič, torej proč z voljo, uničiti jo. Vsakdo naj gleda, da zbeži s tega sveta; iz volje naj postane resignacija in stremljenje razbliniti se v nič, v ono budistično nirvano. Schopenhauer je proti samomoru, samomorilec hoče živeti bolje kot dozdaj, v tem se volja ne uniči.
Iz izpoznanja, da je svet absolutno hudoben, izhaja, da more imeti človek z drugim le sožalje; ne ljubezni niti radosti ne more drug z drugim deliti.
Iz sožalja pa sledita pravičnost in ljubezen do bližnjega. Ta ljubezen pa ni primerna, ampak le posledica onega sožalja. (Masaryk vidi v tem izvajanju diletantizem in nedoslednost Schopenhanerja.)
V	ti ljubezni-sožalju moremo delovati za ne- življenje, nirvano, za ne-hotenje, izognivši se vsakemu optimizmu (Znana Schopenhauerjeva Verneinung des Willens, des Lebens).
Askeza in resignacija sta edino dobri prvini, naj višja njiju stopinja je svetost. Kdor to doseže, je genij, ker vsaj za trenotek zapopade svet in njega namen.
Človek mora postati s svojo resignacijo rešitelj sveta, zato ker uniči v sebi voljo,
Pesimizem je glasnik modernega razpoloženja. Vzroki za to razpoloženje so lahko različni (podedovani, rodbinske, družabne razmere i. t. d.), a vendar se ne morejo smatrati zadostnimi, da bi bili opravičeni.
Pesimizem je dvojen: pravi, pristni, t. j. resnično obupanje, nesreča, ki privede celo v smrt, ali pa aktivni, zlobni, kot pri Schopenhauerju, kojega ateizem je zloben in hoče uničiti starega boga.
Masaryk graja zofistične argumente v pesimizmu n. pr. glede samomora. Pesimizem pravi: ne samomor, ker je on volji zavetje, ampak askeza, ker le ona uniči voljo.
Evolucionizem.
Ideja razvoja, t. j. ideja, da se vse razvija, napreduje, in sicer vse k boljšemu in lepšemu in da se slabejše umika močnejšemu, — je preveč optimistična in utopistična.
Evolucionisti so v etiki delali različne zaključke. Eni so izvajali, da če že velja v prirodoslovju pravilo, da se slabejši tvor mora umakniti močnejšemu, velja isto tudi za človeka. Šibek človek nima pravice do ekzistence (Hackel). Drugi se zopet niso
upali oznanjati take morale in so zato trdili, da teorija nima nobene skupnosti s prakso. Tretji so pa rekli, da velja drugo pravilo za prirodo in drugo za človeka (Huuley).
Evolucionizem so sprejeli tudi socialisti (Marx, Engel); ugajal jim je oni navidezno revolucijski duh evolucionizma. In vendar je bila to zmota, ki je tičala v nepoznanju aristokratizma, ki je obsežen v evolucionizmu. Boj za življenje ne pomenja izenačenja demokracije, marveč diferenciranje, hierarhijo. Evolucionizem je torej v resnici konservativen in ne demokratičen in revolucijski. Zato se tudi mnogi socialisti odvračajo od evolucionizma, kar tvori med drugim tudi vzrok sedanje krize v socializmu.
III.
Potreba po etiki
se oglaša povsod in nam vsiljuje vprašanje: ali je etika-nravnost v resnici neodvisna od teologije in verstva in sploh od vsakršne teorije? Oziroma, kakšna je razlika med verstvom in nravnostjo?
Mnogi pravijo, da je etika čisto zase, neodvisna in v nobeni zvezi z verstvom. Anglež Coit brani to tezo v knjigi „Die ethische Bewegung der Religion", Američan Salter v knjigi „Die Religion der Moral “ (nemška prevoda).
Na Francoskem se poučuje na ljudskih šolah namesto verstva laični katekizem, ki vsebuje samo splošno-veljavno moralo brez. verskih dogem.
Masaryk sam trdi, da je etika lahko neodvisna od teologije, ne pa od verstva. (O tem ima seve Masaryk druge pojme, nego teologi.)
IV.
Zistem etike
deli Masaryk na dvoje: splošna etika, t. j. njeni temelji in posebnay specielna, t. j. njeni praktični nauki.
Kateri so temelji etike, ali kaj je dobro, kaj zlo? Odgovor na to vprašanje, pravi Masaryk, nam daje prvo in temeljno pravilo nravnosti; ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Naša naloga je le, da si usvestimo vsebino tega pravila, m sicer moramo pri tem delu posvetiti svojo pažnjo peterim stvarem:
1. noetični nalogi, t. j. usvestiti si, da je to pravilo v
resnici dobro;
2. psihologični, t. j. analizirati to ljubezen k bližnjemu;:
3. sociologični, t. j. razjasniti si vprašanje: kdo je naš bližnji?
4. odgovoriti si na vprašanja: ali je razen te ljubezni še kaj dobrega na svetu? in
5. metafizičnemu problemu, t. j. kakšno mesto zavzema ta ljubezen k bližnjemu v našem duševnem življenju ? Predvsem se zamislimo pri prvem vprašanju, zakaj, iz katerih
vzrokov naj to pravilo ljubezni sprejmemo ?
Še celo etična skepsa je priznavala razliko med dobrim in zlim; ta razlika je vobče splošno priznana. In zato se vprašamo: zakaj je eno dobro, drugo zlo ?
Moderni človek noče več verovati, on hoče imeti gotovost. Ne imponira mu več vnanja avtoriteta sarnazase, marveč zahteva, da vzdrži ta avtoriteta njegovo kritiko, da se opira na razloge.
Ti razlogi se dado dokazati, kakor v vsaki drugi stroki, tako tudi pri tem temeljnem etičnem pravilu na dvojen način.
1. po empirični poti, t. j. na podlagi pridobljenih izkušenj;
2. po apriorističnem, intuitivnem spoznanju (Hume, Kant), t. j. tako, da se zdi človeku ta resnica samaposebi umevna.
Kakor so na polju razuma, tako so tudi v kraljestvu čustev nekateri poznatki umevni samiposebi, in jih ni mogoče dokazati. Taki čustveni »aksiomi" ne izključujejo delovanja razuma, da, čustvo brez predstave (intelekta) je nemogoče. Čustvo samo je slepo, mora biti pri njem mnogo intelekta, ki čustvo vodi. Čustvo je pravzaprav signal tega, kar intelekt izpoznava, vidi.
Pri pravilu „ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" izpoznavamo z razumom to enačbo med nami in bližnjim.
Etika čustva je relativna, toda le do neke meje; kajti izkušnja nam vedno kaže neko gotovo enakost v čustvovanju.
Poslednji nameni človeški se ravnajo vedno po čustvu, ne po razumu — tu se cepi čustvena etika od etike razuma.
Zelo malo je človeških dejanj, ki bi jih vodil edinole razum; vodilna moč je skoro vedno čustvo. Mi vsi delamo večinoma to, kar se nam dopade, in ne kar smo si po temeljitem premišljevanju iztičili za predmet svojega delovanja; potemtakem so nameni naših dejanj dani po čustvu. In najvišji namen, nravni namen je dan po kvalificiranem čustvu (t. j. čustvu, ki je umevno samo-posebi, ki se samosebe sankcionira), ki je našlo svoj pravi izraz
v besedah: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In to etično pravilo je absolutno, in ni mogoče, da bi bilo le relativno.
Pozitivisti nimajo radi te imperativne, absolutne etike; mnogi zato, ker" jo zamenjajo z rigorizmom. Absolutizem v etiki in rigorizem sta različna pojma.
Neka relativnost v umevanju te etike je n. pr. da delavec sodi o tem drugače kot kapitalist; vendar velja to imperativno etično pravilo absolutno — ne da bi hotelo vsakogar uniformirati po eni šabloni, in uvesti s tem etični rigorizem — t. j. ono velja vsem enako, quoad človek, t. j. ne velja nasproti drugemu, ampak le za vsakega posebej.
Obveznost tega etičnega pravila se krije z našo vestjo, ki ni le subjektiven, marveč tudi objektiven kriterij, zato ker je odvisna od vzgoje, miljeja in pod.
To etično pravilo — četudi je »aksiomatično" — se lahko izpreminja, lahko napreduje, njegova vsebina se menja z nazori dobe.
Med čustvenim človekom in človekom razuma je opaziti gotovo razliko. Govori se, ne brez vsake podlage, o čustvenem Slovanu in razumovem Germanu (vzrok: rasa), čustvenem vshodu m razumovem zapadu (vzrok: civilizacija). Kanta n. pr. se imenuje, m to po vsi pravici, strogega intelektualista, Humea emocionalista (čustvenega človeka).
Med čustvom in razumom obstoja neko kavzalno razmerje; mogoče je petero:
1. ali je razum vzrok čustva;
2. čustvo vzrok predstave, t. j. intelektualnega delovanja ;
3. paralelizem med čustvom in razumom, t. j. toali-ono delovanje ni nastalo ne po čustvu, ne po razumu, ampak iz gotovih fiziologičnih vzrokov;
4. čustvo je neodvisno od razuma; in
5. razum ni odvisen od čustva.
Dalje.
ABDITUS:
Socializem posameznika.
i.
dobi živimo, ki jo nekateri imenujejo socialno. Zopet drugi proglašajo naš čas za nesocialen, kapitalističen, za čas gmotne sile.
Oboji imajo prav; zakaj nasprotstva se vedno vjemajo.
Prvim se dozdeva, da žive že sredi mogočno napredujoče socializacije, sredi onega procesa duševnega in gmotnega življenja, katerega slikajo ljudje iz strogo meščanskega pokolenja, krogi denarne aristokracije, za gmotno in duševno nasilstvo.
O socializaciji družbe se govori z gotovostjo, ki je lastna le dalekovidnim ljudem. Vsi pa streme za tem, da se komplikacija današnje družbe pomnoži, da se kapital še bolj sigurno in višje naloži, da se imetje posameznika še bolj pravno in družabno zavaruje.
Oglejmo si to!
To, kar danes kulture željan človek imenuje in označa za socializem, je s kulturnega in umstvenega vidika — družabna vzgoja. Za filozofijo, literaturo, umetnost, gospodarstvo in — ad-rministracijo je socializem vzgojevalna smer. Temeljni in, lahko rečem, prvotni princip je demokracija.
To samoobsebi nastalo družabno pedagogiko, vzgojevalno plat socializma, delimo na dva dela: V individualen in družben del. Individualna vzgoja sloni na družbeni; druga drugo izpopolnjujeta.
Doslej je umstveni in čustveni socializem podpiral zlasti družbeno vzgojo, vzgojo zanemarjenih mas. V tem je obenem tudi že tičala vzgoja posameznika.
S stališča, da je današnja družabna uredba, današnji družabni red nepopoln in vsled tega krivičen, vzgaja socializem nezadovoljneže k uporu. Upor je vedno le dosledno izvedena negacija. Ampak ta negativna misel že tiči v bodoči pozitivnosti
—	povsem neznani in še nepriznani.
Socializem mas je označil današnjo državo za krivično in je temu postavil nasproti še danes nejasni pojem pravice. Zahte-
vana potreba družabnega preobrata je danes ta pravica. Po naukih socializma sloni današnja država na dveh bergljah: Na gospodstvu in izkoriščanju. Ona je tedaj institucija gospodstva; uredba za izkoriščanje. Treba je tedaj izpodbiti ti dve berglji in preobrat je popoln.
S tem naziranjem je stopil v življenje boj proti državi. Del nove socialne vzgoje temelji v tem boju.
Cilj je postala človeška družba brez suženjstva. Nazor o svobodi, enakosti in bratstvu je s tem zadobil čisto drug pomen, nego ga je imel še v francoski revoluciji.
V tem boju, ki pravzaprav ni boj proti državi, temveč le boj za osvobojo telesa in duha iz prevelike odvisnosti, tiči velika tendenca nove socialne vzgoje. Posamezni odstavki te vzgoje so: Posplošenje ljudske izobrazbe, pravna, politiška in družabna enakopravnost, omejitev denarne ali kapitalne nadmoči, možnost duševne individualne konkurence, socialno zavarovanje, popolna državljanska svoboda i. t. d. i. t. d.
V teh posameznih detajlih modernega socialnega nazora naj se zrcali individualna vzgoja socializma.
Nastane vprašanje: Ali je ta družbena in individualna vzgoja zadostna, da se doseže in omogoči socializem, družba, država, ki ji je podstava socialna moč celote, socialno-etična resnica in pravica ?
Današnja vzgoja posameznika je nezadostna. Nezadostna bo vzgoja vedno, ker napredek je večen. Gre le za to, da se splošno vzgoja posameznika kolikor možno zenači z napredkom.
Materializem starih Rimcev je bil premagan od krščanstva. Krščanstvo v svojih tendencah je pomenjalo višjo kulturo. Zgolj siti človek starega Rima je propadel v duševno uboštvo. Iz preteklosti gresta v bodočnost samo ti dve poti. Vpraša se torej:
Ali je zadostno, da se izpremeni oblika družbe, ali je marveč treba tudi njeno jedro, ljudi, izpremeniti? Ali je potreba, da se posreči namen modernega socialnega nazora, nele vzgoja ljudi kot mase, temveč tudi človeka kot posameznika?
Kaj je socialna pravica?
II.
V vsakdanjem življenju smo vajeni protislovij. Vemo, da so ona pogoj napredka in življenja. So pa tudi protislovja, ki niso naravna, ki so umetno skupaj zverižena in skrpucana. Taka protislovja so nele nepotrebna, ampak tudi škodljiva.
Liberalni individualizem je v protislovju s srednjeveškim univerzalizmom. Anarhizem je strasten sovražnik socializma Ta protislovja niso umetna, temveč naravna, ker so plod razvitka.
Anarhizem hoče popolno prostost posameznika. Do skrajnosti izvedeni individualizem je anarhizem. Popolna svoboda posameznika ne pozna nobene meje, ovire, postave. Pozna samo posameznika s svobodnimi kretnjami.
Socializem zastopa nasprotno moč celote, družbe. Pravi, da se v tem rodi tudi svoboda posameznika, v kolikor mu je potrebna za neoviran razvoj.
Misel, da je socializem zgolj gospodarstven, administrativen in politiški program — je napačna. Doba, ko je bilo socialno vprašanje le želja želodca in vseobilja, je že za nami. Dandanes so vprašanja čisto notranjega značaja mnogokrat eminentno socialna, zahtevajo zainteresiranja in lojalne rešitve. V svojem vsakdanjem življenju srečavamo protislovja, ki jih z ene strani poudarja socialno in socialistično načelo, z druge pa individualistični nagon, ki ga zastopa anarhizem.
Kaj je socializem? Na kratko!
On stremi po preobratu današnje družbe. V kakšnem smislu? Da ekonomsko, gospodarstveno izravna današnje velike razlike med ljudmi. V ta namen zahteva posplošenje ali podružabljenje produkcijskih sredstev. To je temeljni in prvotni stavek modernega socializma. Samo oni, ki stoji na tem stališču, more o sebi reči, da je socialist.
Kaj je torej s preobratom družbe? S tem je najtesneje zvezana usoda posameznika kot družabnega činitelja. Materialistična filozofija, s katero se hoče ta preobrat znanstveno utemeljiti, gre predaleč v ekstremnost in pozablja rada na posameznika kot živo in hoteče bitje.
Posameznik je vedno zavzemal v družbi važno mesto. To že vsledtega, ker ima vsak posameznik do družbe, v kateri živi in se giblje, tudi dolžnosti. Zakaj iz svojih družabnih in socialnih dolžnosti izvaja posameznik tudi svoja prava, kakor vidimo to lahko sleharni dan.
Obratno pa se mi dozdeva, da gre pretirani individualizem predaleč, ker pozna v prvi vrsti samo pravice posameznika, dočim o svojih dolžnostih noče ničesar čuti ali pa jih le nejasno in negotovo naglaša.
Ta dva načelna znaka v našem življenju srečujemo v socializmu.
Socialno načelo: Socializem ne sme individualno vstvar-jati novih dolžnosti in vezi, zakaj naloga socializma ni, dolžnosti posameznika do družbe odstraniti, temveč le urediti. To načelo bi moralo biti vodilno pri vseh socialnih delih družbe ali pa države. Socialno zlo — če ga opazujemo tudi zgolj z gmotnega motrišča — je utemeljeno v nerednosti in nepravilni — vsled tega nepravični — razdelbi dolžnosti med posamezniki. Delavec, sploh proletarec, ima dandanes dolžnost, živeti v stiskah poleg izvršenega dela, drugi zopet imajo pravico do lenobe in uživanja.
Lenoba je največje socialno zlo.
Socializem ima tedaj nalogo to urediti. To pomeni za današnjo družbo popolen preobrat dotedaj, dokler uživajoči del ne prizna potrebe te ureditve.
Kakšni so pripomočki te ureditve? Dva pota sta:
1. Ali vsi priznamo to potrebo in se trudimo, da uredimo vse to po svojih mislih in močeh pravično;
2. ali pa rabimo silo in s pridobljeno nadmočjo odstranimo vkljub vsem ugovorom socialno bedo.
Sila pa je največja socialna krivica vsedotlej, dokler te : sile ne ukazuje vseobča in splošna potreba družabne celote.
Socializem zahteva torej poleg gmotnega preobrata tudi duševni preporod posameznika. Duševni preobrat kot važen pripomoček za splošni družabni preobrat, ki je mogoč šele takrat, ko je družba ekonomsko i n duševno zrela zanj. Socialni preobrat je tedaj dvojen: Družabni in individualni. Brez tega harmoničnega hotenja socializem ni popoln.
Zato pa nihče ne more biti enostranski in zahtevati socialne revolucije samo od onih, ki uživajo sadove kapitalistične nadpro-dukcije, temveč duševni preobrat v socializem je odvisen v prvi vrsti od tistih, ki jih naj socializem zastopa.
S tem preobratom je dan pogoj do boljšega socialnega in družabnega razumevanja potreb socialnih celot. Socialna zakonodaja n. pr. temelji na tem duševnem preobratu posameznika, ki Prihaja tako samizsebe do veljave.
Ta duševni preobrat v socializem pa daje tudi možnost razumevati, da je socialna krivica le človekovo hotenje vladati nad svojim bližnjim.
III.
Pogostoma lahko čujemo trditev, da je vsakdo socialist, ki stremi za tem, da si izboljša svoj gmotni položaj.
Ta trditev je seveda napačna. Napačna že vsled tega, ker moram imeti vsaj svoj lastni nazor o tem, kakšna naj bi bila družba, ki je socialistna. Preje že sem formuliral stavek: Vsak je socialist, ki stremi za tem, da se podružabijo produkcijska sredstva, kot vseobče dobro.
In še več.
Socialist, ki stremi le za gospodarskim in administrativnim preobratom današnje družbe, ker je on sam gospodarsko onemogel, samo zaradi lastnega gmotnega položaja, je socialist samo napol. Zakaj izboljšajte temu človeku njegovo družabno stališče na kakršenkoli nesocialistični način in zavrgel bo brezobzirno svoje dosedanje družabno načelo. Omogočite na priliko takemu socialističnemu delavcu, da gmotno pridobi s tem, da kazi stavko, in storil bo to nemudoma. Ali dajte mu priliko, da si izboljša svoj položaj s tem, da izda ali ogoljufa svoje tovariše, in ne bo pomišljal dolgo.
Zato ima Tolstoj prav, ko pravi:
„Srečamo civiliziranega ali navadnega, neomikanega delavca. Omikani delavec ne veruje v Boga in njegovo postavo, ampak on pozna Marxa, Lasalla in zasleduje delovanje Bebla in Jauresa v parlamentih; ima krasne govore o nepravičnosti, o prilastitvi zemlje, produkcijskih sredstvih, eksistenci dedovine i. t. d.
Neomikani delavec pa ne pozna sicer nobenih teorij in veruje v trojico, izveličanje i. t. d., a je ravno tako ogorčen proti zemljiškim posestnikom, kapitalistom ter ima ves vladajoči red za nepravilen. — Omogočite pa tema delavcema, omikanemu kakor tudi neomikanemu, da svoje stanje izpremenita s tem, da vstopita h kapitalistu v službo za visoko mezdo, ali da si kupita zemlje in si vstvarita delavnico z mezdnim delom in 999 od tisoč jih bo to storilo brez obotavljanja in bodo svoje zemljiške pravice ali pravice svojih delodajalcev bolj vneto zagovarjali, kakor rojeni zemljiški posestniki in kapitalisti."
V	socialnih gibanjih se toraj socialna zavest vse premalo poudarja, vsled česar je premnogokrat socialni razvoj eno-stransk in nepopoln. Novega življenja, ki ga zahteva stara družba z ene in socializem z druge strani, ne bomo pričakali, dokler posameznik ne izpozna potrebe svojega preporoda. Ne samo gmotnega, tudi duševnega preporoda! Načelo, da je sleharni dolžan dati družbi — državi, narodu — to, kar se od njega zahteva, in po svojih individualnih zmožnostih tudi več, mora prodreti.
Človek pa, ki hoče preporod družbe, ima dolžnost živeti najprej sam v mejah načela, ki ga za dobro izpozna. Vem, da pritisk današnje ekonomične organizacije v 90 slučajih izmed sto tega ne pripušča, a to ni nikaka opravičba, da bi vsaj v onih desetih slučajih ne napravil tega, kar sam s svojim delom ln mislimi zahteva. To je tem lažje, ker se načela življenja, po katerih naj se posameznik ravna, ne dado naučiti in ne šabloni-zirati, temveč so le naraven plod izkustev življenja posameznika. To nas čisto naravno vodi do tega, da rešpektiramo svoje prepričanje tudi v vsakdanjem dejanju, ne oziraje se na modo mase.
Ta individualizem zahteva etike. Etični moment socializma Pa je danes še zelo zanemarjen. In vedno bolj se čuti potreba socialne etike, ki jo nujno zahteva in tudi potrebuje socialno čuteče in misleče človeštvo. To že vsled ureditve razmerja med dolžnostjo in pravico.
V	socialni etiki, ki naj tudi omogoči socialno pravičnost, temelji velik del socialnega vprašanja in v njeni pomanjkljivosti tiči veliko socialno zlo.
Do socialne etike pa drži ena sama pot: Splošna socialna naobrazba.	Dalje.
Dr- EDVARD ŠERKO:
Ptič samoživ in Kristov problem.
ar sta Emerson in Trine Angležem, Maeterlink Francozom, Ibsen Skandinavcem, to je Oton Župančič Slovencem. Govori nam o duši, prinaša nam vesti iz onih krajev, kamor nima vsakdanja misel dostopa, iz krajev duhovnosti.
Ptič Samoživ presega kot pesniško delo z energijo izraza, z globočino svoje misli vse, kar se je pisalo in Pesnilo v slovenski literaturi. — Ni moj namen tolmačiti ga, ali Razlagati; to nima smisla. Razume ga samo oni, v katerem se je uhovnost vzbudila, kdor čuti tega Ptiča Samoživega v sebi. — avajam ga samo, ker nam obsvetljuje v novi luči problem u ovnosti in duhovnega življenja, o katerem je bil govor v eni Prejšnjih številk.
