Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. The fxrst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sunday? and Holidays. List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered m Sacond-Olaaa Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 48. — STEV. 48. NEW YORK. TUESDAY, FEBRUARY 27, 1906. — V TOREK, 27. SVEČANA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Predstrajkompremoprjev Slendrijanove neumnosti. REKAPITULACIJA NAŠIH ČLANKOV O POLOŽAJU PREMOGARJEV IN LASTNIKOV ROVOV. Smešne tirade bivšega prodajalca vodenega žganja. MNENJE PREMOGARJEV. baviti se s zavednimi in organizovj-nimi slovenskimi premaga rji, kteri se bodo dne 1. a pri'! a ravnali tako, ka-'ior .-e jim rte a že iz njihovega glavnega stanu v Indianapo.isu, ne pa tako, kakor jim svetuje kak tepec tvojega kalibra. Mtslai /.a v«' ino^a M* Iti rist jitn | p»VtH JM pl jd i - kteri i izbol •Ii V novejšem (asu. oziroma o«lkar se za>t<«pni.ki premurarske organizacije United Mine Workers p> rastnih me-st'rii posvetujejo o zahtevah, 'i t ere bodo predložili organizovanim deli »dajal ceni. sni > v "Glasu Naroda" na korist slovenskih premogarjev objavili vi-«"- stvarnih č.atikov, tieočih se f>ido/-aja premogarjev in lastnikov rovov v slu«'*aji:> da pride 1. aprila do pwtert-ca -tr-ri^a. V teli člankih smo razmotrivali stvar taUo, kakorsna je v resnici, kajti pretiravanje neovrg-Jjiv ili dejstev nikomur ne koristi, pač j>uč aikoduje. Objavili mu poročilo o finančnem stajjju prem »carske organizacije, ktero je taUo, da zamere jo št raj kujoči premogarji p> zatrdilu predsednika pitUburškega »kraja organizacije, Mr. l>olana, dobivati le 4 ali •*> tednov jNnl|«>r«». nakar -o izročeni v njihovej prosiovol jiK-j bre/.|Htse Hiosti bedi. — Tudi >tn i vestno |M»n>čali, da bodo že '.aloge premoga zadostovale seeev, tudi ako :ii jeden predela. 1'ovdarjali smo, da v »led štrajka premog v ko-dkov rovov {»odraziti, kar -e lepe milijone dobička iai -mo tudi, tla mora te tnilijo-edinole -odjemalec. 1'ovdar-da - » premogarji bolj nego drugi delavci opravičeni do i >vojega položaja, zajedno rjtio >:« pristavili, da se to ne sune izvršiti ia račun prebivalstva, temveč da morajo delavci in delodajalei iiied-elh ino j m »ravna t i, to tembolj, t»cr za 1 cente pri toni premoga sedaj, k.» premoga rji niso pripravljeni na l»oj, ni vreduo štrajkati. Vsak trezno mislec človek in v prvi vr.-ti -lovenski pre m< »ga rji marajo zgoraj navedenim neovrgljivim dejstvom v [to nem obsegu pritrditi, in ravnokar m' uradoma porota iz okrajev t rde_a premoga v lVnnsvlvaniji, i* mm, kar smo tudi mi v naših .ih pihali, premogarjem dobro o, radi česar bi jih večina najraje z delom nadaljevala, ne jia praznovala, kakor to žele nekteri vodje, 'kateri vidijo v štrajku svoje, ne ]>a svojih tovarišev koristi. NV. > - iijl.i. - a re-iuiea pa pit t.-d>u laškemu SVndrijunu ni jkj volji in radi tega prihaja na sveti« s smešnimi lažmi. .tere s,i sicer, v kolikor sc tiče prem »garjev 111 njihovih zahtev, brez-p. nun '»Lie, klere nam pa vendarle dokazi" jej. da stari "špikizar" ne more o]HJ*titi aži in da sedaj, ko mu varanje z vodenim "šnopsom" ne gre v> • izpod rok, skuša pennsvlvan-.-Ke Slovence varati v njihovem prepričanju. Tak . trdi. da je v 1 Vnnsvlvaniji 23 I i-, i- .>:,n enakih premogarjev, kteri bi zaslužili pri zgoraj omenjenih 4 centih na leto dva milijona in pol dolarjev več, nego sedaj. Toda v Penn-- vi \ aniji ni 2.1.0UO Slovencev, vštevši žen-ke in otroke in vsi se gotovo ne bavijo > prem »goni. V rovih trdega premoga dela 160,.">79 premogarjev, kteri pridobe v jeduem letu 38 milijonov .".7 tisoč 442 ton premoga. l'o Š.endrijanovem računu bi pa morali samo -loven-J.ii premoga rji, ako bi jih bilo 23,000,, pridobiti v jednem letu 02,300,tMK) t< -ii premoga, ako bi hoteli v resnici zaslužiti dva in i»ol milijona dolarjev VKC na leto, nego sedaj. Kaj hi pa potem ostalo za stotisoče drugih premogarjev, kterim bi slovenski premoga rji ne prepustili niti jedne tone?! Uverjeni smo, da bi premo-garji v tem slučaju Šlemlrijana radi njegove zabitosti pošteno linčaii, kar bi tudi zaslužil! K sreči slovenski premogarji ne či-tajo njegovih neumnosti, ker inače »mo uverjeni, da bi ga marsifcak slovenski promogar, kteri vsaki je pametnejši nego on, oklofutal kakor ikaeega smrkavca, kteri nekaj blede, ne da bi vedel kaj. Ej, Šlendrijane, bolje je hoditi s "šnopaam" za "špikišarijo", nego Predsednik Roosevelt in štrajk premogarjev. ROOSEVELT JE PISAL MITCHE-LU NAJ SE SKLIČE ŠE JEDNA KONVENCIJA PREMOGARJEV. Vršila se bode dne 15. marca v Indi-anapolisu, Indiana. V PRID MIRU. Predsednik Roosevelt se tudi za sedanje neprilike med lastniki premogo-vili rovov in premogarji zanima, tako, da bode storil vse, da do štrajka ne pride. Lastniki rovov in zastopniki premogarjev so pri včerajšnjej skupnej seji sklenili, da se skliče še jedna konvencija premogarjev in sicer dne 13. marca v 1 ndianajx>lisu Ind. To so sklenili uvažujoč dejstvo, da ni pričakovati, da bi premogarji v štrajku zmagali, radi česar sta obe stranki uvideli, da je najbolje, ako skleneta kompromis. Koosevelt je pisal Mitchellu med drugim, da bi Štrajk premogarjev pre-! til splošnemu miru in blagostanju dežele. radi česar ga je naprosil, da stori vse, da prepreči tako nesrečo. l>o štrajka toraj najbrže ne pride, a Slendrijan naj si zabilježi v svojo bulico, da premogarji boljše vedo kaj delajo, nego on. Potres v Colombiji. Dva tisoč usmrtenih. GROZNA KATASTROFA V SRED-NJEJ AMERIKI. CELA MESTA JE VODA ODPLA-VILA. Potres se je pripetil dne 20. februarja dopoludne. Splošna panika. PREPLAVLJEN JE. da čl* zna STOLETNI ŽENIN. 101 leto stari Kuhns sc je poročil s lOOletno žensko Maysville, Ohio, 26. febr. Po 70 let trajajočej zaroki in ljubezni se je tukaj }H>ročil kapitan Samuel Kuhns, ki je star 301 leto. Oženil se je z Mrs. Saro Jackson Crawfordovo, staro 100 let. Poroki je prisostvovala velifka množica /judi, kteri so norvopo-roeenccma veselo čestitali. Oba stn prepričana, da Ixxleta še dolgo vrsto let živela. Ko se je Kulins seznanil s svojo -edanjo žeaio, je bil odvetnik v Rieh-mondu, Va., dočitn je ona stanovala v Spri:nrfieldu, Mass. Ko se je pričela vej na proti Mehiki, odšel je on k vojakom, in ko se je vrnil, je bila < na že {»oročena. Pred par leti post a a je ona vdova in ko je o tem izvedel, je svojo nekdanjo snubitev obnovil ter bil uslišan. Ženin 76, nevesta 58. V našem mestu v hotelu Waldorf-Asturia nastanil se je William Tho-mas i/ Meaotuje s svojo ženo v Palm Beach. Fla., da preživi tam svoj ' * lionevinoon Buenaventura, Colombia, 26. febr. Dne 21. t. m. pripetil se je dopoludne ob 10:30 tukaj in v okolici jak potres, kteri je trajal skoraj 7. minut. Gibanje je bilo čutiti od severa proti jugu. Škoda je sicer te majhna, tuda med prebivalstvom je zavladala velika panika. Ljudje so bežali na prosto, kjer so pokleknili in molili. Potresu je sledila preplava, ktera pa tukaj ni napravila kake škode. Toda poročila-iz druži h krajev obrežja javljajo, da je bilo kacih 2000 ljudi vsled podirajočih se hiš in preplav-ljenja usmrtenih. Mornarji, ki prihajajo semkaj ff jadrankami poročajo, da so na morju srečali na stotine Človeških trupelj in na milijone mrtvih rib. Mnogo malih naselbin je zginolo iz površja. Potres je bilo čutiti tudi v notranjih pokrajinah in v Tuqueressinu je bilo pet osob usmrtenih. VOZNIKOVA O SVETA Veliki vozovi imajo iste pravice, kakor otročji vozički. Youngstovvn, Ohio. 26. febr. Tu kajšnje ženske so docela razburjene, kajti nek voznik, kteri je bil aretovan, •ker je vozil [h> trotoarju, ..daj trdi in dokazuje, da se za zalkom, \sled kte rega se ne sine voziti po trotnarju, nihče ne zmeni in da kljub temu ni bi nihče aretovan. Ako se namreč nje mu prepove voziti |H> trotoarju, jHitein se mora prei>ovedati tudi onim ženskam, Iv t ere imajo otročje vozičke — in Youngstovvn je pravi dom .'laikih vozičkov. V tukajšnjem mestu imajo ljudje ■navado, vsled ktere mora imeti vsaka rodbina oti^e. Obitelj, ki nima otrok, vsakdo obžaluje in matere se vsaki dan zbero s svojimi vozički "na griču", kjer je najelegantnejši del mesta. 