ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2005 CENA SIT 990 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 GUARDIAN Časopis, ki ga spoštuje vsa medijska strokovna javnost, je spremenil format. Ta- ko kot večina angleških časopisov so se tudi pri Guardianu odločili za nov (Berli- ner) format. Tako v Londonu kot Manchestru so kupili nove Colormane in 9. sep- tembra 2005 začeli tiskati. Bili smo zraven. Kot inštruktorji, najprej Jure in Miha, grafična inženirja, in nato Brane in Stane. Z referencami, kijih ima Tiskarsko središče Dela s štirikratno uvr- stivijo v klub najbolje stiskanih časopisov na svetu, smo tudi po obvladovanju tehnologije postali iskani. Zagon časopisne rotacije ni mačji kašelj. Kompleksnost delovanja je tako velika, da je diagnostika problemov brez izkušenj in znanj nemo- goča. Naši inštruktorji niso bili samo tiskarji, pač pa so začetne procese spravili v normalno delovanje. Težave z vodenjem papirja, barvnega in zgibalnega skladja, celotna kakovost iztisa ob velikih željah večjega obarvanja so pri prvih izdajah Gu- ardiana obvladovane na zavidljivi ravni. Časopis ima odlično grafično podobo, uredništvo slik in vse, kar sodi k časopisu, da ta doseže naklado nad 300 tisoč izvodov dnevno. Tudi v Delu smo naredili veliko stvar za bralca. Uvedli smo lastno pisavo, imeno- vano DELO. Črkorezec, črkolivec ali po novem vektorski zapisovalec črk je bil Er- min Mededović. Skupaj z Rankom Novakom sta našla prave razloge, zakaj za slovenščino ni primeren times, in oblikovala takšno podobo časopisa, s katero je Delo ša vedno svetovljansko. Podoba črke je prilagojena časopisnemu tisku in bralcu omogoča hitro in pregledno branje, ne da bi se mu bilo treba ustavljati pri posamezni črki. Besede, stavki, odstavki, podnaslovi so hkrati celota in posami- čen element. Bralec lahko hitro preskakuje posamične dele ali se vanje poglablja. Tako kot gozd in drevesa, analiza in sinteza več pogledov na eno vsebino. Če so moji uvodniki tudi odsev kronologije časa, potem ne smem zamolčati, da se po skoraj 15 letih aktivnega dela v upravi Dela iz nje umikam na lastno željo. Ostajam pa v Delu pri nalogah, ki so povezane s Tiskarskim središčem. Upam, da bom našel primerno sodelovanje s celotnim podjetjem, saj sem prav zaradi tega vztrajal in iskal v njem pravo poslanstvo grafičarjev. Še vedno sem prepri- čan, da sta le lastni razvoj in poslovna spretnost nujno potrebna za delovanje grafičnega podjetja. Žal zadnji lastniki Dela nimajo posluha pa tudi znanja ne za oblikovanje primerne razvojne strategije največje slovenske časopisne založbe. Ivo OMAN Sto let Burgo Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana. Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti, da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči, ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje. Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov. www.burgo.com burgo cmarchi ° paper solutions BURGO Zastopnik za Slovenijo: Typographic-Tel. +39 040 371177 - e-mail: info@tgstavar.it NADALJEVANJE IZ ŠT. 4/2005, STR. 30 P0PRIH0DN0ST OBLIKOVANJA KNJIGE 4.1 Knjiga kot umetniški objekt S prodiranjem e-knjige na trži- šče se pojavi vprašanje, kaj se bo zgodilo s tradicionalno izdelavo knjig. Se bo umaknila novi teh- nologiji in sama postala le še re- dek umetniški objekt, ki se mu bodo posvečali umetniki in drugi ustvarjalci, ki bodo želeli ohrani- ti knjigo kot rezultat »klasične« umetniške ustvarjalnosti? Bo tra- dicionalna knjiga le še rokodel- sko mojstrstvo posameznikov, kot je priznan oblikovalec knji- žne vezave Kanadčan Pierre Ou- vrard? Kaj to pomeni za izvirno (tradi- cionalno) tiskano knjigo, kot je Biblija? Knjiga, ki izžareva obču- tek starosti, ko listaš skozi poru- menele, debele in hrapave strani ter težke okovane platnice! Že vonj nas v mislih ponese v prete- klost. Kaj bi se zgodilo, ko bi ta- kšno knjigo natisnili v novi preo- bleki - s pomočjo nove tehnolo- gije, pri čemer bi imeli na koncu knjige morda celo spisek pove- zav, naslovov, ki bi se nenehno spreminjali, odvisno od posoda- bljanja podatkov v bazi svetovne- ga spleta? Poleg tega bi bila elek- tronska knjiga rešena številnih problemov, ki pestijo arhiviranje starih knjig - insekti in druge na- dloge, ki pospešujejo razpadanje in uničenje tradicionalno izdela- nih knjig; pojavijo pa se težave v obliki novih sodobnih tegob. Če bo e-knjiga popolnoma pre- plavila tržišče, bo tradicionalno tiskana knjiga ostala le še spomi- nek na knjižnih policah posame- znikov, muzejev, knjižnic ... Morda se bo ohranila v tako ime- novani knjižni umetnosti (Book Arts), ki danes pomeni umetni- ško delo v obliki knjige. V tem primeru je knjiga skulpturalno raziskovanje materialov, teksta in oblike. Knjižna oblika rabi kot strukturirana platforma, na po- dlagi katere se razvijejo vizualne ideje. Proces knjižne konstrukci- je je bogato potovanje skozi pre- teklost proti prihodnosti. Pri tovrstni umetnosti je pozor- nost umetnika oz. oblikovalca usmerjena na tridimenzionalno kakovost knjige. Knjiga je kot ročno oblikovan umetniški objekt. Omenim naj primer knjige (obl. Gary Frost, ZDA, slika levo spodaj), pri kateri je v hrbtu platnic vidna konstrukcija knjige; knjiga, ki pripoveduje o šerifu iz Teksasa (obl. Mitch Cu- llin, ZDA), ima z metki prelu- knjane platnice; zanimiva je tudi knjiga z obrazom na reliefno oblikovani platnici (Larry Tho- mas, ZDA). Od tradicionalnega tiska in ve- zave knjig se umetniki in obliko- valci zatekajo k inovativnim, ne- tradicionalnim strukturam. Roč- no vezane knjige, unikatne izde- lave v enem izvodu ali majhnih nakladah. Končni izdelki so knji- ge, ki govorijo, sporočajo. Pred- stavljajo svet vizualne in taktilne umetnosti. Knjige so objekti, ki jih imaš, gledaš, bereš, se jih doti- kaš. Knjižno umetnost zastopajo knjige kot vizualni, taktilni, tri- dimenzionalni strukturirani ob- jekti. Knjige kot objekti oziroma skulpture združujejo elemente svetlobe, teksture, časa in prosto- ra. Bralec knjige ne gleda, temveč jo tudi občuti - estetika in fizična prisotnost knjige. Nekatere knjige se ne prebira v smislu klasičnih knjig, temveč se jih gleda kot objekt, morda se jih pusti odprto na določeni strani z določeno podobo. V nekaterih primerih mora »bralec« podobo poiskati ali pa je ta le vzorec v pa- pirju. Oblikovalci ali umetniki spre- minjajo oblike in materiale knjig, ki v končni podobi ustre- zajo njihovi viziji. Materiali so taktilni in se navezujejo na meta- foriko napisanega teksta. Knjiga je čisto vizualno, totemsko ali ikonografsko delo, v katerem so podobe, strukture in materiali. Fizična prisotnost knjige - tip in vonj, njena teža, proces gibanja skozi strani - vpliva na bralčevo najglobljo notranjo senzibilnost. Tako srečujemo na eni strani tradicionalne in zgodovinske oblike knjig, na drugi pa umetni- ške knjige - osvobojene knjige, ki nimajo pričakovane funkcije, vendar še vedno reflektirajo ne- katere karakteristike, ki jih zasle- dimo skozi zgodovino knjige. V ta proces nastajanja knjige bi v prihodnje lahko vpletli novo tehnologijo, kar bi izkušnjo le še podkrepilo. Tradicionalnost in računalniška tehnologija bi se lahko združili v novo podobo knjige, ki bi spodbudila neome- jeno svobodo kreativnih proce- sov v njenem nastajanju. Knjiga kot ročno oblikovan umetniški objekt: levo zgoraj: Larry Thomas TRUE STO- RY OF SEPTEMBER, desno zgoraj: Mitch Cullin BRANCHES, spodaj: Gary Frost CUR-AWAY MODEL, LACED CONSTRUCTION. 5 ZAKLJUČEK Kljub hitremu industrijskemu razvoju imajo knjige še vedno pomembno vlogo v našem življe- nju tudi v slovenskem prostoru. Ljudje se z njimi srečujemo že v otroštvu, zato je toliko bolj po- membno, da je knjiga funkcio- nalno in estetsko oblikovan objekt, ki ga bo bralec z veseljem vzel v roke, hranil na knjižni po- lici ... Pri oblikovanju knjig je treba upoštevati tako vizualne kot tak- tilne elemente. Na podlagi ra- zličnih virov lahko opazimo te- žnjo po drugačnosti, inovativno- sti in pestrosti v načinu oblikova- nja knjig. Treba pa je poudariti, da procesa oblikovanja knjige ni mogoče omejiti z enostavnimi pravili. Vsaka knjiga je arhitek- tura zase, zato rezultati in dogna- nja pri iskanju oblikovnih rešitev veljajo le za konkretno knjigo. no knjigo? Morda se bo klasično oblikovana in tiskana knjiga ohranila le še kot umetniški izde- lek, ki nas bo spominjal na prete- klost - na obdobje pred računal- niško tehnologijo. Brezžična tehnologija izrazito spreminja naše življenjske nava- de. Težnja po vedno hitrejšem in enostavnejšem prenosu informa- cij je privedla do številnih tehno- loških novosti. Različni aparati imajo vedno več funkcij (npr. mobilni telefoni ne rabijo več zgolj za besedno komunikacijo, temveč imajo tudi funkcijo foto- aparata, kamere, informacijskega vira ipd., poleg tega pa nam omogočajo tudi brezžično pove- zavo z internetom). Tako se obe- ta hitremu in mobilnemu načinu življenja prilagojeni bralni medij (e-knjiga), ki bo z združevanjem različnih tehnoloških rešitev pri- kazal knjigo v čisto drugačni obliki, kot jo poznamo danes. V prihodnosti se nam obeta e- knjiga. S tem se pojavi vprašanje, kakšna bo njena vloga v svetu tehnološkega napredka. Z nje- nim razvojem bo oblikovanje knjige pridobilo nove dimenzije, vendar ali bo njen pojav na trgu pomenil konec za klasično tiska- • Heidelberg • Roland • KBA-Planeta • IKS Klingelnberg • Stenzfeeder ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA ZASTOPANJE • SVETOVANJE 1000 LJUBLJANA, SLOVENUA MAJDE ŠILČEVE 8 TEL.: +386 1 515 01 30 FAX: +386 1 515 01 35 E-mail: dolores.kalcic@siol.nef www.kadox.si Sprejemanje in samo dojemanje novega medija (vizualno, taktilno, avditivno) bo oblikovalcu odprlo nove ustvarjalne rešitve, ki bodo posegale na področja akustike, videa itn. E-knjigo bo tako možno animirati, ji dodati zvok in sliko. Z e-knjigo se bodo pojavili tudi novi računalniški programi (sof- tver), ki bodo omogočali lažje delo pri oblikovanju podobe no- vega medija. Za takšen projekt bo potrebno posebno usposa- bljanje, oblikovalci bodo morali poznati tehnološke možnosti oblikovanja, deloma bodo mora- li obvladovati okolje računalni- škega programiranja, seznaniti se bodo morali s programi za 2D- in 3D-animacijo, video in avdio itn. Za lažje in hitrejše doseganje učinkovitih rešitev pri oblikova- nju e-knjig bo priporočljivo tim- sko delo programerjev, anima- torjev, oblikovalcev ipd. Dodatno izobraževanje in po- znavanje novih tehnologij in programov bo omogočalo obli- kovalcu vstop v popolnoma no- vo in za zdaj še neraziskano po- dročje. Velik izziv bo že rešitev iz spon oblikovanja klasične knjige. Sprejemanje in dojemanje nove- ga medija (vizualno, taktilno, av- ditivno) bo oblikovalcu odprlo nove ustvarjalne rešitve, ki bodo posegale na področja akustike, videa itn. E-knjigo bo tako mo- žno animirati, ji dodati zvok in sliko. Pod vplivom hitrega tehnolo- škega razvoja se lahko v priho- dnosti zunanja podoba bralnega medija tudi spremeni. Knjigo bo mogoče prebrati kar na mobil- nem telefonu, dlančniku ali pa si jo bo moč projicirati na platno oz. steno v dnevni sobi. Z raču- nalniško tehnologijo bo mogoče knjigi dodati tretjo dimenzijo (japonsko podjetje Sharp Elec- tronics je lani predstavilo prvi model prenosnega računalnika s tridimenzionalnim LCD-zaslo- nom), s tem pa se bo bralec zna- šel prav sredi dogodkov iz knjige. Kar smo doslej videli v filmih in prebrali v knjigah z znanstveno- fantastično vsebino, postaja da- nes in v bližnji prihodnosti re- sničnost. Tadeja VIDMAR (Literatura je navedena na naslednji strani) KNJIŽNO OBLIKOVANJE LITERATURA K ČLANKU PRIHODNOST OBLIKOVANJA KNJIGE Tiskane publikacije: Book design 2, Graphis Pr, New York 1998 Hochuli, Jost & Kinross, Robin Designing books: practice and theory Hyphen Press, London 1996 Hendel, Richard On book design Yale University Press, New Hawen 1998 Kolar, Roman Knjiga o knjigi Videm&avtor, Krško 1990 Kulundžić, Zvonimir Zgodovina knjige DZS, Ljubljana 1967 Kvas, Slavko Oči vidijo, duša zaznava Razgledi, časopis za umetnost, družbo in huma- nistiko, št. 14/1993 Leskovšek, Jožica Tridimenzionalna slika brez očal Dnevnik, četrtek, 5. februar 2004 Levarie, Norma The art & history of books Oak Knoll Press, London 1995 Meggs, B. P. A history of graphic design John Wiley & Sons, New York 1998 Papir navdihuje - papir navdušuje Moderna galerija, Ljubljana 1981 Steinberg, S. H. Five hundred years of printing The British Library & Oak Knoll Press, London 1996 Street, Rita & Lewis, Ferdinand The power of tactile design Rockport Publishers, Massachusetts 2001 Thompson, S. Otis American book design and William Morris Oak Knoll Press, London 1997 Spletne strani: http: //cbsnews.com/stories/2003/05/07/tech/ma- in552803.shtml/ http: //colophon.com/gallery/cba/exhibit.html/ http: //colophon.com/gallery/womenofthebook/ http: //libwww.syr.edu/digital/exhibits/b/bookart/ http: //news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/1530678.stm/ http: //seurat.art.udel.edu/galleries/bookarts/boo- karts.html/ http: //staffcentral.bringhton.ac.uk/graeme/ http: //www.artmargins.com/content/artist/we- hr.html/ http: //www.biblio-tech.com/BTR901/e-ink_for_e- books_.html/ http: //www.cbc.ca/stories/2003/05/07/consu- mers/epaper_030507.html/ http: //www.centerforbookarts.org/histry/h_archi- ves.html/ http: //www.eink.com/ http: //www.ets.uidaho.edu/bookarts/gallery.html/ http: //www.fpba.com/ http: //www.infoday.com/it/sep00/news11.htm/ http: //www.jsobota.cz/ http: //www.lib.uiowa.edu/exhibit/tinytomes/in- dex.html/ http: //www.lucent.com/ http: //www.moniquelallier.com/new/gallery.html/ http: //www.morrissociety.org/designs.htm/ http: //www.nature.com/nsu/030505-6.html/ http: //www.nature.com/nsu/030922-10.html/ http: //www.philobiblon.com/ Potek dela v grafični pripravi se zdi velik problem za majhna podjetja: zapleten, predrag ter nepotreben. Še vedno obstaja ve- liko manjših grafičnih podjetij, ki se jim zdi lažje odpirati naroč- nikove datoteke, preverjati ele- mente, vsebino, pisave ter samo- stojno zapisovati PDF- ali Post- Script datoteke. Takšen posto- pek zahteva čas, povečuje mo- žnost napak in lahko posredno vodi do zastoja proizvodnje. Ob- dobje, ko se je bilo treba vračati v »surove« datoteke tudi za naj- manjšo korekturo ali menjavo slike ter ponovno pošiljati dato- teke na zastarel rip, je končano. EVO-lucija Podjetje Creo je na lanski Dru- pi predstavilo izdelek Prinergy Evo za manjša grafična podjetja. Ime je dobil po evoluciji zaradi svoje razširljivosti. Z rastjo pod- jetja se lahko nadgrajuje tudi Pri- nergy Evo, s tem se zmanjša za- četne stroške, obenem pa prido- bi produktivnost; slika 1. Prinergy Evo omogoča popol- no avtomatizacijo poteka dela prek vnaprej definiranih proce- snih načrtov, »hot folderjev«, av- tomatske postavitve strani ter enostavne uporabe. Sistem je zgrajen na način odje- malec-strežnik, kar pomeni, da se vse operacije izvajajo na stre- žniku, uporabniški vmesnik za upravljanje pa je na obstoječih delovnih postajah. To prinaša veliko prednosti, saj je organiza- cijska struktura poenostavljena, izdelava varnostnih kopij (bac- kup) ter arhiviranje se izvajata na enem mestu, uporabniki imajo dodeljene pravice za nadzor svo- jih del ter izvajajo operacije ne- odvisno od drugih. Zgrajen je na osnovi odprtih standardov, kot sta PDF in JDF. PDF se uporablja kot interni for- mat, JDF pa za postavitev strani, povezavo z MIS-sistemi ter izho- dom na tiskarske stroje v forma- tu CIP4. Ker je namenjen manjšim pod- jetjem, nima vgrajene baze po- datkov in sistema za sledenje de- lovnih procesov, temveč samo GRAFIČNA PRIPRAVA EVOLUCIJA ZALOŽNIŠTVA S SISTEMOM PRINERGY EVO Slika 1, zgoraj. Delovna postaja (odjemalec) rabi za nadzor in upravljanje procesov, ki se izvajajo na strežniku. Slika 2, levo. Procesni načrt Refine to PDF je sestavljen iz več zaporednih procesov, katerih nastavitve se prilagajajo potrebam. osnovne funkcije zanesljivega procesiranja PDF-datotek: pre- verjanje (Preflight), prekrivanje, postavitev strani, barvno upra- vljanje, poskusno tiskanje in iz- pis v visoki ločljivosti. Osnovna konfiguracija Priner- gy Evo vsebuje Refine modul, ki sprejema vse standardne vhodne formate datotek in jih pretvarja v PDF-digitalni master. Output modul (efektivno RIP) rastrira digitalni master na ločljivost iz- hodne naprave: tiskalnika, osve- tljevalnika filmov ali plošč, dato- teke ... Korak navzgor je konfiguracija refine/output, ki združuje oba modula skupaj, končno konfigu- racijo pa sestavljajo štirje moduli refine/trap/proof/output, kar os- novnima dvema dodaja še mo- žnost izdelave prekrivanja ter po- skusnih odtisov. Poleg teh štirih standardnih konfiguracij je možno Prinergy Evo z vključeno programsko opremo popolnoma prilagoditi tehnološkim oz. procesnim po- trebam kupca ter ga kasneje nad- grajevati; slika 2, levo. Značilnosti Prinergy Evo Poleg že omenjenih modulov refine/trap/proof/output, ki so popolnoma prilagodljivi, obsta- jajo še trije sestavni deli Prinergy Evo, ki so vključeni v vsako od naštetih konfiguracij: Harmony - programska opre- ma za izdelavo korekcijskih pre- hodnih krivulj, s katerimi kom- penziramo povečanje rastrskih tonskih vrednosti; Virtual Proofing System - omogoča uporabnikom nadzor izhoda na zaslonu (soft proo- fing); Plate Remake - omogoča hi- tro ponovitev izpisa na kakšni iz- hodni napravi. Za izdelavo predlog za razpore- janje strani (imposition) je po- trebna dodatna programska oprema, ki je sposobna izpisati PJTF ali JDF (Preps, Signastati- on ipd.), možen pa je izhod tako posameznih strani kot tudi po- stavljenih. Vsako stran v razpo- reditvi lahko popravljamo v za- dnjem času, saj je digitalni ma- ster vektorski PDF, katerega je možno popravljati z Acrobatom ter njegovimi pripomočki. Za izdelavo barvno upravljanih poizkusnih odtisov je potreben modul Proof, ki je povezljiv z ve- čino kapljičnih tiskalnikov. V modul Output je vključena standardna funkcija barvnega upravljanja, ki lahko doda ali od- vzame ICC-profil iz datoteke, za zahtevnejše barvno upravljanje pa je potrebna funkcija Advan- ced Color Management. Stoha- stični raster Staccato je opcija, prav tako pa tudi funkcija Print- Link, s katero se izdela CIP4-da- toteko za samodejno nastavitev barvnikov na tiskarskem stroju. Uporabniški vmesnik je bil iz- delan v sodelovanju z uporabni- ki, saj si manjša grafična podjetja težko privoščijo večtedensko od- sotnost kadrov zaradi šolanja. Je enostaven in »prijazen«, zato je predvideni čas od namestitve do polne proizvodnje le en teden. Slika 3. Pregledovalnik procesov je osnovno okno Prinergy Evo. Podpora uporabnikom Manjša grafična podjetja si ne morejo privoščiti izpada proizvo- dnje zaradi nedelovanja opreme. Prav zato je podjetje Creo v Pri- nergy Evo vgradilo avtomatično javljanje napak ter modul za da- ljinsko odpravo teh. Obenem je v sistemu obsežen modul za po- moč, ki opisuje vse podrobnosti sistema in odpravo napak v gra- fični pripravi. Tehnični podatki Strežnik Prinergy Evo je zasno- van na operacijskem sistemu Windows Server, odjemalce pa je možno namestiti na delovno po- stajo z Windows, Mac OS 9 ali Mac OS X operacijskim siste- mom. Prinergy Evo (osnovna konfi- guracija vključuje pet sočasnih uporabniških licenc) ima vse module vnaprej nameščene, kar poenostavlja nadgrajevanje po potrebi. Zasnovan je na PDF in upora- blja različico 1.3 kot digitalni master. Ta različica ne podpira transparentnih objektov ter pla- sti, zato se vse vhodne datoteke višjih različic v fazi refine pretvo- rijo v PDF 1.3, s tem pa se zago- tovi predvidljivost ter robustnost izpisa. Kot digitalni master je možno uporabiti tudi standar- dna formata, kot sta PDF/X-1a in PDF/X-3. Druge značilnosti so: 2 PDF potek dela od začetka do konca. Standarden format, zanesljivi in prenosljivi doku- menti, enostavno pregledovanje in popravljanje, zasnovano na datotečnih formatih Adobe PDF ter CIP4JDF. 2 Avtomatsko pregledovanje. Preverjanje in korektura vho- dnih datotek med procesira- njem. Podpora standardnih pro- filov in kreiranje svojih. Izdelava predoglednega poročila (pre- flight report) s korekturami. 2 Rastriranje. AM-rastriranje, Staccato raster, Maxtone hibri- dni raster, HyperFlex povečanje ločljivosti (za AM- ter hibridne rastre). 2 Prekrivanje. Avtomatizira- no prekrivanje PDF-v-PDF. In- teraktivno prekrivanje možno s TrapEditorjem. 2 Barvno upravljanje. Pre- tvorba RGB v CMYK, pretvorba posebnih barv v procesne, pod- pora ICC-profilom, barvno upravljanje po grafičnih elemen- tih. 2 Avtomatizacija na osnovi predlog. Izdelava predlog, eno- stavno vodenje z delovnih po- staj, ogled napak, opozoril ter zgodovine. 2 Kompenzacija pri razteza- nju tiskovnega materiala. Kom- penziranje linearnega ter neline- arnega raztezka za optimalno skladje barvnih izvlečkov v tisku. 2 Napredna orodja za admi- nistracijo. Orodja za enostavno vzdrževanje in upravljanje siste- ma. 2 Harmony. Omogoča upo- rabnikom izdelavo prehodnih krivulj za kompenzacijo poveča- nja rastrskih tonov. 2 PrintLink. Izdelava CIP4 JDF-datotek za avtomatsko na- stavitev barvnikov na tiskarskih strojih. 2 OPI. Avtomatska menjava slik nizke ločljivosti s slikami vi- soke ločljivosti v PostScript ter PDF-datotekah. 2 Recombiner. Omogoča hi- tro in enostavno izdelavo kom- pozitnih datotek iz vnaprej sepa- riranih PostScript ali PDF-dato- tek. 2 Razporejanje in repetiranje (impozicija)/Step and repeat. Izdelava razporeditev s Preps programsko opremo ter tiskov- nih form na podlagi izsekov s programsko opremo Pandora. Podpora JDF ter PJTF. 2 Avtomatsko razporejanje. Enostavna in avtomatska izdela- va razporeditev z JDF- predloga- mi. 2 DotShop. Pripomoček za Adobe Acrobat, ki omogoča na- stavitev in kontrolo rastriranja po grafičnih elementih. 2 Napredno opravilo s skeni- ranimi filmi (Copydot). Opti- mizacija in reformatiranje dato- tek Copydot za pospešitev rastri- ranja, pretvorba ločljivosti, ton- ska kalibracija, kompenzacija moareja. 2 Formati vhodnih datotek. PDF (1.2, 1.3, 1.4, 1.5), Post- Script Level 2 in 3, EPS, TIFF/IT-P1,1-bitTIFF, DCS1, DCS2, CT/LW. 2 Formati izhodnih datotek. Vektorski: PDF (1.3), PDF/X-1a, PDF/X-3, EPS, DCS, PostScript Level 2 in 3. Rastrski: TIFF, CT/LW, TIFF/IT, RGB JPEG, EPS, DCS, VPS ter drugi za povezavo tiskalnikov. 2 Preizkušanje datotek (Pro- ofing). Zaslon: PDF-nadzor na zaslonu z Adobe Acrobatom, kontrola končnih rastriranih datotek s Creo Virtu- al Proofing System. Tiskalniki: Kapljični tiskalniki večine proi- zvajalcev. Termalni rastrski odtisi: Trendsetter Spectrum, Lotem Spectrum. Digitalni »ozalid«: Izpis nizkokakovostnih odtisov z večino kapljičnih tiskalnikov. 2 Digitalno kopiranje CTP. Vse Creo CTP-naprave. 2 Digitalno osvetljevanje CTF. Z osemstranskimi osve- tljevalniki Dolev. 2 Ponovni izpis na končno iz- hodno napravo. Hitro in eno- stavno ponavljanje posameznih plošč ali poskusnih odtisov v pri- meru poškodb. ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor Špelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si Trgovina na debelo d.o.o. DELOVNI PROCESI Podjetju prilagojene rešitve Prinergy Evo je možno popol- noma prilagoditi specifičnim po- trebam podjetja. Za izdelavo embalaže so na vo- ljo posebne rešitve prekrivanja (Advanced Trapping), razporeja- nje na podlagi izsekov (Pando- ra), uporaba posebnih rastrov za fleksotisk (HyperFlex, Maxtone) ali različnih rastrov za različne grafične elemente (DotShop). Časopisnim hišam omogočajo popolno avtomatizacijo, hitrost in prilagodljivost za doseganje rokov, korekture v zadnjem hipu ter hiter izpis veliko strani. Glede na potrebe podjetja po- nujajo dva strežnika: 2 Performance Workflow Server zmore 40 strani/h in 2 Premium Workflow Server zmogljivosti 120 strani/h z RA- ID 1, RAID 5, Hot-Swap diski Prevedla in Grega VIDA Rok LEŠNIK 00° Prinergy Evo Process Template E.. Q Process Templates T Installation Test Procedure Fpj impose-2up-fTP Impose-4up-fTP Impose-Sup-SSOxWO-A4 gSJ lmpose-8up-ITP |E3| Otitpudmpotition-VPS-ITP Q OutpucPDF-VPS-lTP ß!) RefineToPDF-ITP ▼ f^l Output Imposition Outputlmpositiort-Mockiip m Outpuilmposirion-TIFF (E^ OutpuUmpositiOrt-VPS ▼ Q Output PDF Q OutputPDF-Proofer Q OutpulPDT'Proofer-Seps Q OutpuiPDF-TlFF ^ OutpucPDF-VPS OutputPDF-VPS-Zup ® PDFtoCTLW gJprintünkTest gj SiaccTiffPLTest ▼ Refine Imposition Marks to PDF RcfincToPDF-lmposltiontfarks ▼ Q Refine to PDF RefineToPOF RefineToPDF-ConvertSpots RefineToPOF-OPl _RcflncToPDFTest ReftneToPOF.HifJtest Qj Refine.TrapToPDF Slika 4. Procesni načrti so na strežniku organizirani po tipu operacije. MONITORJI LCD NEC MITSUBISHI Pred kratkim je bila v prostorih podjetja Acord 92 predstavitev NEC LCD-tehnik monitorjev. Glavni namen obiska je bil spo- znati na novo razvit LCD-moni- tor, namenjen bolj zahtevnim oziroma tako imenovanim barv- no kritičnim uporabnikom. LCD-monitorji so postali na splošno zelo priljubljeni in prak- tično uporabni. Funkcionalno zasedejo manj prostora, njihov videz je privlačnejši. Poleg tega kakovost slike na LCD-monitor- jih več kot zadošča marsikomu, ker je dovolj svetla, kontrastna in ostra. Seveda pa razvoj še zdaleč ni končan, saj za bolj zahtevne uporabnike še vedno niso zado- voljivi oziroma so v mnogih pri- merih celo neuporabni. LCD-ekrani se glede barvne globine zvečine še vedno ne mo- rejo kosati z običajnimi CRT-za- sloni. Na kakovost slike so danes najbolj občutljivi profesionalci v videoprodukciji. Njihov večji problem je počasnejša frekvenca osveževanja, ki se odraža v zame- gljeni sliki. Nekaj več upanja je v visokocenovnih monitorjih, ki komajda zadovoljijo potrebe barvno zahtevnejših uporabni- kov, saj delujejo s frekvencami, manjšimi od 20 ms. Še vedno pa so po večini boljši CRT-zasloni. Ker pa naj bi NEC/Mitsubishi napravil pomembno izboljšavo glede na konkurenco, smo se udeležili predstavitve, na kateri smo spoznali LED-protiosvetli- tveno (backlight) tehnologijo, novo LCD-tehniko in prednosti njihovih novih modelov. Uradno je podjetje NEC Di- splay Solutions predstavilo svojo novost LCD NEC SpectraView Reference 21 LED-backlight v Münchnu junija letos. Kot prvi na svetu so predstavili 21,3-inčni LCD-monitor NEC SpectraView Reference 21 z LED-protiosvetlitveno tehnolo- gijo. Monitor so razvili v sodelo- vanju s strokovnjaki iz grafične stroke, namenjen pa je predvsem uporabi na vseh področjih, kjer je