Ptič Samoživ je simbol brezosebnega, nezgodovinskega, esoteričnega Krista, prostega vsake dogmatične ali konfesionalne privlake.
Krist kot Samoživi Ptič ni vezan na čas ali narod, ali cerkev, on je bistven del človeške notranje narave, je princip duhovnosti.
Vse velike religije, ki so se povspele v kraje duhovnosti, ga oznanjajo v svojih postankih. „Kot zlato se bleščečega genija, labuda večnosti" ga imenujejo starodavne upanišade. Prometeja ga imenujejo Grki, Oziris stari Egipčani, Adi Budha Budisti, v sto in sto imenih se skriva, ker stotero ljudstev, čuteč ga v sebi, ga je izražalo vsako na svoj način.
Sv. Pavel, ta veliki ezoterik, ga je oznanjeval in Ptič Samoživ se je boril v srcih tisočerih. A katoličanstvo ga je pokopalo in na njegov grob postavilo spomenik zgodovinskega Krista, ga okrasilo z vsem čarom legende in tradicije. Umrl je za ljudstvo, a vedno živel v dušah posameznikov. Platoniki in srednjeveški mistiki so ga gojili v sebi, in le marsikoga, ki se je drznil javno povdarjati njegovo naravo, so objeli plameni na grmadi — a iz pepela njegovega trupla se je dvignil Samoživi Ptič, kot Feniks prenovljen in oživljen.
V	tem razmerju, kakor izgublja cerkev svojo moč in vpliv, raste vera v moč in samoživljenje duhovnega principa človeške narave.
Kristov problem je v prvi vrsti simboličen — zgodovinska stran njegova je v drugi vrsti. — Ravno v tem tiči vzrok, da je ta problem vedno žgoč, da stoji vedno v ospredju. — Zgodovinska dejstva in zgodovinski človeški pojavi, naj so še tako veliki in pomembni, minejo, izgube slejaliprej svojo životvorno silo, a simbol ostane, ravno raditega, ker nam govori o nekem isti-nitem, sedanjem, izražajoč našo lastno sicer temno, ali raditega nič manj realno slutnjo njemu odgovarjajočega dejstva.
Ono, kar nam prinašajo evangelji, se godi neprestano, že tisočletja in tisočletja. Še predno je bilo o Izraelu govora, je že obstojal Betlehem in Golgota: v globinah človeške duše.
Oznanenje, porod, življenje, smrt in vstajenje Krista je tako nekaj univerzalnega v človeškem, kakor je list, cvet in sad nekaj splošnega v vegetabilnem svetu.
Da le malo ljudi o tem ve, in da se jih tudi malo za to zanima, je vzrok v tem, ker pretežna množina ljudi živi le živalsko-intelektuelno življenje, ker so duhovno mrtvi — in posebno raditega, ker je pretežno število onih duhovno mrtvih, ki nosijo to
ime, in ki imajo Krista in besede evangelja dannadan na jeziku.
—	In ti so ravno raditega glavni zagovorniki tradicije in historičnega Krista, ker drugega ne poznajo, ker ne umejo simbola in so tako prisiljeni izpolniti notranjo praznoto s historično osebo in historičnimi besedami.
Kulturno človeštvo je premagalo intelektuelni materializem 18. in 19. stoletja in stoji v znamenju duhovnosti — želi si duhovnega življenja. — Klerikalizem, kakor mogočen val se razprostirajoč med široko maso na eni strani in prosto verstvo med pravo inteligenco na drugi strani je neposredni izraz tega teženja.
Izraz teženja tedaj po prostem duhovnem življenju je, če govore ljudje, ki nimajo s formalno cerkvijo prav ničesar opraviti, kakor n. pr. Even Trine, Emerson, Maeterlink i. t. d. o duhovnih problemih, ki so bili prej nekak monopol klerikov.
Tudi „Ptič Samoživ", ta mogočna oda na prostega Krista, se je rodila iz duhovno se probujajoče pesniške duše. Glavni štadiji duhovnega življenja so izraženi v nji in vsakdo jih najde, kdor poizkuša, čitajoč jih, svojo intuitivno moč, in sicer sorazmerno ti moči.
Kakor je solnce vir in pogoj obstoja svojih planetov, tako je tudi Samoživi Krist duhovni princip človeštva, v katerem smo in obstajamo, čeprav se tega le tako redko zavedamo.
„Zor jutranji mu je desna perot in leva je zarja večerna" se glasi kakor veličastni začetek Janezovega evangelja: „v začetku je bila beseda."
A kakor je solnčna energija mrka in nema globoko v zemlji v skali premoga, tako je tudi Samoživ „brez kril in slep na svet poslan" v posamezniku.
Temna latentna sila je duhovnost v duhovno mrtvem človeku — on jo čuti, a je ne ve tolmačiti. Neznana in raditega mučna praznota mu je, katero izkuša napolniti z drugim, že znanim; udaja se filisteriji ali pa mamljivemu delu, polnemu strasti in skrbi.
A kadar spozna človek vso praznoto in plitkost elementa, v katerem plava, pade od njega vse, kar mu je milo in drago, in takrat pride trenotek misterija betlehemske noči, takrat se vzbudi duhovni princip. — Samoživega Krista „blisk prešine", ker »začutil je, kot da rasto mu veje iz telesa in čutil je, kak vse telo mu bolečine stresa".
Bolesten je duhovni porod, bolestno mrko in polno boja ln dvoma je navidez duhovno življenje. A zato je polno in veli-
častno, postane misterij, ker se tedaj vrši v človeku alkemični proces, ko se svinec v ognju preminja v zlato, ko vroči Kristov plamen razjeda osebno življenje.
Višek teh dušnih bojev pa je Golgata, trenotek, ko mora prejalislej vsako človeško bitje vsklikniti „lama sabaktani", trenotek, ko „prišel je k njemu glas skozi noč, tako težak, kot vzdih grobov, kot da brat kliče na pomoč — in ni vedel, da je le obup njegov".
Popolni osamelosti in zapuščenosti pa sledi velikonočno jutro — duhovno vstajenje, zavest lastne moči, svoje brezmejnosti, a tudi bistvenosti z vsem človeštvom in raditega iskrena želja: »Živite, bratje, z mano!"
A ta klic je zaman, široka masa ga ni nikdar slišala, nikdar umela, vedno so bili posamezniki, ki so se odcepili od nje, masa vidi le formo, čuje le besede. In vendar je narava tako dobrotna, da da vsakemu izmed teh neštetih časa in priložnosti dovolj dvigniti se na to stopinjo, da bo razumel in sledil temu vabilu.
Kako je to mogoče, nam bo jasno, če umemo naravni zakon: metempsihozo.
aSSS£SSSS£SSSS£SSSSSSSSSS£SSSSSS££SS££SXSSSSSai
Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa.
Priobčuje dr. Dragotin Lončar.	Daije.
X.
Pismo dr. 3o3efa \7osnjaha1).
Z dne 5. maja 1870:
Slovenski poslanci naj se izjavijo za zedinjenje Slovencev v eno kronovino, ki je edina rešitev naše narodnosti.
Deputacija 7 mož (2 Kranjca, 2 Štajerca, 1 Istran, 1 Goričan in za Koroško predsednik „Trdnjave“) naj sporoči to cesarju in ministrstvu: ustno in s spomenico. Korist zedinjenja naj dokazuje posebej z ozirom na Avstrijo. Že to, da bi se morali spuščati v razgovor, bi bilo koristno za nas. Ne bi nas mogli popolnoma prezirati, čeprav bi nam vsega ne privolili.
‘) Dr. Jožef Vošnjak, slovenski politik napredne smeri in pisatelj, sedaj živeč v pokoju v Slovenski Bistrici na Štajerskem.
Najvažnejše vprašanje je, kako bi se doseglo zedinjenje. Deželni zbori bi ne privolili, v državnem zboru, ako se novič voli, ne vemo sestave. Ostaja: di suffrage universelle ali pa čakati, da pride taka sestava državnega zbora, in za zdaj nič ne omeniti v spomenici, kako si mislimo dovršitev. Dr. Vošnjak je za suffrage universelle, ker bi povsod veliko večino dobili, le na Koroškem ne. Šteti bi se pa ne smelo po deželah, ampak ves narod bi se mogel vzeti kot eno telo, kjer se mora manjšina udati večini. Edino to je naravno in po takem številjenju bi imeli več nego dve tretjini glasov za zjedinjenje.
XI.
Pismi Daoorina Boleta *).
1.
Z Dunaja, dne 2. aprila 1870.
„Stritar, Šuklje in še nekaj drugih si je postavilo za cilj svojega delovanja princip: Narod slovenski pridobiti za liberalne ideje po vsi ceni, tudi če se narodnost tem idejam žrtvuje, zato paktirati z Dežmanom in Giskro, nikdar pa ne s Tomanom in Bleiweisom. Stritar kot navdihujoča moč, Šuklje kot govornik sta si prizadevala tukajšnjo slovansko društvo „Jug“ pokopati in »Slovenijo" kolikor možno izolirati. Jaz sem jima pravil, da je naša prva naloga narodno zavest vzbujati, zato mir v domači hiši in delati z zedinjenimi močmi ali zaman: Giskra in Dežman sta liberalna, poštena, značajna moža. Kar Dežman piše in govori, to je vse dobro, narodni možje so pa surovi, neotesani, neplemeniti ali celo zraven sebični in dobičkaželjni. Sam ničesar ne storiti, a za drugimi kričati, da ničesar ne delajo, to bi znal Marsikdo.
List „Pavliha“ je Stritar tako krstil, Levstik je hotel imeti »Blisk". Risar Klič ni hotel Giskre hvaliti, narodnjakov pa karikirati.
‘) Davorin Bole je bil slovenski modroslovec, ki je umrl kot ruski gunnazijski profesor nekje v južni Rusiji. Z Dunaja je informiral Bleivveisa o erarnem 'n političnem gibanju t. zv. Mladoslovencev. Po sporočilu Stritarja in evca, ki mi je podal natančnejše podatke o Boletu, je bil to zahrbten človek, 1 je zlorabljal prijateljske razgovore. Njegova pisma so zanimiva, ker nam ažeio, kaj in kako je poročal Bleiweisu. Izmed petero pisem, nahajajočih se v ei\veisovi korespondenci, navajam samo dvoje, ker so druga tri pisma z dne •> 23 in 30. septembra 1870. leta zgolj literarne vsebine, namerjene proti v°novcem‘: Stritarju, Šukljetu in Levstiku.
Giskra je proti dunajskim demokratom postopal s policijo pri mestnih volitvah glede lepakov, vendar je pri volitvah ministrska stranka propadla. Slovenska mladina pa slavo poje Giskri, ker je liberalen mož! Toda to dela le manjšina, ki se ji je zameril celo „Slovenski Narod", ker je obiral nekega učitelja zaradi njegovega razlaganja Darwina. Pri debati glede zaupnice Stross-inayerju je bila liberalna manjšina proti, češ, da bi s tem priznali legalnost koncila! Zaupnica sprejeta z veliko večino, sedem liberalnih glasov ostalo na cedilu.
2.
Z Dunaja, dne 8. aprila 1870.
Krivica se dela Stritarju kakor tudi Levstiku, ako kdo pravi, da sta podkupljena od kogarkoli proti našim poslancem. Njuno delovanje vodi vse kaj drugega. Stritar bi rad naš narod prerodil po ruskem vzoru „Kolokola“, ki ga ureja Herzen. Toda zdi se mi, da bo s tem nekoliko več prepira vzbudil med našim narodom. Tam so druge razmere, na kar je Stritar pozabil. Analogija je le v eni reči: kolikor je naš narod manjši in revnejši od ruskega, za toliko je Stritar manjši in revnejši od Herzena. Herzen se je lotil dela z lastnimi duševnimi močmi, ki jih je razvil med narodom, Stritar jemlje orožje iz tujih orožnic. Herzen je obdeloval polje, ki je bilo lastnina ruskega naroda, Stritar vodi naš naš narod iz lastnega na tuje polje. Herzen je imel velikanski narod pred seboj, ki napojen njegovih principov, se mora navduševati za lastno svobodo in srečo, ne glede na soseda na levi ali desni, opraviti ima sam s seboj in gospodarjem v lastni hiši. Stritar ima pred seboj majhen narod, ki je vklenjen v verige tujih narodov. Herzen je svojo nalogo razumel, Stritar je ne razume, ker ga hoče pitati s pičo, ki se je je nažrebal iz nemških in francoskih naturalistov. To je za naš narod škodljivo, ki bo ginil za slovanstvo. Iz Šukljetovih ust sem slišal, da z Dežmanom bi se paktiralo, s Tomanom nikdar ne. Stritar se je od jeze tresel, ko sem mu dokazoval, da Giskra ni liberalen mož, vsaj proti Slovanom gotovo ne. Za lečico nemškega liberalizma bi naš narod v nemško morje potopili. Vero in farje naj Giskra iztrebi iz naroda, pa sme zaradi Stritarja storiti ž njim, kar hoče.
Levstik je prišel na Dnnaj s principi „Slovenskega Naroda" : „Sibati premalo energične narodne može, dokler se ne dvignejo iz letargije, kakor nemškutarje!" Tukaj so ga pregovorili, kolikor sem posnel iz nekaterih pogovorov, šibati samo napake na na-
rodni strani. Pa zdaj se je povrnil k prvotnemu programu. Veliko je k temu pripomogel risar Klic. Dokler bo on sodelavec »Pavlihov", bo list zmerom proti narodnjakom, šibajoč le nemškutarje, kvečjemu bo Svetec nekoliko trpel. Kakor stvari zdaj stoje, menda „Pavliha“ ne bo napačen. Klic je risar pri listu „Floh“, ki nikdar Slovanov ne šiba,
XII.
Pismo Daoorina Crsfenjaha').
(Brez datuma.)
Potočki je Beustov famulus — in samo Poljak, a ni Slovan. S Cehi se je sprava razpršila. Vsa vladna politična akcija le Giskrianizem v predelani obliki. Poljaki bodo jedli klobase, mi pa samo — slabo zabeljeno zelje. Samo vodi Tomana, da ne zabrede. Piše mi z Dunaja dober prijatelj, da se glasi sodba o Tomanu v pisarni ministrskega predsednika: Toman ist ein eitler politischer Geck. Potočki išče med Slovenci zaveznike in si je najel posebnega žurnalista. Tudi v Triglavu je že enkrat se oglasil pod šifro A Wien. Piše se Miiller.	Ravno tako	dopisuje v
»Slovenski Narod" pod šifro	u z Dunaja.
17. maja je bila v Mariboru konferencija, kjer je Trstenjak moško govoril za složnost in svaril mariborske rodoljube. „Beusta brani celo Rauscher, samo zato, ker je centralist in brambovec nemške hegemonije. Glej, da dobite v kranjski deželni zbor še nekaj več inteligentnih moči.	Pri nas	skoro nobeden	neče poslanstva	sprejeti. Ko smo na najboljši	poti do sprave, vrže znani
šarlatan celjski katehet Šuc	novo seme razdora	med nas. Ne
podpiraj njegovih namenov	in tudi Luki	Jeranu	reci	in camera
charitatis, naj se ne da zlorabljati. To je Tartuffe, Stepišnikova kreatura in zelo častilakomen človek.
XIII.
Pismo Andreja Einspielerja2).
Z dne 5. maja 1870.
V	načelu ali principu smo gotovo vsi enih misli. Mi vsi hočemo	narod slovenski in	njegove	svetinje braniti	in oteti
Pogube.	Mi hočemo braniti	njegovo	katoliško vero,	slovenski
*) Davorin Trstenj a k (1817—1890), slovenski narodni buditelj in učenjak-zgodovinar.
3) Andrej Einspieler (1813—1888), Narodni vodja koroških Slovencev.
jezik in njegove običaje, pa hočemo mu tudi olajšati njegovo že skoro neznosno butaro.
Pot, po katerem hočemo doseči svoj cilj, nas vodi do razpotja. Mnogo najiskrenejših rodoljubov in visokoučenih gospodov je, ki mislijo, da se da to doseči le, ako osnujemo „Slovenijo“. So pa tudi taki, ki menijo, da se to da dognati po drugem poti. K tem spadam tudi jaz.
1) Vladi naj se naravnost pove, da se je „Slovenija“ vtisnila globoko v glavo in srce slovenskega naroda in da jo bo morala vlada prejalislej ustvariti. Ves narod to želi — dokaz tabori in časniki. Ta misel se je pa porodila, ker so Slovenci vse upanje izgubili, da se bodo Nemci še kedaj prenaredili in Slovencem bolj pravični postali. »Slovenija" bodi šiba nad tramom, ■strašilo Nemcem in vladi. Vendar prvaki še niso izgubili vsega upanja do vlade in Nemcev in jim ultimatum ali poslednjo besedo ponudijo, predno tudi oni sežejo po poslednji rešitvi.
2) Tirjajo naj se naslednje reči:
a) Naj se katoliški veri dajejo popolnoma pravice, kakor jih ji odkazuje § 15. osnovnih državnih postav. Mi katoličani ne tirjamo nobenih predpravic in privilegijev, pa tudi nočemo, da se stiska in zatira naša cerkev: Svobodna cerkev v svobodni državi
—	pa ne samo na papirji.
b) Na podlagi § 19. osnovnih državnih postav naj se osnuje jasna in odkritosrčna postava o narodnih stvareh. Ta postava naj trdno zaukazuje, da se mora narodni (slovenski) jezik uvesti v šole in urade. Kakor se oznanuje božja beseda v cerkvi, tako naj se tudi poučuje v ljudski šoli. Nemški jezik naj se uči v posebnih urah, ako to občine zahtevajo. Po srednjih šolah bodi slovenščina za vse rojene Slovence obligaten predmet. Ako pa v resnici vlada tirja, da morajo uradniki po Koroškem znati oba deželna jezika, se bodo gotovo tudi Nemci učili slovenščine. —
V	uradih veljaj pravilo: Vzprejemajo se vloge v obeh jezikih in rešujejo za vse, kakor so dospele v nemškem ali slovenskem jeziku. Vsak uradnik na Koroškem mora biti vešč obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi. Posebna komisija jih izprašuje. Naj se določi obrok 2—3 let. Taka jasna postava naj se predloži deželnim zborom. Koroški deželni zbor te postave ne bo potrdil, -naj ga vlada razpusti in naj naredi nov volilni red. Volilni okraji naj se osnujejo po narodnostih. Polagoma se bodo tudi Nemci zmodrili in postali pravičnejši. V deželnem zboru naj se napravita
dve kuriji, kakor jih nasvetuje dr. Fischhof, te nas obvarujejo-majorizovanja v narodnih stvareh.
c)	Naj se tirja taka osnova za našo državo, da se naše breme olajša. To se zgodi, da se konec napravi birokraciji in preveliki armadi v mirnih časih.
Osnujejo naj se male občine, po farah, da ne bo treba županom plačevati še posebnega občinskega pisarja, ki je potem paša cele občine. Občine naj obravnavajo le svoja naravna opravila, državna opravila naj oskrbujejo okrajne občine, ki lahko plačujejo učene uradnike in opravljajo vsa dela, ki jih izvršujejo sedaj okrajna glavarstva, katera potem odpadejo, s čimer se mnogo denarja prihrani. Zmanjša naj se armada, zlasti naj se pa previdnejše ravna glede penzioniranja.
»Slovenski Narod" ne bo odobraval teh misli. Dokler se mi ne pokaže kaj boljega in pametnejšega, ne bom teh misli izpre-menil. Samo razsajati in pobijati, to se ne pravi dokazovati in prepričevati: In necessarius unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas.
Tako bom tudi začel pisati v svojem novem listu: Karntner Blatt — Slovence zbujati, Nemce poučevati in pomirjati.
Moje misli nasprotniki izpodbijajo s tem, da se Nemci ne bodo nikoli izpreobrnili in da nam ne bo vlada nikoli pravična. Jaz ne obupam in ponujam še poslednje sredstvo, da ga poizkuša: Za tramom naj pa vrši Nemcem in vladi vedno naša »Slovenija".
Našim državnim poslancem se je v velik greh štelo, da so tako dolgo ostali v državnem zboru. Zdaj pa skoro vsi pravimo: Prav so imeli in pametno ravnali. Okoliščine so nam prijazne in ugodne. Dr. Fischhof in Schusselka, naši slovanski prvaki, so pri ministrstvu in se ž njim pogajajo. Nemci so na sramoto postavljeni — morebiti pojde srečno izpod rok.
XIV.
Pismi dr. E. Fi. Coste (pisani v nemškem jeziku):
1.
Z dne 3. julija 1871.
O dr. Razlagu pravi, da po navadi molči in da njega naprej Potiska („und mich das Bad ausgieflen lafit"). Sploh se ne spoznam Več, kaj je z Razlagom.
Glede imenovanja deželnega glavarja piše dr. Costa: „Meni ni nič do tega, da bi bil imenovan. Ako se pa to hoče v splošnem interesu, bi se moral na vsak način storiti korak od druge strani, ker nisem za to, da bi beračil za kaj, pri čemur se lahko podtikajo egoistične tendencije."
Ministri Clam Martinic, Rieger, Pražak ... vsi zatrjujejo, da poravnava ne sme biti enostranska in da morajo to, kar se dovoli Čehom, dobiti tudi vse druge dežele.
Zahteve Slovencev, ki upajo, da jih dosežejo, so sledeče:
1. Sankcioniranje prisilnega jezikovnega zakona („Sprachen-zwangsgesetz“, zakon o uradnem jeziku za Kranjsko).
2. Utrakvistične srednje šole.
3. Realna spodnja gimnazija v Postojni.
4. Deželnošolski nadzornik v Ljubljani (Šolar).
5. Predpoizvedbe za slovensko pravniško fakulteto v Ljubljani.
2.
Z dne 9. julija 1871.
„lme Bleiweis in Kranjsko je dandanes identično."
Glede imenovanja deželnega glavarja naj piše Bleivveis grofu Hohenwartu, da on, Bleiweis, te časti ne sprejme in da je bil Costa že pred 4'/j leti namestnik deželnega glavarja. Sicer sem si pa svest, da sem si pri vodstvu občinskega sveta v petih letih pod jako težkimi razmerami in s svojim gotovo mirnim in zmernim nastopom v deželnem zboru samem (sedmo leto) pridobil popolno spoštovanje svojih političnih nasprotnikov.
Sicer mi pač ni treba Ti posebej še omenjati, da za svojo osebo nikakor ne želim tega mesta. Nalagalo bi mi samo nove velike žrtve, ki mi bodo osebno malo koristile. Ako pa morem koristiti svoji deželi in svojemu narodu, potem sem pripravljen za vse!
Bleitneisooa pisma1) dr. E. fi. Costi.
1.
Z dne 12. novembra 1870.