1'red par leti je mesto izdalo zakon, 'kteri pi-pj>oveduje voziti jx> trotoar- jih.— Zastrupljeno vino. Napad na škofa Castro. PREDSEDNIK REPUBLIKE VENEZUELE JE SKUŠAL Z VINOM ZASTRUPITI ŠKOFA. Škof je svaril tamošnjo duhovščino radi nemoralnosti. PROTI PREDSEDNIKU. Willemstad, Curacao, 27. febr. Iz Caracasa se poroča, da so nepoznani zločinci kteri so v zvezi z predsednikom Castrom, dne 18. t. m. skušali zastrupiti nadškofa dr. Juan Batista Castro. Med. vino ktero rabi pri maši so mu n a mešal i strupa. Nadškof je nedavno izdal oneikliko, z katero je ukazal klerusu republike Venezuele, naj žive moralnejše nego sedaj. * Napad na škofa pripisujejo nekemu duhovnu. Tatovi okradli in požgali hišo. Tuekahoe, 23. febr. Nei»oznani ro-parji so ulomili s silo v vilo Riharda Havesa iz New Yorka in so jo potem, ko so odnesli vse vrednostne predmete zažgali. Hiša je zgorela. Škoda znaša $30,000. Hiša je bi a opremljena z din-tfim pohištvom. Roparji so ukradene predmete odpeljali v vozu, kterega so v to s vrbo seboj pripeljali. Hišo so sežgali, da pokrijejo tatvino. Ogenj v tovarni automobilov. Buffalo, N. Y., 26. febr. V tovarni za automobile od tvrdke Pierce Manufacturing Co. je pričelo včeraj po noči goreti. Zgorelo je šest dragocenih automobilov. Škodo cenijo na $50.000. Italjani, kteri stanujejo v okoličan-skih hišah so v strahu ostavili svoja stanovanja. Zabranjene nedeljske predstave-. Louisville, Ivy., 26. febr. Tukajšnje oblasti so odredile, da morajo biti b nedeljah vsa gledišča in koncertne dvorane zaprte. Ker se pa razni gledišč ni pod jetnik i za to odredbo niso zmenili, je policija v treh glediščih a l etovala poslovodje, igralce, prodajalce ustopnic in vratarje. Igralk niso nadlegovali. Gostilne in prodajalnice so bile odprte, kakor o-bicajno. TELESA — NAŠI VRTOVI. Po Jagotu trdi Shakespeare: "Naša telesa so naši vrtovi, v kterih je naša volja vrtnar; mi jih ne moremo primerjati obrti". Toda vsled malomarnosti zamoremo naša trupla spremeniti v sedež nepovoljnbsti in bolezni, ako jih pa negujemo postanejo bujni vrtovi zdravja in življenja. Delujte toraj tako, kakor dober vrtnar: uničite plevel, kakor hitro se pojavi; bolezen prepodite z bojem proti prvim simptonom —r pokvarjenemu teku. T rine rje vo ameriško grenko vino bode za Vas vse to storilo. Ono bode dalo pre-bavalnim organom solidno podlago in bojno moč proti boleznim. Ono bode podelilo tem organom zdravo delovanje naravnim potom, ker ne vpljiva na živce in mišice, pač pa jih ojači; ono ne podira, temveč gradi; ono napravi novo, popolno kri, ktera odvaja hranilno moČ v vsak posamezni del telesa. Dajte to sredstvo otroka, mladeniču, bolniku in postaranemu, vsakdo jo bode hvalil. Rabite je, kakor hitro opazite poslabšanje teka ali VaSe moči. V lekarnah Jos. TRENER, 790 S. Ashland Ave. Chicago, HL . .. 'S. NEVARNA VODA. Voda iz philadelphijskega vodovoda razširja legar. Philadelphia, Pa., 26. febr. Voda, ktero udobiva tukajšnje prebivalstvo iz vodovoda, je nepopisno slaba in 'jxdna nezdrave snovi. Radi uživanja slabe vode pripetilo se je v mestu v novejšem Času 2300 slučajev legarja, l.ctero bolezen je zakrivila voda, ki prihaja iz rek Delaware in Schuylkill. Danes je voda skoraj popolnoma črna, ker je namešana s premogovim pra-In in. Ker je zav.adalo vlažno vrem se je umazani sneg oib gorenjem toku imenovanih rek jel topiti in tako prinaša voda seboj premogov prah. I) asi ravno srradi mesto veliko tovarno za čistenje vode, ktera bode veljala $25,000,000, z gradnjo še vedno niso gotovi in so sedaj z delom celo prenehali, ker baje pogodbe niso pravilno sklenjene. Predsednik Casro proti inozemcem. Willemstad, Curacao, 261 febr. Semkaj se poroča iz Yenezuele, da je predsednik Castro izjavil, da bode še v naprej delal Franciji sitnosti, da bode razveljalvil Monroe doktrino in da bode izgnal vse Francoze iz Venezuele, kterim bod^ sledili končno tudi Angleži in Nemci, kteri so še slabši nego Kitajci. Castro je sklenil deželo očistiti tujcev in je tudi velik sovražnik državljanov Zjed. držav, ktere hočejo po njegovem zatrdilu spremeniti Venezuelo v svoj protektorat. Novi spomeniki. Washington. 24. febr. Knjižnični od sek zvezinega senata je sklenil ustanoviti razne nove spomenike in žrtvovati v to svrho naslednje svote: Spomenik John Paul Jonesa v Washington u $50.000; spomenik generalu James Millerju v Petersboro, N. H., $5000; spomenik generalmajorju John Starku v Manehestru. N. H., $40.000; prispevek za spomenik v Province tonu Mass., v spomin na prihodnje ladije Pilgrime k Cape Codu, 40.000; spomenik za bitko pri Prineetonu. N, J., $30.000 ; in razne druge spomenike. Krvna osveta. Woodburg, Tenn., 26. febr. Stari prepiri med rodbinama Johnson in Motlev, kteri so se pričeli že pred 10 leti prepirati, so se včeraj po noči zopet obnovili. Samuel Blair dobil je štiri krogle v trebuh, Robert Motley dve v hrbet in Rihard Johnson ima razrezana lica. Obe rodbini živita v okolici Pea Rid ge blizo meje countyja De Kalb. Mladi člani obeh rodbin so se pričeli prepirati v pijanosti. Motleya in Blaira so ranili Johnsonovi. Kdo je John sort a razrezal ni znano. Na lice mesta je odšel šerif, da prepreči nadaljne rodbinske boje. Marokanska konferenca. Viljem zopet ščuva. PO CESARJE VEJ IZJAVI JE VOJNA NEIZOGIBNA. NEMČIJA NAJAME DRŽAVNO POSOJILO. Nemčija je sklenila od nekterih svojih zahtev odstopiti ako tudi Francija to stori. POLOŽAJ NA BORZAH SLAB. Berolin, 27. febr. Nemška vlada je sklenila v nektere francoske zahteve še privoliti ako tudi Francija v kaj privoli. Nemške predloge bodo objavili še le pri konferenci v Algeciras, kjer ji bodo naznanili francoskim delegatom. Položaj na tukajšnji borzi je radi negotovosti pri konferenci v Algeciras zelo slab. Berolin, 27. febr. Velikansko senzacijo so obudile cesarjeve besede, kte re je izustil v svojem govoru nemškej generaliteti, ktera je Viljemu čestitala povodom njegove srebrne poroke. Cesarj je tem povodom dejal: "Moje prve in zadnje misli so vedno pri "mojih" četah na morju in na kopnem. Bog daj, da ne pride do vojne — ako pa vendarle pride, potem sem prepričan, da se bode vojska obnesla ravno tako kakor pred petintridesetimi leti." Iz teh več nego značilnih besed vsakdo izvaja, da pride prej ali slej do vojne med Nemčijo in Francijo. Vlada tudi naznanja, da bode v a prilu in ma^ najela velika državna posojila za eventuelne vojne izdatke, kar je vzrok, da je položaj na borzah izredno slab. Inače se je pa položaj konference v Algeciras poboljšal. Sklicanje ruske Razne novosti gosudarstvene dume. i iz inozemstva. RUSKI PARLAMENT SE SNIDE DNE 10. MAJA. MINISTER TEMIRJAZOV ODSTOPIL. Vodje petrogradske revolucijonarne organizacije aretovani. VARŠAVSKE BOMBE. Hfcoslnamjei ŽIRO, •tiske ali pa ▼ Ameriko vara. volne one na: FRANK St. New Ywfc. N. Y . DINAMIT V CESARSKEJ PALAČI. V Pekingu so našli v cesarj eve j palači dva zavoja dinamita. Peking, 26. febu. Kraj vrat cesarske palače našli so včeraj dva večja zavoja dinamita. Radi tega so takoj podvojili straže, ktere čuvajo vhode v ' prepovedano mesto". Tudi vse hiše višjih uradnikov mora