pravilen prikaz barv ključnega pomena, predvsem v grafični pripravi, obdelavi digitalne foto- grafije in videa. Osnova za ta monitor, ki je opremljen s siste- mom SpectraView Profiler za natančno barvno kalibracijo, je Super Advanced Super Fine Technology (SA-SFT), Dual- IPS panel in LED-protiosvetli- tvena tehnologija. Največji teh- nični izziv pa je bil razviti zaslon- sko tehnologijo, ki je zmožna pokrivati več kot sto odstotkov barvnega prostora RGB in ki za- gotavlja absolutno barvno na- tančnost na vseh področjih barv- nega procesiranja. Serijska proi- zvodnja 21,3-inčnega LCD-mo- nitorja z velikim barvnim obse- gom in vgrajeno LED-protiosve- tlitveno tehnologijo se je začela v začetku junija 2005, danes pa je monitor skupaj s programsko opremo SpectraView Profiler in senčnikom z magnetnim pritrje- vanjem že možno kupiti. Izboljšave barvnega obsega in osveževanja monitorja smo lah- ko zasledili že pri drugih proizva- jalcih, kot je Sony s svojo serijo monitorjev LUMA. Vendar je bil napredek razvoja precej neu- spešen. Kljub temu so LCD-mo- nitorji dobili vrednost tudi pri » FLEKSIBILEN Izboljšajte razpon svojih poslovnih zmogljivosti. Xerox DocuColor 8000™ Digital Production Press združuje osupljive barve z neverjetno vsestranskostjo, s široko paleto najnovejših tehnoloških rešitev pa boste kos še tako zahtevnim poslovnim akrobacijam. Xerox Color. Smiselna naložba. V današnjem poslovnem okolju je prilagodljivost ključ do uspeha. Zato je Xerox DocuColor 8000 Digital Press prava izbira za poslovne subjekte, ki želijo razširiti svoje kratkoročne zmogljivosti in pridobiti nove posle na trgu barvnega tiska. Barvna kakovost je neverjetnih 2400 x 2400 dpi, tisk pa izjemno hiter - kar 80 strani na minuto. Personalizirate lahko vsako stran, tiskate kataloge, letake, priloge, knjige na zahtevo z mnogo hitrejšim obratom. Vse to z neverjetno kakovostjo in raznolikostjo, kar vam omogoča reči »ja« več strankam. Zdaj boste lahko brez težav ugodili željam vaših strank. Xerox Slovenija, Zaloška 40, 1000 Ljubljana urban.jovanovic@xerox.com XEROX. zahtevnejših uporabnikih, saj nam prihranijo še kako dragocen delovni prostor, privarčujejo ne- kaj energije, so bolj svetli in po- vzročajo manj reflekcije svetlobe iz okolice. Končno pa smo dočakali tak napredek LCD-tehnologije, ki sedaj nedvomno zagotavlja bolj točen prikaz barv. V okviru ra- zvoja je treba omeniti tudi podje- tje Lumileds, ki razvija in proi- zvaja LED-elemente, prav tako pa tudi tako imenovano serijo Luxeon DCC LED-diod. Te so bile prvič integriane v 21-inčni prototip monitorja podjetja NEC/Mitsubishi. V nasprotju z običajnimi monitoriji s CCFL (Cold Cathode Fluorescent Lamp) uporablja protiosvetlitve- ne elemente za bolj precizno re- produkcijo barv v obliki trakov rdečih, zelenih in modrih LED- diod, ki predstavljajo najsodob- nejše LCD-protiosvetlitvene ele- mente. Za boljšo predstavo prednosti poglejmo, kaj nam v nasprotju z običajnimi CCFL-protiosvetli- tvenimi elementi ponujajo LED- protiosvetlitveni elementi. Naj- prej so v svoji osnovi digitalno vodeni in nastavljivi svetlobni vir, ki zaradi tega zagotavlja bolj- šo reprodukcijo barv in večji barvni obseg. Kombinacija rdečih, zelenih in modrih LED-elementov v sve- tlobnem traku se v principu vede kot rdeč, zelen in moder svetlob- ni snop starih CRT-projektor- jev. Z mešanjem teh primarnih barv lahko ustvarimo bel barvni vtis. Novi LED-elementi pa pri tem omogočajo reprodukcijo specifične in poljubno nastavlji- ve barvne temperature omenje- nega belega barvnega vtisa. To je tudi glavna prednost novih NEC/Mitsubishi monitorjev pred klasičnimi z LCD-svetlob- nimi viri, ki omogočajo le eno fi- zikalno barvno temperaturo. Pomemben in bolj kritičen problem LCD-monitorjev pa se odraža v zanesljivosti oziroma zmogljivosti točnega prikaza barv. Glede barv so CRT-moni- torji do danes prednjačili pred LCD-monitorji, saj so po večini omogočali bolj nasičene barve (barvni prostor CRT-monitorjev je devet odstotkov večji od barv- nega prostora Adobe RGB in šti- ri od NTSC). Tudi odtenki sive so po večini boljši pri CRT-mo- nitorjih. Nova LCD-tehnika v kombinaciji z LED-protiosvetli- tveno tehniko pa prvič v svoji zgodovini obstoja omogoča večji obseg barv kot CRT-tehnika. V primerjavi s flourescentno proti- osvetlitvijo, ki ciklično uravnava svetlost CRT-monitorja, LED- elementi sedaj svetlost uravnava- jo v še širšem obsegu sivin, kar se odraža tudi v veliko bolj konsi- stentni barvni temperaturi. Pri tem je treba poudariti, da so LED-diode od flourecentnih ele- mentov veliko bolj trajne in zato veliko bolj konsistetne v delova- nju. Posledica je izboljšana in konsistentna svetlost, ki se je po 50.000-urnem testnem delova- nju zmanj šala le za deset in ne za petdeset odstotkov, kar velja za klasične flourescentne protisve- tlobne elemente. Kljub majhni napaki ti novi monitorji omogo- čajo reprogramiranje teh protio- svetlitvenih LED-diod, s čimer zagotovimo bolj konsistentno barvno temperaturo v daljšem obdobju. Povedali pa smo že, da je možno temperaturo uravnava- ti tudi glede na okolje ali speci- fične aplikacijske potrebe. Za proizvajalce LCD-monitor- jev so LED-elementi elegantna rešitev tudi v okviru problema izgub svetlobe. LED-diode so lahko namreč take, da izžarevajo svetlobo v specifični smeri, kar pomeni manj izgub zaradi razpr- šitve svetlobe samega svetlobne- ga vira. Hkrati s tem LED-diode omogočajo konsistentno svetlost monitorja po vsej njegovi površi- ni. Programsko vodeni LED-ele- menti poleg omenjenih predno- sti izboljšajo tudi kakovost giba- joče se slike. Ker so ti elementi zelo stabilni, je njihovo maksi- malno delovno »razpoloženje« lahko doseženo v le 20 nanose- kundah. Ta prednost se odraža tudi kot večji kontrast gibajoče se slike. Zaradi izjemnih lastnosti mo- nitorja in priložene programske opreme SpectraView Profiler je možna nastavitev temperature bele barve in krivulje svetlosti ter izdelava ICC-profila z iterativno kalibracijo, kar omogoča opti- malno kompresijo barvnega pro- stora. Tehnične karakteristike moni- torja SpectraView Reference 21 (SpectraView LCD 2180 Wide- Gamut LED) so: •LCD: 21.3-inch LCD Dual Domain IPS • svetlobni vir: Lumileds Lighting Luxeon DCC - RGB LED Array • velikost zaslonske točke: 0,27 mm •ločljivost: 1600 x 1200 • barvni obseg: do 105,7% Adobe RGB do 101,0 %NTSC • svetilnost: 200 cd/m2 • barvna temperatura: 5000-9300 K • kontrast: 430 : 1 (standardno) • odzivni čas: 20 ms (Ton + Toff) • kotna vidljivost: 176° hor./176° vert. (kontrast 10 : 1) • vhodni signal: 2 x digital DVI • oprema: senčnik z magnetnim pritrjeva- njem, programska oprema Spec- traView Profiler, digitalni kabel, SpectraView Certifier certifikat, ki na podlagi predhodnega testa potrjuje predpisane lastnosti za- slona. Matic ŠTEFAN Slika 1. ECI Monitortest V1.0 pri zaslonski ločljivosti 1024 x 768 točk je na tej sliki močno pomanjšan. Skupno podpira na obeh računalniških platformah (PC, MAC) štirinajst ločljivosti. ECI Monitortest V1.0 Na spletni strani www.eci.org v oknu Downloads ima osmi odsta- vek od zgoraj navzdol naslov Mo- nitor in ponuja uporabne infor- macije v zvezi z monitorji. Prav- zaprav si od tam lahko naložite orodje z navodili za preizkušanje monitorjev: ECI Monitortest MAC.sit ali ECI Monitortest PC. zip. Dekomprimirana dato- teka vsebuje poleg navodil v for- matu *.pdf še štirinajst podlag za namizje z vključenim nadzornim elementom v barvnem modelu RGB in formatih *.tif za platfor- mo MAC in *.bmp za platformo PC. Nadzorni element podlage de- luje samo, če ločljivost podlage ustreza nastavljeni ločljivosti monitorja in če podlaga ni niti povečana niti pomanjšana; zato so pripravili štirinajst slik za po- dlago pri različni zaslonski ločlji- vosti. Za preizkus moramo brez- pogojno uskladiti ločljivost po- dlage in monitorja. Če to ni mo- goče, smemo pogojno uporabiti podlago z najbližjo ločljivostjo. Podlago z nadzornim elemen- tom za ločljivost 1024 x 768 točk ilustrira slika 1. Njeno barvo do- loča barvni opis R = G = B = 127, ki naj bi na zaslonu upodobil nevtralno siv barvni učinek sre- dnje svetlosti. Človeško oko je zelo občutljivo za vsa barvna od- stopanja v nevtralnem območju, zato na taki podlagi zelo hitro opazimo moteče barvne odtenke ali prelive, ki jih povzroča slab monitor. Po drugi strani je nev- tralno siva podlaga brezpogojno potrebna za optimalno skenira- nje in repromodulacijo slik. Če se na sivi podlagi pojavijo barvni »oblaki«, jih poskusite od- praviti z razmagnetenjem moni- torja (degauss). Če ni uspeha, morda pomaga serviser s spiralo za razmagnetenje, če tudi on ni uspešen ali če gre za monitor LCD, se boste pa morali sprija- zniti s stroški za novo napravo, ki jo s tem postopkom seveda pre- skusite že ob nabavi. NADZORNI ELEMENT S črno površino na levi in belo na desni nadziramo upodablja- nje najtemnejših in najsvetlejših barv kakor tudi detajlov v teh ob- močjih, slika 2 (zaradi boljše na- KALIBRACIJA IN PROFILIRANJE PREIZKUSITE SVOJ MONITOR zornosti ima slika v obeh obmo- čjih korigirno gradacijo). Pri pra- vilno kalibriranem in tehnično neoporečnem monitorju v obeh površinah komaj še opazimo lo- gotip ECI. Če logotipa na črni površini ne opazimo, je svetlost zaslona pre- nizka. Po drugi strani je kontrast previsoko nastavljen, če izgine logotip na beli površini. Ko je vi- den samo eden od obeh logoti- pov, je monitor zgolj pogojno uporaben za repromodulacijo slik, ko ni viden nobeden, je mo- nitor v ta namen neuporaben. Treba ga je na novo kalibrirati in profilirati, ob neuspešnem po- stopku pa zamenjati (spet stroški za nakup novega!?). Gradacijo oziroma gamo nad- ziramo s poljem z vpisanimi šte- vilkami, slika 3. Glede na plat- formo in programsko opremo so monitorji kalibrirani z gamo 1,8 ali 2,2. Idealna bi bila kalibracija glede na svetlost L v barvnem prostoru CIELAB, a tega večina programske opreme še ne podpi- ra. Monitor je kalibriran na tisto gradacijo, ki se bolje staplja s po- dlago, pri opazovanju s priprtimi očmi pa popolnoma izgine. Obe preostali vrednosti sta še vedno dobro vidni. V nasprotnem pri- meru moramo monitor kalibri- rati na novo. Delovanje te komponente nad- zornega elementa temelji na na- slednjem načelu: podlago tvorijo bele in črne linije debeline ene točke (piksla). Pri opazovanju s priprtimi očmi (ali z dovolj veli- ke razdalje) se začno optično me- šati, tako da nastane srednje sve- tel siv barvni učinek. V barvnem prostoru CIELAB mu na svetlo- stni osi ustreza vrednost L = 76. Temu pri nastavljeni gradaciji 1,8 ustreza barvni opis R = G = B = 174, pri 2,2 pa = 186, medtem ko pri kalibraciji s svetlostjo L* = 194. Ustrezne številke so defini- rane ravno s temi barvnimi opisi, zato izginejo pri korektno nasta- vljeni gami. Sivi (prelivajoči se) klin na sliki 4 rabi za nadziranje težav z upo- dabljanjem svetlosti in za nadzi- ranje artifaktov, npr. motečih črt v prelivu. Monitor, ki povzroča svetlostne preskoke in črte v kli- nu, je v grafični pripravi neupo- raben, tudi zato, ker operater ne more vedeti, ali je preskok v digi- talni sliki ali samo pri njeni upo- dobitvi na zaslonu. Sivi stopnjasti klin na sliki 5 je namenjen predvsem za nadzira- nje neoporečnega upodabljanja nevtralno sivih barv, tj. tonov. Če se v posameznih svetlostnih stopnjah klina pojavijo odtenki, bodo nastale težave zlasti pri re- produkciji sivih in barvno eno- ličnih slik. Nujna je ponovna ka- libracija ali pa ... Uspešno preizkušanje vam na podlagi pozitivnih izkušenj želi Marko KUMAR VIRI Anleitung zur Verwendung des ECI Monitortest V1.0 www.eci.org, 20. 10. 