Poštnina platana v gotovini
cena 2 <Om
GLASILO 0SV06ODIL.N E FRONTE O k RA JA T-R BO V L-j E

Štev. 49
V nedeljo, lO. decembra naj nihče ne ostane doma
Do 20. novembre so v trboveljskem okraju oddali vse kandidatne liste za volitve v okrajni ljudski odbor. Po vseh krajevnih odborih so bili zbori volivcev, na katerih so sprejemali kandidate in podpisovali kandidatne liste. V večind primerov pa volivci niso hoteli sokandidatov, temveč samo po enega kandidata z namestnikom. Sokandidate so sprejeli samo na Bregu, Čečah, Cem&eniku, Dolu pri Hrastniku, Izlakah, Radečah v dveh voliv-nih enotah, v Turju ter v Trbovljah na Partizanskem vrhu. Partijske in frontne organizacije so premalo pojasnjevale, da je s postavitvijo sokandi-datov dun večja mučnost izbire najboljših.
Med kandidati je veliko število rudarjev, zadružnikov racionalizntorjev in najboljših delavcev. V Hrastniku so kandidirali večkratnega racionaiizator-ja Antona Veleja, odlikovanca z redom dela II. stopnje, na Trojanah pa Stanka Novaka, borca za višji hektarski donos, ki je letos pridelal 240 centov krompirja na ha, dočim je povprečni donos krompirja, v okraju okoli 110 centov. Volivci v Krnicah v Hrastniku so predlagali Jožeta Jeriča, ki je že leta 1941 odšel v NOV in dela danes v rudniku Hrastnik kot kopač. V Zagorju kandidira sedanji predsednik OP trboveljskega okraja tovariš Viktor Kovač.
Volitve v (krajni odbor so zelo raz-
gibale prebivalstvo trboveljskega okra ja. Posamezni sektorji In odbori OP so si med seboj napovedali tekmovanje za čim boljši izid volitev. Tako je radešdci sektor napovedal tekmovanje vsem sektorjem trboveljskega okraja to je Hrastniku, Trbovljam in Zagorju, v udeležbi, predčasnem zaključku volitev in okrasitvi volišč. Na zasedanju okrajnega odbora v Trbovljah je MO OF Trbovlje napovedal tekmova nje vsem odborom OF za volitve v okrajni odbor, katero tekmovanje je sektor Zagorje po svojih delegatih sprejel takoj po napovedanem tekmovanju. Najboljši frontovoi v Trbovljah so se zavezali, da bodo počastili dan volitev g prostovoljnim delom.
Plan za mesec november je bil dosežen s 100,4 %
Bitka za izvršitev letošnjega plana proizvodnje se na rudniku Trbovlje-Hra,stoik vedno bolj zaostruje. Skozi vse leto so trboveljski rudarji dosegali plan, niso ga pa mogli izvršiti edinole v mesecu oktobru. V mesecu novembru pa se je razvnela bitka za plan in tekmovanje med najboljšimi brigadami.
Kosanje aa	j.
močno podkrepilo dosego planskih nalog, ravno tako tudi izvrševanje Individualnih obvez članov Partije in sindikata. Plan za mesec november so rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik, izvršili s JO«,4*/..
Vsi produktivni obrati so plan dosegli, tudi dnevni kop Dobrna-Neža, kjer je deževno vreme In plazov je močno oviralo dnevno izvršitev planske naloge. Zahodni obrat je plan do-
segel s 108,8 Vi, vzhodni s 105 V«, obrat Ojstro s 103,1 •/•, obrat Hrastnik s 106,7 odstotka, dnevni kop Dobrna-Neža pa s 105,4*/..
Trboveljski in hrastniški rudarji so stopili v bitko za poslednje tone premoga in ta borba bo trajala do konca leta- Rudnik Trbovlje sam bo dosegel
Mnmrtvfni nt- —-----o	J-
cenit)ra, za izvršitev plana obeh rudnikov Trbovlje In Hrastnik pa bo treba mnogo volje in naporov; dobro voljo in zaupanje v svoje vodstvo pa trboveljski in hrastniški rudarji imajo.
Tudi zagorski rudarji so v mesecu novembru izvojevali zmago ter plan dosegli s 101,2*/.. Kakor v rudniku Trbovlje-Hrastnik, je rudniku Zagorje mnogo pripomoglo k izvršitvi plana tekmovanje njegovih najboljših brigad-
Za 100 odstotkov je prekoračil normo
Tekmovanje najboljših rudarskih brigad v revirjih
Rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik •o v mesecu novembru vlagali skrajne naipore za dosego mesečnega plana. Pričeli so bitko za poslednje tone; začetek je bil prav dober in če ne bo posebnih težav, bo letni plan izvršen.
Lep uspeh je bil v mesecu novembru, ko je bil plan dosežen s 106.4%. K temu so veliko pripomogle najboljše rudarske brigade, ki so tekmovale za naslov najboljše brigade.
Na vzhodnem obratu so se kosale Kmetičeva, Pavlinova, Petkova, Sen-turjeva in Žunkova brigada, na zahodnem obratu pa Erjavčeva. Bibičeva, Klemenova in Magistrova. Na dnevnem kopu Dobrna-Neža so tekmovale Smaglova, Zičkarjeva, Pasari-čeva in Kotarjeva delovna številka, v Hrastniku pa brigada Kmeta Martina. Pod izredno uspešnimi pogoji je delal v mesecu novembru brigadir Kmet Martin, 24-kratni udarnik na obratu Ojstro, s svojo 12-člansko brigado, v kateri so Vastič Milko. 18-kratni udarnik, Kranjc Leopold, tudi 18-kratni udarnik, nadalje Kalšek Anton, 17-kratni in Stopa Andrej, 12-kratni udarnik, Medved Ludvik, Zavrašek Slavko in še drugi; to so stebri Kmetove brigade. Brigada je razdeljena v tri tretjine ter delajo v vsaki izmeni po štirje. Za mesec november si je
brigadir Kmet Martin zadal nalogo, da v tekmovanju preseže normo za 100%; dosegel jo je In celo prekoračil. Skupno je brigada Martina Kmeta dosegla proizvodno normo v mesecu novembru z 215.47%.
Mnogo težja pa je bila bitka med brigadami v trboveljskem rudniku. Po-sebno se je odlikovala brigada Kme-tiča-Okoma. ki se je obvezala, da bo normo presegala dnevno za 30%. Brigadir Kmetič je 9-kralni udarnik ter Ima v svoji brigadi Okorna Vilija, Gunzeka Ivana, Holeška Vlada, Hribarja Ivana, Verdineka Jožeta II. Hribarja Staneta in Gregorčiča Antona, ki so vsi večkratni udarniki. Prav posebno lepe uspehe so dosegli na dan 29. novembra, ko so tekmo-vali v	okiaG-jvi.	o»*
gona njiteiiea-Okorna je delala v mesecu novembru poleg planiranih delovnih dni vse nedelje in pa tudi na praznik. Na Dan republike je nakopalo 8 mož 70 ton premoga, na moža 8.7 tone premoga. Ta brigada je v novembru dosegla normo s 152%.
Hud konkurent na vzhodnem obratu je bila brigada Žunka Ladislava, 11-kratnega udarnika, ki je dosegla proizvodno normo s 149.2%. En procent slabša je bila brigada Senturja Staneta, 17 - kratnega udarnika, s 148.7%. Stirinajstkratni udarnik brigadir Pavlin Martin je s svojo brigado dosegel normo s 139.3%. Znani brigadir Petek Alojz, ki je 10-kratni udarnik, se je pa boril s težavami, vendar je dosegel s svojo brigado proizvodno nalogo s 128.9%. Brigada Kosija Ivana na vzhodnem obratu pa je imela tri »piave« in se zaradi tega pri ocenitvi ni upoštevala. Dosegla je le 99.4% proizvodne norme. Ista usoda je doletela tudi Klemenovo briga-
do, v kateri je Imel »piavegac brigadir Logonder.