stražiti vojaštvo ki policaji so oboroženi s puškami. Vi'adini uradniki nečejo naznaniti pravih vzrokov, čemu vlada tako hiti z varnostnimi odredbami, ktere so baje le začasne. Na dvoru že več tednov traja prepir med pristaši cesarice vdove in onimi cesarja, in sicer radi izbranja prestolonaslednika. Inače pa vlada v mestu popolni mir. Kitajske« časopisje objavlja poročila, ;t se vlada Zjedinjenih držav pripravlja na vojaški nastop na Kitaj-kem, 'kar jedivoglasuo smatrajo so-ražnim činom proti Kitaj.4cej. Governer svedok obešanja. Shreveport, La., 26. febr. Tukaj se Zatrjuje, da bode governer Blamhard prisostvoval obešanju zamorca Charles Colemana. kteri je umoril belo Marg. Lear. Zamorca bodo obesili v četrtek dopoludne. Ječo, v kterej je zamorec zaprt stražijo tri sotnije vojakov, da preprečijo eventuelno lin-čanje. Denarje v staro domovino poiflj 100 kron, 200 kron, 1000 kron, 5000 kron. ta $ 20.56 ...... sa | 41.00......... za f 204.40 ......... sa $1021.75 ......... PoSfcarina je viteta pri teh vsotah. Doma se niketane vsote popolnoma iiplačaje bres vinarja odbitka. Naie denarne poUjatve izplačaj« c.kr. poitni hranflnl urad ▼ 11. do 12. Je najpriliS-▼ priporoča-večje Denarje nam naje do $25.00 t ub aH Petrograd. 27. febr. Včeraj je izšel carjev ukaz, kteri odreduje sklicanje prveira ruskega parlamenta. Revolucionarji, kteri so vedno zatrjevali, da do parlamenta sploh ne pride, so toraj lagali. Brezdvomno bode ta u-kaz vso deželo pomiril, tako, da bodo stroge odredbe ministra Duraovo nepotrebne. Petroirrad, 27. febr. Tukaj so zupili trideset članov revolucionarnega od-bora. Policija je »zaplenila mnogo revolucionarnega denarja in orožja. Varšava, 26. febr. V predmestju Praga prišlo je do spopada med narod nimi demokrati in soeijalisti. ko so slednji zborovali. Pri tem je bil jeden usmrten in petnajst osob je ranjenih. Končno so vojaki obkolili dvo rano, v katerej se je vršilo zborovanje. Mnogo osob je aretovanih in policija je zaplenila mnogo orožja. Odesa, 26. febr. V minolej noči je policija nepričakovano prišla v stanovanje treh anarhistov. Slednji so proti policajem vrgli bombo, ktera je usmrtila policijskega komisarja, hišnika in njegovo ženo. Kozaki so na to ustrelili vse tri anarhiste. Petrograd, 27. febr. Tukaj so objavili carjev ukaz. vsled kterega se skliče gosudarstvenaja duma dne 10. maja. Odesa, 27. febr. Hiša, v kterej so policaji napadli tri anarhiste je čifut-ska in se nahaja na Trigobnji ulici. Ko se je bomba razletela, je bilo 23 osob ranjenih; 40 Sifutov so nretovali in so jih večinoma že danes postreljali potoni prekega soda. V tej hiši so či-futi izdelovali bombe. TRGOVINA Z JUŽNO AMERIKO. Le mala trgovina z republiko Chile. Washington, 27. febr. — Konzul Mansfield poroča iz Valparaiso, Clii.e, da se je v minolem letu uvozilo v Chile 17 milijonov ton blaga, med •kterim je pa bilo le 135,000 ton blaga, ■ktero je prišlo tjekaj na ladijah, ki plirjejo pod zastavo Zjedinjenih drŽav. Ang-ležke kdije so dovozile S in nemške 3 milijone ton. Vrednost trgovine med ZjedinjenLmi državami in Chile se je v minolem letu pomanjšala od $11,000,000 na $10,000,000, dasiravno je chilenski uvoz izdatno narasel. Konzul Lerov poroča iz Durango, Mexiou, da bode Mexico morala 'ktnalo importirati našo pšenico. Slovenske novice. Iz Indianapolisa, Ind., se nam poroča, da je dne IS. febr tamkaj umrl Fran Ka.in, star 20 let, doma iz Mokrega polja na Dolenjskem. "N* Ameriki je bil 10 mesecev. Ker ni bil pri kaikem podpornem družtvu, so tamoš-nji rojaki nabrali za njegov pogreb ipotrebno svoto denarja. Ameriške koncesije v Turkestanu. Petrograd, 26. fobr. Tukaj se zatrjuje, da 'bode noxa družba ameriških kapitalistov dobila velike koncesije v ruskem Turkestanu. (Ruski Tudkestan obsega dežele Fergana, Samarkand, Semirješčensk in Sir-Darja, ktere merijo 411,500 šti-rijaških milj in imajo le 5,000,000 prebivalcev. Dežela je zelo rodovitna.) KRVAVA REVOLTA V OSTRIGO-MU NA OGRSKEM; PETNAJST OSOB RANJENIH. Sin chilenskega poslanika v Bruselju ustrelil nekega dečka. VANDERBILT BEŽAL IZ ITALIJE. Budimpešta, 'J7. febr. Včeraj zjutraj prišlo je do velikih izgredov v Osri«romu. Posredovati >o morali orožniki. kteri so streljali med množico in nevarno ranili 1"> !ju.l\ Pisa. Italija. 26. febr. Willimi K. Vanderbilt j;- odpotoval \ Monte Carlo, ker sc v bal. da I i <_ra s-.ii". febr. Sin tukajšnjega chilenskega poslanika, seiior Balmn-ceda je ustrelil nekega dečka. Poslopje poslaništva oblega velika množica ljudi, kteri bi mladeniča gotovo lin-Čali. Zastrupljene slaščice. Xewyorski coroner Ilarburger je odredil, da se zdravniški preišče truplo 6-letnega Vivian Bella, kteri je v nedeljo umrl radi zastrupi jen ju z ar-zenikont. Deček je namreč jedel slaščice in fe takoj na to sledil ter kmalu umrl. Nesrečni deček je minoli petek slavil svoj 6. rojstni dan. Njegov očim Henry Thompson ga je povedel seboj in mu nakupil razna darila. V nekej slaščičarni na Ave. mu je kupil o-sodepolne slaščice, ktere je deček pri-šedši domov povžil in pai minut na to zbolel. Coroner je ostale slaščice vzel seboj da jih analizuje. nakar bodo lastnika slaščičarne zaprli. Tudi dečkov brat in sestrica, ktera sta stara 4, oziroma 2 leti, sta jedla nekoliko "candyja" in tudi zbolela toda kmalu zopet okrevala. Order aH pa Hov T« AMERIKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 Jo izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred« ■■ pobi se pri: Frank Sakser 100 Croiwich Stmt, New York 1782St. Clair St^ CWvalaikd, O. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Carpathia 26. febr. i z Reke z 2263 potniikL St. Laurent 26. febr. i/ Havre s 177 potniki. Finland 26. feb. iz Antwerpena s 16-">3 potniki. Dospeti imajo: Philadelphia iz Southamptona. Bo vie iz Liveri>oola. St. Laurent iz Havre. Wuerzbnrg iz Bremena. Gerty i z Trsta. Cevic iz Liverpoola. Rotterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Francesca iz Trsta, Princess Irene iz Genove. Prinz Oscar iz Genove. Teutonic iz Liverpo da. Pennsylvania iz Hamburga. Chemnitz Iz Bremena. Carman ia iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa. Hohent'els iz Hamburga. La Gascogne i z Havre. Yaderiand iz Antwerpena. Deutschland iz Genove. Noordam iz Rotterdama. Odpluli so: Caronia 27. febr. v Reko. Victorian 27. febr. v Liverpool. Odpluli bodo: Cedric 28. fert>r. v Liverpool. Rynd&m 2S. febr. v Rotterdam. Amerika 1. marca v Hamburg. La Touraine 1. marca v Havre. Breslau 1. marca v Bremen. New York 3. marca v Southampton. Campania 3. marca v Liverpool. Finland 3. marca v Antwerpen. Astoria 3. marca v Glasgow. Princess Irene 3. marca v Genovo. Wuerzburg 3. marca v Bremen. St. Laurent 3. marca v Havre. fcSiUMUjsaN vui •..,-.. j,. "GLAS NARODA" »TSt slovenskih dvlav cev v Ameriki. * "Tednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. ik: Publish«: FRANK SAKStR, 909 Greenwich Street, New York City- la letu velja list za Amerike . " pol I*ta........... ta Evropo, za vse Irto..... " " pol leta $3.00 1.50 4.50 2.50 četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. KiLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** C4 Voice of the People") eu every dav, except Sundays and Holidays Subscription year.y 5>.3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase do deaet \ rstic se plača 3C Centov. Dopisi brez podpira in oeobnosti se ie natisnejo. Denar naj sc blagovoli pošiljati po Wor.iy Oraer. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nai.i tudi prc*j5nje bivali^ Sče naznani, da hitreje najdemo n^slov-aika. - Dopisom in pošiljatvam naredite "Cirp ^ Nnroda'* 09 Gieenwic* Stieet, Nev/ York City. 7«ldk .3 3798 Cor tiana. Nekaznovani zločini. poslanik Andrew 1>. Witte, Ivti'i i je t;i• i i in-eujali in vseiičiliŠ4»ni ■piv»IV- >r, izjavlja, da se v Zjedinjenih državah /.^<«11 ver umorov in družili zl«M-itiov, nego v kterejko.i drugej dc želi. Ameii.-ani zamorejo toraj tudi /. o/.inmi na to. -.».akor na vsako drujjr stiar s ponosi.m izjavili. 4'we have t lie greatest number of..." T'>arjev, Ho-cha itd., vse to poslabuje našo kriminalno justieo. Nadalje moramo tudi priznati, da ao politiki največja podpora zloein-cev, kajti slednji so za nje najpriprav-aiejši ljudje. Mii"uro zliK-ijicev hodi odkrito v jav- Kraljeva prisega. Za Avstro-Odrsko so napočili ošq-depolni časi. Cesar m« ra loviti na svojih dveh prestolih ravnotežje, kakor kak jahaški utaietnik, kteri se predstavlja občinstvu na dveh konjih, ktera tečeta po areni jeden kraj dru-zega; on, kteri že izpraznih kelih vseh človeških (bolesti, mora zavžiti še naj-jfrenkejšo. zadnjo kapljico — boj z lastnim ljudstvom. Sedaj ob koneu svojega vladanja mora bojevati oni isti boj, kterega je bojeval kot mladenič v prvih letia svojega vladanja. Podedoval je nemir na Ogrskem in nemir v istej deželi bode os t a vil svojim dedičem. Takrat, 'ko je nastopil vlado, moral je prositi Rusijo pomoči, da je zamogel premagati lastne podanike. To je tudi storil. Tod vodstvom presto louaslednika cesarja prisilila, da se Madjarom upre, taiko da je pozabil, da je prise peel, da bode on za Ogre ..grški kralj, ne pa avstrijski cesar so tudi Madjari jrtišli s svojimi za-htevami, da vladarja opomnijo, da »kronanje leta 1SC7 ni bila le igra in da -njegova prisega ni le fraza. Na Ogrskem vlada sedaj zopet diktatura. Davke bodo nasilno pobirali, vojaške novince bodo s silo gonili v službo, kajti na Ogrskem ni več ustave, ker je 'kralj suspendiral svojo prisego. In te dni ibodo morda odšli že avstrijski vojaki na Ogrsko, da s to-jw»vi in bajoneti izsilijo — lojalnost. S.ab konec oseminpetdesetletnega vladamja in slaba dediščina za dediča ... no-d i, ravno te zan naše k ri pa niso 'kaznovani, dasi-d u jejo splošne j morali. Med mo pred vsem prišteti tudi i* je Maslarja in Šlendrijana. i'rvi ^kuša preprečiti, da bi naši dobri rojaki ne napredovali in da bi še v nadalje ostali zanj predmet izkorišče-vj'iiia. Drugi pa v novejšem času be-;a s .venske prein-t»garje, češ: le itraikajte — a pri tem ne pomisli na bedo, ktero je med njimi provzročil zadnji veliki štrajk in ktera bode se-ilaj, ako ,-e preniogarje prisili, da štrajkajo, še večja, nego je bila. To je premoga r jem znano, kajti oni vedo, da niso pripravljeni na boj in da bodo z bojem koristili le lastnikom premo-govrh riwov, kar smo v naših tozadevnih člankih v toliko dokazali, da se \-ak pennsvlvanski premogar labko nveri, da se Šlendrijan s svojim na tO cevanjem bolj biamira, nego se je -.vt i ječa smo, ko je prodajal vodo za Bakcil progresivne paralize .je od k til sjngležiki učenjak Robertson. Mo/.ek se [h> njegovem mnenju suši v sled tega, ker zastrupljajo ba»kterije kri. Izhodišče zastrupljenja je ftro-Ibavni kanal. Zakaj aa ljudje ubijajo V Šoprcmu na Ogiukeon se je ubil s krogi jo i2 revolverja častniški sluga Josip Kondo, to pa «ato, iker mu ni ugajala lJnii'ornra, csositi. ki jo je moral Pogrešani demant. Pmsto po nemškem priredil F. K. Točno ob 11 ter 45 minut dopoludne nadalje bila je vsa hiša grofa X vznemirjena. Ob tem času je namreč grof ki je red nad vse ljubil, pogledal na uro In natančno ta čas je pogrešila grofinja briljantno zovratno zapono. Bila je to preprosto izdelana stvar, a v sredini vdelan je bil dragocen kristalnočist demanit. "To je nečuveno!" zdihovala je grofica. "Demant sam je vreden toliko kot malo premoženje", pritrjeval je grof. Policija je bila takoj obveščena in na prvi hip se je zdelo, da je stvar j»oj>oinoma preprosta. Izvzemši grofa in grofinjo, starega služabnika in staro kuharico, bila je v zadnjih štiriindvajsetih urah le jedna osoba v malem grofičinem salonu, odkoder je izginila ona dragocenost. Ta je bila neka prodajalka, ki je prinesla grofi-nji v izber obleke za gledišče. "Seveda, samo ta je mogla izmakniti briljantno brošo", trdila je grofinja. "Seveda", je pritrdil grof. "Seveda", je meniL sluga Janez in svoje mnenje povedal kuharici Luizi. "Seveda", je končno pritrdil policijski v. radii it, ki je imel nalog tatu zasledovati; "takoj bodo imeli tatu v rokah." In "seveda" so tudi takoj imeli osumljeno osebo; ime ji je bilo Lucija, stara je bila osemnajst let, stanovala pa je pri stari učiteljici, s katero sta bili neko.iko v sorodu Jokala je in vila roke, ko je stala pred možem postave in pod najsvetejšo prisego zatrjevala, da ne ve za uikradeno brošo in da tega nakita sploh še nikdar ni videla itd. "To se bode takoj iakaaalo", jo uradnik Savrne ter pokliče žensko, ki je jokajoče obtoženiko slekla in obleko ter vse, kar je imela na sebi, natančno preiskala. "Ničesar nisem našla; o>na nima nakita." "To je seveda mogoče", je menil uradnik; "toda ravno sedaj vrši se tudi na Lueijinem stanovanju hišna preiskava.'' i Lucija je začela še glasneje kričati in tarnati. "To bode smrt za mojo teto, tega ona ne preživi; taka sramota, taika sramota!" "Tako hitro tete vsekakor ne umirajo", zavrne jo mož postave; "pred vsem moramo nakit na vsak način do- da tatvino takoj priznate. Kaznovani bi bili potem manj, »kakor pa če bi imela policija in sodnija z vami dosti truda. Nečete-li tukaj sami priznati, •kje je briljant?" 14 Jezus in Marija!" je vzkliknila Lucija; "kako naj priznam in izpo-vem to, česar ne vem. Naj bodem na mestu mrtva, če sem kdaj videla na-ikitl" "Odvediie to osobo", zaukazal je uradnik stražniku, "morda se v svoji celici čez noč vendarle premis.i." Stražnik je od vedel na ves glas kričečo Lueijo. Vse, kar je imela na sebi — posebne vrednosti ni bilo — so ji pobrali: rudečo denarnico z vsebino 60 novcev, prstan iz ponarejenega zlata s ponarejenim kamnom, šop Ikijučev in srebrno brošo, na kiteri je bilo privezano malovredno' in precej veliko srce kot obesek. Med tem se je izvršila pri Lucijini so rod niči bišna preiskava. Teta sicer ni umrla, pač pa strahu omedle.a. Ko se je zopet zavedla, odprla je sama vse omare in predale ter izpraznila vse svoje stvari iz njih. Še isti večer pa je resno zbolela. Toda hišna preiskava bila je brezuspešna; briljant je bil izgubljen. "In vendar ga ni mkdo drugi ukradel!" Ta-ko je besnel j>olieijski uradnik. Toda iJmiril se je zopet in dal dvema najboljšima detektivoma }K>trebna navodila. Ni mu bilo za 500 krom, ktere je razpisala grofinja kot nagrado onemu, ki ji vrne nakit; jezil ga je le slučaj, ki je bil navidezno tako preprosit in samoobsebi umeven, pa vendar ni mogel ničesar dognati. Ponoči in jhhI ne vi so zasledovali ter poizvedovali z vso natančnostjo, s kom je Lucija občevala, kam je zvečer zahazala itd. Brez uspeha! Imeža ni niti prijateljice, niti kakega ljubimca. Opoldne in zvečer je hodila iz trgovine vedno naravnost domov in tudi doma ostajala. Le ob nedeljah je hodila s teto na izprehod. ^To je bilo vse, 'kar se je dognalo. Cela zadeva je postajala od dne do dne vetlno bolj zagonetna; policijski uradnik je postajal že nervozen. Niti največje hudodelstvo ga ni tako razburjalo, kot ta nenavadna zadeva s pogrešanim dem am to m. Državni pravnik je zmajeval z glavo, ko je prečital policijske zapisnike in poročila preiskovalnega sodnika. Ker ni imel dokazov za kazensko postopanje, je ukazal izpustiti Lucijo iz zapora. Ona je bila toraj prosta! Dve uri je le jokala, tako je bila ginjena. Klečeč je prisegala svoji ^ti, da je nedolžna "Vedela in prepričana sem bila takoj, da si nedolžna; ljubo, ubogo dete", tolažila jo je teta in jo neprestano objemala. Nato sta se oblekli v najboljše obleke in odšli skupno k trgoveiu, kjer je bila poprej Lucija v siužbi. Temu je teta trikrat zaporedoma ponovila celo zadevo od začetka do danes. Lastnik trgovine je sklical vse vslužbence, gladil Lucijo po nedolžnem obrazu ter vsem slovesno razlagal, kako po nedolžnem je bila suinničena in preganjana. Da ji še bolj dokaže svoje neomejeno zaupanje, podaril ji je tri krone in jo zopet sprejel v svojo trgovino. Dovolil ji je tudi prost dan, kterega je porabila za to, da je vsem svojim sosedam in znankam na dolgo in široko opisovala, kaka krivica se ji je zgodila. Hudobni svet jo je preganjal le zato, ker je uboga, krepostna deklica, ki se ni z nikomur pečala in hodila pošteno svoja pota. Ta dan je Lucija tudi dobro jedla, celo pii-a, in to jo je vsaj deloma potolažilo po prestanem strahu. Poslej je šlo vse po stari navadi. Nikdo ni več mislil na pogrešani demant, izvzemši Lucije, njene tete, grofi nje in strogega moža postave, policijskega uradnika. 