Iz Varšave je prišlo pismo, ki ponuja Slovenski Matici rusko podporo. Dr. Bleiweis piše o tem dobesedno sledeče: »Ponudba je mikavna, a resnega preudarka vredna, kajti mogoče je tudi, da so kake nastavljene limanice, da bi vlada „aus langer Hand“
') Ta pisma je izročila Bleiweisu dne 1. junija 1880 gospa Schollmayrjeva, sestra dr. E. H. Coste.
ujela Matico. Ponudba zahteva, da odbor (odborniki s predsednikom) prosijo šele podpore — Bog vedi, kam bi lahko ti podpisi prišli i. t. d. Ali seveda, to so le pomisleki — vendar popolnoma upravičeni. Po takem je tedaj misel Lesarjeva, da bi Ti, ako je Rajevski še v Beču, ž njim govoril in mu pismo Varšavsko pokazal, pa seveda diplomatično ga vprašal, kako in kaj.“
Ali mislimo tukaj, da s tem Herrenhausom in Abgeordneten-hausom ne morete dolgo več se družiti. Saj z Vami (demokratičnim središčem) delajo kakor svinja z mehom. Če v adresnem odboru ne trpijo poslancev „aller im Reichsrathe vertretenen Lander“, tedaj je vseh litanij konec in kaže v prihodnje, da boste le „die getretenem", pa ne „die Vertreter" !
2.
Z dne 7. maja 1871. Glede Hohenvvartovega predloga zaradi „tako“ imenovane večje avtonomije deželnih zborov piše dr. Bleiweis: „Mislil sem, da hoče Hohenwart res meriti z eno mero, ali zdaj vidimo spet dvojno!" Reichsrath je babilonska zmešnjava, gledišče.
Ko je šlo za imenovanje deželnega predsednika na Kranjskem, se je poizvedovalo, kakšen je baron Godel, in dr. Bleivveis piše sledeče: „Da zna slovenski, to nam ne zadostuje, saj tudi Dežman zna. Jaz poznam samo enega, ki bi to mesto po naši volji spolnil jako dobro in popolnoma, in to si Ti. Če bi bila zgoraj poštena volja narodom zadostiti, morali bi take može staviti. In Ti imaš Popolnoma „vestes nuptiales* za to. Ti si jurist — to pač mora biti deželni predsednik — Ti si deželni in državni poslanec i. t. d. Ce more Groholski celo minister biti, zakaj bi Ti ne bil deželni predsednik; ali če dr. Bielskemu ponujajo ministrstvo, zakaj bi Ti ne mogel biti deželni predsednik. Preudari! Sam seveda se fle moreš ponujati, ali naj delajo drugi naši na to. Vsaj grof Barbo je morebiti dober s Hohenwartom.“
Gorenjski tabor je Wurzbach prepovedal. Rekurz gre na vlado in na Dunaj, „kajti pravijo, da si je Hohenwart pridržal dovoljenje za tabore povsod! Kam jadramo?! Tako postopanje ne koristi državi."
O Razlagu pravi dr. Bleiweis, da po navadi molči.
3.
Z dne 13. maja 1871.
„Godel zelo hrepeni po kakšnem Staatsposten, sukal se bode, kakor mu pride komando od zgoraj. Samostojnosti nič, vse le »ad majorem dei gloriam".
Dr. Razlag je po zanesljivem viru sub rosa podal o Gčdelu sledečo sliko: Rad bi postal deželni poslanec in potem namestnik,
V	visokih krogih rad naglaša, da je Slovenec, da ima zveze z odličnimi domorodci in da bi bil sposoben voditi stranke, tudi rad zahaja v družbo duhovščine, stori tudi nekaj za šole in je precej dobrotljiv, ker ima bolj mehko srce, ali trdnega značaja ni pri njem. On je mož lepih form in ker več jezikov zna, ga smatrajo v višjih krogih za „verwendbar in allen Verhaltnissen“. Utegnil bi kaj koristiti, če postane namestnik ali minister (ponujal se je po slovenskih novinah že za Trst), vendar si bode dal svetovati vedno iz ministrstva.
O političnem položaju piše dr. Bleiweis: „Zdaj — ali pa nikoli! Situacija je zdaj taka, da si bolj ugodne ne moremo želeti! Centralisti sami se bodo zdaj ujedli kot škorpijoni! Še nam tedaj ni zaupanje do sedanjega ministrstva po vodi splavalo.
Moja misel je, da ne daste Poljakom posebne pogače peči
—	vsem enako avtonomijo! Saj imamo tudi mi svojo resolucijo deželnega zbora, kako je mogel Hohenvvart reči, da „druge dežele niso izrazile svojih zahtev0 ? In Tirolci tudi etc. Da bi zdaj tudi Čehi pristopili in konec naredili Cislajtanizmu, ker tudi Translaj-tanizem se zelo guga, kajti na Hrvaškem se utegnejo volitve slovansko izvršiti . . . Vzemi zdaj federalistično krmilo krepko v roke s klicem: Ne udajmo se!
O gorenjskem taboru še ni duha ne sluha. Jaz ne grem v Lesce, ker ne grem na noben tabor; napenjati se nočem z govorom — mutast pa, saj veš, če pridem, da ne morem biti.“
4.
Brez datuma.1)
„Ako morebiti po priliki naletiš na kak govor v višjih krogih glede deželnega glavarja, odločno reci, naj name nihče ne misli, ker gotovo nikakor ne sprejmem te časti in to tem več ne, ker bode le ephemerida — do nove volitve.
To v naglici Tebi, ki me poznaš, da nisem častilakomen in da ni le hinavstvo, ako rečem, da to hočem ostati in tako delati kakor dozdaj — a ne maram za nobeno drugo čast."
5.
Z dne 29. junija 1871.
Slovenskemu gledišču je potrebna konkurencija, „da marljivo dela in ne dremlje, pa tudi od kakega dobrega Nemca se lahko kaj uči/
l)	L. 1871.
Glede imenovanja deželnega glavarja na Kranjskem piše dr. Bleivveis: ,.Delujte vendar, da Tebe imenujejo. Name, kakor sem Ti že pisal, nikakor ne mislite."
„Vedno se le govori o koncesijah Poljakom Cehom in Moravanom, kako da o nas, Tirolcih, Bukovincih etc. nič? Saj vendar niso samo Poljaki pomagali ministrstvu in saj tudi našega deželnega zbora sklepi ležijo zunaj!"
Pri predlogu Ginzelnovem glede poboljška duhovščini so »ustavoverci pokazali prav «schwarz auf weifi», kakšen trn v peti jim je sedanja duhovščina."
6.
Brez datuma.
„Ker pa bi nerad pogrešal Tebe, kjer sem jaz, tedaj Ti le to naznanim, da začnemo pobiranje doneskov za Cehe."
7.
Brez datuma.
„Ti sain si mojster bolj kot jaz v taki borbi."1)
8.
Na sv. Jurija dan 1872.
Gorup, Vilhar, Grasselli in dr. Costa so snovali kreditno banko. O tem piše dr. Bleivveis: „En malo me je sram se izpostavljati hudobni kritiki, ali naj bodi, namen je dober in pošten/"
9.
Z dne 13. januarja 1873.
„Včeraj smo sklenili: ne iti v državni zbor in to na podlagi velike večine naših poslancev, ki so mi vsi odgovorili na vprašanje. Za „rajžo“ na Dunaj so bili le:	Zagorec, Kotnik (!),
Pintar, Irkič."
10.
Brez datuma.
Dr. Bleiweis prosi Costo, naj mu da kak dober „Schlag-wort“ zoper „Narodov" članek.
11.
Brez datuma.2)
Kjer je bil od „Narodovcev“ izvoljen centralni odbor za državnozborske volitve leta 1873., prosi dr. Bleiweis Costo, naj zopet da „en par Schlagwortov“ proti „Narodovcem“.
»Odgovor Vošnjaku morebiti Ti načrtaš. Na dolgo njegovo Pismo damo kratek odgovor in ne pišemo uvodnika."
') Proti Dežmanu.
2) Leta 1873.
Z dne 26. marca 1874.
Hohenwarta misli kandidirati v kranjski deželni zbor, toda ne v veleposestvu, ker „ne bi svetoval eksponirati Hohenwarta, da se mu zgodi, kakor na Notranjskem. Narod slovenski ga bode unisono volil, če mu eden naših poslancev mesto odstopi, kar bodo po mojih mislih trije naši radi storili" (dekan Grabrijan, kanonik Kramar in župnik Pintar). Dr. Bleiweis je za Pintarjevo mesto na Gorenjskem, ker je Pintar bolehen.
13.
Iz Bieiweisove avtobiografije (pisane najbrže okrog leta 1860. v nemškem jeziku za neki jugoslovanski list).
Nepremično je stal leta 1848. na stališču narodne enakopravnosti, toda proti vsaki prenagljenosti, ki jo, dobro poznajoč deželne razmere in prebivalstvo, smatram za bolj škodljivo dobri stvari kot koristno.
Jzobrazba našega ljudstva“ — je moja deviza, in ker se ta da doseči le na podlagi materinskega jezika, uveljavljenje tega jezika v šoli, uradu in javnem življenju, ki bom zanj bojevnik, dokler ne dobi pravice, ki mu gre pred Bogom in ljudmi, brez sovražnosti nasproti kateremukoli jeziku, V tem si morem prisvajati zaslugo, da sem storil prvi korak za združenje jugoslovanskih narečij v en književni jezik, ko sem Gajev pravopis najprej uvedel v slovensko slovstvo. Seveda še ni enak pravopis enak književni jezik, toda s tem se je vendar zgodilo približevanje, ki je bistvenega pomena.“
XVI.
Pismo 112. Lipolda1) (pisano nemški).
Z dne 12. decembra 1871.
Odklonil je zopetno izvolitev v kranjski deželni zbor, ker se ni strinjal z mišljenjem svojih rojakov-kolegov. On je v gotovem smislu avtonomist, ampak ne federalist, ker smatra federalizem za škodljiv blaginji in moči celotne Avstrije, posebno za duševni in gmotni nepredek Kranjske. Slovenski klub se je nagibal vedno bolj k federalizmu, on (Lipold) bi bil moral nastopiti proti svojim rojakom, tega pa kot zvest Slovenec ni hotel. Ustavo smatra za edino državno-pravno podlago, na kateri se more Kranjska razvijati
]) M. Lipold (1816—1883) je bil predstojnik idrijskega rudnika in slovenski deželni poslanec.
in se bližati svojim končnim narodnim ciljem in na kateri je že tudi napravila resnično občudovanja vreden napredek. Kranjska se mora držati ustave in na njeni podlagi doseči kar največjo avtonomijo.
Kranjski deželni zbor ni le zanikal pravne moči ustave za Kranjsko, ampak se je izjavil tudi za največji federalizem, kakor je izražen v čeških fundamentalnih člankih. To je za Kranjsko škodljivo!
..Različna nagodbena pogajanja so škodljivo vplivala na idrijski rudnik, ker se je s tem zavlačevalo tehniško izpopolnjevanje njegovo, kar še sedaj čutimo. Uspešnemu razvoju rudnika ugaja le kar največja stalnost v vladi, ki jo more dati le priznanje ustave. Smatral bi za novo oškodovanje interesov idrijskega rudnika, ako bi se iznova otresala ustavna tla, ki jih imamo sedaj. Ker se je bati, da se kranjski deželni zbor iznova uda ustavi sovražnim in ultra-federalističnim težnjam, ki so za idrijski rudnik škodljive, zato pri sedanjih volitvah ne bom pasiven, kakor sem bil pri prejšnjih, marveč bom delal za kandidata, ki priznava sedanjo ustavo, poučeval ljudi, da ustava več koristi rudniku in delavcem, nego pa njeno zanikavanje, da priznavanje ustave ne pomenja potlačevanja naroda, zavračanja vere, nenravnosti šole i- t. d. in ni treba, da bi moralo imeti te posledice. Seveda odpade vsak pritisk na volilce.
Notar Irkič se je v zadnjem deželnem zboru izrekel za funda-nientalne članke, torej zoper ustavo, in se postavil v klubu na ekstremno stališče, ki ga je zastopal dr. Costa, in tako preprečil zmago zmernejšim elementom, ki so se postavili na ustavna tla. Zato jaz ne bom podpiral Irkičeve kandidature."
Obžaluje, da se ne strinja s slovenskimi voditelji; „toda na stališče fundamentalnih člankov, na katerem stoje slovenski voditelji (potovanje dr. Coste v Prago!)1), se ne morem postaviti ln z menoj najbrže še marsikak za napredek ožje domovine Slovenije navdušeni narodnjak in patriot."
Pismo Luke Soefca.")
Z dne 3. decembra 1871.
»Poslušam Vas in le Vas, ker mi je skoraj nemogoče zapustiti Vas v sedanji stiski. Prinesem še to žrtev, čeravno me
') Dne 21. novembra 1871. leta se je vršil shod federalistov v Pragi, h kateremu je vabil Slovence dr. Rieger v pismu na Bleivveisa z dne 9. novembra 1871.
2)	Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, starosta slovenskih politikov.
res težko stane. Postavite me tedaj spet na mojem starem mestu za kandidata (Kočevski okraj) . . . Ali to si pa pridržujem resno govoriti med nami o naši politiki, ona zdaj nima prave meri in nujno je treba jo preravnati."
XVIII.
Pismi dr. Radoslaoa Rajlaga.1)
1.
Iz Ljubljane, dne 4. decembra 1871.
„Ker je obveljal (po mojem mnenju poguben) sklep, da se imajo zopet samo stari poslanci nasvetovati za nove volitve, Vas prosim še enkrat blagovoljno na znanje vzeti, da jaz sedaj ne kandidiram.
V	pomnoženem odboru »Slovenije" tega nisem mogel naznaniti v drugič, ker mi je po nekem prijatelju povedano bilo, da mene in druge „razkolnike“ nameravajo inzultirati, ker se očividno z nasprotniki dogovarjamo, kar je razvidno iz tega, ker a) mene le redkokrat grajajo v „Tagblattu“; b) ker je dr. Zarnik imenoval dr. Ahačiča za kandidata v Tržiču; c) ker „narodna tiskarnica" samo ta razdor pomeni.
Ker je moje delovanje na narodnem polju vedno premišljeno bilo, sem tudi to premislil in kljub temu ostanem rodoljub od mladih nog do hladne gomile in rad prepustim politično borbo izkušenim močem."
2.
Iz Ljubljane, dne 1. januarja 1872.
„Za novo leto Vam prinašam svoje najsrčnejše dobre želje pismeno, ker Vam jih ustno ne morem izraziti. Bog Vas naj ohrani še mnoga leta našemu ubogemu narodu kakor tudi Vaši rodovini in Vašim mnogoštevilnim čestiteljem, katere se še tudi jaz šteti predrznem, akoravno videz sedaj proti meni govori. V treh mesecih boste sam sprevideli, da sem jaz Vaše slavno ime obrekovanja obvaroval in da nisem nikdar prijateljstva prelomil, akoravno Vam je kateri adoptirani Slovenec povedal, da Vam jaz še svojega glasu nisem dal za deželnega odbornika izmed skupine deželnih poslancev kmečkih občin, ker so Vaše ime na mojem listku zapisano videli gg. Kotnik, Svetec in Murnik. Iztrgajte se iz tlake neslovenskih elementov, kateri so se sebično vrinili v
*) Dr. Radoslav Razlag (1826—1880), slovenski narodni buditelj in politik napredne smeri.
slovensko delovanje in Vaša avtoriteta ostane neomadeževana do konca Vašega, Bog daj še dolgega življenja, vsem Slovencem zvezda boljše prihodnjosti.“
XIX.
Pismo dr \7alenfina Sapnika.1)
Z dne 19. avgusta 1871. Po odhodu Svetca v Idrijo je bil sklenil dr. Zarnik, da kandidira proti Razlagu za deželnega odbornika pri prihodnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. V narodnem klubu se je vsakdo sam prijavil, gledalo se je pri tem na sposobnosti in »ceteris paribus" posebno na zasluge na narodnem polju. Doslej je bilo tako pri Tomanu in Svetcu. „Z Razlagom bi bila huda borba, zmaga težka, naročito zavoljo tega, ker je on že l'/2 leta faktičen deželni odbornik." Ker se je pa Zarniku posrečilo po lastni iniciativi priti v precej ugoden položaj v Ljubljano je odpadel zanj vzrok, da bi se spuščal v ta boj proti Razlagu.
Če se pa vzame deželni glavar iz narodne večine, potem bo treba voliti dva deželna odbornika. V tem slučaju bi Zarnik kandidiral za eno mesto. Nekdo mu je povedal (temu verjame, kakor evangeliju), da je Bleiweis popolnoma zanj, da ga bo v narodnem klubu podpiral. Drugi pa hočejo dr. Poklukarja. Bleivveis sam je imenoval Zarnika „očeta slovenskih taborov'1. »Dr. Poklukar je jako pošten narodnjak, ali do sedaj še ni ne ene besede javno za naš narod niti pisal, niti govoril. — Odkritosrčno rečeno da meni ne gre toliko za odborništvo, ker se mi je „eo ipso“ želja izpolnila, da se bom v Ljubljani naselil in ker bom imel pri dr. Ahačiču tako plačo, da bom lahko prav komodno živel. Ali v tem slučaju bi šlo za princip, ali se imajo zasluge na narodnem polju objektivno uvaževati ali pa osebne zveze koterije med seboj in jaz bi smatral volitev dr. Poklukarja za deželnega odbornika proti moji kandidaturi kakor impertinentno sovraštvo večine narodnega kluba proti moji osebi — impertinentno zaradi tega, ker bi bilo brez vsega opravičenega vzroka."
si ne pušča, dokler je živ in zdrav, od nikogar na svetu klofut dajati, najmanj od večine narodnega kluba. Odložil bi »stante pede“ mandat in izstopil tudi iz vseh drugih narodnih društev, kjer njegovi tako impertinentno osebni sovražniki zvonec n°sijo. „Vaš vpliv je v tej zadevi edino merodajen in vseveljaven."
Dalje.
’) Dr. Valentin Zarnik (1837—1888), slovenski politik napredne smeri.
PROF. DR. CHODOUNSKY:
Prospekti slovanske umetnosti in kulture.
orge Moore („Modemi malifi“. Praga, založba društva Manes, 1909) pravi, da sta si veda in umetnost skrajno nasprotni; le v umetnosti vidi izraz narodnega duha, in zato da je specifično angleška, francoska i. t. d. umetnost. Veda je po njegovem nazoru kosmopolitična, pri vseh na rodih enaka brez individualnega narodnega odznaka.
Nisem Moorovega mnenja, ker sem prepričan, da so vsa kulturna delokrožja „narodna“, in tudi veda; kajti vse delo duha temelji, raste in se razvija pod življenskimi pogoji tega ali onega naroda, je znamenje njegove individualnosti, dozorelosti in moči. Na tem ničesar ne izpreminjajo mednarodne struje, katere vspre-jemlje vase, v katerih se pa ne vtaplja niti v umetnosti, niti v poeziji, niti v vedi. Smoter znanstvenega dela, izpoznavanje sveta in njegovih sil, je vsem narodom skupen, ampak pota k temu smotru si klesti vsak narod svoja in tako gradi svoje znanstvo, katero pa v svojih posledicah, zlasti v industriji in Irgovini v prvi vrsti zagotavlja njegov obstoj, napredek in prihodnjost. Kakšen je delokrog znanstvenega dela, kako se razširja in v kaki smeri
—	to določajo vsi pogoji, pod katerimi in v katerih narod živi, in zato opravičeno govorimo o nemški, francoski, danski vedi in drugi.
Tudi umetnost vseh narodov ima skupni in isti smoter: doseči, kar je lepo; izraz lepega pa je pogojen predvsem po individualnosti naroda, kot rezultanti vrojenih zmožnosti in vnanjih razmer, v katerih živi. Tudi v umetnosti sprejemlje vsak narod internacionalne struje, ne da bi se ž njimi spajal.
Nastaja pa vprašanje, kaj je v tem oziru s slovansko umetnostjo? Da obstoja, o tem mislim, dandanes ne dvomi nihče več; saj je ruska krasna literatura zmagoslavna v svetovnem tekmovanju, ruska in češka godba sta si pridobili enakovrednost z godbo drugih narodov, a tudi poljska poezija, jugoslovanska in češka vzbuja že mednarodno pozornost.
In nič drugače ni z upodabljajočo umetnostjo. Slovanske narodne skupine se uveljavljajo na svetovnih razstavah s svojim
posebnim značajem, ki je plod slovanskega duha, kateri si je vstvaril svojo posebno kulturo, koje samostalne umetniške prvine se še danes kažejo v barvi in v liniji ljudskega ornamenta, v ljudski arhitekturi, v rezbarstvu in v vsem drugem, kar je v zvezi z umetniškim stvarjanjem.
Toda težavno je danes odgovoriti vprašanju, vkoliko ima današnja slovanska umetnost skupne poteze in v čem se pojavljajo. Primerjajoči študij odgovori nekoč i na to vprašanje in — kakor se mi zdi — pritrjujoče, vkljub temu, da se je razvoj Slovanov kmalu razcepil in v štirih žariščih, ruskem in jugoslovanskem, poljskem in češkem, osamosvojil in da je součinkoval na izobraženje prve skupine Bizanc, druge pa Rim.
Kolikor vem, ni bila doslej še publicirana študija, katera bi celotno razmotrivala o slovanski umetnosti, in ne da se je še pričakovati v bližnji dobi — kajti niti še ni obdelana zgodovina umetnosti posameznih plemen.
Tako so n. pr. češka dela o tem predmetu raztrošena po časopisih in pri rokah imamo skoro same monografije starih in starejših spominkov. Edino veliko celotno delo Lehnerjevo „De-jiny umeni naroda českeho“ je došlo šele do zaključka romanske dobe, kjer so prvič opisane sistematično stare češke umetniške šole na podlagi izvirnega trudapolnega študija. Madlovih „Všeo-becnych dejin vytvarneho umeni" je bil izdan samo I. del in v biblioteki upodabljajočih umetnosti, ki jo izdaje tvrdka Bursik & Kohout, je izšel šele en del iz peresa Harlasovega, razpravljajoč o češkem slikarstvu. Tem se pridružujejo še monografična ilustrirana izdanja, ocenjujoča pomen odličnih čeških umetnikov kot Manesa, Hynaisa, MaMka, Uprke, Myslbeka in dr. — kakor tudi Podjetje Otta, kateri je tekom zadnjih let izdal vrsto celotnih reprodukcijskih del posameznih slikarjev. Ako omenjamo še študij 0 moderni češki upodabljajoči umetnosti, ki so jih napisali profesor Madl, dr. Chytil, dr. Jirik, profesor Koula, Fr. X. Salda, profesor Taborsky, Matejček, Jiranek, Kubista, Čapek, Lier, Harlas 111 nekateri drugi, imamo pregled o celem češkem materialu, ki naj bo na razpolago bodočemu pisatelju, kateri nam oriše in oceni našo umetnost in označi, v čem se pojavlja njegova češkost.
In dvomim, da bi bila drugod dela tako napredovala, da bi zadoščala za splošno obdelanje.