Na zahodnem obratu so tekmovale brigade Bibič Ivana z 8 možmi, to so; Zafel Franc, Kunstelj Edi. Jamšek Jože II, Mrak Anton II. Kočar Jože, Jurgl Kari in Kozmus Jakob; to je le del brigade, ki 'dela v Žago riško vi brigadi, ki šteje 42 mož, vendar je z. tekmovanju vzeta v poštev le ta brigada, ki je dosegla proizvodno normo s 152.34%. Petnajstkratni udarnik Magister Franc je s svojo 8-člansko brigado dosegel lep uspeh. Norino je dosegel s 140.96%, Erjavčeva brigada pa s 138.79%.
S težkočami so se borile za izvedbo planskih nalog tudi številke, ki so tekmovale na dnevnem kopu Dobmar Neža in to zaradi deževja in plaznv-ja. Najboljši uspeh je dosegla številka Pasariča Antona in Rezarja Franca • 143.75%, številka Kotarja Erika ia Rozmana Jožeta pa s 137.55%. Številka 12. ki jo vodi Smagel Leopold. Frece Rudi, Gunzij Ferdo in Sere Viktor, je dosegla normo s 124.26%. Številka 20 Zičkarja Antona šteje 6 mož in je dosegla normo s 111.78%.
Te dni se bo sešla ocenjevalna komisija, ki bo določila zmagovalce za mesec november, hkrati pa se bo tekmovanje podaljšalo do konca decembra. Ze sedaj vlada za uspehe veliko zanimanje med brigadirji; zopet bodo po končanem delu posedali v čakalnici in se pogovarjali, katera številka in brigada je ta ali oni dan dosegla lepši uspeh, in to vse dotlej, dokler ne bo rudniška sirena dala rudarjem ruunm« nbuiijt-ni jsiuik aumienje, da so svojo letošnjo nalogo častno Izvršili.
Novo lokalno podjetje je pričelo obratovati
Okrajna proizvodna podjetja so imela dne 29. novembra pomemben praznik. Ravno na dan 7. obletnice socialistične Jugoslavije je pričela obratovati keramična tovarna na Izlakah. Ta tovarna bo mnogo pripomogla k razvoju lokalne proizvodnje v okraju Trbovlje. Tovarna se bo v začetku omejila na izdelavo obtožnih ploščic ter jih bo pričakovano dajala na leto 60.000 kg v vrednosti 3 do 4 milijone dinarjev. Da je tovarna za mogla pričeti obratovati, je bilo treba mnogo truda, ker so večino strojev nabavili iz lastne proizvodnje. Vsa dela je vodil obratovodja Tomažič s polno pomočjo inž. Hauptmana, pohvaliti pa je "reba tudi tovariša Weinbergerja, tehničnega vodjo, ki je skrbel za potrebni material in opravo tovarne.
'tUllill
Ob 480 letvici vojska pesnika Franceta Prešerna
V nedeljo 3. decembra t. I. je preteklo 150 let, odkar je zagledal luč sveta največji pesnik našega naroda: France Prešeren. O življenju in trpljenja tega velikega človeka in pesnika, sina preproste slovenske iene-kmetice, smo slišali in brali toliko lepega, da bi bilo skoraj odveč še kaj dodajati.
Storimo pa nekaj drugega. Najlepše se bomo oddolžili spominu tega nesmrtnega sina naše zemlje, če bomo govorili in pisali tako lep in čist slovenski jezik, kot nas ga je učil naš Prešeren v svojih pesmih. V takem jeziku nam je govoril drug veliki sin našega naroda, Ivan Cankar. Prizadevajmo si, da bomo živeli po svetlih vzorih našega Prešerna. Če bomo tako živeli in nosili čudovito luč njegovih pesmi v naših srcih — se bodo vremena Kranjcem zjasnila!	—ev.
Sklepi odbora OF trboveljskega okraja bodo le vzpodbuda za boljše delo frontnih organizacij
Na zasedanju I. okrajnega, zbora OF Trbovlje je bila sprejela delovna resolucija o bodočih nalogah okrajnega odbora OF in osnovnih organizacij.
Fred OOF in osnovnimi organizacijami so naslednje naloge:
I. Organizacijske nalogo
1.	Da bodo osnovne terenske in vaške organizacije CUf' lahko nastopale dejansko kot voditelj političnega in gospodarskega življenja, se postavlja kot gkuvrna naloga, da se novo izvoljeni odbori organizacijsko utrdijo. Ta učvrstitev psi se bo dosegla, če se bodo odbori kot celota stalno sestajali in na svojih sejah kolektivno obravnavali vse probleme, ki nastujajajo na vasi in terenu, in k njim tudi zavzeli potrebne korake. Zato je tudi potrebno, da sc osnovni odbori ideološko izgrajujejo-
2.	Delo osnovnih frontnih organizacij v okraju je bilo slabo zaradi premajhne in nestalne pomoči OOF osnovnim organizacijam. Zato je potrebno, da OOF nudi v prihodnje stalno pomoč frontnim organizacijam. Pomoč v obliki sklicevanja sektorskih konferenc v celoti ni dosegla želenih uspehov. Zaradi tega je nujno, da člani okrajnega odbora OF v prihodnje najmanj enkrat na mesec obiščejo terenske in vaške odbore ter jim pomagajo,
3.	Volitve v OF so pokazale po eni Strani, do osnovne organizacije niso dovolj skrbele za očiščenje fronte raznih Sovražnih elementov, po drugi strani po, da niso skrbele za razširjenje OF. Ne moremo trditi, da je v vseh primerih, kjer se člani fronte niso udeležili volitev, ali politično ne delajo, krivda no njihovi strani. Zato je potrebno, da osnovne organizacije pregledajo svoje člane in ugotovijo vzroke nedelavnosti posameznih fronlovcev in na podlagi trga ukrepajo. Po drugi strani pa imamo zlasti po vaseh še precejšnje število prebivalstva, ki niso člani OF.
Naloga osnovnih organkauiMj je, ti" vključijo tudii te ljudi v fronto. Po eni strani s čiščenjem, po drugi strani pa s sprejemanjem novih delovnih ljudi, bomo ugled fronte med množicami dvignili.
4 Osnovne organizacije so posvečalo vse premalo pažnje, da bi se tekoče Naloge po eni strani kontrolirale, po drugi strani pa izvrševala evidenca nad Izpolnjevanjem teh nalog. Pomanjkanje evidence se ugotavlja tako pri izvrševanju nalog ter pri pobiranju članarine za socialni fond kot pri evidenci članov OF. Zato je potrebno, da vse organizacije, od osnovne do okrajnega odbora OF,' zaostrijo vprašanje evidence.
5. Naloga vseh osnovnih organizacij Je, da se vključijo v 6-mesečno tekmovanje v proslavo za 10. obletnico OF. Zato je .potrebno, da osnovne organizacije sprejemati In stalno kontrolirajo izvrševanje tekmovalnih nalog in vključujejo vanje vse frontovee, tako da ob koncu tekmovanja ne bo člana OF, Id v iem tekmovanju ne bi sodeloval. Zaradi tega morajo osnovne organizacije in OOF voditi točno in stalno evidenco in poročati o izvrševanju tekmovanja.