41 In vendar je le ona tatica", dejal je slednji sam sebi; "ona je ukradla briljant in ga ima gotovo tudi še pri sebi; drugače ni mogoče. Morda se mi vendar.e posreči, da jo vjamem. Toda — potem, potem.'..!" Obvestil je vse prodajalce in pre-Ikurpovalee dragih kamnov in jim strogo naročil takoj obvestiti policijjsko oblast, če bi kdo hotel prodati briljant take in take velikosti in kakovosti. Nekoč mu je v glavo padla dobra misel. Poizvedel je, da zahaja Lucija teto vsako nedeljo v neko vrtno gostilno biizo mesta 'kavo pit. Takoj naslednjo nedeljo se odpravi tja tudi on. Ni dolgo čakal, da sta prišli obedve, kot navadno, ter se vse-del njima nasproti. Lucija ga je takoj iztpoznala in tre-notno zardela, a takoj nato preble-dela. Uradnik se je delal, kaikor bi jo bil še le sedaj spoznal'; vljudno jo je pozdravil ter ji izrekel svoje obžalovanje zaradi zadnjega dogodka. Teta se je takoj zapletla z njim v živahen pogovor, Lucija pa je le s težavo prikrivala svoje vznemirjenje. Policijskemu uradniku, je šinil komaj viden nasmeh Okrog usten. "Boji se", je mislil sam pri sebi. "Toda zakaj maj sebojif" nadaljevali je svoj samogovor v mislih. "Gotovo zato, ker se še sedaj boji, da bi ji prišli na sled. No, in čemu naj ŽIVIJO gospod doktor LEONARD LANDES! Braco Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonards Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i itganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinah Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o^da sam i s tom osječao, da ne Čutim ništa. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Vam platio, od mene Vam naj rdaenija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Torku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne moške in ženske bolezni ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEON AR DA LANJ)ESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd k, Lexington Avenues« New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško a radi kterega se boji, pri sebi? Toraj Nemški brzoparnik je popolnoma gotovo, da nosi briljant DEUTSCHLAND seboj, kakor ga je gotovo ves čas pri odpluje dne 15. murca ob 8. uri dop. sebi imela. Kaj druzega sploh ni mo- ^ \z New Torka v Hamburg. Kdor naznani svoj prihod, po kteri Ta grozni človek je uprl tedaj svoj železnici in "kdaj dospe v New York, ostri pogled vanjo, »kakor -bi jo hotel pričakuje ga naš vslužbenec na po- z očmi prodreti. Lucija se je tresTa staji, dovede k nam v pisarno in spre- po vsem životu. mi na parnik brezplačno. Ako pa do- Videla je, kako je opazoval njen spete v New York, ne* da bi nam Vaš klobuk, lase, vse ilo vratu in ovratni- prihod naznanili, nam lahko iz postaje ka, potem njeno brošo, na kteri je (Depot) telefonirate po štev. 3795 viselo ono malo-vredno srce kot obe- Cortlandt in takoj po obvestilu pošlje- sefc. Tega ni več izpustil iz oči. Ve- mo našega vsluabenca po Vas. dno bližje in bližje se je premikal ne- | Le na ta način se je možno rojakom, popisi iiv usmev krosr usten, dvijrnil ie (1 • • - . , v, J ° ' » J ki niso zmozni anglezkega jezika. roko — • izogniti oderuhov in sleparjev v Ne* Lucija je zakričala, zagrabila z Yorku desnico srce, odsikočila ter se opote-.' kla Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem odpotovati ▼ staro domovino. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New Tork City. Vožnje listke za navedene parnike ... , -- - prodajamo po isti ceni, kakor v glav-Hitro kot bi trenil" iztrgal ji je . pisaraah paroWlnih druib. stresni človek obesek z vratu— j "Mogočni Bog!" za vpila je teta in' omedlela. I Lucija se je vrgla na policijskega • uradnika, ki jo je z desnico odbil, z levico pa srce nesel k ustom, odtrgal s zobmi oklep, srce se je odprlo... j Vzkliknil je zmagovito. ; "Evo ga, tu je", se je veselil na ves glas, "tu ga imamo zopet!" j Lesketajoč se in bliščeč ležal je dragoceni kamen v njegovi roki. '1A sedaj--a sedaj--te Kakor s železnimi kleščami oklenil se je Lucije, ki se je nezavestno zgrudila preden j na tla. NARAVNA CA LI FORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Lepi poštni parnik FINLAND odpluje dne 3. marca ob 10:30 dop. iz New Yortka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik NEW YORK odpluje dne 3. marca ob 9:30 uri dop. iz New Yorka v Southampton. Nemški brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 6. marca ob 10. uiri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik Cunard črte CARPATHIA odpluje dne 6. marca opoludne iz New Yonka v Reko in Trst. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 7. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA GASCOGNE odpluje dne S. marca ob 10. nri dop. iz New Yorka v Havre. Nemški potniki parnik KOELN odpluje dne 8. marpa ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Avstrijski parnik SOFIA HOHENBERG odpluje dne 10. marca v Trst in Reko. Nemški parnik PENNSYLVANIA odpluje dne 10. marca ob 4. uri pop. iz New Yorka v Hamburg., Lepi poštni parnik VADERLAND odpluje dne 10. marca ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik ST. LOUIS odpluje dne 10. marca ob "9:30 dop. iz New Yorka v Southampton. Nizozemski poštni parnik NOORDAM odpluje dne 14. marca oh 7. uri dop. iz New Torka v Rotterdam. Francoski braopanuk LA LORRAINE odpliqje dne 15. marea ob 10. ari dop. Dobro črno in belo vin« od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesllng 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnlk od $«.25 do $2.75 golona. Slivovlcapo £3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakde, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cat. JOHN KRACKER 1*9» 8t CUir St.t 0* podp. društvo svete Barbare Z)edln{eae države Sevame A merlkc. Sedež: Forest City", Pa. draw a;, januarja I902 v držav) Penr\«y|-vw¥Tt< ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP Z ALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlfi, Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108. Thomas, W Va. FRANK SUNK, P. O., Luzern«, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. . Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O Box 997. T*tw+ City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. TH O IVI PSON. 334 VV. 2QtH. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravič&e in dobili Ixxlete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja i>oi>olno postrežbo in zdravlje iu samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za uobra zdravila."