Toda zdi se, da slovanska umetnost v ne preoddaljeni bodočnosti zadobi vendar že konkretnejše oblike. O tem spričujejo Vraščajoči stiki slovanskih umetnikov. V Belemgradu so se zbrali
v razstavi 1. 1907 upodabljajoči umetniki vseh jugoslovanskih narodov, v Breclavi na Moravskem je bila leta 1909 češkopoljska razstava in v nedavnih dneh se je razgovarjalo v Prerovu o vseslovanski razstavi ob udeležbi delegatov poljskih združenj „Sztuka“ in „Zera“, združenja slovenskega, srbskega, hrvatskega in bolgarskega, kakor tudi delegatov čeških združenj „Manesa“ in „Jed-note vytvarnych umelcu"; le Rusov ni bilo — toda i tu so se sklenili stiki po posredovanju odličnega umetnika Repina, tako da smemo upati, da se projektirana vseslovanska razstava v Krakovem leta 1911 uresniči.
Razen umetnikov pa na svetovnem tekmovališču nastopajo tudi znanstveniki v lastni, trdni organizaciji (slovanski komiteji na mednarodnih shodih) in na čeških, poljskih i. t. d. shodih ne pogrešamo več reprezentantov d ugih slovanskih narodov. Morda bo že v najbližji bodočnosti zboroval vseslovanski shod zdravnikov in naravoslovcev v Moskvi, kateremu so naklonjeni i oficielni ruski krogi. Slovanska konferenca, sklicana na leto 1910 v Sofijo, bo razpravljala o ustanovitvi zveze slovanskih akademij in drugih kulturnih institucij (znanstvenih, literarnih, časnikarskih in pod.).
In marljivo se deluje v praktični trgovski, industrialni in bančni vzajemnosti — v vseh delokrožjih se smotreni stiki večajo in množe.
Nad celim obširnim ozemljem slovanskega sveta se že za-vršujejo mogočne konture vseslovanske kulture, katera bo v bodočih dobah oživljala in določala smeri duha posameznih slovanskih narodov.
V Pragi, dne 3. januarja 1910.
Dr. H. TUMA:
Sanin.
, mlajši ruski pisatelj, nam je podal socialno psihologično sliko ruskega naraščaja, kakršnega so vstvarile neznosne razmere na Ruskem. „Sanin“ je obudil v ruskem mladem svetu samem celo revolucijo misli o načinu življenja, vzbudil je po vsem olikanem svetu občno pozornost. Preložen je bil v prve svetovne jezike in sledili so komentarji iz peres prvih kritikov.
„Sanin“ je lepo delo. Čita se z nenavadno pozornostjo in rastočim zanimanjem. „Sanin“ ima posamezne slike, ki kažejo pravega umetnika; na pr. lov z Jurijem in prizor, ko se kopljeta Sanin in učitelj Ivanov na prostem v reki. To sliko karakt rizira posebno prosto življenje v prirodi človeka, ki je vrgel od sebe vso ideologijo, ki ga ponižuje in trga od prirode. Mojstrske so Arcibaseva psihološke slike spolne dotike. Vendar povečjem pretirava evropska kritika „Sanina“ kot umotvor, še bolj ga pa pretirava podlagaje mu nove socialne in etične smeri. Da je „Sanin“ na Ruskem samem naravnost posegel globoko v življenje mladine, izhaja odtod, ker je rusko javno in socialno življenje gnilo do korena.
Kakor entuziastično pozdravljajo nekateri kritiki „Sanina“, tako sem odložil knjigo poln razočaranja, da, nezadovoljstva. Nele, da Arcibašev ne kaže nič novega, nasprotno: Sanin mi je znana figura tudi iz našega ozkega slovenskega življenja. Sanin ni nič drugega, nego zdrav, krepak slovenski akademik „krokar". Poln životne in duševne sile odklanja od sebe vso ideologijo in išče v praktičnem življenju eksistence z delom in išče zase naslade v spolnem občevanju in naslade v vinu. Saninu priroda in človeška družba kot del prirode nudita vse polno takih naslad. Treba le poslušati poziv v sebi ob pravi priložnosti in vzeti s polnimi rokami toliko naslade, kolikor odgovarja moji želji in moji moči neglede na to, kaj se za menoj godi, neglede na to, ali sem storil svojemu bližnjemu zlo ali dobro; kajti kar je meni dobro, je dobro tudi bližnjemu; saj je mene vabila priroda k temu, in kar je iz prirode je lepo in dobro. Sanin je uvidel, da e vse ideologično stremljenje človeško nepotrebno, za človeka zlo, da mu temni zdravi in jasni razum in da ga ovira uživati vso slast prirodnega življenja. Ideologija in stremljenje za zamišljenimi idejami je, kar dela človeka slabega, razdvojenega in nesrečnega. Kaže to na treh, njemu nasprotnih značajih, na stotniku Zarudinu, na akademiku Juriju Svarožiču in na Židu Solo-vejčiku. Prva dva se ustrelita, tretji pa se obesi. Sanin pa za njimi pobere svoj kovčeg in hiti v svet z vzklikom: „Glupci, zakaj niste uživali?! Zato je prav, da ste poginili, ker vam je bilo nepotrebno življenje."
Zarudin je premožen, od vseh oboževan častnik, katerega čaka bleščeča karijera, je zdravega krepkega telesa in uma in tudi on išče v prvi vrsti naslade v veseli družbi častnikov, v Hirtu z ženskami in v spolnem občevanju. No, vežejo ga obenem
verige konvencionalnega oficirskega življenja, verige ideologično namišljene časti. Zarudin brez pomisleka utrga nedolžnost mladi Lidi, sestri Saninovi. No, malenkostno bahaštvo nad tem ga zavede v spor s Saninom. Zarudin pozove Savina na dvoboj, in ker ga Sanin kot nekaj bedastega odkloni, ga hoče napasti na javnem vrtu z bikovko, močnejši Sanin pa mu da udarec s pestjo, da se krvav zgrudi po tleh. Zarudin ne more preboleti te sramote kot častnik: ustreli se. „En glupec manj," pravi Sanin. Greh Zarudinov ni bil v tem, da je zapeljal Saninovo sestro in užival nekaj, kar nudi in zahteva priroda, greh njegov je bil v tem, da se je obnašal frazasto, da se je oziral na pogled sočast-nikov in someščanov in da je zavoljo fraz in vsakdanjih malenkosti izgubil zavest ter segel po samokresu. Naj bi bil Zarudin utrgal lepi cvet mlade Lide, sestre Saninove, naj bi jo bil le oplodil, le da bi bil užival to naslado kot zahteva priroda!
Na Juriju nam slika ruskega akademika, ki je izgubil ves svoj čas z verskimi metetafiziškimi in političnimi vprašanji, ki je član revolucije, ki hoče prebuditi rusko ljudstvo k drugemu boljšemu življenju, seveda ne vedoč, h kakemu. Tudi Jurij je krepak, zdrav in razumen človek. Namesto da bi sledil klicu lastne prirode, sledil zdravemu razumu, mesto da bi praktično delal v življenju za svojo eksistenco, je vsled politike izprijen dijak brez prihodnosti, breme staremu očetu, ki ga mora vzdrževati, in mesto da bi utrgal prvi ženski cvet, ki se mu nudi z vso pri-rodno silo, ga prazni ideologični predsodki od tega vzdržujejo, in konec koncev zaničuje samega sebe ter ne najde izhoda iz križajočih se praznih idej. Ker samega sebe zaničuje, ker ne zna seči po čistem deviškem telesu se usmrti, ne kakor Zarudin v zavesti, da mora umreti, ker bi izgubil spoštovanje družbe, marveč usmrti se „kar tako“ v trenutku dvojbe, in če bi ta šel mimo njega, bi ostajal še nadalje suženj prazne ideologije, brez pojmovanja prirode in istinega življenja človeka.
Tretja nasprotna figura Sanina je žid Solovejčik, telesno slab, duševno sentimentalen človek, ki išče v veri vse spoznanje in srečo človeštva. Zanemarja vse okoli sebe, veliki zavod stoji mrtev, ženska mu je tuja, vse njegovo življenje in stremljenje je v iskanju neke neskončne resnice. No, Sanin zaničuje tega človeka, glupec je kakor ona dva. S cinizmom in sarkazmom mu pokaže praznost njegovega življenja in mišljenja hladnokrvno mu pravi: „Ti nisi za življenje in življenje ni zate," in Solovejčik se obesi. Izginil je tretji glupec.
Nad svežim grobom Svarožiča pa Sanin in njegov drug učitelj Ivanova Jurij krokata nekoliko ur in izpraznita nekoliko butilk vina, rogaje se neumnosti ljudi, ki se streljajo za nič, namesto da bi živeli, se naslajali z vinom in se naslajali z ženami!
In vendar, kje ostaja pri vsem tem etična ideja Sanina? Je morda Sanin sam prišel do edinstva in zadovoljstva? Ali ne odide iz te družbe samomorilcev, iz prazno živeče družbe poln gnusa in nezadovoljnosti sam s seboj? Sanin je izpil res nekoliko butilk nad grobom nepotrebnega človeka, res je utrgal krasni cvet device, učiteljice Karsavine. No, ali ni odnesel črva nezadovoljnosti v sebi nad tem, kar je storil? Vendar se zaveda, da je ubil duhovno človeško življenje, da ni ustvaril nič novega, da ni dal ničesar sebi, ko je zlorabil Karsavino! Sanin odhaja v svet brez cilja in brez zadovoljnosti. Gre iskat novih naslad v vinu, z devicami in s pohajanjem v prirodi, z istim rezultatom, da se mu zopet vse zagnusi in da pojde vedno dalje in dalje kakor večni Žid s svojo culico po svetu.
Arcibašev nam s „Saninom“ ne daje prav nobene etične smeri. Kar je zdravega na Saninu, je to, da se je z močnim duhom iznebil praznih sanjarij, verskih, socialnih in političnih, da sam, zdrav in krepak človek, sredi zdrave in krepke neskončne prirode uživa vzduh te prirode, daje duška svoji telesni in duševni moči brez ozira na predsodke someščanov. To je svetla stran Sanina. In ta svetla stran naj bi tudi vplivala na Ruse in našo inteligenco.
Prazno stremljenje Zarudinov, Svarožičev in Solovejčikov je dobra negativna stran, ki jo povdarja Arcibašev. Res je: ljudje, ki jim je končni zakon sodba someščanov o konvencionalnem življenju, revolucionarji in ideologi, ki žive kot zajedalci med človeško družbo, so nasprotni pravemu delu; religiozni razgljab-Ijalci, ki puščajo trohneti in preperevati orodja, industrije in delo — ti naj se le obešajo! Vse podobe so pa z umetniškega m psihološkega stališča pretirane, skoraj karikirane. Samomori so precej tendenčni. No, etično jedro se dobi v tem, da je življenje Zarudinov, Svarožičev in Solovejčikov dejansko brezplodno in nepotrebno. Proč od ideologije! Proč od površnosti vsakdanjega življenja! Proč od sentimentalnega in mističnega razmišljevanja! To je zdravo jedro z ene strani. Vrnitev med prirodo, življenje s Prirodo, uživanje spolnega življenja kot izraz prirodne moči pa je druga pozitivna svetla stran Sanina, ki ima res globoko etično jedro. Proč od ideologije, nazaj k materi prirodi, večno mirni in
večno veliki, polni strasti in naslade v svojem miru in svoji enakosti! To je jedro misli Arcibaševa.
No, sam je založil vanj črva gnilobe.
Krasna je Lida, sestra Saninova, po prirodi. Izprijena je le po ideologični družbi, ki jo obdaja. Nima poguma, živeti prirodno življenje. Še krasnejša je učiteljica Karsavina, še zdravejša po razumu. In vendar se prva, polna konvencionalnega mišljenja, uda brez potrebe, zgolj iz živalske seksualne strasti praznemu častniku Zarudinu. Sama čuti, da stoji duševno višje nad Zaru-dinom, v svesti si je vse svoje deviške krasote, in vendar se brez pravega simpatičnega čustva, brez ljubezni uda Zarudinu, ker ima priložnost, dotikati se preblizu Zarudinovih zdravih udov, in ker njeni spolnosti ugaja, da ji Zarudin končno seže pod krilo. In ta nizki flirt vzburi spolno strast tako daleč, da gre Lida v stanovanje Zarudinovo, in tam počenja Zarudin z njenim krasnim telesom vse, kar mu daje spolne naslade.
Je li to slika iz prirode človeka, Arcibašev? Ni-li to velika laž! Greh Lide je bil v tem, da ni poslušala svojega razuma, ki ji je veleval: „Ti nimaš živega čustva do tega človeka," da ni poslušala razuma potem, ko je padla, ki naj bi ji velel: „Kar si sama hoteta, to zate ni zlo!“ In vendar Arcibašev slika pogubo te duše, nastalo vsled njenega spolnega padca. Lina ostane prava razvalina žene. Zakaj, Arcibašev, ako je iskala le spolne naslade, zakaj je ostala razvalina? Karsavina nasprotno sledi svojemu zdravemu čustvu, ljubi iskreno Jurija Svarožiča in iz tega iskrenega čustva bi se mu tudi udala. No, udala bi se mu le, ker se ji nudi priložnost na samoti v dotiki s telesom Jurijevim! Tudi Karsavine ne zmaga pravi glas človeške prirode, hrepenečega ženskega spola po moškem telesu. Ne, treba je prav vsakdanje priložnosti, posedanja v travi na samem. Kje, Arcibašev, je tu glas mogočne spolne prirode v razumni ženi? Jurij se zaveda v odločilnem trenotku, da je sramota utrgati krasni prirodni cvet telesa Karsavine in sram je obeh, ko skočita s trave, še čista, pokoncu. Jurija grize vest nad tem, da je hotel izkoristiti malenkostno vsakdanjo priložnost, da bi onečastil Karsavino, a ravno zavest lastne neodločnosti mu vzbuja potom idejne asociacije tudi zavest neodločnosti in površnosti ostalega njegovega življenja in mu potisne samokres v roke. V lepem močnem telesu Karsavine pa je po odhodu Jurija ostalo nezadovoljeno čustvo spolnosti in skoro potem se uda slučajno svežemu močnemu
Saninu, ko se ji život ob životu vzbudi spolna strast, in Karsa-vina, ležeč na dnu čolna, užije vso domevno slast prvega spolnega občevanja. In Karsavina je duševno ubita! Bolj ko je krepka |n manj, ko je pod vplivom ideologije nego Lida, bolj trpi, nižje je padla!
No, Arcibašev, je bil zopet to glas krepke spolne prirode človeške, glas močnega, zdravega razuma?
V	Udi in Karsavini nam Arcibašev uprav podaja dva tipa žensk, ki nam kažeta, kako se ne sme žena udajati strasti in nagonu trenutka in kako mora odklanjati od sebe naslade živalstva in kako mora vendarle slediti zapovedi ljubezni, kakor jo je vstvarila človeška priroda v združbi tisoč in tisoč let med seboj. Arcibašev zamenjava docela živalsko ljubezen z ono višjo, ki jo je vstvarila človeška družba, torej človeška priroda, torej tudi vsemogočna in vsemirna priroda sama.
Z novo etiko, ki nam jo hoče podati Sanin, pade tudi materina ljubezen, ljubezen otrok do matere in pade ljubezen do bližnjega, padejo vsa najvišja načela, katera je človeška družba, človekša priroda dejansko postavila kot smer neskončne bodočnosti. „Saninova“ etika bi ne bila nič drugega, nego klic človeka nazaj v živalsko prirodo, nazaj k živalskemu egoizmu, k živalskemu spolnemu življenju. Podaja nam ravno nasprotno s svojo tendenco strahovalen vzgled na Saninu, na Lidi in Karsavini. Ti dve sta duševno in etično uničeni, Sanin pa gre s culico naprej Po svetu, brez cilja in brez zadovoljnosti s samim seboj.
Kar se tiče tehnike, nas spominja Arcibašev prav močno na Aleksandra Dumasa in šole preteklega stoletja, ki od prizora do prizora ne pušča, da bi se manjšalo zanimanje čitatelja, marveč mu daje novih in vedno pikantnejših snovi in podob.
Jezik in vse je v Gorkem in daleč — za Tolstem.
SB^CS32BCS3S3333C£SSCS^C8^=C8C333C8^^2B^3B3i)
Pregled.
narodno Gospodarstvo.	nanašajo na prenizko in prepovršno te-
3	1	oretično	naobrazbo.
Beseda o narodnem gospodarstvu.	Pri nekaterih prvih gospodarskih zavo-
'Jotovo je vsak začetek težak in tudi	dih, kakor jili imamo v Trstu ali Celju,
■ned nami ne manjka gospodarskih po-	stoje še iz prvih časov na najvažnejšem
Seskov in nezgod. Ako so te deloma	mestu osebe, ki jim nikakor ne moremo
opravičljive, vkolikor izvirajo iz pre-	priznati zadostne kvalifikacije za sedanjo
niajhne praktične izvežbanosti, pa nikakor	rafinirano dobo, ki zahteva ravno v
ne moremo mirno prenašati tistih, ki se	ekonomiji toliko finega čuta, ne glede
na obzorje, ki ga je vsak dan lažje obvladati.
V	zadnjem času je stopilo v prakso nekaj mladih teoretikov in prizadeti faktorji bodo morali polagoma izbrati iz njih sposobne elemente, da takorekoč osvežijo in sčistijo svoje zavode.
Z istega vidika je interesantno opazovati priprave za snujočo se deželno banko na Kranjskem.
Povsod, a posebno v Avstriji, ču-jemo neprestano o tožbah po primanjkovanju sposobnih bančnih voditeljev in ko je bilo zadnjič prosto na Dunaju mesto takega ravnatelja, faktično niso imeli človeka z zadovoljivo sposobnostjo.
Te težkoče leže v posebnosti diferenciranja tako kompliciranega instrumenta, kakor je vsaka banka, ki hoče danes odgovarjati potrebi časa. Če se že iz naraščaja tako težko dobi zmožne voditelje, kakor kaže dunajski slučaj, kako jasno odseva diletantizem šele od tam, kjer se je pričel celo šele ta naraščaj porajati! Je že res, da omenjena deželna banka že po svojem bistvu ne bo mogla biti nikoli kaka posebna stvar, kaj šele, da bi igrala v mednarodnem gospodarstvu kakršnokoli vlogo, toda vzlic temu nas nihče ne more prepričati, da si je mogoče prisvojiti kvalifikacijo za njeno vodstvo na Slovenskem v tolikih mesecih, kolikor potrebujejo drugje let.
Vzgled tretje tipične prikazni lahkomiselnosti slovenskega gospodarstva orišemo na podlagi izrednega občnega zbora celjske Zveze posojilnic z dne
18.	novembra 1909. Ta slučaj je posebno zanimiv zaradi dveh pararelnih dogodkov. Spomniti moramo najprej na ustanovitev celjskega dnevnika, ki je 2elo podobna oni bivšega slovenskega socialističnega tednika v Trstu. Ker nima naš gospodarski pregled ničesar opraviti s političnim naziranjem, se na tem mestu tudi s presenetljivo sličnostjo uredniških razmer kot takih v obeh slučajih ne moremo baviti. Z gospodarskega stališča je časopisje podjetje, ki producira bistveno po svojih urednikih, in le vtoliko nas briga njegova redakcija. Umen podjetnik se interesira ondi, kjer ima vsaj garancijo kvalificiranega delavstva. Če sam ni sposoben za tako presojo, obrne se za mnenje na avtoritete; kajti če je blago slabo, ne pojde v denar. Ker ni bilo to spoznanje, ki je drugače prvi princip vsakega podjetja, niti v Trstu, niti y Celju
odločujoče, je bila kriza neizogibna. Dasi dela .Narodni Dnevnik* z majhno režijo, ki je mogoča samo zato, ker ne veljajo doslej za uslužbeno osobje redakcije podobni varstveni zakoni, kakor so jih izsilili delavci in javno mnenje za fabrike, dela vendar s hudim deficitom, na katerega pojemanje normalnim potom ni upati, kajti število naročnikov kaže povprečno tendenco navzdol. Imenovali so mi privatnike, ki se žrtvujejo zanj, vendar mi vzbuja zadeva sum, da trpi na tem podjetju tudi tiskarna, bodisi posredno ali neposredno. Dejstvo je namreč, da so podjetja te Zveze pasivna, in med ta podjetja spada poleg knjigoveznice in papirne trgovine tudi tiskarna, v kateri stoji po 10—14 stavcev. Ako že od knjigoveznice ne tirjamo več, nego da krije svoje troške, se moramo vendar vprašati, kaj je s trgovino in tiskarnico, ki sta bili toliko časa sploh brez vsake konkurence! Kaj je vzrok pasivnosti? Nikakor ne verjamemo, da je v podjetjih samih; torej mora ležati izven njih. Kjer bi bilo treba odkrite besede, delajo največje skrivnosti, tako, da se iz teh slabih vzgledov niti druga podjetja ne morejo ničesar učiti, niti ni mogoče spoznati prave osebe, da bi se mogli vbodoče varovati pred njenim nasvetom. Nobena umetnost ni, vtakniti v podjetje kapital, posebno če ta ni privatna last dotičnikov; ali zmisel za gospodarstvo pokaže samo tisti, ki zna denar tako naložiti, da se dobro obrestuje. Že pred tremi leti sem se imel priliko baviti s to celjsko zvezo in od tedaj živim vedno v prepričanju, da ji je treba prav korenite sanacije v vsakem oziru. To so pokazali zadnje mesece tudi mladi s svojim poizkušanim atakom na zavode. Ali žalibog imam razlog bati se, da jih vodijo drugi nagibi. Želeti bi bilo zato, da zmaga i med mladimi samimi tista struja, ki je pripravljena lotiti se podjetij brez postranskih namenov. V ta namen smatram kot prvi pogoj, da ločijo in očistijo podjetje političnih motivov, in če potrebuje stranka kakih podjetij, n. pr. dnevnik, naj si ustanovi stvar na svoje roke in svoj račun.