' 6. Organizacije OF so dolžne, da koordinirajo delo vseh množičnih organizacij na terenu, katero delo pa ne sme obstajati le v tem, da se predstavniki množičnih organizacij od časa do časa sestajajo, temveč v tem, da obravnavajo vsa vprašanja skupno Z vsemi organizacijami in obenem zadolžujejo svoje člane za izvršitev nalog. Naloga OF v sodelovanju z društvi je v tem, da njihovo delto pravilno politično usmerja, s čimer bodo društva lahko prevzemala nase številne naloge državne uprave, kiair jo izraz poglabljanja socialistične demokracije.
ti. Politične nalogo
J. Frontne organizacije sc morajo bolj kot do sedaj prizadevati, da sl steroatično pomagajo preko vseh oblik političnega in ljudsko prosi n nega dela b dvigu socialne zavesti fmmtoveev,
posebej še onih na podežJJju. Zato naj izpolnjujejo in ki vrše v našem kme-
izkori.ščajo zlasti politične in gospodarske akcije, upoštevajoč pri tem konkretne prilike na terenu.
Za čim večjo aktivizacijo članstva in za politično učvrstitev frontnih organizacij morajo na široko popularizirati poziv lO OF Slovenije na 6-mesečrio tekmovanje in si pri tem prizadevati, da vključijo čim več fronlovcev v izobraževalne tečaje, krožke, da organi zbirajo redne politične in gosijodarske informacije v obliki drobnih sestankov in razgovorov s frontovci.
Vršiti je treba agitacijo za udeležbo na množičnih, zlasti na predvolilnih sestankih, zborih volilcev. svetih državljanov, roditeljskih svetih, in s tem vplivati na sodelovanje vseh ljudi v ljudski oblasti.
Frontne organizacije si morajo prizadevati, da dvignejo pri ljudstvu zanimanje za ljudsko prosvetno dejavnost, da nenehno tolmačijo prizadevanje naše vtude, Partije in fronte, da se tudi po vsebini čim prej izvede demokratizacija družbenega življenja pri nos, za kar naj frontne organizacije široko popularizirajo ljudsko inšpekcijo, njeno delo in odgovorne naloge, pa tudi njene uspehe.
Organizacije OF se morajo nadalje uporno borili za to, d« bodo frontovci seznanjeni tudi z vsemi pomembnejšimi zunanjepolitičnimi dogodki. Borba naše Partije in Vlade za mir v| svetu, širjenje ugleda noše države v svetu ter naša samostojna in samozavestna zu. nanja politika naj utrjujejo zn vest vsakega front ovc a, s tem pa tudi našo obrambno moč.
Vključevanje žena v splošne oblike političnega deta OF na v.a&i in terenu naj okrepi agitacijsko politično delo frontnih organizacij, posebej pa še delo s pionirsko organizacijo.
2.	Oblike političnega dela s člani fronte so btte v vt čim primerov le množični sestanki, ki so se vršili le tedaj, kadar se je zanje dajala iniciativa z višjih forumov in so obravnavali probleme vasi in terena le enostransko. Treba je, da se vršijo množični sestanki v vseli primerih, ko se pokaže za to potreba, na terenu, in naj jih sklicujejo odbori osnovnih organizacij samoiniciativno; na njih se mora obravnavati in reševati vsa problematika kVaju. Poleg dela v obliki množičnih sestankov pa je treba iskati tudi nove oblike političnega dela z množicami in sicer vi obliki drobnih sestankov p« vaseh in naseljih ter ustnega političnega dela med posameznimi člani fronte.
3.	Ideološki dvig s pomočjo tiska je zelo pomembna dejavnost OF pri izvajanju političnih in gospodarskih nalog. List »Zasavski udarnik« kot glasilo fronte trboveljskega okraja ni prikazoval celotnega dela in življenja osnovnih frontnih organizacij, ker te ne nudijo svojemu glasilu potrebne pomoči v obliki dopisov, v katerih bi se izražalo delo fronte na vasi. Zato je potrebno, da vsi frontni odbori takoj pristopijo k organiziranemu načinu podpore z rodnim dopisovanjem, kjer rraj se izraža življenje vasi v Vseh važnih dogodkih.
lil. K o s god ar sli v nalogv
Sovražna politika' s strani držav IB in letošnja suša, ki je prizadela celo Jugoslavijo, postavlja ptred fronto v gospodarstvu naslednje naloge:
I.	Vprašanje odkupov je stvar osnovnih organizacij OF. Odbori OF morajo politično pripravljati izvršitev .vseh odkupnih nalog in planov s pojasnjevanjem potrebe odkupov delovnemu kmetu, s čimer bodo nudili pomoč KLO. Zato morajo biti odborniki OF pri Izpolnjevanju obveznosti do skupnosti vzgled ostalim fronloveem in raagaJjevati morajo vse one, ki svojih obveznosti do skupna«ti ne izpolnjujejo. Na drugi strani p« je treba, da OF popularizira med kmečkimi mno žicami delovne kmete, t. j. vse one, ki svoje obveznosti d» skupnosti v redu
tijstvu bilko za večji hektarski donos.
2.	Borba za varčevanje in pravilno razpolaganje s fondi garantirane preskrbe in splošnim ljudskim premoženjem mora biti vsakdanja naloga osnovnih odborov OF. Delo za to se mora razvijati v kontroli razpolaganja in čuvanja fondov garantirane preskrbe in nad pravilnim izdajanjem živilskih nakaznic. To nalogo motrajo frontni odbori vršiti preko svojega organu, ljudske inšpekcija Zato je potrebno, du novoizvoljeni ljudski inšpektorji pričnejo taikoj aktivno delati in mesečno poročati o svojem delu osnovnim organizacijam OF.
3.	Odpravi vsakršnih neupravičenih predlogov v preskrbi in pravilnemu razdeljevanju fondov zagotovljene preskrbe morajo frontne organizacije prav tako posvetiti svoje delo} zato je potrebno, rta se pri Vseh trgovskih po. slovalnicah izvolijo sveti potrošnikov, v katere naj se pošljejo najboljši frontovci, da bo tako OF kontrolirala pravilno razdeljevanje fondov zagotovljene preskrbe.
4.	Frontne organizacije morajo skrbeti, da bodo izvršena pravočasno vsa setvena dela. Spomladi ne sme ostati neobdelan noben košček zemlje. Zato morajo frontne organizacije pojaeinjevuiti pomen inl potrebo pravo-
časne izvršitve setvenih del, kjer pa je pojruuijkanjc delovne sile, pa same organizirati izvršitev setvenih del.
5,	Frontne organizacije so nudile vse premalo pomoči KDZ in zadrugam splošnega tipa. Zato je potreb, no, da inonta skrbi za organizacijsko utrditev in razširitev obstoječih KDZ in jim nudi pomoč v primerili jk*. manjkanja delovne Sile. Med delov, nimt kmeti pa morajo pojasnjevati domen zadrug splošnega Upa.
6.	V svojem dosedanjem dielu so frontne Oji-ganjzacije nudile (premalo pomoči krajevnim ljudskim odborom pri njihovi komunalni dejavnosti far ustanavljanju raznih uslužnostnih podjetij, ki imajo namen dvigniti življenjski standard delovnega čli»veka. Na tem področju dela bodo mora ie frontne organizacije podvzeti vse, da se ta dejavnost vse bolj razširi in izkoristijo vsi viri. da se z njimi koristi vsakdanjim potrebam ljudstva, tako n. pr. z ustanavljanjem šivalnic, pralnic, gostinskih podjetij, mlečnih kuhinj, mlekarn itd.