*^*^ naznanilo. T0^0tn Slovencem v Cleveland« naznanjamo, da smo se >Vinson?«nn«L-fl0 tn?0.vin0 in stanovanjem nekoliko proti ^Ak^pbi? in 8feer v pri,»eren prostor tik podružnice FRANK t.. ' f/*aveu S°stllne Geo. Travnikarja in krojafnice An-dreja Jarc«, ali pa nasproti trgovine Johna (irdine. ^.,f^l pr0st0ri na'n bod° Gostovali, da Vam bodemo lahko stregli vselej o pravem času in z več stvarmi, kot do sedaj. Vi ^,a.lne so naI>olnjene z novim blagom. Za ojrled urodaialpn smo določili 500 lepih slik, ktere bodemo razdelili zZouj! J obilen obisk se toplo priporočamo ORDIINA & PUCELJ CO., sedanja stara številka: 1756 St.Clair St., sedanja nova Številka: 6108 St. Clair Ave * NA PRODAJ SALOON. Zaradi odhoda iz Clevelanda, Ohio, prodajem saloon na 1298 St. Clair St. po nizki ceni. Več pove: JAKOB RAMONDELI, 1298 St. Ciair St., Cleveland, Ohio 24-2—3-3) Skušnja uči! Podpisani naznanjam »ojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu. Iz oajbo!]* šib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi »Ji Ameriki, *er is finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča v JOs»IP RUS.S. ft 432 South Santa Fe Ave.. Pueblc C . to. OPOMIN. Vse one. kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolsr, drugače jih btidem s polnim imenom in rojstnim krajem priobčil v časnikih FRANK MODIC, (7-2—7-3) Van Houten. N. Mex. Starčevič cigarete biti. Za vas bi bilo seveda najbolje, bi se hala, če hi ne imela predmeta, iz New Yorka v Havre. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 OALON. BBJNJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK |2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. (Hair Bis CteveUad, Ohio. MAX FLEISCHER, 258 Grove St., Memphis, Tenn., Velika trgovina za S0DARSK1 LES in FRANCOSKE DOGE. Dela pogodbe za naprej in daje na plačo pri izdelovanju dog po šumah. Za Arkansas in Texas potrebuje več spretnih in izvežbanih delavcev. Pišite na goq označeni naslov! (v d — 28 fbr) Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je po-oVaščen za pobiranje naročnine za nas list, kakor tudi za knjige. Unravnistvo 4' Glasa Naroda' JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljene harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iadelngem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri Vrstnim je od $45 do $80. (10-2—10-8'06 v d) T,** $3,00. Mi prodajamo 5 fantov starokra-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja. Za $3.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro- krajskega tebaka. Vsak naročnik dobi 4 odre^ke (kupone), ktere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jim pokaže naš tobak. Zato prejme dotienik od naa zlato uro In vevižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisom: "Živili Slovenci v Ameriki!" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East 78th St., New York. N. Y. (7-2—7-3 v Mazilo za lase. Najbolje, po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESCENT", Velika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si obranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje nekoliko poštnih £nam&. P. FRANK, 229 East 33rd St., New York City. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIH^; Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bur dine, Pa. POROTNI ODBOR: JASOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. tVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati Tse dopise premembe udov n druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BKOZICH Box 424, Ely, idinn., po svojem tajniku in nobenem drugem. DetiartM pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE Box 105, Ely M inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega tdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. "Z Društveno glasile je: "GLAS NARODA". Iz urada glavnega tajnika Jugoslov. Kafol. Jednote. Ker so se nova pravila .Jednote ne-Jcoliko zakasnila rs ed prestave na angležki jezik in druzega spojnjlnenja, zal o raj vljudno prosim vsa dmžtva in člane Jedinote malo {»otrpljenja, in di»ore, ktero plača naša Jednota j>o ukrepu zadnjega generalnega zborovanja, podajam sledeče: Jugoslovanska Katoliška Jednota plačuje smrtne podpore ]>o $1000.00 za prvi razred in $o00.00 za drugi razredi zavarovalnine, za izgubo ene roke ali ene noge plača Jednota $400.00, za izgubo obeh r<*k ali obeh nog, ali -one ro*ke in ene noge plača Jednota $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in za izgubo obeh očes pa $800.00; nadalje plačuje Jednota $200.00 za izgubo treh prstov na roki do tretjega člena in $200.00 za izgubo ali i*>-rškodbo polovic estopala na nogi. — Jednota plačuje tudi boluišuo podporo p* preteku prvih 6 mesecev bolnika, za ktere prejema podporo od svojega krajevnega druEtva; ta bolna podpora se plačuje po $20.00 na mesec. in sicer dokler se ne izplača svota $300.00. ako bolnik toliko časa boleha. Za vse neozdravljive bolezni plača Jednota še posebej $200.00 z namenom, da bolnik odide v staro domovino. Ako kteri član Jednote zblazni in mora biti oddan v norišnico, tedaj plača Jednota njegovi obitelji jk> $20 na me>ec, dekler se ne izplača svota $500.00. Rojaki! Čitajte in pomislite, ni-kj■ ■ r ne dobite družbe, ktera bi bila tako radodarna in pri kterej bi bili zavarovani za vsak slučaj bolezni, pogodbe ali smrti, kakor je Jugoslovanska Katoliška Jednota. Assessment i za usmrtnino članov se razdele tako, du plavajo vsi člani v prvem razredu za {Hjlovico več. kakor pa v drugem razredu; assessment i za poškodbe in bolezni se razdqje enakomerno na vse člane prvega in dmzega razreda, tako da vsi enako plačajo in tako tudi dobe }Hi.l|H.re; pridejani so še le mali do-kladi na leto za poravnavo upravnih stroškov in .30 centov za rezervni sklad. Zavarovane soproge plačajo >ame svoj assessment, 'kteri se jim na-,ajra, kakor zahtevajo njih potrebe. IVmrtr.ino za soproge plača Jednota po $500.00. Da je ta sistem všeč našim rojakom, nam kaže lepo število članov in dru-žtev, kteri so pristopili po tako kratkem času od zadnjega generalnega zborovanja Jednote. Upamo pa, da kadar rojaki do dobra spoznajo vrednost take družbe in 'kadar se prepričajo, da so le slovenska družtva in Jednote, ktere se inajbolje ozirajo na jxitrebe svojega člana delavca rojaka, da bodemo še bolj napredovali. Slišal sem že rojake, kteri so meni.i, da je bolje se zavarovati pri tujih zavarovalnih družbah, češ, da one so ceneje. Ne trdim sicer, da niso ne'ktere vsaj na videz ceneje, a v resnici nikakor ne. Koliko je teh tujih družb ,ktere plačujejo podere le za nektere bolezni, in kadar je bokii'k bolan in potrebuje podporo, se kaj rade posluže raznih uzrokov, da odklonijo podporo; veliko je zopet druzih, ktere ne sprejemajo članov, kteri so vposle-ni v nevarnem delu, in take družbe l>otem lahko trdijo, da so ceneje. Da so assessmenti pri slovenskih družtvah in Jednotah včasih (nika'kor ne zmiraj) nekoliko višji, moramo v prvi vrsti vpoštevati, da so naši rojaki skoraj povsod vposleni v najnevarnejših delih, toraj tudi toliko bolj podvrženi bolezni in drugim nesrečam; nadalje moramo imeti pred očmi, da slovenska družtva plačajo pod-jKjre za vse bolezni in ipoškodbe brez izjeme, kar niti ena tuja družba tega ne stori; da so pa kljub temu vsemu naši assessmenti velikokrat manjši od nekterih tujih družb, moramo priznati, da tuja družtva imajo veliko večje upravne stroške kakor pa slovenska. kjer se velikokrat, posebno pri krajevnih družtvih, opravlja posel brezplačno ali k večjem le za malo odškodnino. Pravo bratstvo med nami nam edino omogoči, da zamoremo podati našim članom talko dobre pod-I>ore in da tako us[>ešno