Vprašanje subvencioniranja prometnih zvez je samonasebi važen in zanimiv gospodarski problem. Izmed modernih držav doslej edino Anglija ni subvencionirala niti svojih železnic, niti svojih pomorskih zvez, vendar ni prezreti, da je dolgo časa ščitila svojo
plovbo s posebnimi zakoni. Nemčija, Avstrija in Italija subvencionirajo velik del javnih prometnih zvez na razne načine, vkolikor jih sploh niso sprejele v lastno režijo. Predsednik Taft je napovedal sedaj podobno subvencioni-ranje amerikanske plovbe, ki je zadnja desetletja tako daleč zaostala za angleško, dasi sta korakali sredi minulega stoletja vštric. Da nove prometne zveze v resnici ožive doslej gospodarsko neprebujene in nekultivirane dežele, nam jepokazal zelo jasen primeramerikanskih Pacifičnih železnic. Ker pa je interes Privatnega podjetja skoro dosledno kontreren od državnega, so konflikti vsled tega subvencioniranja zelo lahko umljivi. Tak posebno vroč boj bijejo pa Italijanskem letošnje celo leto Doslej je uživala Navigazione Generale Itali-ana monopol državne subvencije v znesku 12'/, miliona lir, t. j. 4'/s lire na miljo. (Okroglo isti znesek, ki ga dobiva avstrijski Lloyd v Trstu iz žepa davkoplačevalcev.) Odlični italijanski ekonomi kakor Nitti, Einandi so pobijali ravno tako zistem subvencioniranja kakor njega višino. Pod pritiskom javne kritike je predložila vlada v lanskem aprilu nov zakon, ki je reduciral podporo na 11 milionov lir, t. j. 3V2 lire na roiljo. Navigazione je odgovorila s tem, ?a je organizirala trust vseh važnejših italijanskih družb, ki je zahteval nato °d vlade celih 51 milionov lir subven-CIJ£ in šele kasneje se je zadovoljil s popustom na 40 milijonov lir. Vlada je Dna v hudi zadregi in ni dosti manjkalo, da ni napravila lastnega pasažir-nega in poštnega prometa med celino, otoki in sosednjim obrežjem. Projekt Je opustila iz žalostne izkušnje, ki jo Je napravila pri svojih železnicah. V tem hipu se ji je ponudil komaj tri leta obstoječi Lloyd Italiano, ki se je zadovoljil s 17 milioni lir, t. j. 7‘/3 lir na nuljo in pogodba bi bila postala perfektna, Qa se ni oglasila zopet kritika s svojo argumentacijo, ki je vzbudila po celi aezeli velik nemir. Vlada je iznova retirirala, razpisala natečaj, ali vsled taj-nega dogovora se ni potegovala za razpis nobena večja družba. Plovba v •Idriji in severu Tirenskega morja bi Pripadla piemonteški družbi Pierre-Pa-ooli s sedežem na Siciliji, na jugu Tirenskega morja bi oskrboval subven cionirano plovbo komaj ustanovljeni loyd Sabando. Te družbe so vse tako roajhne, da se brez izdatne pomnožitve apitala in ladij niti gibati ne morejo.
S te strani bi se dale sicer vse težkoče odpraviti, ker za podjetje, ki obljublja rentabiliteto, je denar hitro dobiti. Toda Italijani so hudi partikularisti in Benečanom ne gre v glavo, da bi jim gospodovali Sicilijanci in le - ti mrze zopet Piemonteze. Kakor vse kaže, se v ka meri ponove hude polemike. Vlada sicer pričakuje zase večino ali važnejši od tega formalnega in političnega uspeha je ekonomski. In ta je ravno dvomljiv.
—	Za našo plovbo je nameravana pogodba subvencije važna zlasti zato, ker hoče izpodriniti iz benečanskih vod avstrijsko zastavo, ki prevladuje italijansko.
Liberalni proračun na Angleškem je zbornica lordov zavrgla. S tem stojimo takorekoč pred novimi volitvami. Konservativci razvijajo velikansko agitacijo po celi deželi, agentov so razposlali na stotine in iz obeh strani, tako z liberalne kakor konservativne, mi zatrjujejo, da tako vroče borbe, kakor bo tekoča. Angleška še ni videla. Liberalci so postavili poleg svoje stare zastave proste trgovine brez carin še novo socialne politike. Za to propagando so si izbrali zelo spretno najsilnejši argument, ki je v danih angleških razmerah mogoč: boj proti lordom, ki posedujejo vso zemljo, tako da ga ni samostojnega kmeta na Angleškem; kmet je tukaj samo najemnik. Celo mesto London je v rokah cerkve in sedm-h lordov, ki vlečejo za ta svet letne rente v znesku 500 milionov kron. Konservativci nočejo priznati, da trpi angleška industrija v veliko večji meri vsled pomanjkanja krepkega domačega blaga — kakor vsled tuje konkurence in so si zbrali zato parolo carine. S tem bi radi premaknili težišče volilne borbe, ki se bo v resnici in v glavnem sukala okolu vprašanja, ali naj gre Anglija na pričetem potu socialne brige naprej ali ne. Revščina v Angliji je zadnja leta rapidno narastla in po policijskih ra-portih letošnjega novembra prenočuje v Londonu samo ob bregu Temze na golem tlaku sredi dežja in mraza vsako noč dvatisoč duš, med temi okroglo desetina žensk in otrok. Ako zmagajo pri volitvah konservativci, potem postane Anglija protekcionistična država, kar se je smatralo doslej kot nekaj nemogočega, in vse trgovske pogodbe med kontinentalnimi državami bo treba odpovedati in napraviti nove, novemu položaju primerne.
Denarni trg. Pri tako neizmerni produkciji zlata se je skoro čuditi, če še
vedno trpe svetovni instituti kakor Bank of England ali Deutsche Reichs-bank na pomanjkanju te kovine. Novega zlata so spravili lani kakor letos vsakokrat za več nego dve miliardi kron v promet. Kam gre to blago ? Veliko več kakor prejšnje čase, potrebuje danes industrija zlata, ki ga cenijo na leto za 720 milionov kron. Dežele, ki so vpeljale v zadnjih letih zlato veljavo, potrebujejo za popolnje-vanje svojega zaklada drugih 600 milionov in na Unijo, Francijo, Anglijo iti Nemčijo pride nadaljnih letnih 850 milionov. Iz dejstva, da je bila trenotna potreba po gotovini zelo velika in ker Angleži, ki plačujejo skoro vse v čekih, nikoli ne drže več zlata, kakor ga ne-obhodno potrebujejo, a je London centrala svetovnemu denarnemu trgu, je nastal že zadnjič omenjeni napeti položaj. Hitro se je osnovala na Angleškem izvrstno poslujoča odpoinočna akcija pod Rotschildovim vodstvom, ki ni dosegla samo, da so poslale Avstro-Ogrska, Francija in Holandija'za blizu 65 milionov kron zlata v London, da je morala Avstro - Ogrska banka nadalje remitirati na angleški račun soverne v Egipt, Unija v Brazilijo, ampak celo Argentinija, angleški upnik, je morala poslati zlato v sosednjo Brazilijo na angleški račun. Njujorška banka je prenesla krizo razmeroma mirno ali vendar z naporom vseh svojih sil, ki ne pridejo nikoli do počitka. Nikjer namreč ni toliko ravnanja z zlatom semintja kakor pri ti banki. Položaj se je na denarnem trgu omilil in bil bi še lepši, da niso zavrgli angleški lordi liberalnega proračuna. Vlada se bo morala zateči za prolongacijo na denarni trg, volitve bodo zahtevale mnogo gotovine in Bank of England bo popuščala dosti oprezneje s svojim diskontom, kakor bi inače.
*
—	Minulo leto 1909je bilo vseskozi gospodarski mlačno, včasi celo depresivno, zlasti kar se tiče industrije, Lko da so morale posamezne panoge, kakor tekstilna, krajšati delavni čas. Vzlic ti slabi konjunkturi je bilo v marsičem zelo interesantno, kar kaže nove smeri, ki se pojavljajo v mednarodnem gospodarstvu.
Predvsem se kaže potreba po večji solidnosti gospodarstva. Vzgledu obeh najstarejšili industrijskih držav na svetu, Anglije in Francije z Belgijo, ki sta postavili in vstvarili svojo gospodarsko
moč in bogastvo na nadprodukcijo, katere izraz je bila kolonialna politika v največjetn obsegu, sta sledili Unija v pričetku minulega stoletja in Nemčija tekom njegove zadnje tretjine; ali ta produkcija se omejuje čimdalje bolj na one predmete, ki jih vsled drugačne klime ali naturnih zakladov ni drugje dobiti, in deloma vplivata seve tudi vkus in tradicija. V velikem obsegu so se pričele države, ki so bile še nedolgo popolnoma navezane na tujo produkcijo, gospodarski emancipirati in nekatere, kakor Japonska, so jele celo same zalagati svetovni trg s svojo novo industrijo.
Visoko investiranje predzadnjega leta je rodilo slabo konjunkturo, ker faktično ni več mogoče spraviti toliko blaga v denar. Tako nam kaže nekaj popolnoma novega Avstralija, ki se s svojo industrijo načeloma ne spušča v konkurenco na svetovnem trgu, ampak koncentrira vse svoje sile na konsolidacijo notra-njega gospodarskega in socialnega življenja. Če vzamemo visokost dohodarine na posameznika kot mero za bogastvo kake dežele, potem moramo pač reči, da stoji v tem oziru danes Avstralija na vrhuncu celega sveta.
Do te tendence morajo priti polagoma tudi ostale države, kajti razmere same jih spravijo do te poti. Ako pregledamo v zadnjem času delovanje velikih bank na evropski celini, ki stoje z industrijo v tako tesnih zvezah — vzgled je dal Francoski Credit mobilier, ustanovljen 1851/52 — opazimo prav jasno, da jim je bilo mnogo več na okrepitvi starih, kakor na ustanavljanju novih podjetij.
Nadalje se kaže vedno ožji stik med državnimi financami in industrijo do-tične dežele. Neopisno tekmovanje v oboroževanju zahteva tako visoke svote, da so prišle vsledtega vse državne finance v naravnost dezolaten poiožaj, iz katerega si hočejo pomagati s celo vrsto novih davkov tako na prometna sredstva kakor na produkcijo. Oboje je pa že vsled zunanje konkurence dovolj trpelo, tako da je občutila sedaj industrija fiskalni vijak z dvojno silo. Zlasti v Avstriji, kjer smo imeli v industriji najnižjo depresijo, največ zaradi dogodkov na Balkanu, bo moralo povišanje železniških tarif in cela vrsta novih nameravanih davkov, posebno na elektriko, nastali poiožaj še poslabšati.
Tendenca po gospodarski emancipaciji, ki smo jo videli zgoraj v velikem, se nam kaže v Avstriji v malem. Tako
smo dobili v zadnjem času vse polno slovansko-nacionalnih denarnih zavodov po vzgledu Crčdit mobilier: ozek notranji koneks naj veže te institute z nameravano slovansko industrijo, ki hoče dotjčne narode emancipirati od Nemcev.
Cehi so v tem oziru učitelji ostalim in ta vpliv se kaže tudi pri nas Slovencih, kjer obstoja danes že dosti veČ-alimanj prikritih čeških podružnic, vendar imamo v tem oziru tudi nekaj samoniklih zavodov, od katerih se nam zdi z ozirom na svoje mesto najpo-membneja Trgovska in obrtna zadruga v Trstu.
Drugače moramo reči, kar imamo Slovenci res slovenskih podjetij — abstrahirano javne zavode — delajo po veliki večini kaj žalostno figuro. Deloma je kriva temu lahkomiselnost, deloma šlendrian, ~v največji meri pa premajhna tehnično-strokovna in tudi nezadostna splošna ekonomska na-obrazba.
In kar imamo podjetij, ki niso ravno Pasivna, se ne znajo dvigniti na višji nivo in obseg, tako da bi imela taaliona hiša tudi nekakšen nacionalni Pomen, vsaj slovenski, ako že ne jugoslovanski. Do danes smatra slovenska spekulacija kot svoj višek, da napravi lep dobiček pri ustanovitvi spredaj, pri dividendah in tantjemah zadaj. Tukaj )e pač lepa naloga slovenske mladine, da se temeljito naobrazi za praktično ekonomijo in nadomesti stare, večinoma samouke, a za moderne potrebe nesposobne elemente in spravi s tem slovensko ekonomijo iz okvirja kramarskega izpoznanja. Potem šele bo uPavti, da bo dosti dela in dosti zaslužka za — vse. In to je končni cilj vsakega razumnega in smotrenega narodnega gospodarstva. F. L. TUMA.
□	« □
Strokovni pregled.
Meseca decembra je v Ljubljani sto-puo v življenje najmlajše obrtno so-uisče v Avstriji. Dne 14. novembra n ,se vršile v Ljubljani in okolici vo-'tve prisednikov in njih namestnikov.
I	malem obrtu je zmagala z veliko ecino kandidatna listina socialnih demokratov, v velikem obratu je zmagal sramotni kompromis klerikalcev in nemške kranjske stavbinske družbe v Jubljani, v trgovskem obratu pa v “žl' volitvi kandidatna listina, postav-Jena od društva trgovskih pomočnikov
in društva .Merkur*. — Koncem decembra je izbruhnila v Ljubljani stavka kovinarjev pri firmi J. Weibl. — Novo leto je prineslo tobačnemu delavstvu širom Avstrije veselo vest: prosto soboto popoldne, za katero se je z vso vnemo potegovala strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev, ki izdaja za ljubljansko in deloma tudi za celovško tobačno tovarno strokovni list .Tobačni delavec*. — 9. januarja 1910 seje vršila v Ljubljani konferenca vseh strokovnih organizacij iz slovenskega ozemlja, koje namen je bil poleg razgovora o dosedanjem delu in o tisku: ustanovitev Zveze delavskih organizacij za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko.
Koncem leta 1909 se je pojavila v javnosti knjižica .Protokoli iiber die Verhandlungen des I Kongresses der christlichen Gevverkschaflen Osterreichs1. Wien, 31. Janner — 2. Februar 1909.
V	nji se pripoveduje, da ima krščansko delavstvo v Avstriji že 16 osrednjih zvez, ki so štele koncem leta 1908 — 35.610 članov. Strokovna lokalna društva pa da štejejo 15.054 članov. Slovenskih društev na krščansko-socialni podlagi pa da je 26 s — 2846 člani! Glasilo avstrijske strokovne komisije .Die Ge-werkschaft‘ je v petih izbornih člankih dokazalo, da številke, navedene v tem protokolu, niso resnične. Mi za svojo osebo tudi mirne duše potrdimo. da podatki o slovenskih krščansko-socialnih društvih ne odgovarjajo resnici.
V .protokolu* se pravi:
	o . jK & s	Članov	
		1907|l908	
1. Delavci kranjske indu- j			971
strijske družbe, Jesenice	1	300	
2. Papirniški delavci,		703	508
VevCe	j	3		
3. Slamnikarski delavci,			206
Domžale		1	—	
4. Delavci z limom, Ljub- j			
ljana	1	1	204	204
5. Strokovno društvo za			200
Kranjsko		12	200	
6. Peki in slaščičarji, Ljub-			200
ljana 	 7. Predilniški delavci,	1	200	
			150
Ljubljana		1	203	
8. Lesni delavci, Ljubljana	1	124	124
9. Čevljarji, TržiC . . .	1	86	73
10. Trgovski sluge, Ljub-		120	120
ljana 		1		
11. Rudarji, Idrija ....	1	—	50
12. Rudarji, Kočevje . . .	1	—	40
	j 25 2140,2846		
Res pa je, da društvo kakih krščanskih lesnih delavcev ali pa krščanskih pekov v Ljubljani sploh ne obstoja. Prav tako je število pri jeseniškem društvu za 900 preveč povedano i. t. d. Lahko se reče, da so se krščansko-delavske organizacije v svojem .protokolu' zelo pregrešile zoper tisto božjo zapoved, ki pravi: Ne laži...
Koncem novembra je bil v Ljubljani shod klerikalnih delavcev, ki je ustanovil .Jugoslovansko strokovno zvezo". Malo udeležbo je opravičeval časopis .Slovenec' s tem, da so udeležniki vedeli že vnaprej, da ne bo dvorana .Uniona* — zakurjena, in zato se jih je tako malo sešlo. Predsednikom te .Jugoslovanske strokovne zveze' so izvolili — — dr. Zajca! Ob priliki te ustanovitve, ki se je nazivala oficielno IV. slovenski delavski shod, je nekdo govoril cerkven govor zbranim, v katerem pa jim v svrho izboljšanja svojega položaja želi: .da bodi božje srce Jezusovo, srce učlovečenega Boga na zemlji naše upanje, naša moč in tolažba — v večnosti pa naša krona. Amen."
V	drugi polovici meseca novembra se je vršil švedski strokovni kongres, ki bi se imel vršiti že v avgustu, ali se je radi velikega štrajka moral odložiti. Zastopanih je bilo 27 osrednjih zvez in 2 lokalni organizaciji, skupno 158.626 članov po 518 delegatih. Poročilo o zadnjih treh letih je podal tajnik Herman Lindquist, ki je povedal, da je bilo leta 1906 — 86 635 članov, leta 1907 — 186 226, leta 1908 pa je padlo število članov vsled krize na 169.776. Blagajnik SGdeberg je poročal, da je bilo sprejeto na rednih prispevkih od 1. julija 1906 do 30. junija 1909 — 471.253 kron 80 vin., na prispevkih za boj pa — 1,022 904 krone 24 vin. Podpore pa se je v tem obdobju izplačalo 1,055.482 kron 25 vin. Prostovoljne zbirke v tujini so do 31. oktobra 1909 izkazale že svoto 2,273 345 kron 95 vin., do 31. oktobra 1909 pa se je razdalo že med štrajkujoče 1,267.760 kron, na boju udeleženim organizacijam pa se je poleg tega do 31. oktobra razdelilo še 1,088.856 kron. Na zboru se je določil v svrho daljnega razvoja za organizacijsko formo sukcesivni prehod od poklicne organizacije v industrijske zveze. Stavkarski sklad se je določil na 1 milion kron. Tajništvu strokovne centrale se je dovolilo izdajati strokovni list enkrat na teden liki avstrijski
,Gewerkschaft‘. Kongres je bil na sploh živa priča, da tudi tako gigantski boj, kot je bila izvršena velika stavka, ni v nobenem pogledu škodoval organiza cijam, ampak da jim je koristil.
ANTON KRISTAN.
□	■ □
Socializem.
Londonska .Times' je priobčila tekom lanskega januarja serijo člankov, kjer se bojuje zvesta svoji tradicionelni konservativnosti z vso silo proti prodirajočemu socialističnemu gibanju v Veliki Britaniji. V enem tistih člankov,The real socialism (= pravi socializem), izvaja avtor, da moremo razlikovati po pomenih, ki so se prijeli tekom časa te besede, mnogo vrst socializma: imažinerni slika utopistične vizije; spekulativni razpravlja gospodarska, politična in juristična vprašanja kot principe; verski se bavi z aplikacijo krščanske etike na ekonomske probleme; sentimentalnega karakterizira nagnenje do dobrih del (benevolence) ali usmiljenja (pity).
Nikakor noče prezreti važnosti tudi teh gibanj, ali vse to mu odvaja več-alimanj pozornost od pravega jedra, tistega historičnega pojava novega časa, ki ima pravzaprav edini pravico do gorenjega imena. Zato nadaljuje .Times* „Pravi s. je na kratko povedano col-lectiv ovvnership == skupna ali kolektivna lastnina vseh sredstev v svrho proizvajanja, razdelitve in izmenjave produktov (production, distribution and exchange) in se opira nato na Quintes-sence of Socialism, kjer precizira Schaffle pravi namen in jedro tega mednarodnega gibanja kot nadomestitev privatnega kapitala z zadružnim.
Blizu 80 let je, kar so rabili prvikrat izraz socialism privrženci angleškega praktičnega komunista in tovarnarja Roberta Owen (1771—1858) opiraje se na latinska izraza socius = drug in socialis = družen V tisti meri, kakor so se pota do teh ciljev medsebojno razlikovala, od evolucijskih do ekstremno radikalnih, je dobival tudi pojem mnogo razlaganj, ali abstrahiran od vseh dnevnih pojavov, ne pomenja nič več in nič manj, nego kar pravi o njem Virtemberžan Schaffle, kasnejši ordinarij dunajske univerze in tudi nekaj časa minister avstrijski.
Posebno na kontinentu so jeli pogosto rabiti izraz s. ali socialističen za
socialno - demokratičen, katera beseda datira šele iz leta 1868, ko jo je vpeljal med delavsko gibanje nek švicarski list. Zopet drugi govore o njem kakor o neki znanosti; poslednji ali ne vedo kaj le s. ali ne vedo, kaj je znanost.
Direktno največjo literarno zaslugo ima na razvoju s. Karol Manc (1818—83). Opirajoč se na globokoumne študije starejšega angleškega socialista, Irca Tomaža Thompsona (1785—1833), je ovrgel Mare pojmovanje kapitala kot stvar ali Teč in je jasno preciziral kot historično kategorijo, kot razmerje, kot s časom nastali in menjajoči se pojem in to izpo-znanje potem znanstveno razvil v svoji kritiki politične ekonomije, v Kapitalu, ki Pomenja obenem drugi skrajni ekstrem v nasprotju z gospodarskim libera-hzmom.
Jako zanimivo je. sedaj opazovati zgodovinski razvoj tega gibanja. Dočim se je na Angleškem, torej na tleh, kjer se je rodil tudi Kapital, ideja s. vehementno razširjala v strogo gospodarskih mejah, je prodirala na kontinentu v politično areno, a zmagovala je tu kakor tam enako sijajno. Razlika odgovarja konsekventno obliki tega boja: kjer je zašel s. v politično borbo, se je moral izraževati v državnem organizmu, a kjer je prodiral zgolj na gospodarskih tleh, se tega organizma ni mogel direktno dotakniti.
Empira nam potrdi sintezo te analize: ■Anglija je v Evropi do najnovejših dni edini državni organizem, katerega gospodarska politika je ostala dosledna svoji stari gospodarski šoli individualizma v nasprotju s s.; vse ostale Jave so, kakor pravi berolinski Plutus z dne 25. decembra 1909: „Man erkiarte den Sozialisten den Krieg und fiihrte doch das aus, was sie predigten.* In a list je gospodarsko glasilo buržoazije Par excellence.
Nemčija se je odpovedala z novim carinskim tarifom 1879, katerega in-spirator je bil pravzaprav Friedrich List, ].®em naukom angleške klasične šole ejalizma in sprejela carino v obrambo tvo e mlade industrije. (Schutzzoll, Pro-eiuion.) Pripoznala je princip vmešajta javne oblasti v produkcijo — in ? le Pomenjalo obenem prvi korak do Rotiranja socialistične misli. Leta Jr .so pričeli z obligatoričnim zava-vanjem delavstva, 1880—85 z ziste-__aticnim podržavljanjem svojih železnic stvari, ki so na Angleškem do danes epoznane, razen kot strašilo s.
Zdaj se je zgodilo na Nemškem zopet nekaj, kar je nečuveno v očeh pripadnikov ortodoksne francosko-angleške šole.
V	Stassfurtu blizu Devina so odkrili 1865 pod tamošnjimi solnimi rudniki velikanske zaloge kalija, ki je poleg salpetra in fosfatov najvažnejše umetno gnojilo Ker so nemške zaloge kalija tako neizmerne, zadostujoče za mnogo sto let, da se jim druga dobavišča niti primerjati ne morejo, in je potreba po kaliju v poljedelstvu vsak dan večja, ima v trgovini s to surovino Nemčija faktično svetovni monopol in zlasti poljedelstvo severne Amerike ima tako-rekoč v svojih rokah.