Prav tako je treba, da frontne organizacije skrbijo za zunanji iz« led naših naselij. Potrebno je, da s prostovoljnim delom pristopajo k zbodtib stanju po metnih poti, jileptavi naselij in dograditvi raznih nedokončanih stavb, igrišč, zadružnih domov, ki bodo služiti ie skupnosti.
Za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje se postavlja predvsem naloga izgradnje cest, fi/k ul turnih domov, igrišč in zdravstvenih domov.
Nad 40 let že delajo pri rudniku
V lepo okrašeni dvorani rudniške restavracije v Trbovl jah so se zbral i dne 29. novembra veterani dola, ki opravljajo službo pri rudniku že nad 40 let. Slovesnosti so se udeležili polnoštevilno. Pogovarjali so se med setboj, si izmenjavali misli in vzbujali spomine ter z zadovoljstvom ugotavljali da današnja ljudska oblast zim ceniti njihovo delo in da je delo danes spoštovano, ne pa kot v nekdanji Jugoslaviji, kjer niso doživeli priznanja za svoje dielo.
Direktor rudnika tovariš Hegler Jože je vsem slavljencem v imenu rudnika čestital k njihovemu vestnemu delu ter jim izrozil priznatne spominske listine. Zbrani so bili vsi, ki delajo pri rudniku že nad 40 let, so pa med njimi tudi taki, ki imajo že nad 50 let službe, med njimi tov. Ivan Klenovšek, ki delu na obratu Ojstro v Hrastniku že 53 let. Franc Klanžek iz Hrastnika opravlja službo že 50 let, po 49 let pa de-
lajo Franc Železnik, Jože Toman, A lota Berčič in Matija Romih iz Trbovelj ter Franc Ravnikar iz Hrastnika. y«l ostali pa imajo manj, vendar vsi nad 40 let službe.
Vsem slavljencem so čestitali še predsednik uprav nega odbora delavj-skega sveta rudnik Titi*>vije-Hras;ritk ter predstavniki sindikata rudarjčv. V imenu slavljencev se je zahvalil za počastitev industrijski nadzornik Avgust Jordan, ki dela sam že 44 let pri rudniku in je zaposlen na zahodnem obrat, tu. Vsi so ostali nato na skupnem kot-silu, ki jim ga je priredila uprava, rudnika in sindikat rudarjev- V prijetnem razgovoru so se spominjali na nekdanje čase, ko so še mladi ljudje kopali črni diamant zn interese kapitalistov. Vsi so obljubili, da .bodo svoje bogato znanje in izkušnje prenesli na najmlajše in tako pomagali ustvariti lepši in srečnejši jutrišnji dstn.
Kahn potekajo prevedite delavcev na rudniku Trbovlje - It rastnih
Komisije za prevedbo delavcev na rudniku T rbovl je-H rast ni k so prevedle do 1. decembra t, 1. 70,8 delavcev. Najboljše dela komisijo na separaciji, ki ima prevedenih že 95 V« delavcev, za njo pa dnevni kop Dobrna-Neža z 92,8 prevedenih delavcev.
V ostalih obratih tega rudnika Je stanje prevedbenih del naslednje:
Zahodni obrat ima prevedenih 75.2 */• delavcev, vzhodni obrat 67,6 •/«, Hrastnik 77,1 V., Ojstro 73,8 */•, stavbeni obral 69,3 •/• in opekarna 72,4 V«. Slabo stoje s prevedbo delavcev komisije na elekitrostrojnem in zunanjem obratu, od katerih je prva prevedla doslej 38 ’!• druga pa 38,3
T. rudniku Zagorje tekmujejo
Rudnik Zagorje jle v novembru presegel operativni plan proizvodnje za 1,2 %. Ta uspeh je pripisati nedvomno tekmovanju za dosego letnega plana. Zelo uspešno tekmuje 12 brigad, ki presegajo operativni plan povprečno od 5 do 29 %. Najboljša brigada je št, 28 v Kisovcu. Brigade vodijo večkratni udarniki Burkcljc Ferdo, Mikelj Ciril in Klopčič Jože V. Ta skupino je prekoračila operativni plani za povprečno 29% in nakopala 2350 vozičkov premoga., -t. j. 1692 top pranega premoga. Med produktivnimi obrati je najboljši Kotre-
dež, ki Je presegel plan za 2.1 %. Kolektiv rudnika Zagorje je nb nedeljah in prazniki!} pokopal 3570 ton premoga od katerih je bilo oddono 618 ton za ši roko potrošnjo.
V decembru bodo tekmovalne brt-g-iirte in ves oetali delovni kolektiv vložili vso svoje sile, da dosežejo letna plan proizvodnja kor jim bo po dosedanjih izgledih in uspehih tudi uspelo.
Prevedba rtetlovcev v nazive no rudniku Zagorje d«»bro napreduje. Do 30. novembra je biki prevedenih okrog 83 % delavcev).
V tiskovni sklad Zasavskega udarnika so prispevali
Hudnik Trbovlje	180.0*0
Kemična tovarna Hrastnik	15.800
MLO Trbovlje	18.600
KLO Hrastnik	5000
KLO Zagorje	s.o<to
OO OF Trbovlje	ifi.noo
OLO 'Trbovlje	10.000
Podjetja in
ustanove, posnemajte!
Uredništvo.
PREKLIC
Izgubil sem listnico s sindikalno, OF in osebno legitimacijo 500 industrijskih bonov, potrdilo za slike in 300 dinarjev. Proglašam dokumente za neveljavne.
Sailr Ignac, Trbovlje — $v. Urh 116.
Slovesne proslave v revirjih
ob 7. obletnici rojstva naše države
V vseh večjih krajih trboveljskega . Po referatu tovariša Boršt nar ja Je okraja so slovesno praznovali 7. ob- | mešani pevski zbor priredil koncert
letnico ustanovitve naše ljudske države. Posebno slavnostna je bila proslava v Trbovljah, kjer se Je na akademiji v Delavskem domu zbralo veliko število občinstva, med njimi zastopniki političnih organizacij, oblasti in podjetij. Proslave so se udeležili ludi člani delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki so se po končanem slovesnem zasedanju, ki se Je vršil la dan, udeležili proslave Iforporativno.
Po odigranju himne Je sekretar MK KPS Trbovlje tovariš Borštnar Alojz podčrtal zgodovinsko poslanstvo naše narodnoosvobodilne borbe, v katetri so se postavili temelji današnje FLRJ.
domačih pesmi,, program pa je izpopolnila še godba na pihala.
Slovesne akademije so se vršile ludi v Zagorju, Hrastniku, Radečah in Loki pri ZidaneTh mostu. Proslave so bile nadalje tudi po raznih podjetjih, tako v CRD že na predvečer z izbranim sporedom, v cementarni Trbovlje pa so dne 29. XI. odkrili spominsko ploščo padlim borcem iz NOB. Slavnostno so praznovali 7. obletnico ustanovitve Nove Jugoslavije tudi v Hrastniku, v steklarni in kemični tovarni ter v papirnici Radeče. Delovno ljudstvo trboveljskih revirjev se je drugi dan, to je 30. novembra, odzvalo na delo ter z delom počastilo veliki dan narodov Jugoslavije.
Trboveljsko sindikalno gledališče izvaja svojo gledališko sezono po določenem načrtu. Na dan obletnice republike 29. novembra je to gledališče uprizorilo slovesno premiero Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«; predstava se je vršila v počastitev 7. obletnice ustanovitve socialistične Jugoslavije.