napredujemo. T<>raj, rojaki, mislite v prvej vrsti na slovenska družtva in Jednote, ako kteri za more več. je toliko bolje, toda ne eden ne bi smel biti, da ni pri enem ali več slovenskih družtvah in Jed-noti! JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Strel v nogo. Ključarski vajenec tvrdke Tonnies, v Ljubljani Walter Tvverdy, idoč dne 10. febr. popoldne v tovarno, je bil za šenklavsko cerkvijo v levo uogo ustreljen. Od kod je smer strela, še ni dognano. Vajenca so odpeljali v bolnico. Kranjska gimnazija je štela koncem I. tečaja 348 dijakov (med njimi tri privatistinje) Prvi red z odliko jih ima 40, prvi red 235, drugi red 61 in tretji red 11. Propadlo je torej približno 21%. Nevarna bolezen. Na Rateževem br-du, sodni okraj Ilirska Bistrica, sta se primerila dva slučaja otrpnenja tilnika (Meningitis cerebro spirualis). Oblast je vse potrebno ukrenila, da se bolezen omeji na gori navedena slučaja. Pred odhodom v Ameriko umrl. 30 letni posestnikov sin Mihael Gregorin z Brezovice pri Ljubljani je bil namenjen v Ameriko in je obhajal 30 januar ju v neki gostilni odbodnico. Okoli po- lunoči je prišel domov. Drugo jutro so ga našli pa mrtvega, zadela ga jo kap. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča. Na Presarjah v rihember-ški občini na Goriškem je pfadla neka 21etna deklica v juho na štedilniku in se tako oparila po obrazu, vratu in rokah, da bo težko okrevala. Matere pazite na otroke! Štiri smrtne obsodbe dvignjene. Posestnik Anton Radovan v Katuniju pri Mompaderni, okraj Poreč, je bil 15 avgusta 1904 zahrbtno napaden, ko je" šel k maši, in je kmalu na to umrl. Pred smrtjo je svoji ženi izjavil, da so ga napadli kmetje Tomaž in Matevž Radovan, Anton Štifanič in Martin Tidič. Na podlagi te izpovedbe so pri-j šli ti štirje pred porotnike in sodišče i v Rovinju in je obsodilo vse štiri na j vešala. Ker so se pa pritožili, je naj-j višji sodni dvor ugodil njih prošnji, dvignil prvo razsodbo in odredil novo i obravnavo. STAJER8KE KOVICE. Strašen samoumor. Pri Sv. Štefanu na Gratkornu se je ž?na tovarniškega uradnika Birknerja zaprla v klet, polila svojo obleko s petrolejem in jo zažgala. Žena je v strašnih mukah zgorela. Žaba v vodovodni cevi. Iv. Lešnik v Koprivniku pri Mariboru je izpeljal vodovod iz občinskega vodnjaka do svoje hiše. Ker sosedje vsled tega niso dobili iz vodnjaka nobene vode več, so bili jezni in so sklenili se maščevati. Martin Predan je odprl vodovod in porinil s palico žabo v cev, vsled česar je bilo seveda treba vodovod popravljati. Ker je že tudi preje Perdan nekaj "popravljal" ta vodovod, je bil obsojen na tri mesece ječe. Nemška inteligenca. Ko so dne 7. febr. pripeljali v Miirzzusehlag morilki Zeller, obnašali so se meščani, posebno zastopnice "nežnega spola", ka kor krvoločna drhal v srednjem veku. Množica je vpila: "Opljuvajte morilki, pobijte ju!" Le z velikim naporom so orožniki rešili deklici v neko hišo, da ju ni inteligentna drhal živih raztrgala. Ljubeznjivi sestri. Ivana in Marija Domanjko iz Radveneu pri Ljutomeru imata večkrat kake majhne potrebe, a ne denarja zato. Zato sta si skušali pomagati. Marija Kavčič v Rad vencih ima hranilnično knjižico z vlogo 2000 kron. Marija Domanjko je šla 18. dec. 1905 h Kavčičevi in govorila toliko časa ž njo pred hišo, da je njena sestra ta čas v hiši vzela hranilno knjižico in vzdignila na to 300 kron. Obe sestri sta bili zaradi goljufije obsojeni, in sicer Ivana na 10 tednov, Marija pa na tri mesece. Nova železnica na Štajerskem. Prihodnji mesec začno graditi takozvano sulpsko železnico, ki bo šla od Lipnice po Sulp«ki dolini (Sulmtal) do Zelenega travnika (\Yies) koflaške železnice. Železnica bo ozkotirna. Delniški kapital znaša 1,270.000 kron. Nova železnica pride do svoje veljave,* ko se zgradi železnica iz Maribora do Zelenega travnika, in na drugi strani od Ivnice preko Radija v Vuzenico. Razgovor med nemškim kmetom in njegovim hlapcem. Gornještajerski kmet stoji pred hišo ter gleda hlapca, ki nekaj dela preed hlevom. "Peter", ga poklice, "ali si že dal konjem jesti?" — "Jo, konjem sem že dal jest.' — "Ali jim pa nisi morda dal preveč jesti?" — "Ne, nisem jim dal preveč jesti." — "Pa bi jim bil moral dati manj jesti." — "Saj sem jim itak dal manj jesti". — "Pa bi jim ne bil smel nič dati jesti." — "No jo, saj jim tudi nisem dal nič jesti." RAZNOTEROSTI. Perzijski šah o svobodnem tisku. Perzijski šah je nastopil pri nekem zborovanju kot govornik ter je govoril o reakcionarni dvorski stranki, ki si prizadeva omejiti svobodo tiska; na dalje je rekel, da napredek in procvit dežele je odvisen le od izobrazbe. Tisk pa zelo pospešuje izobrazbo. Srečnega se bode štel, ako ga narod smartra za takega vladarja, ki ni na poti narodnemu blagostanju. Anarhist. V Carigradu so zaprli nekega Ghirazija, ki se je izdajal za dopisnika londonskih časopisov. Policija misli, da je zalotila nevarnega a-narhista. Pri njem so našli suknjo ki je imela, znotraj vse polno skrivnih žepov, v katerih so našli ostro bodalo nabasan revolver, vrvi in drugih zločincem potrebnih priprav. Dobra partija. V dunajski "Arbei-ter Zeitung" je bil te dni nastopni in-serat: "Aristokrat, 40 let star, velikega ugleda, bogat, ljubeznjiv, pri-prost, varčen, dobrovoljen, velesoli-den in gospodarski, izredno vesel, prenosljiv, "brez dima in brez alkohola" (rauchlos und alkoholfrei), popolnoma neodvisen, se želi poročiti s prijetno starejšo milijonarko, ki reflek-tira, da ostane samostojna; vzame tudi ločeno damo ali tako, ki ima mahne otroke. Prednost ima častihlepna Židinja brez bratov. Prebivališče po želji Ta ženin je pač sama popolnost in u-pati je, da se bodo prijetne starejše milijonarke kar trgale zanj: Rauchlos und alkoholfrei! Iz vojašnice. V neki kompanijski šoli si je stotnik mnogo prizadeval, da se z vojaki lepo postopa ter se jih poučava na lahko ubljiv način. Da poda inštruktorjem dober vzgled, je prišel sam poučevat v šolo. Pri vseh je šlo gladko po njegovi metodi, le re-krut Trdoglav je vedno molčal. Stotnik je poskušal po najboljši metodi ter je sedel tik njega ter ga nagovoril: "Moj dragi Trdoglav, gotovo ste se prestrašili. Hočem Vam stvar olajšati. Mislite si, da nisem Vaš stotnik, te-muč stari tovariš iz vaše vasi, ki vas vpraša, iz koliko dčlov obstoji vojaška puška; kaj bi mu odgovorili?" Trdoglav: "Rekel bi mu: Osel neumni, kaj te briga moja puška!" Ali se sme bolniku skrajšati trplen-je? Župan v Dampieru v Normandiji je ubil z enim udarcem svojo ženo, ki je grozno trpela za rakom brez vsakega upanja na ozdravljenje. Žena je ta^o obupno prosila moža, naj ji prikrajša trplenje, da se mož ni mogel več vzdržavati. Po nbojn se je župan sam javil policiji. Porotniki so razsodili, da je moža pogled na trplenje svoje žene tako duševno razburil; da je izvršil dejanje v nezavednosti ter je bil vsled tega oproščen. Grof Tolstoj v peklu. V cerkvi Ta-sovo v kurskem okrožju je razstavljena slika, ki predstavlja pekel. Videti je velik kotel, pod katerim se je razgorel goreč ogenj, v kotlu pa čepi pisatelj grof Lev Tolstoj v svoji sel jaški opravi. Okoli kotla vlada divje veselje, vragovi se režijo in skačejo ter se vesele Tolstojevih muk. Slika je fo-tografovana in na stotine razširjena po vaseh. Dasi je lumparijo brezdvom-no zakrivil kurski episkop, napravil se je povsem nedolžnega, ko so ga vprašali, kako pride Tolstoj na sliko. Odstraniti slike nikakor noče, \9Ž, da bi se spuntali kmetje, le Tolstojev obraz je obljubil dati preslikati. "Z nemščino se pride po svetu", rad zatrjujejo Nemci in njih prijatelji. Temu moramo dostaviti: ako Človek razume poleg nemščine