Kalijeva podjetja okolu Stassfurta so se v takih razmerah neverjetno razmnožila in narastla na par sto. Posledica te velike produkcije je bila huda konkurenca. Ali ta konkurenca ni imela svoje obsebi umljive posledice v obliki koaliranja. Ponovni poizkusi sindikatov niso imeli zaželjenih uspehov, kajti s podporo z amerikanske strani so se ustanavljala zopet nova, izven sindikata stoječa podjetja. Ta zgolj spekulativni in objektivno neekonomski moment je bil večni enfant terrible v nemški kalijevi industriji.
Kratko pred božičem 1909 je publiciral , Deutscher Reichsanzeiger* zakonski osnutek nemškega Bundesrata, ki hoče postavno regulirati vso nemško kalijevo trgovino tako doma kakor na tujem svetovnem trgu. Poslednje daje nameravanemu koraku v nasprotju z običajnim državnim monopolom principi-elen pomen. So-li odločevali pri tem politični, trgovski ali fiskalni nagibi, kakor pri državnih monopolih, ne moremo trditi, ali dejstvo je, da se je zgodilo sedaj od časov merkantilizma v XVIII. stol. vprvič, da pričenja zopet paragraf regulirati cene in kontingent v industriji.
Čemur se je deloma čuditi: nemška javnost ne oporeka principu tega osnutka, kritizira kvečjemu nekatere njegove formalne strani, tako da bo določbval cene Bundesrat in ne parlament, kar ne more posebno iznenaditi. Parlamentarizem igra na Nemškem od Bismar-kovih časov sem precej podrejeno vlogo in je izključen tudi pri določevanju tarifne politike nemških državnih železnic. Bernhard vzklika: ,Und so hat der Sozialismus iiber den Liberalismus gesiegt.*
Da se je odločila eksekutiva nemške zvezne države za privatno Ver-triebsgeraeinschaft, ki naj obstoji za prvih 20 let je morda pripisovati slabim birokratičnim izkušnjam, ki so jih doživeli v svojih državnih podjetjih. Tako imajo nemške cesarske ladjedelnice 18.500 delavcev, ki jih nadzoruje 1960 uradnikov, v angleških ladjedelnicah opravlja isto delo 1580 uradnikov , torej manj kot polovica po nemškem ključu.
Drugi javni funkcionar, ki se je odvrnil od liberalizma že davno, so občine. Občinski, komunalni ali na Angleškem municipal socialism, je danes faktor, ki igra v gospodarskem in socialnem življenju vsak dan mogočnejšo vlogo. Bistveno seve ne pomenja dosti več, kakor novo obliko tistih nalog, ki so jih že prvotno smatrali kot občinske. Zgorej označeni nemški državni s. ima razen načelnega pomena s pravim s. prav malo zvez. Občinski mu je že mnogo bližji, kajti njegova politika gre resnično za tem, da spravi velik del municipalnega gospodarstva, ki je bilo doslej v privatnih rokah, pod vodstvo komune.
Toda ne pri državnem ne pri občinskem s. ni delavec obenem pravi podjetnik. Tisti angleški s., na katerega gledajo včasi na kontinentu preko rame, je izvedel to nalogo do epohalnega uspeha in dal vzgled celi Evropi. Schultze iz Delitscha in Raiffeisen sta samo kopirala to, kar so uvedli poprej Angleži kot praktično konsekvenco svojih obilih teoretičnih propagatorjev in popularnih avtorjev, kakor Smiles (izg. Smaljs) s starim geslom samopomoči.
Zadružništvo je v evoluciji socializma danes na Angleškem pojav, ki šteje v svoji vrsti šesti del vsega prebivalstva. Vknjiženega premoženja so imele angleške zadruge nad '/,, deleži so znašali 4/s> obrat nad čisti dobiček blizu ’/« miliarde kron. Od tega odpade več kot štiri petine na konsume.
Toda s. hoče imeti tudi produkcijo urejeno po takem načelu. Tu je vsekakor uspeh dosedaj iz vzrokov, ki še niso dovolj raziskani, razmeroma skromen. Znano je, kako so poginili ateliers sociaux, naprave Louis Blanca, soc. ministra provizorične francoske vlade leta 1848, da ne govorimo o drugih obilih poizkusih raznih komunistov, kakor Considerantove falange v Texasu in drugih amerikanskih provincijah (od
1854 do 1863). Tem nesrečnim eksperimentom stoje nasproti krasni uspehi Oodinovih Familistere v Guise (izg. Giz) na Francoskem, s podružnico Schaerbeek v bruseljskem predmestju, kjer izdelujejo peči, ognjišča in razno kuhinjsko pripravo. Kapital te produktivne zadruge, ki je vseskozi delo nekdanjega kovača in kasnejšega literata Godina, znaša danes 41/2 milionov kron in uslužbuje 2000 delavcev. Familistere de Guise šteje z otroki in ženami vred okolu 8000 duš.
Izmed produktivnih zadrug stoji na vrhuncu angleška Co-operative Wnole-sale Society.
V	to smer hoče tudi sindikalizem, ali kakor sta ga krstila Labriola in Leone, dva italijanska vseučiliška učitelja , sindakalizem, kot del francosko-italijanskega delavskega gibanja. La Ferrovia ai Ferrovieri — železnica železničarjem! je klic Nofrija in tovarišev. Nekaka železniška produktivna zadruga vzame od države vse železnice v najem za svoto, ki jo znašajo obresti kapitala, vtaknjenega v ta podjetja.
Ko je izrazilo Giolittijevo ministrstvo nekaj modernega duha glede progresivnega davka na dohodarino in napovedalo nekatere druge olajšave za revnejše sloje, je kabinet padel. Kolikor poznamo italijanske razmere, so tam tla za socialno politiko kaj malo godna, in če nas ne vara utis, pripada del te krivde delavskim voditeljem samim. „Alle Zweifel und Klagen der Menschen iiber die Verwirrung und den vvenig merklichen Fortgang des Guten in der Geschichte ruhren daher, dafi der traurige Wanderer auf eine zu kleine Strecke seines Weges sieht."	F.	L. TUMA.
o e □
Zadružništvo.
Konec 1. 1909. je izšla na Dunaju zelo zanimiva knjiga „Jahrbuch des Zentralverbandes osterreichischer Konsumvereine". Cena za knjigo-trštvo k krone. St. 96 -f- XLIX. Poroča o konsumno-zadružniškem gibanju v Avstriji, o delovanju „Osred-nje zveze avstrijskih konsumnih društev" in vseh k nji pripadajočih zadrug ter o razvoju konsumno-za-družniškega dela v tujini. Kdor se hoče poučiti natančneje o konsumno-
^adružniškem delu, si mora nabaviti to knjigo. Vsaka stran mu poda obilno gradiva v razmišljanje. Boji proti konsumnemu zadružništvu v Avstriji so naslikani z vso potrebno Preciznostjo.
Dunajski župan dr. K. Lueger sam smatra „konsumna društva za neko vrsto filoksere za trgovce" (govoril
19.	maja 1909); trgovske zbornice zahtevajo, naj bodo konsumna društva podrejena vsem določbam obrtnega reda, 26. in 28. maja 1908. se je vršilo zborovanje trgovskih in obrtniških zbornic v Bocnu. Na tem zborovanju se je sprejela ostra resolucija proti konsumnim društvom, ki “j smela le oddajati živila svojim elanom, pod nobenim pogojem pa bi ne smela preskrbovati obleke, kuhinjskih potrebščin, poljskih potrebščin itd.
Osrednja zveza konsumnih društev v Avstriji je imela v 1. 1909 v svojem Področju:
?ni zac*ru9 z nemškim poslov, jezik. '1	»	- češkim
ft n » poljskim
11	.italjan.
10
„ sloven.
k' so razdeljene v sedem distriktnih zvez: v nižjeavstrijsko, severnočesko, apad.-češko, morav.-sleško, češko-j^^avsk°, poljsko in za alpske de-
I. 1908 so oddala konsumna rustva svojim članom blaga:
"a Nižjeavstrijskem za 26,855.802 K a uor. Avstrijskern za 184.510 „ «a oolnograškem za 227.661 „ na Tirolskem in Pred-arelskem	za	.	.	.	789.501	„
“ alpskih dežejah za 4,704.769 „ a severnem Češkem (mešana) za . . . 6,108 518 „ a zapadnem Češkem Unešana)	za	.	.	.	7,018.582	„
am° čejka društva na Češkem za . . 3,260.421 „ eska društva	na Moravskem	za	.	.	.	3,408.955	„
Poljska društva na
na M kcm za	•	1.972,667	„
°a Moravskem inšlez-Kern (mešana) za 4,602.473 „ d Primorskem za . .	439.096	„
v Galiciji
ciji za
33.447
.	skupaj . 59,606.402 K
kak n°V Pa so štela 206.620. Vse-°r vsega upoštevanja zaslužujoča
armada, ki reprezentira gotovo nad pol miiiona avstrijskih prebivalcev 1. januarja 1909 je bilo v Avstriji 13.754 zadrug vpisanih v zadružni register. Od teh je: 1107 konsumnih društev, 9255 denarnih zadrug (posojilnic, kreditnih zavodov itd.), 2330 kmetijskih zadrug, 837 obrtnijskih zadrug, 180 stavbnih in 45 drugih zadrug. Zadružnih zvez je bilo 53. Od 1107 konsumnih društev je včlanjenih pri Osrednji zvezi avstrijskih konsumnih društev 418. — V Veliki Britaniji (Angleškem) je bilo konec
1908 1568 konsumnih društev, ki so štela 2,516.194 članov s 797.879.000 K deležev ter 2.581,215.000 K blagovnega prometa ter 281,487,000 K prebitka. — Na Nemškem je bilo po-četkom 1908 — 2250 konsumnih društev z 1,350.000 članov. O tem poroča obširno „Jahrbuch deutscher Konsumvereine*, H. Kaufmann, Hamburg, na 1972 straneh! V Švici pa je bilo početkom 1908. — 274 društev s 185.281 članov in 76,253.500 kron blagovnega prometa. — Na Francoskem je bilo v 1. 1908 glasom vladne statistike 2491 konsumnih društev s 728.000 članov in 227,000.000 kron blagovnega prometa.
V	Avstriji imamo zadnje mesece
1909 registrirati par lepih korakov na delavskem konsumno-zadruž-niškem ter na delavskem zadruž-niško-produkcijskem polju. «Der erste n.-o. Konsumverein zu Fiinfhaus* na Dunaju je povečal svoje dosedanje tovarniške prostore tako, da so vme-ščena v njih sledeča podjetja: velika moderna pekarija za dnevno produ-ciranje 30.000 velikih hlebov ter na 100.000 malih kosov (žemelj itd.), tovarna za figovo kavo, tovarna za papirnate vrečice, kavožgal ica ter tiskarna za domače potrebe. — V Gradcu se je osnovala na najširšem temelju velika pekarija ob sodelovanju Splošnega konsumnega in hranilnega društva v Gradcu, strokovne komisije ter vodstva štajerske so-cialno-demokratične stranke. Tudi obstoječa pekarija v Leobnu se je povečala ter preosnovala v pravo moderno podjetje — »Hammerbrot-werke» na Dunaju pa še vedno povečujejo, ker odjem «Hammerbrota> neprestano narašča.
Tudi kreditni zavodi zadobivajo polagoma teren med delavskimi organizacijami. V Brnu deluje že
celo leto Lidova založna, v Pisku pa založna Rovnost. Na Dunaju se tudi vrše že priprave za večji denarni zavod, čegar pomanjkanje se prav Cesto bridko občuti. — V Zagrebu so koncem decembra 1909 osnovali soc. dem. delavci konsumno produktivno žadrugo «Napred» ter pri nji hranilne krožke, ki naj se ustanavljajo v vseh večjih krajih Hrvatske in Slavonije.
V	Gorici se je konec decembra 1909. ustanovila »Delavska hranilnica in posojilnica*. Zadruga ima namen: bojevati se na Goriškem proti alkoholizmu in proti brezdelnim pondeljkom med delavstvom ter dvigati in izboljševati način življenja v delavstvu.
VJII. Mednarodni zadružni kongres bo v Hamburgu 1. 1910. okrog 5,—10. sept. — Na vprašanje: ali sme biti kaka zadruga v dveh revizijskih zvezah, se je definitivno odločilo z ,da' z odlokom c. kr. deželnega nadsodišča v Gradcu vsled rekurza Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev, koji je ljubljansko zadružno sodišče prepovedalo, biti članica dveh zvez, češ, da je to protizakonito.
ANTON KRISTAN.
□	H □
Tehnika.
Naše stare misli in želje.
Težko prime človek za pero, kadar ve, da ne bo napisal nič novega, nič izvirnega.
O vsem tem, kar vam mislim tu povedati, smo se že zdavna razgo-varjali vsi slovenski tehniki, kar nas je. Tam na Dunaju, v Pragi in Gradcu ter morda še kje drugod, ob vsakem potusu in vsaki valeti, po prvem, drugem in tretjem državnem izpitu in ob vsaki taki priliki smo se navduševali za te misli. In še celo v Ljubljano smo jih bili prinesli pred tremi leti, pa v „Slovenskem Narodu" smo jih bili objavili — torej kaj še hočemo ?
Dovolite, da še enkrat reasumiram te naše stare misli in želje. Morda bo to za koga »morija* — no, tedaj naj me imenuje »moro* nič zato 1 Ko sem bil nekoč nekje spravil to stvar v razgovor, sem bii »norec*, pa tudi to me ni razžalilo. Misli mladih
ljudi ne morejo biti vedno modrosti, včasi pa so dobre in za take sem smatral vedno tudi te naše stare tehnične misli — zato mi dovolite, da jih pogrejem!
Gre za društvo slovenskih inženirjev in za slovenski tehnični list.
Kadar sem govoril o ti stvari s kakim starejšim tovarišem, sem dobil vedno sledeči odgovor: »Prijatelj, naše razmere!* Dobil sem vedno vtis, da so si tovariši mislili društvo, ki naj bi imelo skoro edino nalogo «boriti se za naše stanovske pravice* in tako društvo bi seveda moralo priti v različne konflikte z našimi uradi, kar bi slovenskim inženirjem res morda več škodilo, nego koristilo, ker nas je malo in smo povsod nadomestljivi z drugimi »zadovolj-nejšimi*, nego smo mi.
Stvar pa ni taka. Jaz sicer nočem prikrivati, da bi imelo tako društvo veliko besedo v odločevanju v naših specifično stanovskih razmerah, toda neprimerno večjega pomena pa bi bilo za razvoj naših narodnih ekonomičnih sil. Tako društvo bi nam dalo tudi možnost in priliko nadaljevanja svoje strokovne izobrazbe, in iz teh dveh vzrokov bodo vsaj naši domači uradi z veseljem pozdravili tako društvo. Smemo pa tudi pričakovati, da ga bodo naše domače korporacije podpirale; saj bo služilo v prvi vrsti, kakor bomo videli, gospodarskim interesom naših dežel.
Kdor je kdaj srečno, z inženirskimi izpričevali v žepu, prestopil prag tehnične visoke šole, ve, kako malo navdušen je obrnil svoj korak v domovino. In kako bi bil vesel, ako je res zmožen in ni filister! Saj tudi inženirju ne gre samo za kruh in za denar. Mož ve, da ve vse, in ničesar ne zna, ko zapušča tehniko. Iz vseh širokih tehničnih polj je dobil samo izvlečke, dostikrat samo orientacije in sedaj ko odhaja, začuti šele potrebo, da bi študiral. R odhaja v domovino, ki mu ne nudi niti velikih vzorov, niti učnih sredstev, odhaja v puščavo od maternih prsi. Lepa centralna tehnična biblioteka v Ljubljani, ki bi izposojevala knjige tudi svojim članom v provincah, bi marsikateremu mlademu slovenskemu inženirju olajšala pot v domovino in domovina bi imela boljši tehniški material, nego ga ima sedaj. Tako biblioteko pa more ustvariti samo tehnično društvo
s pomočjo nekaterih javnih korporacij.
Da imamo Slovenci premalo inženirjev, je navadna birokratična laž, ki ji, žalibog, veruje ves narod. Resnica je, da jih imamo toliko, da bi ■ahko zasedli vsa inženirska mesta v domovini, a naše najboljše moči so zunaj, ker jih je strah domovine, ker nočejo zakopati svojih talentov.
Tako društvo pa bi bilo tudi zavetišče slovenskemu tehničnemu naraščaju. Dandanes je res prava sreča, ako slov. absolvirani tehnik ve, kje m kdaj je kako mesto prosto, ki bi r ga lahko zasedel. Dostikrat ga na ta način prehiti tuj, slabejši konkurent, dočim mora on v tujino. Skriti za mlajše, je starejših sveta naloga, in to je mogoče le na ta način, da si ustanovimo društvo, ki bo koncentriralo vse naše tehnično življenje.
Rekli pa smo tudi, da bi bilo tako društvo za naš narod velikega ekonomskega pomena. Kako to? To je [deja tovariša, ki ga visoko čislam. Pruštvo naj bi služilo tudi kot nekak '^formativni biro za dobavo različnih stavbenih materialij, strojev itd. S tem ne mislimo, da bi bilo društvo tehnična agentura, pač pa naj bi dajalo našin; obrtnikom in podjetnikom navodila in pojasnila o dobavi in rentabliteti tehničnih predmetov in naprav. Slo bi jim na roko, nasvetovalo solidne iu zanesljive tvrdke, fastopalo nepristransko njihove koristi.
Tak0 društvo bi torej lahko znatno vplivalo na različne trge, in marsikateri tisočak, da celo milion bi romal iz naše domovine v varnejše r°ke. nego gre sedaj.
, . n?° narod z majhnimi ekonom-. ni. silami, in zato nam mora biti Princip, da varčujemo z vsakim vi-arjem. Tujim tvrdkam gre samo J* i ’ da oddajo svoje produkte in aslužijo. Na nas je, da bdimo nad .im obrtnikom in da mu kažemo iot-Urne P0*'- Marsikatero naše pod-k Pr°pade ali pa boleha, ker mu vr zvestna tvrdka usilila manj-eane stroje in druge produkte ‘ako društvo bi lahko imelo v ,v‘denci vse domače izdelke in bi anko skrbelo zato, da domačim iz-eikom ne konkurirajo tuji, dostikrat manjvredni.
Slovaisko tehnično društvo pa bi ani bilo, ali bi vsaj moralo biti tudi
slovenska ljudska tehnika. Neštetokrat sem že slišal od svojih kolegov ogorčene ali pravzaprav obupane besede, da naše ljudstvo nima smisla za tehnične naprave. Res je, gospoda, a kdo je tega kriv? Le priznajmo skesano in odkrito: — mi samil
Naše ljudstvo ni niti neumno, niti mu ne nedostaja podjetnosti, a nima tehnične naobrazbe. Ni samo krivo, če mu ni bilo dano poslušati tehničnih šol. Za Vami hodi in vas prosi, da ga poučite!
To je torej naš greh!
Pa kako smo mislili in mislimo o slovenskem tehniškem listu? Tudi to ni nova misel. Rodila se je že zdavna in slovenska tehnična mladina v Pragi jo je bila poizkusila s pomočjo čeških profesorjev tudi realizirati. Videli smo jo pa tudi usahniti in nam ni bilo nič za to — niti z mezincem nismo ganili.
Priznam, „Slovenski Tehnik11 ni odgovarjal niti našim željam, niti našim potrebam, a značilno je to, da se naša tehnična javnost in javnost sploh ni prav nič zmenila zanj in da je mirno čakala, da so mlada srca v Pragi obupala
Slovenski tehnični list si mislimo sedaj tako-le: list bodi mesečnik v obliki „Zeitschrift des osterr. Inge-nieur-und Architektenvereines" ali glasila hrvaških inženirjev in arhitektov in služi komercialni in znanstveni tehniki.*) Tak list seveda ne sme pri nas računati na toliko naročnikov, da bi se sam vzdrževal, ampak mora iskati gmotnih virov drugod. Ti gmotni viri bi se dobili deloma v društvu — za to bi se uporabljale male premije, ki bi jih dobivalo društvo za pojasnila na različne informacije o dobavi tehničnih produktov in za inserate — deloma pa bi morale prispevati za tak list javne korporacije, na primer deželni zbori slovenskih pokrajin in zastopi večjih slovenskih občin. Ta poslednja zahteva je popolnoma upravičena; saj je tak list ravno tako potreben naši javnosti, kakor ceste, mostovi, bolnišnice, zdravila, šole itd. Gre tu za narodno šolo, ki nam je bolj potrebna, kakor marsikatera druga. Slovenci ne znamo dosedaj
*) Zakaj pa ne bi slovenski inženirji imeli skupnega tehničnega lista s Hrvati.
Uredništvo.
niti misliti, niti govoriti tehnično; to bi bil torej naš prvi tehnični abecednik.
Inž. Turk je bil sprožil pred par leti imenitno idejo slov. tehničnega slovarja in njegova velika zasluga je tudi, da ga bomo v dogledni dobi res dobili. Kdor pa misli, da je, ali da bo s tem že rešeno naše tehnično jezikovno vprašanje, se zeto moti. Ne da bi hoteli že vnaprej kritizirati to za nas gotovo zelo važno delo, moramo izraziti tukaj svoje trdno prepričanje, da si bomo ustvarili svoj tehnični jezik samo na ta način, da bomo začeli pisati tehnične sestavke, tehnične razprave. Tehnični jezik bo potreboval ravno tako daljše dobe za razvoj, kakor ga je potreboval naš literarni jezik.
Kako pa smo potrebni slovenskega tehničnega lista in slov. tehničnega jezika, nam priča malone vsaka ljubljanska ulica in skoro vsaka naša tehnična naprava. Skrajni čas je že, da se uvede tudi pri nas zdrava, mirna, hladna tehnična kritika, strokovnjaška in brez strankarskih motivov. Kritizira se pri nas sedaj tudi dosti, o še dosti preveč, toda pri nas velja še vedno staro, dobro pravilo, da delaj čevljar hlače, krojač pa čevlje.
Ob ti priliki si ne morem kaj, da ne bi pokazal s prstom na naša velika tehnična dela, ki so deloma že izprožena, deloma pa pridejo v tir v kratki dobi. Osuševanje ljubljanskega barja, vodni kataster, električna centrala, osuševanje kraških dolin. Kako eminentna dela! Koliko inženirjev se bo potilo pri njih, koliko novih izkušenj si bodo pridobili pri teh delih, kolike važnosti bo to zanje, za nas in za ljudstvo — in vse to bo šlo brez tehniškega lista mimo nas, ali pa bo umrlo z nami. Kdo čuti ali sluti pomen teh del in izkušenj za slov. inženirje? Da, moramo si napraviti svoj arhiv, kamor bomo shranjevali te dragocene pridobitve. To ne sme v izgubo, to bodo rabili še naši zanamci.
Razmotrivanje, kako bi služil ta list našim obrtnikom in domači industriji, ter koliko bi jim koristil, opuščam na tem mestu popolnoma, ker je samoposebi jasno Če pa kdo o tem dvomi, tedaj mu priporočam, naj prime katerisibodi nemški tehnični list v roke, pa ne bo potreboval mojih pojasnil.