Dvorana Delavskega doma je bila nabito polna; veliko število obiskovalcev se je moralo vrniti domov, ker ni bilo prostora.
Druga premiera v sezoni 1950/51 v režiji Poldeta Odlazka je doževela lep uspeh. Vsi igralci so rešili svoje vloge prav dobro, posebno je ugajal zlodej, Jacinta, Peter, gospa županja, ki nam jo je prikazala tovarišica Mica
Bizjakova. Dober je bil tudi župan, ki ga je podal tovariš Polde Odlazdk, ki bo v mesecu decembru praznoval 30 let svojega delovanja pri gledališču. Na kratko rečeno: vsi igralci so svoje vloge rešili prav zadovoljivo, od učitelja Sfiligoja pa do zlodeja.
Trboveljsko gledališče je pokazalo, da je na veliki višini, potrudili so se vsi igralci, treba pa je izreči priznanje režiserju in tudi tovarišu Pat-temostu, ki je oskrbel sceno.
Kot tretjo premiero v sezoni pripravlja sindikalno gledališče v Trtoovt-ljah Moličrovo komedijo »Namišljeni bolnik« v režiji tovariša Hojnika, mir dalje v decembru na novo našfudir rano »Krčmarico Mi ran dolino« s pevskimi vložki in orkestrom.
V Loki pri Zidanem mostu so lepo proslavili
Naš največji ljudski praznik, rojstni dan naše mlade socialistične domovine Titove Jugoslavije, smo 29. novembra ob ip. uri v Domu ljudske prosvete slovesno proslavili. Primerno okrašen Dom ljudske prosvete ter olepšane vasi so bile tud-i zunanji dokaz, da smo ponosni na veliko obletnico 29. XI. 1943. Pionirji so nastopili kar dvakrat. Ob 9. uri dopoldne so imeli v lepo okrašeni učilnici svojo proslavo, na katero so bili povabljeni tudi starši. Po govoru tovarišice Panike o pomenu 29. novembra so nastopili z 10 točkami: deklamacijami, driunatskimi prizori in petjem.
Pri večerni proslavi so sodelovali pionirji, pevci KUD, mladina in dlani ostalih množičnih organizacij. Po govoru tov. L. Hrobata je sledil lep spored 15 točk. Mladina je sliko iz NOB »Izdajalko« lepo prikazala. Ob prizorih, ki smo jih skoraj vsi preživeli v zadnji vojni in lepi sceni ob partizanskem ognju je vsak znova za-iivei z našimi junaki ter še enkrat obsodil izdajalce našega naroda.
Igralcem bi priporočali za drugikrat, da malo manj deklamirajo. Mešani 2bor je pesmi: »Nocoj tovariši v napad«, »Svetla bodočnost«, »Slovenec setm« in »Pesem mladinskih brigad« lepo zapel. — Pevovodja Ivo, pevke in pevci, le tako naprej! Prihodnje leto boste dosegli še lepši uspeh na okrajni kulturni reviji.
Lep kulturni spored in polna dvorana občinstva sta bila najlepši dokaz, da znamo tudi na deželi dostojno proslavljati naše državne in kulturne prozni ke.
IN V ZAGORJU
Na ptredlveeer 7. obletnice uatano. ,Vitve Nove Jugoslavije dne 28. no-vjnnbra so v Zagorju izvedli slav-»i<**tnio akademijo k bagatim .gpoiv-d<»n. Nastopili so pionirji osnovnih šol, gimnaBije, mladinci šotie učencev y, gospodarstvu, Glasbena šola, pev. ski zbor »Vesna«, sindikalna godba itd.. Slavnostni govor je imel lova-riš Ferfouga Ferdo. Ze dolgo časa ni bik) talko dobro obiskane prireditve.', Proslave ®e je udeležilo najmanj 800 ljudi, med njimi dobršen del mladine.
Proslava je tone j dobro uspela. Pripomniti p«, je treba, da bi se mo. roli takih prireditev udeleževati v večji meri odrasli, ne pa v glavnem mladina, kot je bil to primer pri tej irarelavi. Izreči motno mo priznanje učiteljem in profesorjem, ki so mno-/t» pripomogli pri tej prireditvi, zlasti l»ri deklamacijah, loiklornih na-Utopih in peronih, ki jih j* izvajata tiolsikia mladina.
Proslava novembra v kolonijah Hrastnik
Novoizvoljeni odbor OF v koloniji v Hrastniku si je skupno z odborom A F?, zadal nalogo, dn na dan 29. novembra priredi proslavo in jo združi s pogostitvijo starčkov. Na praznik republike so se popoldne pričeli zbirali pri Serttici povabljeni stlareki ki pa se jih je odzvalo od 26 le lb,'ostali pa
zaradi bolezni niso mogli priti. Tem so članice AFZ prinesle darove na dom.
Toplo zakurjena soba pri Senici je bila polna gostov. Pozdravil jih je sekretar odbora OF, tovariš Stane Stra-dar. Tovarišica Hojnikova je nato v jedrnatih besedah poudarila zgodovinski pomen 29. novembra ter omenila tudi volitve, ki bodo 10. decembra, ter še druga vprašanja.
Veselo popoldne so nato priredili starčkom pionirji z recitacijami, mladinka Metka pa je pridno igrala na harmoniko. Ob pogostitvi s čajem, vinom in pecivom je ob zvokih harmonike nastalo veselo razpoloženje s prepevanjem narodnih pesmi; nekateri so tudi zaplesali.
Tovariš Špes, tovarišici Veštetova, Zagozdetova in še druge so se zahvaljevale in bile ob misli, da niso nanje pozabili, tega lepega popoldneva vesele. Vrlim odbornikom OF in terena AFZ na Logu pa lahko k uspeli proslavi 29. novembra čestitamo z željo, da bi našli še dosti posnemalcev.
Tečajniki in zadružniki iz Loke smo obiskali I inske vrhove
Po dolgem času smo se 30. XI. 1950 odpravili tečajniki, zadružniki in odborniki KLO na obisk v vinogradniško zadrugo Vinski vrhovi v ljutomerskem okraju. Čeprav je bil slab deževni dan in neprespana noč, smo v Ivanjkovcih, 34 po številu, veselo izstopili in se napotili do uprave zadruge. Tu so bili precej zaposleni z delom, a vendar so nas lepo sprejeli. Podpredsednik Jože nas jc vodil do najbližje gorice in vinske kleti.
Med potjo smo v živahnem pogovoru marsikaj zvedeli iz zgodovine zadružnikov. Prej so bili siromašni viničarji, ki so dnevno za 6 do 8 dinarjem tlačanih gospodarjem — nem-čurjem, grofu in nemškemu viteškemu redu, a danes so lastniki in gospodarji svoje zemlje, ki je prepojena z njihovim znojem in krvjo.
Zadruga meri 614 ha zemlje, od katere je 124 ha vinogradov. Članov je v zadrugi 594, za delo zmožnih pa 374. Vsi so viničarji, le 3 kmetje so se jim pridružili, a še s temi so težave, ker imajo žemljo raztreseno v 7 krajevnih ljudskih odborih, in bo potrebna arondacija. Ponosni so, da je njihova zadruga najslarejša v okraju, saj je bila ustanovljena že 10. februarja 1946. — Medtem smo le dospeli do vinogradov in velike zidanice. Malo trudni m žejni smo takoj začeli pokušati dobro vinsko kapljico, kakršne še nismo pili. V DID, ki pa še ni dokončan, so nam urice hitro minile. Tudi zadružni harmonikar in violinist sta skrbela za dobro voljo vseh. V skupni družbi smo izmenjali misli o njihovi in naši kmetijski delovni zadrugi.