2005 Slika 2. Nadziranje svetlosti in kontrasta. Logotip ECI na temnem in svetlem polju mora biti komaj viden; zaradi boljše ponazoritve je tu njegova svetlost korigirana. Slika 3. Gradacijo oziroma gamo nadziramo s številkami na črtastem polju. Slika 4. Sivi klin s prelivajočimi se toni rabi za nadziranje tonskih preskokov in arti- faktov, ki jih med drugim povzročajo tudi manjkajoči piksli na monitorjih LCD. Slika 5. Sivi stopnjasti klin hitro izkaže, v katerih tonskih območjih monitor ne upo- dablja nevtralno sivih barv. INTERNET FLASH-ANIMACIJE IN INTERAKTIVNOSTI Pri predstavitvi informacij na svetovnem spletu se srečamo z bistvenim vprašanjem: kako to informacijo predstaviti uporab- niku. Pri tem se moramo najprej postaviti v položaj povprečnega uporabnika, njegovih zahtev in želja ter tudi njegovega predzna- nja. Tako se pri kreiranju in izde- lavi spletnih strani pojavljata dve glavni fazi. Prva je oblikovna za- snova spletne strani, druga pa tehnična izdelava. Zato je običaj- no v celotnem procesu združeno znanje tako oblikovalcev kot ra- čunalniških inženirjev. Lahko se tudi oblikovalec priuči računal- niških znanj ali pa programer po- skuša pridobi oblikovalska zna- nja. Predstavitev informacij na svetovnem spletu Še pred nedavnim je bila večina strani na svetovnem spletu statič- na (čeprav se tudi pri tej termi- nologiji večina strokovnjakov še ni zedinila). To pomeni, da so bili podatki predstavljeni v obliki besedila in slik. Z razvojem bolj naprednih programov so prišle enostavne animacije in interak- tivni elementi. Znano je, da je preproste animacije možno izde- lati tudi v programu Adobe Pho- toshop, ki je primarno namenjen obdelavi bitnih slik. V zadnjih letih pa poznamo že zelo profesionalna orodja, ki so namenjena izključno izdelovanju animacij in jih lahko uporabimo tudi na spletu ali pa v obliki ra- znih predstavitev na drugih no- silcih podatkov (npr. optičnih ploščah CD-ROM). Najboljpo- znan in razširjen med njimi je program Flash podjetja Macro- media. Z uporabo grafike, ani- macije, zvoka in interaktivnih elementov in njihovo povezavo lahko izdelamo v programu Flash zelo zanimive in privlačne vire informacij. Izbira, ali celo- tno spletno stran naredimo v programu Flash ali z njim izdela- mo samo določene elemente in jih vključimo v spletno stran, pa je odvisna od osebnega okusa in navad. Dejstvo pa je, da so dina- mične spletne strani z animacija- mi, zvokom in interaktivnimi elementi bolj zanimive za upo- rabnike in posledično večkrat obiskane. V bistvu lahko izdelamo pre- prosto animacijo v Flashu v mi- nuti, kar prikazuje tudi primer na spletni strani Grafičarja (www.delo.si/graficar). Seveda pa je sam program veliko bolj zmo- gljiv in nam omogoča izdelavo zelo kompleksnih animacij, kjer sta dodana tudi zvok in video. Program je na voljo za 30- dnevni brezplačni preizkus. Pre- nesemo ga lahko s spletne strani http://www.macromedia.com. Okolje programa Macromedia Flash Delovno okolje programa Flash je podobno okoljem pro- gramov za rastrsko (npr. Photos- hop) ali vektorsko (npr. Corel- Draw) grafiko, s katerima se naj- pogosteje srečujemo. Zato se uporabnik teh programov zelo hitro privadi delovnemu okolju Flasha. Kot bomo videli v nada- okno s časovnim trakom I ljevanju, je bistvena razlika glede na prej omenjene časovni trak, saj ima animacija tudi časovno komponento (spreminjanje vse- bine s časom). Slika 1 prikazuje delovno okolje programa Flash. Kratek opis elementov delovne- ga okolja: 7 prizorišče je delovna površi- na. Vsak element, ki ga postavite na to površino, bo viden tudi za uporabnika; 7 orodjarna vsebuje vsa risar- ska orodja programa. Pri nekate- rih orodjih je v tem oknu tudi možno nastaviti lastnosti; 7 okno s časovnim trakom je osnova za izdelavo animacije. Tja vstavljamo zaporedje sličic. Za izdelavo zahtevnejših animacij lahko na časovnem traku doda- orodjarne (nastavitev orodij) Macromedia Flash MX - [Untitled-1] orodjarna okno z lastnostmi Slika 1. Delovno okolje programa Flash. SPLETNO OBLIKOVANJE mo več plasti, ki pa se izvajajo so- časno; 7 okna z orodji so namenjena natančni določitvi nastavitve la- stnosti orodij. So v obliki palet, ki jih lahko poljubno združuje- mo in premikamo po zaslonu; 7 okno z lastnostmi je prav tako namenjeno določanju lastnosti orodij, ki so zbrane v orodjarni. Iz opisanih elementov povza- memo, da lahko lastnost posa- meznega orodja določimo na več razločnih mestih. V tem se tudi kaže prednost pred drugimi »gra- fičnimi« programi, denimo Pho- toshopom. Navigacija znotrajprograma Pri programu Flash je še večjega pomena kot pri drugih progra- mih, da v vsakem trenutku ve- mo, kje smo v programu in kaj urejamo. To se morda sliši sme- šno, vendar imajo začetni upo- rabniki največ težav prav s tem. Naj na hitro navedem nekaj dej- stev. Trenutno dejavna plast je tista, ki je v seznamu plasti na časov- nem traku pobarvana s črno bar- vo. Trenutno dejavno sličico nam označuje rdeča oznaka na vrhu časovnega traku. Ta je za lažjo orientacijo tudi oštevilčen. Trenutni prizor ali trenutni sim- bol nam določa naslovna vrstica nad delovno površino, ki jo pri- kazuje slika 2. Tu lahko pouda- rim, da je ta naslovna vrstica naj- zanesljivejši pokazatelj, kje v pro- gramu smo, in pogosto tudi osnova za iskanje napak, ki se nam pojavijo pri izdelavi anima- cije. Vrste datotek Na koncu tega uvodnega član- ka bi rad povedal še nekaj o vr- stah datotek, ki jih izdelamo s programom Flash. Teh je sicer več, glavni dve, s katerima se uporabniki pretežno srečujemo, pasta*.fla in*.swf. Datoteka s končnico *.fla ozna- čuje izvorno Flashevo datoteko, ki jo jaz imenujem tudi delovna datoteka. Ta vsebuje vse, kar smo naredili v Flashu, in jo lahko tudi kadar koli popravljamo in nadgrajujemo. Datoteka s končnico *.swf je izvožen Flashev film, ki jo jaz imenujem tudi končni film. To je izdelek, ki je pripravljen za objavo na svetovnem spletu ali kak drug način distribucije (npr. optične plošče CD-ROM). V primerjavi z izvorno (delovno) datoteko ima eno veliko pre- dnost in eno veliko slabost. Da- toteka *.swf je precej manjša kot izvorna datoteka (tudi za faktor 10 in več), saj je stisnjena in opti- mizirana. To je seveda zelo po- membno za objavo na svetov- nem spletu. Velika slabost dato- teke *.swf v primerjavi s *.fla pa je, da neposredno na njej ne mo- remo delati popravkov in nad- gradenj. Po svoje je to tudi velika prednost (torej sta že dve), saj pri Flashevih animacijah, objavlje- nih v svetovnem spletu (*.swf), ne more priti do kraj avtorskih del z namenom rahle spremeni- tve in objave kot lastno delo. Kajti spremembe *.swf datoteke brez obstoja izvorne datoteke ni- so možne. Za konec še kratek namig, kako ugotovimo, ali je kakšna anima- cija na spletni strani narejena v Flashu. Če želimo za kak ele- ment na spletni strani ali celo spletno stran ugotoviti, ali je na- rejen v Flashu, enostavno klikne- mo z desnim gumbom miške nanj (uporabniki računalnikov Macintosh uporabijo kombina- cijo CTRL + klik miške), in če se pokaže meni, ki ima možnosti Flashevega predvajalnika (Flash naslovna vrstica Slika 2. Naslovna vrstica nad delovno površino. Slika 3. Meni Flash predvajalnika. player), potem je bil element (lahko tudi cela spletna stran) narejen v omenjenem programu. Primer menija prikazuje slika 3. Povzetek Če na kratko povzamemo uvo- dni članek o programu Flash, smo spoznali namen samega pro- grama, njegovo delovno okolje, kako navigiramo znotraj progra- ma in vrste datotek. Ob objavi člankov v nadaljeva- nju si boste lahko praktične pri- mere tudi pogledali na spletni strani Grafičarja. Tako si lahko primer preproste animacije, iz- delane v eni sami minuti, že zdaj ogledate na strani http://www.de- lo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje pa v rubriki oz. oknu ARHIV/Grafi- čar 2005/Grafičar 5/2005). Za pokušino si lahko ogledate tudi nekaj primerov spletnih strani, ki so narejene delno ali v celoti v programu Flash. Zani- miva spletna stran, ki je neka- kšen arhiv spletnih strani, nare- jenih v Flashu, pa ima naslov ht- tp://www.netdiver.net/flashwareL Andrej ISKRA Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana • Tel. +386 1 546 64 50 • Faks +386 1 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si PE Maribor • Špelina ulica 1 • 2000 Maribor • Tel. +386 2 426 11 16« Faks +386 2 426 11 17 » info@alpepapir.si • www.alpepapir.si Močnejši ste, kot si mislite. Sami odločajte, s kakšnim papirjem boste delali! Na kaj bi še vplivali, če bi imeli možnost? Prodajni zastopnik vas je pripravljen poslušati. Svoje storitve je pripravljen prilagoditi vašim potrebam. Celo vprašal vas bo, če želite na kakršenkoli način izboljšati papir. To je dodatna moč, ki jo imate, če delate z vodilno znamko premaznih papirjev v Evropi. Ne odlašajte in nas pokličite. Skupaj smo močnejši, kot si mislite. STROKOVNO IZRAZJE TIPOGRAFSKI GESLOVNIK A AKCENT (accent) Znamenje za naglas; navadno nad črko (slovenski jezik), tudi pod črko. AKCENTIRANA ČRKA (accented letter) Črka, pri kateri je akcent del črkovne podobe; glej PODOBA ČRKE. AKCIDENČNA PISAVA (glyphic, decorativ, display) Črke posebnih oblik, npr.: votle, črtkane, črtane, okrašene, osenčene, podvojene ali še večkrat pomnožene poteze, šablonizirane idr.; glej tudi dekorativna pisava, pisava za naslove. ALDINE KURZIVNA PISAVA (Aldine italic) Prva kurzivna pisava, 1501. jo je izdelal Francesco Griffo za Aldusa Manutiusa; glej KURZIVNA ČRKA. ANGLEŠKI NAREKOVAJ; glej ZGORNJI NAREKOVAJ ANGLOSAŠKI MERSKI SISTEM (point system, Anglo-American system) Osnovna enota pica [pajka] (zaokroženo) meri 4,218 mm, razdeljena na 12 pik, pika (zaokroženo) meri 0,351 mm; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. APOSTROF; glej OPUŠČAJ ARABSKA ŠTEVILKA (Arabic numeral, Arabic figure) Številčni znak (števka) za zapisovanje števil; v Evropo naj bi to obliko števk prinesli Arabci; danes je splošno uporabljana; oblikovno ločimo: navadno arabsko številko, re- nesančno številko; glej RIMSKA ŠTEVILKA. ASCENDER; glej PODALJŠEK NAVZGOR ASCII (ASCII; American Standard Code for Information Interchange) Ameriška standardna koda za informacijsko izmenjavo; glej NABOR ZNAKOV ASCII. ASTERISK (asterisk) Zvezdica za označevanje opomb; glej OPOMBA. ATM (ATM; Adobe Type Manager) Kratica za program Adobovo tipografsko upravljanje; program omogoča, da pisave na zaslonu vidimo, kot bi bile izpisane z laserskim tiskalnikom; vektorske oz. obrisne pi- save spremeni v bitne; omogoča, da pri dodatni deformaciji črke njeni robovi niso do- datno nazobčani; uporablja pisave Type 1. B BAROČNA PISAVA (transitional) Spadav sklop dvodebelinskih pisav, povečana je razlikav širini tankih in podebeljenih potez, podebeljene poteze so že skoraj pokončne, serifi so bolj položni, prečna poteza pri minuskuli e je ravna in nad sredino, naklon pri kurzivnih črkah je največkrat pod ko- tom 15°. BEL ROB (margin) Tipografsko nepotiskan prostor med zrcalom in robom lista; beli robovi okoli zrcala so pri knjigah v določenem razmerju, notranji rob je najožji, zgornji malo širši, zunanji še širši in spodnji najširši, npr.: 2 : 2,5 : 3 : 3,5; glej tudi prazen rob; glej ZRCALO. BEL PROSTOR; glej PRAZEN PROSTOR 20 BELINA; glej PRAZEN PROSTOR BENEŠKA RENESANČNA PISAVA (humanist, venetian) Spada v sklop dvodebelinskih pisav; zgodnja renesančna pisava; osnovne poteze so vertikalne, okrogla podebeljena poteza ima skoraj obliko kroga, srednji črkovni pasje zmerno visok, izrazito poševen zgornji serif pri minuskulah, rahlo poševna spodnja se- rifanaobeh straneh glavne poteze, prečna poteza pri minuskuli e je poševna; glej RE- NESANČNA PISAVA. BERLJIVOST (readability) Dojemanje besedila v povezavi njegove tipografske ponazoritve in vsebine; navadno merjena s hitrostjo branja in pomnjenjem besedila; glej ČITLJIVOST. BEZIEROVA KRIVULJA (Bezeir curve) Gladka geometrijska krivulja, določena s štirimi točkami; prvi dve določata začetek in konec krivulje, drugi dve njeno ukrivljenost; povezava obeh parov točk podaja tangenti na krivuljo v izhodiščni in končni točki; uporabna v številnih računalniških programih za načrtovanje in risanje. BIT (bit) Osnovna, najmanjša enota informacije oz. mera za količino informacije v računalni- štvu; informacija lahko zavzame dve vrednosti: 0 ali 1 oz. resnično ali lažno ali kot od- govor na vprašanje: da ali ne. BITNA PISAVA (bit-mapped font) Pisava, katere znaki so sestavljeni iz točk; njena slabost: ni mogoče poljubno spremi- njati velikosti, saj se ne prilagaja spremenjenim ločljivostim; glej VEKTORSKA PISAVA. BORGIS (bourgeois) Ime za stopnjo pisave velikosti 9 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. BRILJANT (minikin) Ime za stopnjo pisave velikosti 3 enote; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. C CELEC (em quad, em, mutton) Kvadrat s stranico velikosti stopnje pisave. CICERO (pica) Osnovna tipografska merska enota Didotovega merskega sistema, meri (zaokroženo) 4,513 mm, razdeljen na 12 enot. Č ČITLJIVOST (legibility) Dojemanje besedila glede na tipografsko ponazoritev; nato vplivajo: oblika pisave (vr- sta in različica), velikost srednjega črkovnega pasu, oblika in velikost serifov, velikost pisave idr.; navadno merjena s hitrostjo branja in pomnjenjem besedila; glej BERLJI- VOST. ČLEN; glej PARAGRAF ČOLN (galley) Podlaga za postavitev stavka; sestavljen iz cinkove ali jeklene plošče in železnega okvirja na treh straneh, četrta stran je prosta, dve stranici (leva in desna) okvirja segata nekoliko čez ploščo. www.mondibp.com Tmondi ^ business paper Zdaj s certifi- katom Kdor ima visoka pričakovanja, tiska na Color Copy. Color Copy - the leading paper. Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise, sijajne barve in izjemen nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo tiskalnikov. Odločite se še danes za vodilni papir in izdelelajte tudi vi odlične dokumente za posebne priložnosti! Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com FSC By buying products with the FSC label you are supporting the growth of responsible forest management worldwide A member of the Anglo American pic group © 1996 Forest Stewardship Council ČRKOVNA CRTA (baseline) Spodnja meja podobe črke; glej tudi osnovna črta. ČRKOVNA DRUŽINA; glej VRSTA PISAVE DOLGI POMIŠLJAJ (em-dash, em-rule) Stična ali nestična dolga (najdaljša) črtica; v slovenščini ni več široko uporabljan; izje- moma se uporablja nestično za ločevanje povedi iz različnih besedil; glej tudi podaljšani pomišljaj, daljši pomišljaj; glej POMIŠLJAJ. ČRKOVNA PODOBA; glej PODOBA ČRKE ČRKOVNA PODSKUPINA; glej PODSKUPINA PISAV DPI (dpi; dots per inch) Kratica za število točk na palec; merilo za gostoto prikaza oz. izpisa, število točk na dol- žini enega palca (25,4 mm); glej LOČLJIVOST. ČRKOVNA SKUPINA; glej SKUPINA PISAV ČRKOVNA VIŠINA (height to paper) Višina svinčenega ulitka od podnožja do vrha s podobo črke. ČRKOVNA VRSTA; glej RAZLIČICA PISAVE ČRKOVNI RAZDELILNIK; glej FONT ČRKOVNI SLOG; glej SKUPINA PISAV ČRKOVNJAK (type case, composing case, case) Predal, v katerem so razporejeni črkovni znaki in drobno polnilno gradivo ene stopnje črk ene garniture pisave. ČRTAVERZALKE (cap line, capital line) Zgornja meja črkovne podobe verzalke. D DALJŠI POMIŠLJAJ; glej DOLGI POMIŠLJAJ DEBLO (shank, stem, body) Pokončni kvader iz svinčeve zlitine, na katerem je ulita podoba črke; glej tudi svinčeni ulitek. DEKORATIVNA PISAVA; glej AKCIDENČNA PISAVA DELEATUR (deletion mark, delete) Korekturno znamenje, pomeni: odstraniti. DELJAJ (hyphen) Levostična kratka črtica na koncu vrste besedila; zaznamuje deljenost besede; glej tudi vezaj. DRUŽINA PISAV (typeface family, family) Vse garniture pisave enega imena, npr.: svetla, navadna, polkrepka, krepka, kurzivna times; novejši izraz: vrsta pisave; glej tudi črkovna družina, glej VRSTA PISAVE. DTP MERSKI SISTEM (DTP point system) Osnovna enota pica [pajka] (zaokroženo) meri 4,233 mm, razdeljena na 12 pik, pika (zaokroženo) meri 0,352 mm; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. DVOJNI NAREKOVAJ (double quotation mark) Desno- in levostično ločilo; zaznamuje: dobesedni govor, citirano besedilo, posebni poudarek ali pomen; v rabi najprej dvojni narekovaj, nato enojni narekovaj, oblikovno morata biti enaka; glej tudi enojni narekovaj; spodnji-zgornji narekovaj, srednji nareko- vaj; glej NAREKOVAJ. DVOPIČJE (colon) Levostično ali nestično ločilo; levostično zaznamuje: naštevanje, vrinjeni stavek; nestično zaznamuje: razmerje, deljenje. E EGIPČANSKA PISAVA (slab serif, square serif) Spada v sklop enodebelinskih pisav, serifi so pravokotne črte, med njimi in osnovnimi potezami je le majhna razlika v debelini, prečna poteza minuskule e je ravna in v sre- dini ali za spoznanje višje; glej tudi pisava z oglatimi serifi. EKSPONENT (superscript, superior) Manjši številčni ali črkovni znak, zapisan višje od srednje črte; uporaben v matematič- nih, kemijskih ipd. besedilih; glej INDEKS. EKSTRA KREPKA ČRKA (heavy) Črka z izrazito močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. EKSTRA RAZŠIRJENA ČRKA (extra extended, extra expanded) Črka z zelo razširjeno podobo črke; glej NAVADNA ČRKA. DESCENDER; glej PODALJŠEK NAVZDOL DESNO NASLONILO (ragged left, flush right) Vrstice besedila so poravnane na desni strani, leva stran je neporavnana; glej PORAVNAVA BESEDILA. DIAMANT (diamond) Ime za stopnjo pisave velikosti 4 enote; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. DIDOTOV MERSKI SISTEM (Didot system, Continental system) Osnovna enota cicero (zaokroženo) meri 4,513 mm, razdeljen na 12 enot, enota (zaokroženo) meri 0,376 mm; glej tudi normalni merski sistem; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. DIVIZ; glej DELJAJ DNO ČRKE (vertex) Spodnji del črkovne podobe, pogosto sega čez črkovno črto, npr. pri črkah: v, V, w, W. EKSTRA ZOŽENA ČRKA (extra condensed, extra compressed) Črka z zelo zoženo podobo črke; glej NAVADNA ČRKA. ELEKTRONSKA KURZIVA (sloped, oblique) Računalniško nagnjena črka v desno (ali v levo) pod določenim kotom; glej tudi nagnjena črka; glej KURZIVNA ČRKA. ENOJNI NAREKOVAJ (single quotation mark) Desno- in levostično ločilo; zaznamuje določeno besedilo: posebni poudarek, pomen; v rabi najprej dvojni narekovaj, nato enojni narekovaj (znotraj dvojnega narekovaja), oblikovno morata biti enaka; glej tudi dvojni narekovaj; spodnji-zgornji narekovaj, sre- dnji narekovaj; glej NAREKOVAJ. ENOTA; glej TIPOGRAFSKA ENOTA EPIGRAF; glej MOTO ET (ampersand); Tipografsko znamenje (&); nadomešča veznik »in«. DODELANA LINEARNA PISAVA (neo-grotesque) F Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; minimalna razlika v podebelitvi potez ali pa je sploh ni; glej LINEARNA PISAVA. FLEURON (fleuron) Rastlinski okrasek, npr.: list, cvet. FOLIO (1. folio; 2. folio; 3. folio) 1. List rokopisa oziroma manuskripta; 2. številka strani oz. lista v knjigi; 3. standardna velikost pol papirja, zgibanih na polovico, tako tvorijo velikost knjige. FONT (fount, font) Računalniški zapis (računalniška koda) nabora vseh črkovnih in nečrkovnih znakov ene različice pisave in tudi določene velikosti; včasih je font označeval vse svinčene črkov- ne in nečrkovne znake ene različice pisave in ene velikosti, npr. kurzivna times new ro- man velikosti 10 tipografskih enot; glej tudi črkovni razdelilnik; glej VRSTA PISAVE. FRANCOSKA RENESANČNA PISAVA (garalde, Garamond old style) Spadav sklop dvodebelinskih pisav; mlajša renesančna pisava; poteze črk so mehkej- še, zgornji serifi bolj trikotno oblikovani, spodnji serifi krajši, prečna poteza pri minu- skuli e je ravna, verzalke so pogosto nižje kakor minuskule, ki segajo v tudi v zgornji čr- kovni pas, npr.: b, d, h, k, l; glej RENESANČNA PISAVA. G GARMOND (long primer) Ime za stopnjo pisave velikosti 10 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. GARNITURA (series of type, type sort) Vse stopnje oz. velikosti črk enega imena, npr.: times navadna od najmanjše do najve- čje stopnje črk. GEOMETRIJSKA LINEARNA PISAVA (geometric) Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; oblikovana na osnov- nih geometrijskih likih; glej LINEARNA PISAVA. GLAJENJE KRIVULJ (1. anti-aliasing, smoothing; 2. hinting) 1. Zmanjševanje zobčanja krivulj, katere vzrok je premajhna ločljivost grafičnega pri- kazovalnika, zaslona; glej ZOBČANJE KRIVULJ; 2. metoda za zmanjševanje zobčanja krivulj pri izpisovanju različnih velikosti vektorske pisave. GLAVA (1. head margin; 2. face) 1. Zgornji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); ulitka. glej BELI ROB; 2. vrh svinčenega GLAVNO BESEDILO (body text) Besedilo, v katerem je zapisana osnovna, glavna vsebina; zanj mora biti uporabljena primerno oblikovana pisava, primerne velikosti, ki omogoča hitro, enostavno branje; navadno v velikosti od 8 do 12 tipografskih enot; glej tudi pisave za naslove. GLIF (1. glyph; 2. glyph) 1. V računalniški pripravi besedila pomeni obliko posameznega znaka (npr. črka, šte- vilka, ločilo) določene različice pisave, zapisano z znakovno kodo, potrebno za prikaz znaka na zaslonu ali za izpis; npr. črka z akcentom potrebuje dva glifa oz. videza zna- kov, enega za akcent, drugega za črko; glej tudi videz znaka; glej ZNAK, ZNAKOVNA KODA; 2. grafični element na delovni površini računalnika, npr.: gumb, mapa. GOTICA (black letter) Pisava z lomljenimi potezami, npr.: tekstura, fraktura, rotunda, schwabacher; glej tudi gotska pisava. GOTSKA PISAVA; glej GOTICA H HRBET (1. gutter margin; 2. back) 1. Notranji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); svinčenega ulitka. glej BELI ROB; 2. zadnja ploskev HTML (HTML; HyperText Mark-up Language) Kratica jezika za označevanje mnogovrstnega besedila; standardni jezik za predstavi- tev dokumentov na svetovnem spletu, zasnovan na standardu SGML; definira strukturo dokumenta in dovoljuje povezave mnogovrstnega besedila med deli besedila ter med različnimi dokumenti; glej tudi XML; glej SGML. Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aa razreda: OFSETNI TISK ■POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) BAI BJ IN TACIJSKI OFSETNI TISK Cl za vse tehnike tiska nanosa LAKI vseh vrst (za lakirne enote> i kontakt...) la bazi vode in topil ta barvnik, za FLEKSOTISKARSKE DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje braktičnega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net TIPOGRAFSKI GESLOVNIK HTTP (HTTP; HyperText Transfer Protocol) Kratica internetnega protokola za izmenjavo mnogovrstnega besedila v svetovnem spletu; najpomembnejši protokol v spletu; glej SVETOVNI SPLET. HUMANISTIČNA LINEARNA PISAVA (humanist) Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; ima več značilnosti rokopisnih rimskih pisav; glej LINEARNA PISAVA. H-VIŠINA; glej VELIKOST VERZALKE INDEKS (subscript, inferior) Manjši številčni ali črkovni znak, zapisan nižje od črkovne črte; uporaben v matematič- nih, kemijskih ipd. besedilih; glej EKSPONENT. INICIALKA (initial, raised cap, drop cap) Začetna črkav prvi vrstici poglavja ali dela besedila, za več stopenj večja črka (običajno verzalka), kot je glavno besedilo, sega čez eno ali več vrstic besedila; ločimo: navadne, okrašene in ilustrirane inicialke. INKUNABULA (incunabula) Prva tiskana knjiga, natisnjena do 31. decembra 1500; izraz izhaja iz latinske in cuna- bulis, kar pomeni v zibki. INTERNET (internet) Med seboj povezuje omrežja različnih vrst in velikosti, ki uporabljajo komunikacijski nabor TCP/IP; omogoča raznovrstne storitve, npr.: svetovni splet, elektronsko pošto, novičarske skupine, telnet, prenos podatkov, iskanje informacij, klepetanje po raču- nalniku; glej tudi medmrežje. INTERPOLACIJA (1. interpolation; 2. interpolation) 1. Določitev (matematično) vmesnih vrednosti (npr. v širini podobe, podebelitvi potez) med danima točkama; uporabno, npr. pri vektorskih oz. obrisnih pisavah; 2. določitev prehodov barvnih odtenkov med danima barvama. ISBN (ISBN; International Standard Book Number) Mednarodna standardna številka knjige; definirana številka knjige v mednarodnem sistemu številk knjig, desetmestna številka, sestavljena iz štirih delov: številke države, številke založnika, številke knjige, kontrolne številke (obvezno enomestna številka). ISO (ISO; International Standards Organization) Mednarodna organizacija za standarde; mednarodni standardi v računalništvu omogo- čajo izmenjavo podatkov med napravami različnih proizvajalcev; glej NABOR ZNAKOV ISO. ISSN (ISSN; International Standard Serial Number) Mednarodna standarna številka publikacije; definirana številka publikacije (revije, časopisa) v mednarodnem sistemu številk publikacij. IZDOLBINA (counter) Poglobljeni del med posameznimi potezami pri svinčeni črki. IZPOSTAVLJEN UMIK (hanging indent) Začetek prve vrste novega odstavka je na levem robu zrcala ali stolpca, naslednje vrste odstavka so umaknjene v desno, npr. za velikost celca; glej UMIK. K KAPITELKA (small cap, small capital) Verzalka, visoka kot srednji črkovni pas; ločimo: prave kapitelke (originalno izdelane), elektronske kapitelke (verzalke, pomanjšane na velikost srednjega črkovnega pasu). KAPLJA (tear [kaplja], ball [krog]) Pri nekaterih pisavah značilna poteza za minuskule: a, c, f, r; glej tudi krog. KLASICISTIČNA PISAVA (modern, didone) Spada v sklop dvodebelinskih pisav, največja razlika med tankimi in podebeljenimi po- tezami, osi črk so pravokotne, serifi so tanki in vodoravni, prečna poteza minuskule e je vodoravna in nekoliko nad sredino. KLICAJ (exclamation mark) Levostično končno ali nekončno ločilo; nekončno ločilo stoji znotraj oklepaja, zazna- muje poseben poudarek; končno ločilo zaznamuje vzklično poved. KLJUNAST SERIF (beaked serif) Posebna oblika serifa, značilna za zaključek prečne črte, npr. pri majuskulah: E, L; glej SERIF. KODIRANJE ZNAKOV (character encoding) Določanje kode (navadno številčne) posameznemu znaku v celotnem naboru črkovnih in nečrkovnih znakov; npr. če je znakovna koda zapisana 8-bitno, je tabela znakovnega kodiranja omejena z 256 mesti; glej tudi znakovna koda; glej NABOR ZNAKOV. KODNA TABELA; glej NABOR ZNAKOV KOLONEL (minion) Ime za stopnjo pisave velikosti 7 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. KONTRAST; glej TIPOGRAFSKI KONTRAST KONUS (neck) Del svinčene črke, ki daje krepkejšo podlago podobi črke in jo varuje pred obrabo. KOREKTURA (correction) Popravek napak, ki jih je naznačil korektor; ločimo: korekturo rokopisa, domačo korek- turo, avtorsko korekturo, revizijo, superrevizijo. KOREKTURNO ZNAMENJE (proof correction mark, proof mark) Znamenje za označevanje napak v besedilu; glej KOREKTURA. KREPKA ČRKA (bold) Črka z močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. KROG; glej KAPLJA KURZIVNA ČRKA (italic) Originalno nagnjena črkav desno pod določenim kotom; glej NAVADNA ČRKA. K-VIŠINA; glej ZGORNJI ČRKOVNI PAS L LEVO NASLONILO (ragged right, flush left) Vrstice besedila so poravnane na levi strani, desna stran je neporavnana; glej PORAVNAVA BESEDILA. LIGATURA (ligature) Zveza dveh ali treh črk na enem deblu oz. na eni osnovi; razlikujemo leksične (npr. s, re, ß) in tipografske (npr. fi, fl, ff, ffi, ffl)* ligature (glej opombo na koncu prispevka). LINEARNA PISAVA (sans serif, lineale) Spada v sklop enodebelinskih pisav, črke nimajo serifov, prečna poteza minuskule e je ravna in v sredini; delijo se na štiri podskupine: zgodnje linearne pisave, dodelane linearne pisave, geometrijske linearne pisave, humanistične linearne pisave. LOČLJIVOST (resolution) Mera za določanje razločevanja med sosednjimi elementi (črtami ali točkami); ločimo, npr. ločljivost: zaslona (prikaza), skenerja, tiskalnika (izpisa); glej DPI. LOMLJENI OKLEPAJ (angle bracket) Uporaben predvsem pri večkratnih ponovitvah oklepaja v oklepaju; glej OKLEPAJ. • BEUENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI JiPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si M MAJUSKULA (majuscule) Velika črka, obsega srednji in zgornji, izjemoma tudi spodnji črkovni