Kdo pa naj vse to napravi — društvo, list?
Kolega mi je pred kratkim pripovedoval, da so našteli ob neki priliki 40 slovenskih inženirjev. Moje mnenje je, da so se všteli najmanj za eno dekado. Na različnih tehnikah pa imamo nad 60 študirajočih. Iz tega sledi, da bi imelo slov. tehnično društvo za sedaj zadosti članov, da bi pa tudi imelo upati na lep naraščaj. Znanstvenih delavcev seveda ne bo v izobilju — a če ne moremo napraviti mesečnik >, pa napravimo dvomesečnik, samo začnimo! Kako pa začeti?
Predlagal bi, da se otvori anketa v listih o tem vprašanju. Še bolj umestno pa bi seveda bilo, da bi kak starejši inženir sklical inženirski sestanek v Ljubljano ali kam drugam in da se v tem razgovorimo brez daljših časnikarskih debat.
Vai pensiero!	„ ,
Inž. D. GUSTINČIČ.
□	a □
Socialna politika.
Tke Minoriiy Report of the Poor Lam Cotnission. (London 1909, 2 dela , XXXVI + 936, cena 12 s 6 d.) Spisala Sidneij in Beatrice Webb. — Da si zasigura kolikor mogoče objektivno preiskovanje nastalih perečih vprašanj, je uvedla Anglija poleg parlamentarnih komitejev, katerih doba poteče z vsako sezijo, še takozvane royal commision, (izg. roji komišn), ki jih naroči kralj na prošnjo poslanske ali lordske zbornice. Te kraljeve komisije zborujejo ne glede na parlamentarne sezije, eventualno par let, dokler ne dovršijo svoje naloge. Tudi so posebno pri delavcih bolj priljubljene kot komiteji, ker v teh sede sami poslanci, a komisije sestoje iz naj-različnejih elementov, tako da so interesi kolikor mogoče vsestransko zastopani. Nihče sicer ni prisiljen odzvati se pozivnici, kakor je pri komiteju, toda splošno velja kot nepisan zakon, da ni mogoče zavrniti povabila komisije in da se mora na stavljena vprašanja jasno in odločno odgovarjati. Nekatere scene iz komisij, ki so preiskovale delavske razmere, so splošno znane vsled ostrih kontroverz med delavskimi za-
stopniki in fabrikanti, kjer je moral podjetnik navsezadnje vendar z jasno besedo na dan.
Zadnja royal commision, obstoječa iz 18 članov, med njimi tri ženske, pod predsedstvom bivšega ministra za marino in Indijo, lord Hamiltona, se je pečala s preiskovanjem uboštva tta Angleškem in zborovala v ta namen <5d leta 1905 do 1909.
Z industrializacijo je rastla v deželi poleg blagostanja tudi neusmiljena beda, in iz leta 1834 datira že Prvi angleški zakon glede podpore ubožnim. Temu Poor Law (izg. Pur 16) so sledili tekom časa dodatki in premembe, ali končno se je vendar dosti jasno pokazalo, da je ves ta zistern, ki ima 24.000 uradnikov in stane državo na leto 500, v celem letnih 1750 milionov kron, Popolnoma nezadosten. Danes ima «nglija dvakrat toliko prebivalcev kakor pred 25 leti, a za reveže izda desetkrat toliko; v celem je na leto ta svota enaka enomesečnemu zaslužku vseh Angležev. Ljudi, ki so navezani na podporo, je na Angleškem vsako leto okoli 2 miliona, t. j. 5 % vsega prebivalstva.
Priznati se mora, da je šla do-sedaj še vsaka komisija z uprav občudovanja vredno vstrajnostjo in neustrašenostjo svoji nalogi do dna ln tudi temu raportu se tega ne more odrekavati. Ali ravno tako je P° drugi strani res, da niso bile njih Konkluzije doslej še nikoli toliko vredne, kakor nabrani material, ki •eži potem v bibliotekah, dokler se 9a ne loti kaka znanstvena roka. Nobena komisija, zvesta načelom konservatizma, ki se zdi kakor karakterna poteza vsega angleškega jav-ne3a življenja, se ni upala doslej Priporočati takih sredstev v odpravo obstoječega zla, da bi pomenjala popolnoma novo pot od dosedanjih, tudi ta Poor Law Commision pripo-°ca samo „a clean sweep“, očiščenje zakona raznih nedostatkov. Vendar ^'oranio pripomniti, da je pridejanih Slavnemu poročilu še šest minori-tetnih.
Sidneij Webb in njegova žena .eatricej poleg Bernarda Shaw (izg. m j 'z^ned najodličnejših angleških nodernih socialistov in oba izredno Plodovita pisatelja — vse knjige, ki J n je za blizu 6000 strani, pišeta Kupno — sta izdala sedaj gori na-
znanjeni knjigi, v katerih propagirata popolno odpravo vsega P. L., večini komisije pa sta zaklicala s ponosno in odločno samozavestjo, do katere ju njiju temeljiti in globok, študij tega vprašanja popolnoma opravičuje: Plus <ja change, plus c’ est la m§me chose!
Dosedanji P. L. dela bistveno razliko med in-door relief (izg. indor relif = podpora znotraj duri) in out-door (izg. avtdor = zunaj duri) relief. Pod in-door spadajo vse delazmožne osebe in zato jih zapro v work-house. Teh delavskih hiš je po celi državi 650 Pod in-door štejeta nadalje bolnica in šola. Out-door je dovoljen vsakokrat kvečjemu za tri mesece in obstoji iz podpira-ja ubožnih na njih domu v naturalijah in izjemoma v denarju. Nadalje nastavijo brezposelnike kot navvy, t. j. delavci pri železnicah, kanalih in podobnem kopanju zemlje, kjer jim plačajo samo minimum za življenje.
Organi, ki so z ubožci v neposredni zvezi, so že omenjeni guar-dians, izvečine dosluženi vojaki s povprečno minimalno plačo 3600 K. Kot načelo velja v vsakem slučaju, da ne sme presegati podpora tistega minima, ki je za življenje neobhodno potreben, in da ne sme postati položaj podpiranca v nobenem slučaju boljši, kakor je položaj najslabše plačanega delavca. Končno morajo biti v zvezi s podpiranjem take ne-prilike, da jih podpiranec nikakor ne bo hotel več prenašati, če ima le malo upanja, da se reši dobrot tega P. L. Pri komur najdejo denar ali drugo vrednost, ga zapro kot lenuha in nemarneža (idle and dis or derly person). Otroke vzamejo v šolo za uboge (district schools) ali jih nastanijo'pri tujih ljudeh (boarded out).
Rezultat Webbovih študij k temu vprašanju bi označil kratko tako:
Vsi današnji zakoni o siromaštvu bazirajo na konstatiranem uboštvu, t. j. zakon mora počakati s svojim funkcioniranjem dotlej, dokler ne pride individij v tak položaj, da sam ne more več naprej.
Zakaj je ta podlaga popolnoma napačna? Vsa beda izvira ali iz brezposelnosti ali iz bolezni, ali iz fizične slabosti, sem spadajo posebno otroci
O brezposelnikih konštatirata, da tvorijo samo deveti del vseh tistih,
ki spadajo danes pod P. L. in ogromna večina teh šteje pod 30 let. Do 40.000 popolnoma zdravih mož uživa out-dow relief, drugih 10.000 jih sedi v work-houses. 170.000 je javnih delavcev, kakor označujejo imenovani navvy sami sebe. Vse te podpore zametujeta Webb načeloma kot nemoralne samenasebi in kot popolnoma nezadostne in neprimerne z ozirom na njihov uspeh. Ves ta pavperizem izvira iz iregularnosti dela in samo potom tega spoznanja je upati, da se odpravi nedostatek. Predlagata desetletni program v znesku ene miliarde kron, tako da bo imela oblast vsak hip, kadar se pokaže masa neangažiranih delavcev, tudi zadostno neangažiranega kapitala, s katerim more takoj pričeti pogozdovanje, obrežna dela in razne melioracije. Pogoj pa mora biti, da se ne ravna z delavci nič drugače in da prejemajo isto mezdo, kakor bi jo dobili za isto delo pod drugim gospodarjem.
Ostalih osem devetin ne spada zaradi brezposelnosti pod P. L., ampak ker so ali bolni ali zanemarjeni in sami fizično preslabi.
Po vestnih študijah, ki jih je izredno zanimivo čitati, sklepata tu pisatelja tako: najmanj polovico vseh je takih, katerih bolezen bi se dala preprečiti, kakor velik odstotek tuberkuloze; ali postponirati, kakor rak, revmatizem. Najmanj tretjino slepcev bi se dalo rešiti, da je bilo zanje pri rojstvu dovolj brige, in da je higienska zanemarjenost res zelo velika, dokazuje prav jasno statistika umiranja otrok v prvem letu. Povprečno jih pomre v ti dobi komaj 20 na 1000, tukaj do 250 na 1000. Tistih 600.000 otrok, ki jih podpira oblast a la out-door tekom vsakega leta, sta našla kronično sestradanih, nezadostno oblečenih, slabo nastanjenih ; nekaj tisoč jih zraste v pravem pomenu besede na javne troške v pijanskih in disolutnih hišah.
Dosedanja politika podpiranja ubogih ni torej samo nesmiselna, ker čaka v vsakem slučaju, dokler ne postane brezupen, ampak tudi nikdar ne bo mogla bede pomanjšati. Načelo resnične politike proti revščini more biti samo v smislu preventiv-nosti takih slučajev; v ta namen pa je treba prijeti tam, kjer in ko se revščina pričenja.
Zato zahtevata za slednje Mr. in Mrs. Webb:	higieno razviti do
skrajne meje; postavni national minimum naj zasigura vsakomur toliko zaslužka, da se obdrži na gotovem standard of life, a da se prepreči zanemarjenje otrok, naj se uvede po celi državi najpedantnejša kontrola po zanesljivih meščanih, ki delujejo s poukom in v skrajnem slučaju s pomočjo javne oblasti.
Konkluzije, do katerih prihajata pisatelja — gospa Webb je bila član komisije — so sameposebi že del socialističnega programa, in tako nam je precej lahko razumeti, ako se jim vrhovni angleški konzervativni krogi z vso silo upirajo. F. L. TLMA
□ H □
Literatura.
Kurent. Starodavna pripovedka, spisal Ivan Cankar. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broš. K 1‘80, eleg. vez, K 2'80.
—	Cankarja kritizirati je težavno. Jaz tega tudi storil ne bom. Prevelik individualist je, tako močan, da ne gre, absolutno ne gre, po njem po profesorsko brskati. Kurent pravzaprav ni nobena pripovedka, ampak zrcalo naših slovenskih ljudi in naše zemlje. Prav čudna je ta naša domovina, kakor jo je narisal Cankar; tudi ljudje so čudni; hrepenenja in iskanja polni, došli na cilj pa ma-lodušni... »Vseeno je,> ta stari refren zveni tudi iz tega dela Cankarjevega. Če bi ne vem katerikoli učenjak napisal knjigo o Slovencih in njihovi domovini, če bi se trudil s Statistiko — take verne slike bi ne mogel doprinesti, kakor je to storil Cankar s svojim Kurentom. Najimenitnejše umetniško pravilo, da bodi umetnik zrcalo svoje dobe, je s Kurentom sijajno izvedeno. Res je, kakor očitajo Cankarju, njegova pripovedna slika je premalo posejana s konturami, mejami in ostrimi črtami. Ali kje stoji zapisano, da pisatelj razdeli svojo povest v enakomerne kvadrate ? Saj ravno v načinu pripovedovanja, v obliki in jeziku se kaže umetnikova in pisateljeva individualnost.
Kurent je slovenske matere sin. Za nobeno rabo ni v svoji mladosti. Ker mu ni sojeno, da postane cesar ali pa papež, postane godec. In napo-
sled proda svojo dušo zlobnemu duhu za čarobne gosii. S tem se začne Kurentov izprehod po slovenski domovini. In to Kurentovo potovanje je naravnost krasno. Brez Bade-ckerja in brez pripovedovanja, kdo so ljudje, ki jih srečavamo, jih poznamo, po licih, po besedah, ki jim drče z ustnic ... »Komaj je Kurent zagodel, je vodil procesijo. Bila je procesija, kakor je Kurent še nikoli ni videl. Strašna bi bila ob belem dnevu, strašnejša je bila v mraku, pod nizkim, temnim nebom. Ali so se bili izkopali iz zemlje, pa se jih je še držala črna prst na licih, na rokah, na obleki? Ali so grešniki, na smrt obsojeni, preglodali železne verige ter planili na cesto, da plešejo v blatu, svobode pijani ?»
In dalje: »Grešniki na smrt obsojeni so se bili nenadoma preoblekli v razuzdane svate. Nič več udanosti v očeh, nič več bridkosti; ogenj je gorel v njih, plani! je šiloma izpod težkega pepela, na sivih licih so se prikazale rdeče kaplje...»
»Le vkup, ti uboga gmajna! Baklje Prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljhov, do biričev. Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih je napojila — tirjajmo svoje meso in svojo kri! Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji vstanite !» Ali ni to pesem iz naših rudnikov, iz fabrik? Ali je kdo videl tam življenje od blizu? Ne omagajo ti ljudje — če začno peti čarobne gosli Kurentove ? Ali ne bo šel ples prav do konca, do omaganja?
Tudi v Ljubljano priroma Kurent Pa gre med »narod* in med bojare. •'Spomenik so postavili — komu so ga postavili? Narod molči, ne ve imena; ampak pije in je vesel. Tam na visokem kamnu stoji kamenit vojskovodja, ali pa morda učenjak, ali pa morda umetnik; stoji ter misli, da je slaven in da se vrši zaradi njega ta vesoljni vinski potop. Ošabno se ščeperi na svojem kamnu, pod svojo muzo; narod pleše in vriska ter se ne zmeni zanj. . . Pozno v noči, blizu jutra že se pri— maje črn gost, leže na vence ter zasmrči . . . Junak na kamnu pa je do srca užaljen. V mojem imenu in na mojo čast si pil, zdaj pa bi še zmerjal, _negodnik?»
Čudovito lepo je popisal Cankar notranjo Ljubljano in slovensko
domovino, ampak tudi romarjev se je spomnil, ki so se iz vseh slovenskih krajev zbrali v pisano procesijo. Srca so bila polna pobožnosti in udanosti, na jeziku prošnja in molitev. Ali še predno so došii do cilja, so se telesa, tako globoko upognjena, korenjaško zravnala; noge so postale nenadoma gibke in lahke, kakor na plesu; oči pa so se prešerno smejale.
»In čuj proti nebu veselemu je vriskaje planila vesela pesem (romarjev)^
»Lepših fantov na svetu ni kot so ti mladi furmani, ti mladi furmani!»
Kako pa je vse to v slovenski naravi, ki je tako lahka?
»Dolgo je hranil in spravljal siromak svoje trpljenje, dokler ni bil skedenj poln in prepoln. Nazadnje pa si je naložil to črno breme in se je napotil, da bi potožil Materi božji svojo bridkost. Ali namesto da bi stopil pred njo globoko upognjen, proseč in vzdihujoč, je skoraj zaplesal do oltarja, pokrižal se tako malomarno, da je bilo komaj križu podobno, pomolil svojo molitveco tako urno, viharno, da je izpustil najmanj polovico besed, in ko je godrnjal češčenemarije, ni mislil ne na Mater božjo in ne na svojo žalost, temveč na krčmo. Pod Marijo pa je slonel angel, tiščal je lica v pesti in je mežikal: »Nisi prišel, da bi molil in delal pokoro, ampak prišel si, da bi se brez skrbi napil in da bi zraven še odpustkov bil deležen.»
Tako je hodil Kurent po domovini in je videl vse. To mehkobo in to hrepenenje vsaj po eni sladki uri za tisoč trpljenja in suženjstva polnih ur. Oj ta slovenska natura, mehka in žalostna v trpljenju, prešerno vriskajoča v malem veselju! Tisočletno trpljenje jo je vodilo, izšla je iz suženjstva, ki je od vekomaj. Toda že se drami zarja na vzhodu, pravi Cankar, in refren te starodavne pripovedke izveni upanja polno, zmagoslavno :
Vsi vi, skoz mrak pod križem vzdihujoči, vsi vi strmeči, nemi v črna tla — prišlo je znamenje I V tej zadnji noči
zablisnilo se je odvrh nebž — vstanite, vriskajoči in pojoči pozdravljena, nebeška glorija !
Lepo je orisal Cankar Kurenta, čarobnega godca, še lepše pa je orisal
svojo domovino. Poglej v to zrcalo in poišči se, bodi kdorkoli, našel se bodeš v pisani slovenski množici.
P.
„Kako sem se jaz likal". I. del. Jakoba Alešovca izbrani spisi. Drugi popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. I. zvezek. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška Bukvama. (Ljudska knjižnica 9. zvezek. Izhaja četrtletno.) — Pred nami je zanimivo čtivo. Ale-šovec je bil „ljudski pisatelj*1, ki je vedno tako pisal, da je ,,ugajalo". Povest slovenskega trpina je nazval
—	svoje likanje. In po pravici, kajti vsa poglavja (1. doma, 2. v šolo, 3. začne se nemščina, 4. klošterski muc, 5. z nemščino gre naprej) nam predstavljajo v živih podobah bedno šolanje naših kmetiških fantov. Zdrav, neprisiljen humor preveva stran za stranjo, tako da se knjižica težko popreje odloži, dokler ni do koica prebrana. Cena ji je broširani K 1'20, vez. 2 K.	—st—
□	a □
Šolstvo.
X.
Šolstvo na Štajerskem se razvija sicer polagoma, a vendar dosledno.
Dne 31. decembra leta 1907 je bilo na vsem Štajerskem 19 javnih meščanskih šol (slovenske nobene), 879 javnih ljudskih šol; 47 zasebnih ljudskih in meščanskih s pravico javnosti — skupno tedaj 964, v 1. 1906 pa 960. — Izmed meščanskih šol je bilo 12 deških in 22 dekliških. Ljudske šole so se ločile tako-le:
55	je bilo javnih in 4 zasebne deške šole, 51 javnih in 34 zasebnih dekliških šol, 773 javnih in 13 zasebnih mešanih šol.
Z ozirom na učni jezik je bilo 605 javnih nemških ljudskih šol. 228 slovenskih in 46 utrakvističnih, Eno-razrednic je bilo 185 javnih in 7 privatnih, dvorazrednic 227 in 9, tri— razrednic 146 in 12, štirirazrednic 115 in 7, petrazrednic 130 in 9, šest-razrednic 64 in 4, sedemrazrednic
12	in 2, a ena zasebna osemrazred-nica. Zasebnih meščanskih šol je bilo 15.
Na vseh teh šolah je bilo 2864 razredov, med temi 187 vsporednic. To leto se je otvorilo 84 razredov, a 26 zaprlo; prirastek 58 razredov.
Šologodnih otrok je bilo 1. 1907 210.600 in sicer 105.284 dečkov in
105.316 deklic. Brez pouka jih je bilo 6895, in sicer 3939 duševno nerazvitih in 2956 normalnih, t. j. 3’7% šologodnih otrok je bilo brez pouka.
Glavni kontingent otrok brez šolskega pouka — čeravno normalno razviti — so dajali slovenski okraji, in sicer Sevnica 490, Gornji-grad 395, Brežice 266, celjska okolica 248, Konjice 234, Laško 184, Slovenjigradec 135 in Voitsberg 125. Kazni je bilo radi malomarnega pohajanja 9774, in sicer 4607 denarnih glob ter 2307 zaporov; koncem leta 1907 ni bilo prestanih še 2860 kazni. Denarne globe so štele 13.335 kron.
Šolarskih kuhinj je bilo 300, največ seveda na Gornjemštajerskem. Brez šol. kuhinj so bili okraji: Kozje, Št. Lenard, Rogatec, Šoštanj in Laško. Božičnice so priredili v 51 okrajih, in sicer na 223 šolah — na slovenskih šolah nikjer. Otroških igrišč je bilo 234, največ v graški okolici 35, v Gradcu 14, v Cmureku 10 itd. 29 okrajev je bilo brez teh naprav, med njimi mesti Celje in Maribor. Počitniški koloniji sta dve.
Delni celodnevni nerazdeljeni pouk je bil na 89 šolah, in sicer v Gradcu od 1. junija do 4. julija, na ostalih
56	šolah pa kakor poizkus za 2 leti od 16. septembra do 31. oktobra. Opomnimo, da je deželni šolski svet štajerski načelno proti celodnevnemu nerazdeljenemu pouku. Šolski zdravniki delujejo le v Gradcu in okolici. Šolskih kopelji je bilo 22, in sicer 8 v Gradcu, po 3 v okrajih Judenburg in Leoben, po 1 v Celju in Gornjemgradu. 30 šol je imelo lastne šol. kuhinje.
Šolskih olajšav se je dalo 11.640 otrokom na 387 šolah, 5903 dečkom in 5737 deklicam ; posebnih olajšav je bilo deležnih na 410 šolah 7411 otrok, in sicer 3714 dečkov in 3697 deklic.
Učne moči. Na meščanskih šolah je poučevalo 66 učiteljev in 56 učiteljic (11 vsposobljenih le za ljudske šole) ter 9 učnih moči za francoščino. Ljudskošolskih učiteljev z vsposobljenostnim izpričevalom je bilo 1551 in 977 učiteljic; le z zrelostnim izpitom 149 učiteljev in 196 učiteljic; neizprašanih je bilo 36 učiteljev in 16 učiteljic; skupaj 2925 učnih močij. Veroučiteljev je bilo 925. Posebnih, edino le za ženska ročna dela vsposobljenih je bilo 359 učiteljic, a brez vsposobljenosti 67
—	skupno 426. Na 84 šolah, deloma dekliških, deloma mešanih se niso poučevalo ženska ročna dela.
Nemščina se je poučevala obli-gatno na 247 slov. šolah, neobli-gatno pa na 21. šolah, a slovenščino so poučevali obligatno v 8 nemških šolah, neobligatno le na 4. Francoščina se je poučevala na 16 meščanskih šolah, angleščina le na eni.
Telovadba za dečke se je redno gojila na vseh šolah, izvzemši 12 šol; deklice so telovadile, in sicer neobligatno na 445 šolah, preteklo leto na 483 šolah.
Učiteljskih knjižnic je bilo 874, a šolarskih 891. Šolskih vrtov je bilo 603, na 166 šolah se je poučevalo kmetijstvo na nalašč najetih travnikih, a deška ročna dela so gojili na 15 šolah.
V	1. 1907 je bilo na Štajerskem 10 takozvanih otroških domov, kjer je bilo nastanjenih 458 dečkov in 536 deklic pod nadzorstvom 19 vrtnaric, oziroma oskrbnic. Otroških vrtcev je bilo 46, kjer so delovale 103 vrtnarice v prospeh 1372 dečkov in 1510 deklic. Poleg tega je bilo še 25 obrtnih, 14 kmetijskih tečajev in 4 nadaljevalni za deklice.