Tak način je gotovo najboljši za širjenje zadružne misli, ker: besede mičejo, a zgledi vlečejo!
Pionirske svete, ki bt morali biti že davno izvoljeni, še niso izvolili povsod. Velika krivda leži pač v tem, da se množične organizacije ponekod niso zanimale za ustanovitev teh svetov.
V Cemšeniku so razpravljali o pionirski organizaciji na množičnem sestanku, niso pa prišli do končnega sklepa, ker ljudje niso pokazala zanimanja. Vsi učenci, ki jih je 102, so vključeni v pionirsko organizacijo; takoj v pričetku šolskega leta so si ustanovili gasilski podmladek in dramsko skupino. Na Dobovcu so pa pionirski svet že izvolili po predhodnem razpravljanju z vsemi množičnimi organizacijami. Tudi na Dobovcu so osnovali dramsko skupino, imajo pa velike težave s prostori; tu bodo pač morale poseči vmes množične organizacije in pričeti z gradnjo zadružnega doma. Na Izlakah še nimajo pionirskega sveta, pač pa so sl pionirji že sami izvolili odredni svet In ustanovili takoj dramsko skupino, pevski in fi/.kulturni krožek.
Pravilno so razumeli Izvolitev pionirskega sveta v Loki pri Zidanem mostu, kjer so pionirski svet izvolili na roditeljskem sestanku. Svet šteje 13 članov, poleg teh pa so v njem zastopani tudi člani množičnih organizacij. V Jagnjenici so takoj po izvolitvi sveta ustanovili 6 interesnih skupin. V Podkumu, kjer so imeli v preteklem šolskem letu najboljši pionirski odred, so Izvolili pionirski svet na zboru volivcev ter takoj vzpostavili razne krožke In skupine. Na Partizanskem vrhu se starši otrok strinjajo z izvolitvijo pionirskega sveta, vendar pa niso pripravljeni v njem sodelovati. Nameravajo pa ustanoviti pevski, dTainski, šahovski in sadjarski krožek. V Senožetih so blie takoj po izvolitvi pionirskega sveta, ki šteje 7 članov, ustanovljene razne skupine;
tako so ustanovili dramartsko skupin«* ter modelarski in fizkulturni krožek!.
V	Trbovljah so pionirske svete la-volili na zborih volivcev; tako se j0 na šoli II. takoj pričelo delo e pfor nirji. Imajo več skupin in krožkov, kj že delujejo. Šahovski krožek vod# učence, ki je z igranjem šaha že dob*« upoznan. Ustanovilo se je več raztičnifj krožkov ter kažejo pionirji zanimanje; vsak si izbere tisti krožek, ki ga nagi bolj veseli. Težave so nastale psi filmskem krožku, ker član filmskega krožka ne obiskuje redno sestankov. V pionirdskem svetu so zastopani tud# člani množičnih organizacij.
V	Turju so ludi že izvolili pionirski svet ter ustanovili sadjarski in čebelarski krožek ter dramsko skupino.
Pionirske svete so izvoliLi še v Zagorju, Radečah in Dolu pri Hrastnik«, kjer pa še niso, bodo izvoljeni do 2$. novembra. Pravilno so obrazložili pomen pionirske organizacije ne sa«a« pionirjem, ampak tudi staršem. V Zi* gorju so izvolili že pionirski svet i« odredni svet. Imajo sledeče krožki; pevski, šahovski, kmetijski, fvzkultur-nl, dramsko skupino ter gasilski podmladek.
Zelo veliko zanimanje kažejo za krožke tudi starši. Pionirski svet sni izvolili tudi v gimnaziji Trbovlje in gimnaziji Zagorje. Ko je bil v gimnaziji Zagorje sestanek staršev in zašlo«* nikov množičnih organizacij sklican prvič, je bil obisk slab. Končno je pa le uspelo izvoliti pionirski svet, kii šteje 14 članov. V gimnaiziji so usiat-novili razne interesne skupine, talk« n. pr. ljudsko tehniko, telovadbo, pevsko, foto, šahovsko in risarsko Skupino ter prirodoslovni krožek.
Z izvoljenimi pionirskimi sveti « vseh šolah se bo brez dvoma delo S pionirji vršilo tudi izven) šole v takem smislu, kot to terja današnji čas i« socialistična ureditev države.
1 se množične organizacije hoda skrbele za pionirje v Loki
Lepo je bilo pogledati 29. novembra učilnice v Loki pri Zidanem mostu, kjer se je zbralo okrog 50 ljudi — starši naših otrok in zastopniki množičnih organizacij. Vsi so želeli, da se zberejo v starešinski svet najboljši ljudje, katerim bodo prepuščali v prostem času svoje otroke z veseljem in zaupanjem.	J
Za predsednika so Izvolili tov. Ruleta Dominika, ki je tudi predsednik KLO. Tajnik tov. Hrobat Leopold, šolski upravitelj, ekonom tov. Zagorc Franc, predsednik KDZ, blagajnik tov. Žagar Fanika, upravnica Doma počitka. Za razvedrilo pionirjev pa bodo skrbeli vodje skupin in krožkov. Igralski družini bo v pomoč tov. Žnideršič Greta, učiteljiščniea, pevcem tov. Hrobat Fanika, učiteljica, šahi-stom tov. Lipovšek Anton, čevljar, fizkulturnikom in planincem tov. Skušek Lojze, zadružnik, mladim naravoslovcem tov. Stanič Jože, uslužbenec OLO, mladim tehnikom tov. Kolman Alojz, šofer, gasilcem pa tov. Fon Ivam, železničar.
Kot delegata za okrajno konferenc« sta bila soglasno izvoljena tov. Marinko Roža, učiteljica, in tov. Hočevar Slavko, železničar. — Izvoljeni tovariši! Vaša naloga je sedaj, da takoj začnete z delom, da vas bodo naši mladi prijatelji res vzljubili ter se vam v skrbeh in veselju tudi zaupali kot starejšim tovarišem, a vi boste s tem vršili nnjhvaležnejšo vlogo: vzgojo mladega Titovega rodu!
Sindikalno gledališče TRBOVLJE
J soboto, dne 9. decembra 1950 ob 19.30: Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
1.	reprizji. Predstava bo v Delavskem domu- — Vstopnice v predprodaji v knjigarni Državne založbe in na dsin predstave ob
2.	uri pred pričetkom v blagajni.
HAZGLAS
Našla sc je manjša vsota denarja, Dobt.se pri tovarišici Ani Hostnik), Trbovlje — Loke 511.
Vaino opozorilo
Glas naših čitateljev =
Mestni ljudski odbor Trbovlje obvešča prebivalce mesta Trbovlje nad 16 let starosti, da se vrši izdajanje osebnih izkaznic od dne 4. decembra 1950 do dne 22. februarja 1951 na Mestnem ljudskem odboru Trbovlje, sejna dvorana. Vsi državljani nad 16 let starosti morajo s seboj prinesti:
1.	izpolnjeno prijavo za osebno izkaznico, katera mora biti izpisana čitljivo in natančno. Podpisati jo mora lastnoročno oseba, ki se prijavlja.
2.	2 sliki v velikosti 3X4 cm.
3.	Dosedanjo osebno izkaznico, v kolikor jo poseduje.
4.	Listine, iz katerih je mogoče ugotoviti istovetnost, to so rojstni list, poročni list, če kdo tega nima, in si ne more nikakor nabaviti, pa delavsko ali uslužbcnsko knjižico.