pas; glej VERZALKA. MARGINALIJA (marginal note, side note, marginalia) Dopolnilno besedilo na robu strani knjige, pojasnjuje vsebino, navaja letnice, člene ipd., lahko nadomešča naslov. MATRICA (matrix) Kos mehkejše kovine z vtisnjeno podobo črke; iz matrice se uliva poljubno število enakih svinčenih črk. MEDIJA (english) Ime za stopnjo pisave velikosti 14 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. MEDMREŽJE; glej INTERNET MESO (shoulder) Prostor pod podobo črke in nad njo, omogoča enakomerne prostore med skupaj posta- vljenimi vrsticami besedila. MINUSKULA (minuscule, lower case letter) Mala črka, obsega srednji črkovni pas, lahko srednji in zgornji ali srednji in spodnji črkovni pas, redko vse tri. MNOGOVRSTNA MATRICA (multiple master) Različica pisave PostScript, vsebuje dve ali več matric; omogoča prilagajanje širine po- tez velikosti pisave; med matricama z ultra svetlo in ultra krepko podobo je mogoče z interpolacijo dobiti preostale, po jakosti različne podobe črke; vsebuje dve (širina čr- ke in širina poteze) ali štiri osi (širina črke, širina poteze, velikost črke, oblika serifov in drugih tipografskih dekoracij); glej tudi odprte pisave. MOTO (epigraph) Kratek izrek, citat, napis, pregovor v naslovni poli knjige ali na začetku poglavja; glej tudi epigraf. MREŽA (grid) Velikost in oblika zrcala z dodatnimi, pomožnimi linijami, lahko so: vertikalne, horizon- talne, potekajo po diagonali, krivulji; uporabljane npr. za: širino in število stolpcev, pra- zen prostor med njimi, dolžino vrst glavnega besedila in marginalij, prazen prostor med njimi, določitev prostora, namenjenega drugim grafičnim elementom; glej ZRCALO. N NABOR ZNAKOV (character set, code set) Množica znakov določene pisave oz. množica znakov, katere posamezna naprava pre- pozna, z natančno določeno številsko kodo, uporabno pri shranjevanju in prenašanju besedila; po številu bitov ločimo nabore znakov: 7-bitni (ASCII), 8-bitni (ISO), 16-bitni (Unicode); glej tudi kodna tabela, kodiranje znakov, znakovna koda. NABOR ZNAKOV ASCII (ASCII character set) Standardizirani 7-bitni nabor znakov, obsega 128 mest; glej tudi ASCII; glej NABOR ZNAKOV. NABOR ZNAKOV ISO (ISO character set) Nabor znakov ISO 8859, prilagojen večjezičnim okoljem, npr.: ISO 8859-1 (Latin 1) za jezike zahodne Evrope in svahili, ISO 8859-2 (Latin 2) za jezike srednje (centralne) in vzhodne Evrope (tudi slovenski jezik), ISO 8859-3 (Latin 3) za esperanto, ISO 8859-4 (Latin 4) predvsem za baltske jezike, ISO 8859-5 za jezike, zapisane v cirilici, ISO 8859-6 za arabščino, ISO 8859-7 za grški jezik, ISO 8859-8 za zapis hebrejskega je- zika (jidiša), ISO 8859-9 (Latin 5) za turški jezik, ISO 8859-10 (Latin 6) za skandinavske jezike, ISO 8859-11 za tajski jezik, ISO 8859-13 (Latin 7) izboljšana podpora za baltske jezike, ISO 8859-14 (Latin 8) izboljšana podpora za keltski jezik, ISO 8859-15 (Latin 9 oz. Latin 0) izboljšana podpora za jezike zahodne Evrope; standardizirani 8-bitni nabor znakov, obsega 256 mest; glej tudi ISO; glej NABOR ZNAKOV. 26 NABOR ZNAKOV UNICODE (Unicode character set) Zasnovan na ISO/IEC 10646 (univerzalni nabor znakov), združuje več naborov znakov (kodnih tabel) v enega; pokriva potrebe za zapisovanje večine svetovnih naravnih jezi- kov, npr. koristen za jezike s posebnimi znaki (slovenski jezik); standardizirani 16-bitni nabor znakov, obsega 65536 mest; glej NABOR ZNAKOV. NAGNJENA ČRKA; glej ELEKTRONSKA KURZIVA NAREKOVAJ (quotation mark) Narekovaj zaznamuje navedek premega govora, citiranega besedila, poseben pomen ali vrednost posamezne besede, besedne zveze; ločimo dvojni in enojni narekovaj; v slovenščini uporabna spodnji-zgornji in srednji narekovaj; glej tudi spodnji-zgornji narekovaj, srednji narekovaj; glej ENOJNI NAREKOVAJ, DVOJNI NAREKOVAJ. NAVADNA ARABSKA ŠTEVILKA (lining figure, lining number) Številka, sega v srednji in zgornji črkovni pas; glej tudi renesančna arabska številka; glej ARABSKA ŠTEVILKA. NAVADNA ČRKA (regular, book, roman) Običajna, pokončna oblika črke, potez nima posebej podebeljenih (polkrepka, krepka, ekstra krepka črka, ultra krepka črka) ali stanjšanih (tanka, svetla, ultra svetla črka), niti nagnjenih pod določenim kotom (kurzivna). NAVADNI POMIŠLJAJ; glej POMIŠLJAJ NAZOBČANJE KRIVULJ; glej ZOBČANJE KRIVULJ NEGATIVNA ČRKA (cameo, inverse) Bela črka na črni ali barvni podlagi, ozadju. NEGATIVNA POŠEVNICA (back slash, backward slash) Stično ločilo; npr. za zapisovanje ločevanja imenikov, podimenikov, datotek; glej POŠEVNICA. NOGA (1. foot margin) 1. Spodnji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); glej BELI ROB; 2. glej PODNOŽJE; 3. glej SPODNJI KRAK. NONPAREJ (nonpareil) Ime za stopnjo pisave velikosti 6 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. NORMA (direction mark) Oznaka na dnu prve strani knjigoveške pole, vsebuje naslov knjižnega dela ali ime avtorja, stoji za signaturo v isti vrsti; v pomoč knjigovezu, da lahko pravilno, po vrstnem redu, zbere knjigoveške pole v knjižni blok; glej SIGNATURA. NORMALNI MERSKI SISTEM; glej DIDOTOV MERSKI SISTEM NOTRANJI DEL ČRKE (counter) Notranjost podobe črke; lahko je zaprt, npr. pri minuskulah: a, b, d, g, o, p; lahko je odprt oz. delno odprt, npr. pri minuskulah: c, č, h, m, n, u, v. NOVI DIDOTOV CICERO (new Didot pica) Osnovna tipografska merska enota novega Didotovega sistema meri 4,500 mm, razdeljena na 12 enot; glej CICERO. NOVI DIDOTOV SISTEM (new Didot system) Vpeljan 1978, osnovna tipografska merska enota novi Didotov cicero meri 4,500 mm, razdeljen na 12 enot, enota meri 0,375 mm;glej DIDOTOV MERSKI SISTEM, TIPOGRAF- SKI MERSKI SISTEM. O OBLI SERIF (bracketed serif, adnate serif) Najbolj razširjena oblika serifa; med potezo in serifom je postopen, obel prehod; znači- len za renesančne in baročne pisave; glej SERIF. E OBRISNA PISAVA; glej VEKTORSKA PISAVA ODPRTA PISAVA (OpenType) Pisava, združuje tehnologijo pisav PostScript in TrueType; odpravila naj bi probleme v (ne)kompatibilnosti zapisov pisav; vsebuje del tehnologije mnogovrstnih matric; za nabor znakov na voljo 65536 mest; glej tudi pisava OpenType, mnogovrstna matrica; glej VEKTORSKA PISAVA. OGLATI OKLEPAJ (square bracket) Oglati oklepaj se uporablja za oklepaj v oklepaju; tudi za oštevilčenje literaturnih virov; glej OKLEPAJ. OGLATI SERIF (slab serif, square serif) Serif v obliki pravokotnega nastavka, enake oz. skoraj enake debeline kot poteze črke, prehod med potezo in serifom je oster; značilen za egipčanske pisave; glej SERIF. OKLEPAJ (bracket) Dvodelno ločilo (uklepaj, zaklepaj); loči: variacije, dopolnitve, podatke v besedilu, dele besede ali besedne zveze, vrinjene dele stavkov ali stavke od glavnega dela povedi; zaklepaj je enodelno ločilo, večinoma neskladenjsko; ločimo: okrogli oklepaj, oglati oklepaj, zaviti oklepaj, lomljeni oklepaj. OKO (eye). Notranjost pri minuskuli e. OKROGLA POTEZA (bowl) Zaprta ali samo delno zaprta okrogla oz. ovalna poteza; značilna npr. za črke: b, B, g, o, O, p, P, q. OKROGLI OKLEPAJ (parenthes) V splošni rabi najbolj uporabljan oklepaj; kot zaklepaj se večinoma uporablja okrogli zaklepaj; glej OKLEPAJ. OPOMBA (footnote) Pojasnilo k besedilu, stavljeno na dnu strani, koncu poglavja ali knjige; opombe so na- vadno označene na dva načina: z zvezdicami (asteriski) ali s številkami; dvojne opom- be so včasih označene: z znamenjem za stopinje ali z znamenjem za smrt. OPTIČNO IZENAČEVANJE (letterspacing, letterfit) Izenačevanje beline s povečevanjem ali z zmanjševanjem prostorov med črkami, pred- vsem verzalkami in kapitelkami. OPUŠČAJ (apostrophe) Zaznamuje izpuščeno črko, del besede; popolnoma stično, levo- in desnostično ločilo; glej tudi apostrof. OSNOVNA ČRTA; glej ČRKOVNA ČRTA OSNOVNA POTEZA (stem, stroke) Glavna poteza črkovne podobe; pri nekaterih črkah je navpična, npr.: b, B, k, K, l, L; pri drugih črkah je poševna, npr.: A, v, V. P PAGINA (page number) Številka strani v knjigi (časopisu, reviji ipd.). PAGINACIJA (page numbering, pagination) Oštevilčenje strani s paginami; ločimo mrtvo in živo paginacijo; glej PAGINA. PANKRT (orphan) Prva vrstica novega odstavka in hkrati zadnja vrstica na strani ali v stolpcu; glej tudi si- rota; glej VDOVA. PARAGRAF (1. paragraph, pilcrow; 2. section) 1. Tipografsko znamenje (H); označuje nov odstavek; uporabno kot dekorativno zna- menje za nov odstavek; uporabljano nestično; 2. tipografsko znamenje (§); nadomešča izraz člen; uporabljano nestično; glej tudi člen. IZDELAVA orodij za izsek in zasek na lesu in ko term u OSTRENJE ravnih HSS nožev ravnih HM (vidia) nožev krožnih nožev za perforacijo PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV Iznašalni stroji za revije in brošure NAGEL vrtalni stroji vseh vrst spenjalni stroji "ena glava - dve glavi" M pIeIrIfIeIcItIa Schneidsysteme rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki POLYGRAPH Qrathehm Garštm GmBH P kopirni stroji za plošče razvijalni stroji za plošče PRIBOR IN REPROMATERIAL vse vrste nožev za rezalne stroje v HSS in HM (vidia) kvaliteti podložne letve svedri za papir od 2-35 mm sponke za spenjalnike Nagel ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411 ftfi » FELIX d.o.o. Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70 e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si PATRICA (punch) Podolgovat kvader iz kovine, na vrhu ima zrcalno podobo črke; glej tudi pečatnik. PDF (PDF; Portable Document File) Kratica enostavno prenosljivega zapisa dokumenta; format zapisa, omogoča nespre- menjen opis besedila, slikovnega gradiva, oblike strani ali mnogovrstnih povezav; glej POSTSCRIPT. PDL (PDL; Page Description Language) Kratica jezika za opisstrani; programski jezik za opisovanje posamezne strani besedila in slikovnega gradiva. PEČATNIK; glej PATRICA PERL (pearl) Ime za stopnjo pisave velikosti 5 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. PETA (spur). Dodatna poteza, pri nekaterih vrstah pisav značilna za majuskulo G. PETIT (brevier) Ime za stopnjo pisave velikosti 8 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. PI PISAVA (Pi font) Pisava, vsebuje nečrkovne in neštevilčne znake, npr.: posebne znake in simbole, ma- tematična znamenja, tudi dekorativne okraske; glej tudi slikovna pisava. PIKA (1. full-stop) 1. Končno in nekončno levostično ali stično ločilo; 2. glej TIPOGRAFSKA ENOTA. PISAVA OPENTYPE; glej ODPRTA PISAVA PISAVA POSTSCRIPT (PostScript font) Vektorska pisava, omogoča lep izpis črk pri poljubni velikosti; glej tudi pisava Type 1; glej VEKTORSKA PISAVA. PISAVA TRUETYPE (TrueType) Vektorska pisava, sestavljena iz dveh delov: sistemski del (skrbi za pravilno prikazova- nje pisav) in pisava, taje shranjena v datoteki, na pomnilnik se naloži po potrebi; glej VEKTORSKA PISAVA. PISAVA TYPE 1 (Type 1) Standard za digitalne pisave; PostScript vektorska oz. obrisna pisava, vključuje glaje- nje; vsebuje tudi zaslonsko, bitno pisavo; obstajali sta pisavi Type 2 in Type 3, vendar ne več (Type 2) oz. sta spremenjeni v Type 1 (Type 3); glej PISAVA POSTSCRIPT. PISAVA Z OGLATIMI SERIFI; glej EGIPČANSKA PISAVA PISAVA ZA NASLOVE (headline typeface) Pisava za naslove oz. naslovne vrste besedila; navadno večje stopnje oz. velikosti, lah- ko tudi drugačne oblike kot pisava, uporabljena za glavno besedilo; pisave za naslove ne vsebujejo vedno celega nabora črkovnih in nečrkovnih znakov kot pisave za glavno besedilo; navadno v velikosti, večji kot 14 tipografskih enot; glej tudi glavno besedilo. PODALJŠANI POMIŠLJAJ; glej DOLGI POMIŠLJAJ PODALJŠEK NAVZDOL (descender) Del črkovne podobe, sega v spodnji črkovni pas; značilen za minuskule: g, j, p, q, y; glej tudi descender, rep. PODALJŠEK NAVZGOR (ascender) Del črkovne podobe, sega v zgornji črkovni pas; značilen za minuskule: b, d, f, h, k, l, t; glej tudi ascender, vrat. PODEBELITEV (weight) Širina posameznih potez črke je pri različicah pisave z različno podebelitvijo različna, nanaša se na različice pisave: ultra svetla, svetla, tanka, polkrepka, krepka, ekstra krepka, ultra krepka; starejši izraz: širina reza; glej tudi širina reza. PODNOŽJE (feet) Spodnja ploskev svinčenega ulitka; glej NOGA. PODOBA ČRKE (face, character) Stvarna oblika črke. PODPIČJE (semicolon) Levostično nekončno ločilo; loči posamezne dele povedi krepkeje kot vejica in šibkeje kot pika. PODSKUPINA PISAV (subdivision of group of typefaces, subgroup of typefaces) Več vrst ali družin pisav skupaj, po značaju ali slogu so si med seboj podobne; značilno za skupino linearnih pisav, npr. geometrijske linearne pisave; glej tudi črkovna pod- skupina; glej SKUPINA PISAV. POLKREPKA ČRKA (medium) Črka z nekoliko podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. POLNI FORMAT (justify) Vrstice besedila so poravnane na levi in desni strani; glej PORAVNAVA BESEDILA. POLNILNO GRADIVO (spacing material, blank material) Svinčeno gradivo za zapolnjevanje praznega prostora, npr.: razpirala ali spaciji, kvadrati, medvrstniki, reglete. POLOVINEC (en quad, en, nut) Polovica celca; glej CELEC. POMIŠLJAJ (en-rule, en-dash) Stično ali nestično ločilo; po obliki daljša črtica kot vezaj ali deljaj; oblikovno ločimo na- vadni in dolgi pomišljaj (izjemoma v rabi); enodelni nestični