Posebni razredi za duševno nerazvite otroke so bili na petih šolah, ki jih je obiskovalo 140 dečkov in 81 deklic. Za bebce obstoja tako-zvani Pijev zavod v Brucku ob Muri s šestimi razredi, ki jih obiskuje 144 otrok.
Stroški šolstva so znašali to leto 5,643.463 K 88 h, ki se razdeie takole: plače in doklade: 4,451.924 K 77 h; starostne doklade 997.923 K 33 h; remuneracije za večure 9805 K ; remuneracije katehetom 145.945 K 58 h; Podpore 10.000 K; okraj. učit. knjižnice 2600 K, učiteljske konferencije 17 269 K 26 h; razni izdatki 7995 K 94 h.
Pokojnine učiteljem in učiteljicam Se je izplačalo 672.811 K 74 h, vdovam 236.820 K 54 h, vzgojnin 33.336 K 61 h, sirotam 7389 K 14 h, odpravnin 5312 K 61 h, pogrebščin 9269 K 53 h, skupaj 964.940 K 22 h.
XI.
Dneva 28. in deloma 29. december sta bila posvečena učiteljskim zborovanje m. Dne 28. decembra so zborovala naslednja društva: ,,Društvo slov. p r o-* e s o rjev“,„d ruštvozazgradbo
učiteljskegakonvikta"; „slo-vensko deželno učiteljsko društvo", „ delegacija zavez e“, „S 1 o v e n s k a Šolska A\atica“ in ..Slomškova zveza", dne 29. decembra pa ..društvo slovenskih učiteljic".
a) Društvo slovenskih profesorjev ima 199 članov, dohodkov je bilo 1539 K in stroškov 1339 K, premoženja je 1110 K. Tajniško poročilo vsebuje zlato resnico, d a samo slovenske knjige ne zadostujejo, temveč trebaje prinesti v šolo živega življenja; to se pa more le zgoditi, če bo slovensko profesorstvo živelo vsestransko. K posameznim predlogom sledeče: Ozkosrčen, lahko rečemo naravnost krut je predlog profesorja Vajde, ki ga je utemeljeval prof. dr. Sajovic, namreč: „§ 2 zadnje min. naredbe o ustanovah, naj se odpravi, ustanovo naj brezpogojno izgubi vsak, kdor ponavlja razred'1. Ako vpoštevamo vse one momente, ki prihajajo vpoštev ravno pri raznih slučajih, da mora taalioni dijak ponavljati kak razred, kakor n. pr. življenske razmere, duševni razvoj dotičnega dijaka in pa le premnogokrat osebno naziranje posameznih profesorjev se nam zdi ta predlog uso-depoln za marsikakšnega dijaka, še bolj pa za starše. In vsledtega mora vsak količkaj zmeren človek odobravati naredbo nauč. ministrstva glede ustanov. — Umesten je bil predlog prof. Westra, da se poučuje telovadba na srednjih šolah obligatno. — Opravičena je bila slednjič zahteva prof. Lovšeta, da naj poučujejo na srednjih šolah in licejih edinole akademično naobražene učne moči. Upamo, da je ta zahteva bila tudi naperjena na naša c. kr. učiteljišča. Bili smo in bomo mnenja, da je lahko kak neakademično na-obražen profesor dober učni stroj — a njegovo predavanje ostane vedno omejeno, povspeti se ne more nikdar do onega viška, kot kak resnično na-obražen akademik. To stoji pribito!
b)	„Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta“ napreduje še dokaj
hitro, kajti v teku dobrih 15 letih je zbralo slovensko učiteljstvo nad 80.000 K. Ako pomislimo, da si je slabo plačano učiteljstvo pritrgalo te prihranke takorekoč od ust, je občudovanja vredna ta požrtvovalnost.
c) Občni zbor .,Slov. deželnega učiteljskega društva" je pokazal, da je slovensko učiteljstvo Se v ogromni večini v taboru napredne misli. Društvo ima premoženja nad 5300 K, ki se reprezentira iz zapuščine pok. učitelja Travna. Občni zbor je sprejel soglasno predlog, da se pošlje naučnemu ministrstvu spomenico o moderni preosnovi slovenskih c. kr. učiteljišč, da bodo v istini odgovarjala zahtevam slovenskega naroda.
i) Delegacija „Zaveze“ je rešila dve točki; volila je nanovo prvega tajnika in pooblastila vodstvo, da pošlje zastopnika k enketi o preosnovi ljudskega šolstva, ki se vrši meseca januarja na Dunaji. O delovanju te enkete izpregovo-rimo prilično obširneje.
d) Občni zbor „Slov. Šol. Matice" je bil sijajno obiskan. Navzoča sta bila tudi hrvaška zastopnika profesorja Kučera in Bazala. Predsednik ravnatelj H. Schreiner je imel daljši nagovor, kjer je povedal, kaj meni izdati „Slov. Sol. Matica" v bodoče, namreč: realne knjižice za učence in učitelje, komentar k ljudskošolskim berilom, etimološki slovar, komentar k slovenskim pesnikom in pisateljem, slovstveno zgodovino; seveda tudi običajni letopis in praktične knjige s sličnimi vsebinami kakor do-sedaj. Lep načrt 1 Mnenja smo pa sledečega in upamo, da ga bo novovoljeni odbor tudi kolikor toliko sprejel. „Slov. Šol. Matica" se mora modernizirati in sicer nekako vtem: 1. preskrbeti mora, da dobe c. kr. učiteljišča na Slovenskem, tedaj učiteljišča, ki so namenjena slovenskemu narodu, slovenske učne knjige, posebno knjige, ki se nanašajo na pedagogiko, kakor ,,ukosIovje“, „zgo-dovino pedagogike", „psiholo-gijo", „logiko" i. t. d. 2. Izdaja naj dalje take knjige, ki bodo vsebovale vsaj nekaj modernejših idej — opozarjamo le na češke
pisatelje te stroke:	Drtina in
drugi. 3. Izdela naj temeljito spomenico o preosnovi naših c. kr. učiteljišč, da postanejo v resnici vzgajališča, kjer bo dobival bodoči slovenski naraščaj v resnici moderno, sedanjim življenskim razmeram odgovarjajočo od-gojo, tako v narodnem, gospodarskem in duševnem oziru. Tu je ledina, porasla z gostim plevelom.
O predavanju prof. dr. Ilešiča prihodnjič!
Malo Statistike! Društvo je izdalo v preteklem triletju 14 knjig v 35.000 izvodih. Članov je bilo 1. 1907—1572, 1. 1908 — 1560 in 1. 1909 — 1622. Premoženja ima „Slov. Šol. Matica* 5784 K. Društvo je dalje v zvezi s „hr-vaškim pedag. književnim zborom". fili bi ne bilo mogoče, da društvo stopi v enako zvezo s češkim društvom ..Dedictvi Ko-menskeho v Praze"? Slednjič se je ustanovil poseben odsek, ki naj skrbi, da se vsako leto priredi daljše potovanje v svrho nadaljne izobrazbe. Ideja sicer ni nova, kajti kdor je pazno zasledoval učiteljsko gibanje na Slovenskem, ve, da se to vprašanje vleče že dolgo, dolgo vrsto let.
e) V ..Slomškovi zvezi" je prišlo do očitnega upora. Pričakovati je bilo to; kajti večnih obljub mora postati sit tudi najbolj ,,katoliški" učitelj. Da ostane tudi letos z ozirom na regulacijo učiteljskih plač samo pri frazah in obljubah
—	je gotovo, kajti kranjske deželne finance so napete do skrajnosti.
f) 29. decembra je zborovalo ..društvo slov. učiteljic". Društvo je sklenilo lepo resolucijo, da naj slovenske učiteljice posvete svoje delovanje gospodinjstvu in zato se ustanovi v Ljubljani štiritedenski gospodinjski tečaj za učiteljice. Prepričani smo, da bi se tako gospodarske kakor tudi socialne razmere mnogo izpremenile, ko bi hotele slovenske učiteljice nastopiti v slovenski javnosti tako, kakar nastopajo v mnogih krajih njih stanovski tovariši.
Piše — — — n----------------a.
□	■ □
Politika.
S kakšno slepoto so udarjeni tisti, ki vodijo politično usodo našega cesarstva in ki jim pravijo diplomatje in državniki, se je izkazalo v t. zv. Friedjun govi pravdi na Dunaju.
Znani zgodovinar dr Friedjung, ki je napisal že več jako lepih in zanimivih knjig, osobito iz avstrijske zgodovine devetnajstega stotetja, je obdolžil v cNeue Freie Presse* stranke, ki so zedinjene v hrvatsko-srbski koaliciji, oziroma posameznike te koalicije, da so se dali podkupovati in plačevati s srbskim denarjem. Ta obdolžitev je zagledala beli dan baš ob času, ko se je bana Raucha oblastnost na Hrvaškem prikazovala naravnost v gorostasnih oblikah, in ko so se vršile priprave za aneksijo Bosne in Hercegovine. S to obdolžitvijo so hoteli omenjeni diplomatje opravičiti svoje postopanje na Hrvaškem, kjer so pustili na krmilu vlado, ki je imela zoper sebe vse spodobne ljudi, le Frankovci so bili zanjo. Z njo so hoteli vtemeljiti potrebo in nujnost, češ, Bosna in Hercegovina se morate anektirati, inače je v parmanentni nevarnosti evropski mir. Ravno vsled veleizdajskih stremljenj in velesrbske ekspanzivnosti 1 .. .
Morda so bili še drugi nagibi, ki so vplivali, da je Friedjung, kot gla-sovit učenjak in zgodovinar, objavil svoje obdolžitve. Spomnimo se le, da je znana reška resolucija okrenila vso smer hrvaško - srbske Politike v troedini kraljevini in da je baš ta resolucija takrat prav mnogo Pfipomogla, da so se dunajski krogi udali ogrskim Košutovcem. Hrvatje ln Srbi so bili vedno le sredstvo in orodje bodisi ogrske, bodisi dunajske Politike, odkar imamo dualizem. Dolgo so zaupali na Dunaj in odtod pričakovali pomoči proti mažarski pre-Potenci. Toda naposled so izpoznali, da te pomoči od nikoder ni, in so okrenili smer svoje politike tako, da je ost obrnila proti Dunaju. In ta okret je našel odmev v vsem hrvaško-srbskem ljudstvu v monarhiji. To se je opetovano očitno pokazalo. N. Pr. ko je bil v Dubrovniku sestanek nekega avstrijskega nadvojvode s črnogorskim prestolonaslednikom. Tega so obsipali s simpatijami, za drugega se niso zmenili. To pa so na Dunaju kruto zamerili.
Pa bodijo si ti nagibi kakršnikoli
—	obdolžitev Friedjungova je bila tako huda, da so bili poslanci hrvaško-srbske koalicije prisiljeni, da pozovejo Friedjunga, naj dokaže njih veleizdajstvo ali vsaj antimonarhično mišljenje.
Dokazi so bili prav siromašni: dokumenti, ki so se izkazali kot falzi-fikati zelo primitivne umetnosti; pričevanja, ki so se čula tako, kot da so dogovorjena, ako ne naravnost naročena. Izid pravde, ki se je vršila pred dunajsko poroto pod nespretnim vodstvom, je znan: Friedjung je bil blamiran,
Iz pravde pa se je dognalo, da ni bil poražen samo Friedjung, marveč tisti še bolj, ki so mu dali material in iniciativo za njegovo obdolžitev. Ti pa so bili »visoki vodilni krogi». Ni se moglo niti več zatajevati, da so to bili: generalni štab, minister vnanjih del flehrenthal in prestolonaslednik i. t. d.
Razkrilo pa se je še marsikaj drugega, kar preje ni bilo očitno vsakemu. Osobito važno je, da se je tako razločno pokazala baš v tem primeru smer dunajske politike proti Jugoslovanom in njena vodilna misel: divide et impera (deli in vladaj)! Z drugimi besedami: politika, o kateri se nam vedno zatrjuje po pobožnih patriotičnih listih, da se po očetovsko briga za nas in nas ljubi — menda zato, ker nas vedno tepel — se je postavila na laž sama. Povsod drugje bi se bila ubila; v Avstriji bo poganjala bohotno naprej — vsled zaslepljenosti ljudstva. Jugoslovanstvo ima vendar vse drugačne interese, nego da bi mu ustrezalo geslo dunajske politike — in vendar ni nikjer pokornejših služabnikov te devize, nego baš med Jugoslovani!
Da, nič drugače jih ne moremo nazivati; služabniki so. To je popolnoma odkritosrčno priznal hrvaški poslanec Stjepan Zagorac, ko je pričeval v Friedjungovi pravdi. Priznal je, da mu je en nemilostni pogled z visokega mesta tako premenil — prepričanje, da je zapustil svoje politične sobojevnike in prijatelje .
Pa ne samo to! Zagorac je odgrnil zastor tako na široko, da se nam je pokazalo vse ozadje in zakulisje: izvedeli smo, kar smo že davno vedeli in kar so naši pobožnjaki vedno tajili, — namreč, da prihaja iniciativa
vsi klerikalni in reakcionarni politiki na jugu slovanskem iz dunajskih najvišjih klerikalnih in aristokratskih krogov. Odtod tudi tisto gnusno soglasje, ki oglušuje ušesa in skruni sluh, od dunajske „Reichsposte“ preko „Slovenca“ in „Hrvatstva“ pa do sarajevskega klerikalnega organa. Odtod tudi tisto ostudno soglasje, s katerim se neti versko in plemensko sovraštvo na slovanskem jugu in s katerim se posebno pritiska na Srbe. Odtod tista hudobna zvijačnost in prekanjenost, s katero se hočejo uničevati posamezniki, ki izpoznavajo prave cilje in namene te politike in se jim ustavljajo z vso bistrostjo in silo svojega duha, kakor so hoteli pogubiti ali vsaj onemogočiti Frana Supila, očeta reške resolucije ... In proti ti politiki ne pomaga nobena učenost, nobeno sredstvo; ona uničuje vselej; toda njo samo uničuje njena patologična — neumnost in hudobnost... In grof Aehrenthal ji je v tem oziru krasno orodje, vkljub temu, da ga je obsipal »Slovenec* leto osorej z gloriolo — ženialnosti!
Primerilo se je še nekaj drugega v Avstriji, kar je vredno, da se omenja v našem listu. Obstrukcija v parlamentu se je umorila. Prostovoljno ali ne — to je sedaj postransko vprašanje, katerega ne rešujemo. Poglavitno je, da je bila predsedniku parlamenta z neznatno premembo poslovnika izročena moč, s katero zapreči vsako takšno obstrukcijo, kakršna je bila doslej v navadi.
Kdo je pravzaprav zmagal, kdo je omogočil, da je obstrukcija postala izključena? Parlament sam. Tisti obrekovani ljudski parlament, ki so ga njegovi tajni in očitni nasprotniki hoteli uničiti. Govoričili so, da se ne razlikuje nič od kurelnega parlamenta; da se upi in nade socialnih demokratov in drugih naprednih elementov ne uresničujejo; očitali so, da furija nacionalističnega šovinizma v novem parlamentu divja hujše, nego v starem . .. Toda naenkrat je šinila na dan energija, s katero si je rešil in zagotovi! možnost poslovanja. Dokaz, da je v ljudskem parlamentu zbrana vsa drugačna notranja živ-Ijenska moč, nego je bila v starem.
Naše veselje na tem činom ljudskega parlamenta je bilo sicer od-
kritosrčno in veliko. Tembolj, ker so si zlasti socialni demokrati zadobili zaslugo, da so v pravem trenotku prisilili buržoazne in agrarne stranke, da so se odpovedali političnemu orožju hrupne obstrukcije. In sicer so to dosegli tisti socialni demo-kratje, katerim so slovenski klerikalci večkrat očitali, da ne marajo izpre-membe poslovnika in rednega poslovanja državnega zbora. Večje brez-obraznosti, nego je bilo to klerikalno očitanje, si skoro ne moremo mislitiI Na vse grlo in z vsemi sredstvi so zagovarjali in pospeševali obstrukcijo
—	pa so šli svoj greh nakladat na rame socialnih demokratov! Kričali so, da se gre za ugled, čast in ponos slovenskega naroda in da je vse to treba in mogoče rešiti samo z obstrukcijo. Zaobstruirali so se končno tako nesmiselno — da je moralo njihovo veselje nad rešilno idejo, ki ni bila Krekova, in nad predlogom, ki ni bil samo Krekov, biti še večje in od-kritosrčnejše, nego je bilo naše. Samo da je bil okret klerikalcev tako nagel in nenaraven, da v njih odkritosrčno veselje nihče ni mogel verjeti!
Vobče je treba, da se končno iz-pregovori in razločno napiše tudi beseda o teh klerikalnih političnih okretih ali skokih. V zaupanju na svojo organizacijo po župniščih in kaplanijah, kapiteljih in škofijah si drznejo mnogo. Vidi se to na »Slovencu*, kako piše. O eniin-isti stvari danes tako, jutri popolnoma nasprotno. Vedno pa tako, da pade vselej na noge. Danes je proti obstrukciji; jutri jo hvali in ponatiskuje telegrame in izjave, s katerimi izkuša podpreti svoje besede. Danes je proti Srbom, reški resoluciji, Franu Supilu strasten nasprotnik in kliče žveplo in ogenj nad veleizdajnike; jutri skrije kremplje in samo malo še ježi dlako, ker bi se sicer preveč blamiral. Danes citira »Naše Zapiske* proti liberalcem; jutri udarja po »Naših Zapiskih*. Danes graja N. D. O. in skoro hvali socialne demokrate; jutri zopet narobe. In tako dalje — brez konca! Za vzor doslednosti take žurnalistike in take politike ne bomo postavljali. Ampak to se nam zdi karakteristično za sedanjo dobo javnega življenja na Slovenskem, da se to tako malokomu zdi protinaravno! Dr. D.
j RAZPRAVE [
VII. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke v Avstriji. Ste-	g
nografični zapisnik. Cena 60 vin. — Prvikrat je izdala jugo-	!
slovanska soc. dem. stranka v Avstriji stenografični zapisnik svojega strankarskega zbora. Zanimiv je in vreden, da se ga pazno čita. Dobi se pri: ..Delavski tiskovni družbi v Ljubljani".
..KATOLIŠKO SVETOVNO NAZIRANJE IN .•\	SVOBODNA ZNANOST.1*
Napisal dr. L. Wahrmund. Cena 70 v. Te znamenite brošure, ki je toliko prahu vzbudila v avstrijski javnosti, ima »Del. tiskovna družba v Ljubljani" še nekaj v zalogi, zato opozarja iznova. naj si jo omislijo tisti, ki se zanimajo za ta eminentno važni predmet.
Drama Prešernovega duševnega življenja, j
Spisal dr. Ivan Prijatelj. — Cena 40 vin.
■■••••••■a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB
PreSernoD spomenik
5
Uredil dr Ivan Prijatelj. Cena 80 vin — Ti dve knjižici, ki	:
so jih izdali v Prešernovo proslavo .Naši Zapiski* I. 1905. se nahajata še v zalogi ..Delavske tiskovne družbe v Ljubljani",
  Opozarjamo vse one, ki bi si jili radi nabavili. .......................... s
magdalena
Spisal I. S. Machar. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
NARODNO VPRAŠANJE IN SLOVETICI.
Napisal Etbin Kristan. — Cena 24 vinarjev. — Dobi se pri 8« „DelQoshi tishooni drujbi o Ljubljani", mt
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
„RDEČI PRAPOR”
Osrednje glasilo jugosl. socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Cena mu je 14 K za celo leto, 7 K za pol leta, 3 K 50 v za četrt leta in mesečno 1 K 20 v. Prinaša zelo zanimivo vsebino in je najboljše □ pisani slovenski politični list. O
Knjigarna L. Sctasentner, Ljubljana
PreS^rnooa nilcn St. 3
 ......priporo«? .'Klopne novosti svoje založbe :	■
Cankar /.: Kurent, i ' -duvna povest. Broš. K 1-50, vez. K 2-80, po pošti 10 v več. Ta ^ est je slika stoletnega trpina-veseljaka slovenskega naročiš. Odlih ‘' se po posebnem jeziku del čudovitega domačega kolorita, *udi slog je nekaj izrednega, ne sicer cankarjevsko briljanten, a vendar tako lep, da enako lepega ne piše noben naših pisateljev. Trije sonetje na koncu povesti so tako-rekoč njen magistrale.
Cankar /.: Hlapci. Drama v 4 aktih. Broš. K 2-—, po pošti 10 v več. V drami je pisatelj v jarko luč postavil aktuelno, socialno in kulturno vprašanje, ki mora zanimati vsakogar, kdor smatra šolo in učiteljstvo za faktor, ki bo pred vsemi odločeval o usodi našega naroda. Ni to navadna politična senzacijska drama, pre-računjena za efemerni efekt, ampak stvar, ki pretrese učitelja, da se nad njo zamisli in premišljuje.
Milčinski Fr.: Igračke. Broš. K 2-—, vez. K 3*—, po pošti 20 v več. Zbirka ljubeznivih humoresk in satiričnih črtic zlasti uradniškega, posebno sodniškega življenja. Semtertja zazveni trpka ironija in marsikateri občutni udarec pade na justico in njene služabnike. Posebno prijetno de čitatelju čut za socialno pravičnost, ki se v obili meri razodeva v teh navidezno »nedolžnih11 črticah.
Trdina /.; Zbrani spisi. VI. in Vil. knjiga. Broš. h K 2-50, vez. ži K 3-70, po pošti 20 v več. Tudi te dve knjigi prinašata celo vrsto doslej še ne priobčenih pripovednih spisov. Njih vrednost vnovič povdarjati, bi bilo pač odveč, saj o tem je že vsakdo prepričan, da ga ni med našimi inteligenti, ki bi bil tako spoznal in obenem tako prav razumel življenje našega naroda -na Dolenjskem kakor Trdina. S tema knjigama pa zakladnica njegove literarne zapuščine še nikakor ni izčrpana. Še marsikak biser se bo dal iz nje izkopati.
Kersnik Janko: Zbrani spisi. V. zvezek. Broš K 5'—, v platno vezan K 6'—, v polfrancoski vezbi K 7'—, po pošti 30 v več.
V	tem zvezku, obsegajočem dva snopiča, so priobčene pisateljeve poezije ter literarni in politično - polemični spisi. Urednik dr. Prijatelj jim je pridejal potrebni obširni komentar, ki sedanji generaciji prinaša mnogo novega in pojasnjuje marsikatero temno zadevo iz našega polpreteklega političnega in kulturnega življenja.
Založništvo L. Schwentner vabi nadalje na naročbo:
Novih Akordov, ki so se s svojim devetim letnikom pre-ustrojili v glasbeno revijo na ta način, da prinašajo razen skladb v dosedanjem številu tudi prilogo glasbeno - literarne vsebine. Nihče ne more tajiti, da se s tem zadošča le živi potrebi, ki jo čutijo vsi muzikalni krogi. Cena za vse leto 10 K, za pol leta 5 K, posamezni zvezki po 2 K