5.	Potrdilo, da je vpisan v državljanko knjigo — če je vpisan v državljanski knjigi kje drugje. Ce je vpisan v kraju, kjer se izdaja osebna izkaznica, to potrdilo odpade.
6.	Vse osebe moškega spola v starosti od 18. do 55. leta oz. rezervni oficirji do 65. leta pa se morajo poleg omenjenega izkazati še svojo vojaško obveznost, — vojaško knjižico, rezervni oficirji, oficirsko legitimacijo, uverenje o ■talni ali začasni nesposobnosti, uverenje o priznanju službe v JA, uverenje o prehodnem rekrutovanju, to velja za vee mladeniče, rojene v letih 1930 do 1931 — rek rut no izpravo, oni pa, ki jim je bila služba v kader odložena, morajo poleg rekrutne izprave Imeti »e uverenje o odlaganju vojne službe v JA v obliki odločbe, izdane od vojaškega okrožja. Mladeniči v starosti od 17 do 18 let, ki so obvezniki predvojaške vzgoje, se morajo o njej Izkazati s knjižico predvojaške vzgoje.
Izdana osebna izkaznica stane 12 din. Pripominjamo še enkrat, naj vsi oni, ki sl še niso nabavili potrebnih dokumentov In slik, da to nemudoma store.
Osebne izkaznice se izdajajo po sledečem hišnem redu:
I.	TEREN
Dne 8. decembra 1950:
ob pol 8 url: prebivalci sledečih hišnih številk: Trbovlje II — 173, 172: ob 9. uri: Trbovlje II — 171, 170; ob 10. uri: Trbovlje II — 169, 168; ob 11. uri: Trb. Sindikalni dom 21, 56. 79, 72;
ob 14. uri: Trbovlje II — 88, 87, 86, 104, 46.
Ob 15. uri: Trbovlje II — 43, 108, 33. 118, 73;
ob 16. uri: Trbovlje II — 157, 156, 118. 177, 175;
Dne 9. decembra od 8. do 12. in od 14 do 17. ure za vse zamudnike I. terena OF Trbovlje.
II.	TEREN:
Dne 11. decembra 1950:
ob pol 8. uri: prebivalci II. terena in sicer Loke št. 402, 320, 312, 487, 509; ob 9. uri: Loke 538, 297, 522,’ 154, 513: ob 10. url: Loke 84, 47, 43, 4, 3, 5; ob 11. uri: Loke 177, 328, 153, 1, 322; ob 14. uri: Loke 467, 403, 421 347, 279. št. 97;
ob 15. uri: Loke 502, 548, 176, 465 404. št. 12;
ob 16. uri Loke 11, 309, 307, 10.
Dne 12. decembra 1950
ob pol 8. uri: Loke 157, 6, 8. 305, 101; ob 9. uri: Loke 420, 28, 531; ob 10. uri: Loke 64, 526.
Od 14. do 17. ure: vsi zamudniki II. terena.
III.	TEREN:
Dne 13. decembra 1950:
ob pol 8. uri: Trbovlje II 106, 82, 121, 122, 83, 114, 180;
ob 9. uri: Trbovlje II 154, 110, 69, 91, 89; ob 10. uri: Trbovlje II 138, 136, 179, 133, št. 158;
ob 11. uri: Trbovlje II 125, 123, 134, 135; ob 14. url: Trbovlje II 160, Ojstro 22.
8, 9, 12;
ob 15. uri: Ojstro 2, 3. 4. 11, 20, 20-a. 7, 1, 19, 35;
ob 16. uri: Trbovlje II 68, 159, 120, 66,
116, 149.
Novice iz Vrhovega
Dne 14. decembra 1950:
ob pol 8. uri: Trbovlje II 49-a, 166, 74, 20, 155;
ob 9. uri: Trbovlje II 70, 167, 162, 19; ob 10. uri: Trbovlje II 132, 152, 146; ob 11. uri: Trbovlje II 126, 127, 78, 90; ob 14. uri: Trbovlje II 124, 133, Loke 184, 190;
ob 15. uri: Loke 484, 517, 15;
ob 16. uri: Trbovlje II 117, 113, 148, 144;
Dne 15. decembra 1950: ob pol 8. uri: Trbovlje II 183, 184; ob 9. uri: Trbovlje II 185, 144-a; ob 10. uri: Trbovlje II 151, 150; ob 11. uri: Loke 547, 314.
Od 14. do 16. ure vsi zamudniki III. terena.
IV. TEREN:
Dne 18. decembra 1950:
ob pol 8. uri: prebivalci IV. terena — hišne štev. Loke 110, 259; ob 9. uri: Loke 108, 105; ob 10. uri: Loke 172, 52, 194; ob 11. uri: Loke 180, 365, 408, 16; ob 14. uri: Loke 308, 185-a, 18-b, 61; ob 15. url: Loke 9, 199, 53,’ 414; ob 16. uri: Loke 339, 344, 514, 419.
Dne 18. decembra 1950:
ob pol 8. uri: Loke 466, 78, 482; ob 9. uri: Loke 155, 167, 53; ob 10. uri: Loke 44, 118; ob 11. uri; Loke 90, 94, 113; ob 14. uri: Loke 163, 16, 503; ob 15. uri: Loke 77, 96, 26-a; ob 16. uri: Loke 442, 409 , 535.
V torek, 19. dec. 1950 od 8. do 11. ure vsi zamudniki IV. terena.
Za ostale terene bo razpored objavljen v prihodnji številki »Zasavskega udarnika«. Prebivalce mesta Trbovlje pa opozarjamo, da se držijo objavljenega razporeda pri izdajanju osebnih izkaznic.
MLADINSKO PRVENSTVO SLOV UNIJE
Rudar : Odred (Ljubljana) 4:1 (2:0)
Mladinsko moštvo Rudarja ni doseglo v prvenstvu posebnih uspehov, že glede na to, da je izgubilo kar tri tekme v jesenskem delu prvenstva in sicer proti Kovinarju iz Maribora s 4:2, Korotanu iz Kranja z 2:1, Železničarju iz Ljubljane z 8:4 ter'neodločeni rezultati proti Braniku iz Maribora 2:2 ter Krimu iz Ljubljane 1:1. Zmagali pa so mladinci Rudarja proti Železničarju iz Maribora s 3:1, Soboti s 4:0, proti Kladivarju z 8:0 in proti Odredu s 4:1.
Tako ima Rudar sedaj po končanem mladinskem prvenstvu jesenskega dela 10 točk z diferenco v golih 29:19.
Zadnja tekma proti Odredu iz Ljubljane je bila tipično prvenstvena ter se je odigrala na težkem terenu. Prvi polčas je Rudar vodil z 2:0, Takoj v pričetku drugega polčasa je Odred zmanjšal uspeh Rudarja na 2:1, čeravno bi vratar Rudarja ta strel z lahkoto ubru-nil. Z dvema nadaljnjima streloma je moštvo Rudarja zagotovilo zmago z
Ker smo volitve v OF odbore dobro izvršilli, smo se za volitve v 01,0 še bolj pripravili in v ta namen še bolj povezali z ostalimi organizacijami. Napovedali smo. Jekmovanje vo-livni enoti Radeče in se zavezali, da bomo v času predvoJivne kampanje uredili kanalizacijo pred poslopjem KLO, ki smo jo delali že 2 leti. Določili smo 30. november za pričetek dela in smo delo ta dan tudi končali. Ves potreben material (betonske cevi itd.) smo si kar sami, nekaj tu, nekaj tam preskrbeli. V četrtek se je zbralo 6—8 prostovoljcev, ki so pričeli z delom. Čeprav smo šli z upom na delo. vendar ni nihče pričakoval, da bomo še ta da^ delo dokončali. Prekopali smo 8 m široko glavno cesto, 1.30 m globoko, dostavili do mesta 8 betonskih cevi, jih položili in uredili kanalizacijo, tako da je voda, ki je stala do tedaj pred poslopjem KLO, že zvečer tekla po novi strugi pod cesto na travnik. Poleg tega smo urediti še drugi odtočni kanal, tako da smo opravili vsa predvidena dela.