pomišljaj zamenjuje vejico pri poudarjanju besede, misli, nakazuje nasprotje, zvezo, razmerje, namesto nareko- vajev uvaja navedek premega govora, zamenjuje pomen minusa, zamenjuje odstavčne številke ali črke; dvodelni nestični pomišljaj loči vrinjeni stavek od drugega dela povedi; stični enodelni pomišljaj nadomešča predlog »do«; glej tudi navadni pomišljaj. PORAVNAVA BESEDILA (alignment) Besedilo je stavljeno oz. poravnano na različne načine, npr. na: levo naslonilo, desno naslonilo, polni format, sredinsko. POSTSCRIPT (PostScript) Programski jezik za opisovanje (določanje) besedila, slikovnega gradiva in oblike stra- ni; neodvisen od strojne opreme; omogoča uporabo vektorskih oz. obrisnih pisav; glej tudi PDF. POŠEVNA POTEZA (diagonal) Značilna za črke: A, M, N, v, V, z, Z, ž, Ž, x, X, w, W. POŠEVNICA (slash, virgule, solidus, slant) Večinoma stično ločilo; nadomešča pomen: ali, oziroma, skozi, na, ulomljeno; zazna- muje mejo med deli besede, povedi; nestično ločilo zaznamuje verze, ki niso pisani v svojih vrsticah; glej tudi negativna poševnica. PRAZEN PROSTOR (white space) Nepotiskan oz. nezapolnjen prostor nastrani oz. površini; pomemben elementv grafič- nem oblikovanju; glej tudi bel prostor, belina. PRAZEN ROB; glej BEL ROB PREČNA ČRTA (cross stroke) Na obeh straneh ali samo na eni strani prosta poteza črke, značilna npr. za črke: E, f, t, T. PREČNA POTEZA (cross bar) Poteza črke, na obeh straneh omejena z drugima potezama, značilna npr. za črke: A, e, H. PREHOD (bracket, serif bracket) Povezuje osnovno ali tanko potezo črke s serifom. PRESLEDEK OB ČRKI (side bearing, left and right side bearing) Prostor na vsaki strani podobe črke; omogoča enakomerne presledke med skupaj postavljenimi črkami. PRIREZOVANJE (kerning) Izenačitev beline z zmanjševanjem prostorov med parom črk, npr.: Ta, Te, To, Va, AT, AV, FA, LV, LT, TA. P-VIŠINA; glej SPODNJI ČRKOVNI PAS R RAMA (shoulder) Zaobljena poteza, nadaljuje se v ravno potezo in ne v okroglo; značilna npr. za črke: a, f, h, j, n, P, R, t, u. RAZLIČICA PISAVE (typeface, face) Ena od različic črk določene vrste pisave, npr. times kurzivna črka; glej tudi črkovna vrsta; glej VRSTA PISAVE. RAZMIK (line space, leading) Prostor med vrsticami, merjen od črkovne črte ene vrstice besedila do črkovne črte druge vrstice besedila. RAZMIKANJE (leading) Povečevanje prostorov med vrsticami besedila; glej RAZMIK. RAZPIRANJE (tracking) Povečevanje prostorov med črkami; glej SPACIONIRANJE. RAZPOREDITEV TIPK (keyboard layout, kayboard mapping) Vrste tipk in njihova razvrstitev na tipkovnici; različni operacijski sistemi imajo različno razporeditev tipk, opazno v številu in razporeditvi posebnih krmilnih in funkcijskih tipk; črkovne tipke so razporejene po različnem vrstnem redu za različne jezike, npr. vrstni red QWERTY na ameriških tipkovnicah (tudi na slovenskih), vrstni red QWERTZ na nemških tipkovnicah (tudi na slovenskih). RAZŠIRJENA ČRKA (extended, expanded) Črka z razširjeno podobo črke; glej NAVADNA ČRKA. RECTO (recto). Desna stran rokopisa, kodeksa; glej VERSO. REKA (river) Vertikalno povezan neprimerno povečan prazen prostor med besedami; opazno pri ozkih stolpcih besedila. RENESANČNA ARABSKA ŠTEVILKA (old style figure, non-lining figure) Številka, sega v vse tri črkovne pasove, ima renesančno obliko; glej tudi navadna arab- ska številka; glej ARABSKA ŠTEVILKA. RENESANČNA PISAVA (old style, old face) Spadav sklop dvodebelinskih pisav, zgornji serifi pri minuskulah b, d, h, i, j, k, l, m, n, p, r, u so poševni, pod kotom 45°, pri verzalkah prehajajo v rahlo zaokroženo glavno potezo; renesančne pisave se delijo v dve skupini: beneške renesančne pisave in fran- coske renesančne pisave. REP (1. tail) 1. Značilna poteza v spodnjem delu majuskule Q; 2. glej PODALJŠEK NAVZDOL. TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse SVETOVANJE • HKS® osnovne nianse IN SERVIS • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) SEDEŽ V • ECO barve LJUBLJANI • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSO barve na vodni in TORAY organski osnovi polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. mešanje iz barvnih koncentratov maksimalna pigmentacija barv odlična kakovost barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv kratki roki Izdelave MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV Zastopa in prodaja PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net tnic; pomen rimskih številk: I je 1, V je 5, X je 10, L je 50, C je 100, D je 500, M je 1000; glej ARABSKA ŠTEVILKA. RIP (RIP; Raster Image Processor) Kratica za procesni računalnik; spreminja tipografske in druge grafične elemente v elementarne točke, kakor ustreza ločljivosti izpisovalnika. RISANA PISAVA (graphic) Pisava, posneta po pisavah, napisanih s čopičem, trsko ipd. ROKA; glej ZGORNJI KRAK ROKOPISNA PISAVA (script) Pisava, posneta po kaligrafskih pisavah, napisanih z različnimi pisali. S RIMSKA ŠTEVILKA (Roman numeral, Roman figure) Črkovni znak(števka) za zapisovanje števil; uporabo določili Rimljani; znak se sme po- noviti največ trikrat, manjšo ali večjo vrednost dobimo z dodajanjem drugih znakov pred ali za osnovnim znakom; danes se uporablja npr. za: oštevilčenje poglavij, pagi- nacijo v naslovni poli, imena vladarjev, ne pav datumih za zapisovanje mesecev in le- SERIF (serif) Nastavek pri potezi črke; različne vrste pisav imajo različno oblikovane serife, ločimo: obli serif, oglati serif, trikotni serif, tanek serif, serif ostrega prehoda, zaobljen serif, kljunast serif. SERIF OSTREGA PREHODA (unbracked serif, abrupt serif) Prehod med potezo in serifom je nenaden, oster; glej SERIF. SGML (SGML; Standard Generalized Mark-up Language) Kratica standardiziranega občega jezika za označevanje; standard za zaznamovanje strukture jezikav dokumentu; glej tudi HTML. SIGNATURA (1. signature mark, signature title, folio signature; 2. nick) 1. Oznaka na dnu prve strani knjigoveške pole, zaporedna arabska številka knjigove- ške pole, stoji pred normo v isti vrsti; v pomoč knjigovezu, da lahko pravilno, po vr- stnem redu, zbere knjigoveške pole v knjižni blok, signaturo lahko dobi še tretja stran knjigoveške pole, poleg številke mora biti še zvezdica (asterisk); glej NORMA; 2. pol- krožna ali pravokotna zareza (ena ali dve), vrezana v svinčeno deblo črke. SIROTA; glej PANKRT SKUPINA PISAV (group of typefaces) Več vrst ali družin pisav skupaj, med seboj so si podobne po značaju ali slogu, npr. francoske renesančne pisave; glej tudi črkovni slog, črkovna skupina. SLIKOVNA PISAVA (dingbats) Pisava z naborom dekorativnih okraskov, simbolov, puščic, fleuronov ipd., ne vsebuje črkovnih ali številčnih znakov; glej PI PISAVA. SPACIONIRANJE; glej RAZPIRANJE SPODNJA ČRTA (descender line) Spodnja meja črkovne podobe, ki sega v spodnji črkovni pas. SPODNJI ČRKOVNI PAS (descender) Spodnji del v štirilinijskem sistemu, obsega npr. višino podaljškov minuskul navzdol; glej tudi p-višina. SPODNJI KRAK (leg, downstroke) Poševna poteza, poteka od zgoraj navzdol in je spodaj prosta, npr. pri črkah: k, K, R; glej tudi noga. SPODNJI-ZGORNJI NAREKOVAJ (split-level inverted quotation marks) Desno- in levostično ločilo; v rabi v slovenščini, npr. tudi v nemščini, ne v angleščini; glej NAREKOVAJ. S-POTEZA (spine) Osrednji del črk: s, S, š, Š; pri pisavah s tankimi in podebeljenimi potezami je ta poteza podebeljena. SREDINSKA PIKA (bullet) Tipografsko znamenje (•); uporablja se npr. pri: naštevanju, odstavčnem razporejanju besedila. SREDINSKO STAVLJENJE (centred) Posamezne vrstice besedila so neenakomerno dolge, niso poravnane ne na levi, ne na desni strani, od navidezne vertikalne sredinske osi meri vrstica besedila enako na levo in na desno stran; glej PORAVNAVA BESEDILA. SREDNJA ČRTA (waistline, x-line). Zgornja meja srednjega črkovnega pasu. SREDNJI ČRKOVNI PAS (x-height) Srednji del v štirilinijskem sistemu, obsega višino minuskul brez podaljškov ali višino kapitelk; glej tudi x-višina. SREDNJI NAREKOVAJ (reversed guillment) Desno- in levostično ločilo; v rabi v slovenščini, npr. tudi v nemščini, ne v angleščini; glej NAREKOVAJ. STAVEK (composition) Postavljeno besedilo, predloga za tisk; oblika postavitve besedila npr.: gladki ali knjižni stavek, časopisni stavek, razporejeni stavek, izpikčani stavek, stavek formul, akci- denčni stavek; pri ročnem in strojnem stavljenju so še izrazi: ročni in strojni stavek, po- staviti, odtisniti, podreti, razmetati stavek; tudi izraza: fotostavek, računalniški stavek. STOLPEC (column) Ozek pravokotni prostor, namenjen stavljenju besedila; navadno na strani več stolp- cev; njihova širina in prazen prostor med njimi določajo širino zrcala; razporeditev be- sedila v stolpce je značilna za časopise in revije; glej ZRCALO. STOPNJA ČRKE; glej VELIKOST ČRKE SVETLA ČRKA (extra light) Črka z zelo stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. SVETOVNI SPLET (World Wide Web) Informacijski sistem; zasnovan na izmenjavi dokumentov HTML med internetnimi stre- žniki in prikazovanju informacij v odjemalnih programih (spletnih pregledovalnikih); za izmenjavo besedila uporablja protokol HTTP; glej tudi HTML, HTTP; glej INTERNET. SVINČENI ULITEK; glej DEBLO Š ŠIRINA ČRKE (body width) Širina črkovne podobe skupaj s presledkoma ob njej. ŠIRINA ČRKOVNE PODOBE (character width) Širina črkovne podobe brez presledkov ob njej. ŠIRINA REZA; glej PODEBELITEV T TANEK SERIF (hairline serif) Serif je tanka črtica, prehod med potezo in serifom je oster; značilen za klasicistične pisave; glej SERIF. TANKA ČRKA (light) Črka s stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. TANKA POTEZA (hairline) Značilna predvsem za pisave s tankimi in podebeljenimi potezami; glej OSNOVNA POTEZA. TEKST (paragon) Ime za stopnjo pisave velikosti 20 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. TERCIJA (great primer) Ime za stopnjo pisave velikosti 16 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM. TIPOGRAFIJA (typography) Veda o oblikovanju črk, pisav, besedila; oblikovanje črk, pisav, besedila. TIPOGRAFSKA ENOTA (point) Dvanajstina cicera; v Didotovem merskem sistemu enota (zaokroženo) meri 0,376 mm, 1 mm obsega 2,66 enote; v novem Didotovem sistemu enota meri 0,375 mm, 1 mm obsega 2,67 enote; glej tudi enota. TIPOGRAFSKA TONSKA VREDNOST (typographic tonal density, typographic colour/ color). Barvna podoba tipografije, pokritost kake površine s tipografijo, izražena kot relativna vrednost barve na kvadratnem centimetru ali palcu; glej tudi tipografski barvni ton. TIPOGRAFSKI BARVNI TON; glej TIPOGRAFSKA TONSKA VREDNOST TIPOGRAFSKI KONTRAST (contrast) Razmerje v podebelitvi vertikalnih in horizontalnih potez črke; npr. vrsta pisave bodoni STROKOVNO IZRAZJE ima velik tipografski kontrast, vrsta pisave helvetica pa majhen tipografski kontrast; glej tudi kontrast. TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM (typographic system) Merski sistem, uporablja se v tipografiji in grafični industriji, ločimo: Didotov oz. nor- malni merski sistem, novi Didotov sistem, anglosaški merski sistem in DTP merski si- stem. TIPOMETER (typometer) Tiskarsko merilo iz kovine ali plastike; merilo iz kovine, dolgo 300-500 mm, ima na eni strani vgravirano skalo v cicerskih, nonparejskih in četrtpetitnih (2 enoti) enotah in na spodnjem delu skalo v metrskem sistemu, na drugi strani ima vgravirano skalo v peti- tnih in garmondnih enotah; merilo iz prozorne plastike, dolgo 300 mm, ima enake ska- le odtisnjene na eni strani. TRETJINEC (three-to-em, thick) Tretjina celca; glej CELEC. TRI PIKE (ellipsis points, three dots, three periods) Levostično ali nestično ločilo; zaznamujejo izpuščeno besedilo, del izpuščene besede; nadomeščajo dvodelni pomišljaj za vrinjeni stavek; za tremi pikami ni četrte pike kot končnega ločila. TRIKOTNI SERIF (wedge serif) Serif trikotne oblike; redke pisave imajo tako oblikovane serife; glej SERIF. U UHO (ear) Manjši dodatek pri okrogli potezi, pri nekaterih vrstah pisav ga ima minuskula g. ULTRA KREPKA ČRKA (black) Črka z ekstremno močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. ULTRA SVETLA ČRKA (ultra light) Črka z ekstremno stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA. UMIK (indent) Prazen prostor na začetku odstavka, označuje začetek novega odstavka; ločimo: nor- malen umik (v velikosti celca), večji umik, izpostavljen umik; besedilo novega odstavka se lahko začne brez umika (npr. v časopisih); glej tudi izpostavljen umik. UNICODE; glej NABOR ZNAKOV UNICODE VDOVA (1. widow; 2. hypho) 1. Zadnja vrstica odstavka in hkrati prva vrstica na novi strani ali v novem stolpcu; glej PANKRT; 2. zadnja vrstica odstavka (hkrati prva vrstica na novi strani ali v novem stolp- cu) vsebuje samo zadnji del deljene besede; glej PANKRT. VEJICA (comma). Levostično nekončno ločilo; loči stavke, naštevanja. VEKTORSKA PISAVA (outline, vector font) Pisava ni definirana bitno, temveč z množico ravnih in ukrivljenih črt; značilni so gladki robovi pri različnih velikostih; mogoče jo je poljubno povečevati ali pomanjševati; upo- rabna v različnih izhodnih napravah; ločimo pisave: PostScript, TrueType; glej tudi obrisna pisava; glej BITNA PISAVA. VELIKOST ČRKE (body size) Velikost podobe črke skupaj z mesom nad in pod njo; glej STOPNJA ČRKE. VELIKOST DEBLA (body size) Velikost oz. stopnja (svinčene) črke skupaj z mesom; uporaben izraz za svinčene črke; glej tudi velikost stožca; glej VELIKOST ČRKE. VELIKOST STOŽCA; glej VELIKOST DEBLA VELIKOST VERZALKE (cap height) Višina verzalke, obsega srednji črkovni pas in večino ali ves zgornji črkovni pas, izje- moma vse tri črkovne pasove; glej H-VIŠINA. VERSO (verso) Leva stran rokopisa, kodeksa; glej RECTO. VERTATUR (inverting mark) Korekturno znamenje, pomeni: obrniti; uporaben za korekturo ročnega stavka. VERZALKA (capital letter, uppercase letter); glej MAJUSKULA VEZ (link) Navadno krajša poteza, povezuje dve drugi potezi oz. dva dela črke; npr. pri minuskuli g vez povezuje okroglo potezo in zanko. VEZAJ (hyphen) Stično ali nestično ločilo; kratka črtica za vezanje besednih zvez (stično), dvojnih oseb- nih imen (stično), dvojnih pokrajinskih imen (nestično); glej tudi deljaj. VIDEZ ZNAKA; glej GLIF VINJETA (vignette) Okrasek, uporablja se na začetku ali na koncu besedila, navadno poglavja. VIŠINA HRBTA (shoulder height) Razdalja od glave do podnožja ali noge svinčenega ulitka. VPRAŠAJ (question mark) Levostično končno ali nekončno ločilo; končno ločilo zaznamuje vprašalno poved; ne- končno ločilo je vedno znotraj oklepajev, zaznamuje poudarjen dvom. VRAT; glej PODALJŠEK NAVZGOR VRH ČRKE (apex) Zgornji del črkovne podobe, pri nekaterih pisavah sega prek črte verzalke, npr. pri ma- juskuli A. VRSTA PISAVE (typeface family, family, font family) Vse različice pisave enega imena, npr.: svetla, navadna, polkrepka, krepka in kurzivna times; starejši izraz: družina; glej tudi družina pisav, črkovna družina. VRSTIČNIK (composing stick, setting stick) Podolgovat predalček za ročno stavljenje, dolg od 150 do 600 mm, brez sprednje stra- nice, desna stranica je nepremična, leva pa premična z zapiralnim mehanizmom, dno vrstičnika je široko od 35 do 40 mm (od 9 do 10 garmondnih vrst), stranice so visoke od 13 do 15 mm. VZORČNIK ČRK (type specimen, specimen sheet) Enolistni ali navadno obsežnejši prikaz pisav, predstavlja posamezne vrste pisav in nji- hove različice. W WYSIWYG (WYSIWYG; What You See Is What You Get) Kratica za: to, kar vidiš na zaslonu, se upodobi tudi na izpisu, odtisu; uporabniški vme- snik, omogoča takojšen pregled tipografskih elementov na zaslonu brez njihovega ko- dnega zapisa, temveč enako, kot bodo npr. izpisani, odtisnjeni. X XML (XML; Extensible Markup Language) Kratica za razširljivi označevalni jezik; univerzalna oblika zapisa za strukturirane doku- mente; standard za zapis podatkov, kateri se prenašajo po internetu brez informacije o samem spletnem oblikovanju; glej tudi HTML. X-VIŠINA; glej SREDNJI ČRKOVNI PAS ZAČETNA POTEZA (terminal) Prva poteza črke; začetna poteza je lahko tudi kaplja oz. krog. ZAKLJUČNA POTEZA (finial, terminal) Končna poteza črke; pri različnih pisavah različna, pri pisavah s tankimi in podebelje- nimi potezami je zaključna poteza vedno tanka. ZANKA (loop, bowl) Spodnji del minuskule g; značilna samo za nekatere vrste pisav. ZAOBLJEN SERIF (slur serif) Serif z zaobljenim, neravnim zaključkom; glej SERIF. ZASLONSKA PISAVA (screen font) Pisava, ki je namenjena prikazovanju na zaslonu; splošno je lahko katera koli pisava, pogosto so to bitne pisave; pri večjih stopnjah črk se prikazuje z vektorskimi pisavami; glej BITNA PISAVA, VEKTORSKA PISAVA. ZAVITI OKLEPAJ (brace, curly bracket) Uporaben predvsem v matematičnih delih in pri večkratnih ponovitvah oklepajav okle- paju; glej OKLEPAJ. ZGODNJA LINEARNA PISAVA (grotesque) Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; manjša razlika v po- debelitvi potez; glej LINEARNA PISAVA. ZGORNJA ČRTA (ascender line) Zgornja meja črkovne podobe, ki sega v zgornji črkovni pas. ZGORNJI ČRKOVNI PAS (ascender) Zgornji del v štirilinijskem sistemu, obsega npr. višino podaljškov minuskul navzgor; glej tudi k-višina. ZGORNJI KRAK (arm, upstroke) Poševna poteza, poteka od spodaj navzgor in je zgoraj prosta, npr. pri črkah: k, K; glej tudi roka. ZGORNJI NAREKOVAJ (quotation mark) Desno- in levostično ločilo; v rabi v angleščini, ne v slovenščini; glej NAREKOVAJ. ZNAK (character) Posamezni element nabora znakov pisave, sestavljen iz enega ali več glifov, npr. ak- cent je en glif, pripadajoča črka drugi glif, skupaj tvorita znak; glej tudi glif. ZNAKOVNA KODA (character code) V računalniški pripravi besedila pomeni določen črkovni ali nečrkovni znak, katerega koda predstavlja, npr. decimalna znakovna koda 97 predstavlja črko »a«; glej KODIRA- NJE ZNAKOV. ZNAMENJE ZA MINUTO (prime) Tipografsko znamenje ('), simbol za minuto, v angleškem jeziku tudi za čevelj in tipo- grafsko enoto; glej ZNAMENJE ZA SEKUNDO. ZNAMENJE ZA SEKUNDO (double prime) Tipografsko znamenje ("), simbol za sekundo, v angleškem jeziku tudi za palec; glej ZNAMENJE ZA MINUTO. ZOBČANJE KRIVULJ (aliasing) Premajhna ločljivost prikaza povzroči nazobčanost poševnih črt in krivulj; glej tudi nazobčanje krivulj; glej GLAJENJE KRIVULJ. ZOŽENA ČRKA (condensed, compressed) Črka z zoženo podobo črke; glej NAVADNA ČRKA. ZRCALO (layout) Potiskan del strani brez mrtve paginacije in podaljškov, ki segajo čez pravokotni ali kvadratni lik ploskve; glej tudi mreža; glej BEL ROB. Ž ŽLEBIČ (groove) Ozka zareza na dnu svinčenega ulitka, poteka po sredini širine ulitka. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani OPOMBA * Računalniški program za grafično pripravo, ki ga uporabljamo, in izbrana pisava na žalost ne omogočata uporabe pravih tipografskih ligatur. LITERATURA IN VIRI Adobe Glossary of Typographic Terms , 22. 7. 2005 Baines, P., Haslam, A. Type & typography London: Laurence King Publishing, 2002 Bernard, M., Peacock, J. Dictionary of Printing and Publishing Leatherhead: Pira International, 2000 Blejec, M. Priročnik za ročne stavce Ljubljana: Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije, sekcija za LRS, 1957 Bringhurst, R. The Elements of Typographic Style Vancouver: Hartley & Marrks Publishers, 2002 Campbell, A. The Designer's Lexikon London: Cassell & Co., 2000 Collin, P. H. Dictionary of Printing and Publishing Middlesex: Peter Collin Publishing, 1997 Faiola, A. Typography Primer Pittsburg: GATF Press, 2000 Felici, J. The Complete Manual of Typography Berkeley: Adobe Press in Peachpit Press, 2003 Hart's rules for compositors and readers at the University Press Oxford Oxford: Oxford University Press, 1999 Jaspert, W. P., Berry, W. Y., Johnson, A. F. Enciclopedia of Typefaces London: Cassell & C0, 2001 Karrow, P. Font Technology: Description and Tools Berlin: Springer Verlag, 1994 Kipphan, H. Handbook of Print Media Berlin: Springer Verlag, 2001 Knuth, D. E. Digital Typography Stanford: CSLI Publications, 1999 Kumar, M. Tehnologija grafičnih procesov Ljubljana: (neobjavljeno besedilo), 2005 Lawson, A. Anatomy of a Typeface Boston: David R. Godine, 2002 Leksikon računalništva in informatike Ljubljana: Pasadena, 2002 McLean, R. Typography London: Thames and Hudson, 1996 Mihalek, O. Stavec in njegovo delo Ljubljana: Prosvetni odsek zvezvega tajništva grafične industrije, 1946 Možina, K. Barva v tipografiji Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti Maribor: Društvo koloristov Slovenije, 2001, str. 341-364 Možina, K. Knjižna tipografija Ljubljana: Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška falulteta, 2003 Mrak, S. Ročni stavec, 2. del Ljubljana: Šolski center tiska in papirja, 1972 Mrak, S. Tehnologija stavljenja 3 Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1980 Paradiž, J. Ročni stavec, 1. del Ljubljana: Šolski center tiska in papirja, 1971 Cal je, d. d. Kidričeva 26, p.p. 1032,3001 Celje, tel.: 03 427 62 18, fax: 03 427 62 93, www.cinkarna.si, email: info@tinkarna.si Spikermann, E., Ginger, E. M. Stop Stealing Sheep & Find Out How Typography Works Indianapolis: Adobe Press, 2002 Tracy, W. Letters of Credit: A View of Type Design Boston: David R. Godine, 2003 The Chicago Manual of Style Chicago: The University of Chicago Press, 2003 Romano, F. J., Romano, R. M. Enciclopedia of Graphic Communication Upper Saddle River: Prentice Hall, 1998 Romano, F. J. Professional Prepress, Printing, and Publishing Upper Saddle River: Prentice Hall, 1999 Ruder, E. Typographie Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977 Slovenski pravopis Ljubljana: ZRC SAZU, 2001 Typography Glossary , 22. 7. 2005 Veliki slovar tujk Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002 Žiljak, V. Računalniški fotostavek Ljubljana: PIS tiska in papirja, 1988 Žiljak, V. Namizno založništvo Ljubljana: Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije; Odbor za grafično dejavnost, 1989 Slovenski pravopis Ljubljana: ZRC SAZU, 2003 Smeijers, F. Counterpunch London: Hyphen Press, 1996 Speirs, H. Introduction to Prepress Leatherhead: Pira International, 2003 S CINKARNO ODLIČNO SODELUJEM ŽE TRETJE DESETLETJE Direktor in lastnik celjske tiskarne GRACER, Miran Gracer, je izjemno zadovoljen s Cinkarninimi proizvodi, še zlasti z njeno svetovalno-servisno službo in takojšnjim zagotavljanjem ka- kovosti storitev: »Na kakovost Cinkarninih proizvodov nimam pri- pomb, servis je izjemno dober, zadovoljni pa smo tudi z logistiko, saj od naročila do uporabe mine le približno ura. Kakovost in hitrost nam pomenita največ.« Tiskarna Gracer se uvršča med srednja ti- skarska podjetja v Sloveniji, kakšnih 150 jih je, in ponuja storitve grafičnega oblikova- nja, priprave, tiska na dveh štiri- in štirih dvobarvnih tiskarskih strojih za listni ofsetni tisk ter dodelavo tiskovin. Predvsem so specializirani za tisk časopisov, revij in knjig. Tiskarna Gracer je ena večjih posamičnih kupcev Cinkarninih repromaterialov. Cin- karna Celje tiskarno na leto med drugim oskrbi s kar 20.000 tiskarskimi ploščami formata B2, tiskarske barve Cinkarne Celje predstavljajo 70 odstotkov njihove porabe, uporabljajo pa tudi celotno paleto kemika- lij za izdelavo tiskovne forme, za čiščenje strojev in pomožne materiale. Posebej so zadovoljni s tiskarskimi ploščami Kemolit PO-7, od kemikalij pa izpostavljajo prepa- rat P-60. Tako praktično ne uporabljajo Cinkarni konkurenčnih kemikalij za čišče- nje. Ocenjujejo, da na področju klasične priprave ni nobenega razloga, da ne bi uporabljali plošč Cinkarne Celje, in v tem segmentu poudarjajo, da nimajo nobenih težav z njihovo kakovostjo. Tiskarji v tiskarni Gracer se že spogledujejo tudi z novejšimi tehnologijami v tisku. Ena teh je digitalno kopiranje s CTP-sistemom, ki ga nameravajo uvesti sredi prihodnjega leta. Tako bodo pri ploščah v večjem delu prešli na take, ki so primerne za digitalno osvetljevanje. Upajo, da se bodo v priho- dnosti tudi na tem področju srečali s Cin- karno kot partnerjem. Kot je povedal direktor Miran Gracer, se pravkar dogovarjajo z angleškim založni- kom o tisku 3500 knjig, kaže pa tudina raz- širitev posla na tisk knjig manjših naklad, kar bo zagotovilo stabilnost in perspektivo 22 zaposlenim, ki so si letos že pridobili certifikat ISO 2001 in bodo prihodnje leto proslavili tridesetletnico obstoja. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 5/2005 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica oblikovanje Staša Pihlar Bojana Hren Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. Kodak I Graphic Communications Group je vodilni ponudnik rešitev za grafično komuniciranje na svetu. V svojem programu ponuja sisteme za zajem slik in filma, sisteme za zajem dokumentov z visoko hitrostjo, kapljični tisk, poskusni izpis, programske rešitve na področju ban/nega upravljanja in poteka dela, termalne naprave za osvetljevanje filma, plošč in poskusnih odtisov, visokokakovostne reprodukcijske medije, sisteme za barvni ali črnobeli tisk na zahtevo, sisteme za hranjenje podatkov ter profesionalne storitve. Skupina Kodak GCG združuje bogato tehnološko dediščino petih podjetij: Kodak Polychrome Graphics, NexPress, Kodak Versamark, Encad in Creo. Kodak Polychrome PfGO 'graphics m ^^ ^^ uradni distributer: Grafik d.o.o. | Letališka cesta 3211000 Ljubljana telefon | h.c. - tajništvo 01 548 32 001 računovodstvo 01 548 32 041 uvoz in logistika 01 548 32 141 prodaja 01 548 32 241 prodaja iz skladišča 01 548 32 32 faks I h.c. - tajništvo 01 548 32 101 uvoz in logistika 01 548 32 201 prodaja 01 548 32 301 prodaja iz skladišča 01 548 32 401 e-pošta I grafik@grafik.si internet | www.grafik.si Vrhunska kakovost za tiskarje KBA comet je osemstolpna ofsetna rotacija za visokokakovostni tisk barvnih časopisov, revij, telefonskih imenikov in podobnih polakcidenčnih tiskovin. To tehnološko in v svojem tržnem segmentu vodilno rotacijo odlikujejo tiskovna hitrost 70.000 izvodov na uro, gospodarnost in neproblematično upravljanje. Izjemno visoko proizvodno prilagodljivost in malo vzdrževanja omogočata modularna zasnova in pogon tiskovnih členov brez pogonske gredi KBA Drivetronic. Dodati je mogoče naprave za vroče sušenje tiskovin (Heatset- Paket) in se spogledovati z novimi tržnimi priložnostmi. Pogovorite se z nami, če tudi vi skrbite za vrhunsko kakovost tiskovin in tiskarskih strojev. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG KBA