Čeprav smo bili od napornega celodnevnega dela utrujeni, je zvečer z vseh obrazov žairelo veselje, zlasti še ob misli, da smo delo izvršili res v rekordnem času. Nismo gledali na storjenih 110 udarniških ur, pač pa na opravljeno delo. Spomnili smo se tudii kritikov našega KLO, ki so vedno videli le vodo pred KLO In grajali nemarnost odbora. — ko pa
, se je začelo dalo, no šli potuhnjeno mimo; da bi sami sodelovali, bi bilo za te »kritike« izpod časti. Sicer se pa zanje ne zmenimo, ker jih je le nekaj, ti pa ne morejo zavreti našega razvoja.
Tudi na predvolivne sestanke nismo pozabili in jih organiziramo kar po voliščih, da bi volivcem prihranili pot. Udeležba je bila doslej kar dobra, zlasti na II. in III. volišču; iz. jema p» je prvo volišče, čeravno bi. vajo volivci le pol kilometra od volišča. Sicer so pa sestanki na splošno dobro obiskani, upamo in prepričani smo, da bomo tudi o izidu voKtesr lahko ugodno poročali.
Seveda tudi na odkupe nismo pozabili; odkup krompirja smo izvršili k'9,7%, mleka do 1. t. m, 85%. pa tudi pri oddaji masti smo na teko. čem, čeprav Imamo težave. Pllan oddaje mesa za letošnje leto smo že dosegli. Sedaj se pripravljamo na odkup črnih žit; prepričani smo, da ga bomo opravili uspešno, saj je bil plan razdeljen na množičnem zborovanju ob sodelovanju vseh kmetov.
Ob koncu povemo še na tiho, da imamo tudi odbor za elektrifikacijo, ki si je zadal nalogo, dta potegne še dve žici 2 kilometra daleč, da bodo tudi naši kmetje lahko delali z električnimi motorji:	kolikor nam ja
znano, so izolatorji in žica že na razpolago. — Torej pogumno naprej!
Kakšna bo preskrba z električnim tokom
Vzporedno s skrajšanjem dneva in nastopanjem hladnejšega vremena raste pri potrošnikih tudi poraba električne energije. Iz vsakodnevnih Izkušenj sklepamo, da bo redna dobava toka preko zime zelo otežkočena, odvisna pa je od discipline in razumevanja potrošnikov. Obtežbe v večernem času tako naraščajo, da stalno pregorevajo varovalke in izpadajo avtomati, zaradi česar ostajajo cela omrežja po več ur brez toka. Na obrat DES v Trbovljah prihajajo stalno pritožbe od kon-sumentov, ki niti ne pomislijo, da so temu krivi tudi sami. Večina konsu-mentov namreč prav v večernem času uporablja često poleg nepotrebnega števila žarnic še vse mogoče druge aparate kot električne grelce, kuhalnike, in celo večje peči. Prav to pa je vzrok stalnim motnjam v dobavi elek-tričnega toka.
Obstoječe električne naprave ne vzdržijo takih velikih obtežb in se lahko pokvarijo. Zlasti so občutljivi transformatorji, ki ob preobtežbi lahko pregorijo. Tak primer se je pred dnevi dogodil v Trbovljah in to samo po krivdi nediscipliniranih konsumentov.
Da se vse električne naprave, ki so ljudska last, očuvajo, jc obratovodstvo
DES sporazumno s predstavniki oblasti sklenilo naslednje:
Prepoveduj« se uporaba električnih kuhalnikov, likalnikov, grelcev, električnih motorjev in kakršnih koli drugih aparatov v času nastopajočega mraka do 22. ure, zjutraj pa od 5. ure do nastanka dneva. To velja tudi za obrtnike, brivnice in podobno. Goreti smejo samo najpotrebnejše žarnice.
Vsi električni vodi, kjer se konsu-menti ne bodo ravnali po teh navodilih, se bodo brezpogojno izključili, do. kler se položaj ne izboljša.
Prepričani smo, da bo velika večina potrošnikov pravilno razumela situacijo In nam ne bo povzročala neprijetnosti. Vse nedisciplinirane stranke p« opozarjamo, da se bo vodila o izvajanju te omejitve kontrola po DES s sodelovanjem Ljudske milice. Krivično bi bilo, da bi večina zavednih potrošnikov trpela zaradi nekaterih brez-brižnežev, zaradi česar je dolžnost vsakogar, da take prekrške prijavi alf obratovodsvu DES ali pa odseku za notranje zadeve O L.O Trbovlje.
Gornje velja za vse kraje v območju OLO Trbovlje.
Obratovodstvo DES
Sprejemamo nove naročnike
izidom 4:1.
Sodil je tovariš Zupan Iz Zagorja z manjšimi napakami, kar pa ni vplivalo na potek igre.
OBVESTILO
Na poverjeništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje se nahaja moško dvokolo znamke Assmann, tovarniška št. 19063, črne barve, brez lastnika. Lastnik dvokolesa, kt se lahko izkaže z vsemi potrebnimi dokumenti, naj se zglasi na tukajšnjem poverjeništvu najpozneje do 15 dec. 1950. da dvigne kolo.
Ce se lastnik do določenega roka ne bo javil, izgubi lastniško pravico in postane kolo last narodne imovine.
POPRAVEK
Izjavljam, da ni resnica, da sem sc zahvalil tov. Naratu Francu, da je odstopil od tožbe proti meni.
Pirc Franc, Trbovlje II/175.
Z ozirom na to, da bo drugo Leto naklada našega lista nekaj višja. bo. mo lahko sprejeli naročila v večjem obsegu kot doslej. Dosedanje naročnike, kot tudi nove interesente, ki želijo prejemati naš list v letu 1951. obveščamo, da se lahko naročijo nanj že zdaj in sicer na upravi — Rudnik Trbovlje — Hrastnik, uredništvo Za. savskega udarnika, vsak delavnik od 7. do 14. ure ali po pošti s tem, da nakažejo naročnino na isti naslov. KB 614-31122.0. Vsakdo naj na hrbtni strani položnice naznači, za katero dobo nakazuje naročnino.
Trimesečna naročnina znaša 25 din polletna 50 din. celoletna pa 100 din. Da bo uprava ažurno poravnala svoje obveznosti do tiskarne in drugih, bomo v bodoče prisiljeni list pošiljati le tistim naročnikom, ki z naročnino ne bodo v zaostanku. Iz istega razloga tudi me bomo mogli upoštevati
naročil brez istočasnega nakazila naročnine.
KINO TRBOVLJE predvaja italijanski film ■RIGOLETTOa
Predvidene predstave od petka do ponedeljka.
OGLAS
Snažilko za par ur dnevno sprejme denttst Kus Teodor, Trbovlje — Loke
štev. 502.
PREKLIC
Izgubil sem legitimacijo OF, sindikalno izkaznico,-inšpekcijsko, udarniško ln osebno legitimacijo, prijavnico in legitimacijo o zaposlitvi. Vse zgoraj navedene dokumente proglašam za neveljavne.	.
Roškar Ivan, Trbovlje-Ojstro 21.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.