še kak drug slovanski jezik. Neki graski Nemec se namreč britko pritožuje v graških listih, kako je hotel brzojaviti iz Pariza v Zagreb, a noben uradnik ni vedel za nemški "Agram", ker tega imena tudi v uradniških zaznamkah ni. In Nemec bi ne bil ničesar opravil, da se ni spomni] na hrvatsko ime "Zagreb" Takoj je uradnik na pamet vedel za to mesto ter brzojavko sprejel in odposlal. Nemcev pa se "je hudo nos po-besil. Japonski špijoni. V Melbournu (Av stralija) so dobili pri dveh Japoncih, ki sta se izdala za trgovca, popolne načrte o utrdbah mesta Sidneva. Žensko gibanje na Japonskem. Japonska vlada predloži parlamentu zakonski načrt, da smejo biti ženske članice političnih strank. Pozabil 100.000 mark. Dne 5. febr. je prišel v Kolin ob Reni v neko gostil no 371etni gospod, ki je imel pri sebi veliko svoto denarja in vrednostnih papirjev. Drugo jutro je mož izginil, a v njegovi sobi so našli kovček, v katerem je bilo vrednostnih papirjev za več kot 100.000 mark. Mož je bil neki inžener iz Bruslja, a imetje najbrž ni bila njegova poštena last, vsled česar je kovčeg prevzela policija ter išče moža. Vsestranski cesar Viljem. Rikard Strauss, voja nemške moderne glasbene umetnosti je skladal za slavnostno predstavo ob cesarjevem rojstnem dnevu posebno vojaško koračnico. Cesar je poslušal pazno do konca to najnovejše glasbeno delo, nato pa izgovoril : "Ta Strauss je vse časti vreden dečko, ali skladati ne zna.'' Vpljiv brez dimnega smodnika na zdravje. Odkar se v armadi rabi brez-dimni smodnik, so se opetovano pokazali škodljivi njegovi vpljivi na zdravje. Škodljivo, da, lahko smrtnonevar-no je vdihavanje plinov, ki se delajo pri razstrelbi brezdimnega smodnika, in sicer so ti plini dušikov dioksid in ogljenčeva para. Z vdihavanjem teh plinov lahko nastane hudo zastrupljen je, in tudi smrt. Ydihani plin previa t'ocl t-Ud no opotekanje pri hoji, težko dihanje, višnjev obraz in krče po Celem truplu. Že 8—10 gramov smodnika lahko provzroči opisane posledice. Zato rabijo angleški vojaki brezdimni smodnik, da si provzroči jo umetno mrzlico ter pridejo v bolnišnico. Seveda se je že pripetilo, da so opetovani eksperimenti omračili vojaku duh. Neverjetno. Ravno je minilo 100 let, ko je leta 1806 v bitki pri Au-sterlizu padel francoski general Mor-land. Napoleon je odredil, da se mora generalovo truplo pokopati v Parizu pod spomenikom, ki se mu postavi. V ta namen so dejali truplo v sod ruma ter ga poslali v Pariz. Viharni časi pa niso dopustili misliti na spomenik ter je sod z mrtvim generalom še leta 1814 bil v medicinski šoli. Ko je na to Napoleon izjgubil cesarstvo, tudi na spomenik ni nihče več mislil. Sod je razpadel vsled trohnobe, a na generalovem truplu so zapazili, da so mu v 10 letih zrasli brki do pasu. Neprostovoljno darilo. Neki policijski komisar je bil nedavno premeščen iz Albe v Florenzo. Svoje lepo novo pohištvo je izročil železnici, sam pa se veselo peljal na svoje novo mesto. Pohištva še ni bilo, a to ga v začetku ni vznemirjalo, ker se pogosto zgodi, da se tovori zakasne. Toda minili so tedni, in pohištvo še vedno ni prišlo. Vse reklamacije niso nič izdale. V začetku še železniška • uprava sama ni vedela, kam je prišla pošilja-tev, a končno se je le dognalo, da se je vagon z pohištvom pomotoma poslal v Kalabrijo brez naslova. V Ka-labriji so smatrali lepo pohištvo za dar vsled potresa prizadetim prebivalcem ter so ga razdelili na vse strani med res potrebne. Neprostovoljno darilo bo morala železnica poplačat'. Kako je prišel Armenec do premoženja. V Kološvaru so nedavno v neki nočni kavarni celo noc presedeli pri kartah dva madjarska aristokrata in neki potujoči armenski trgovec. I-grali so "Ferbl". Ob 4 zjutraj je prvi magnat odstopil, ker je zaigral vso gotovino. Drugi aristokrat bivši poslanec grof Nikolaj Banffi, je igro nadaljeval ter končno zaigral 280.000 kron. Drugi dan se je Banffijeva rodbina pogodila z Armencem, da mu izplača 100.000 kron v gotovini, nadalje mu da posestvo 48.000 kron vredno ter se obveže, mu plačevati do smrti po 1000 kron na leto. Armenec je spre jel denar, posestvo in pisano pogodbo. »ZRDAVI SE Tak uči sv. pismo knjsga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek j3 dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, j s v prvi vrsti to nase ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi biio bolje poklicati duhovna. Blagor onemu, loterijo a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. Zatoraj x-ojalci ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se sair»o na: . r Dr. E. Č. Collins Medical Institute Kajti znano Yam je daj3 on edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do krnjil in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučab prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni k-ašetj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, ma-zole, t ure, hraste in rane, nevrastenični glavoboli, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne Spolne bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu. Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las. Javna zalivala. Springfield, Ii.i.s. DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M. I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj pt^Lpo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johan Intihar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ^Zdravie' [>ll Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. „ „ , katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen In naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, - New York, N. Y. , > Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan. r .. _ . - m - IšČom svojega brata MATIJO ČE-KADA; pred 10 meseci je elelal v Cook Mine, via Chendler Cr., Fre-*nont Co., Colo. Pojasnila sprejema uredništvo "Glasa Naroda", ali pa njegov brat: Anton Čekada, Box 30, Co-nemaugh, Pa. (24-2—1-3) POZOR, ROJAKI V KANSAS CITY IN PITTSBURGH, KANS., TER OKOLICI! Priporočam vam svojo veliko zalogo zimskega in letnega, vsakovrstnega, najfinejega importiranega sukna. iz kterega izdelujem v svojej lastni delavniei obleke natančno po meri, najnovejšega kroja in po nizkih cenah. Prav toplo se priporočam cenjenim rojakom v Pittsburgu, Kans., in okolici, ktere bodem obiskal koncem fe-bruarija a-i začetkom marca t. 1. Tam se bodem mudil kakih 8 dni m rojaki bodo imeli najlepšo priložnost naročiti si obleko za spomlad in Veliko noč. Rojakom jamčim za točno in hitro postrežbo. Jaz tudi ne zahtevam od nikojrar fkakejja predplačila in v slučaju, da bi kedo z obleko ne bil zadovoljen, mu jo prenaredim na svoje stroške, ali pa vrnem denar. Za obilen obisk se priporoča JERNEJ PREBELIČ, krojaški mojster, 204 N. James St., Kansas City, Kans. (15-2—1-3) Gomoapie Generale Transatiantique. (Francoska parobrodna družba.) •^tjj-.«^."'' <■ Kje je GEORG AIZLERf Rodom j< iz Bavarskega (Nemčija), govori nemško in angleSko ter se ga lahko spozna, ker mu manjka, nekaj desnega ušesa. Ta mi je odpeljal mojo soprogo. Leta 1902 sta bivala v Luhrig, Athens CotLnty, Ohio, m od tam neznano tkam zginila. Kdor izmed eeaj. rojakov mi wuctmi njegov naslov, dobi $5.00 nagrade. — Frank Delapetra, P. 0. Bos 41 Stoneboro, Mercer Co., Pa." (15-2—1-3 ▼ d) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. F»OSTINI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2r»,000 konjskih moči. "La Savoie" „ „ „ ...................12,«nk> „ 25,(KM) ,, ,, "La Touraine" „ ,, „ ...................lO.fM) ,, 12,UM) ,, „ "L'Aquitaine" ,, ,, ,, .................. 1(),(Hm» „ Krinki f> "La Bretagne"................................. n,i>hi j5 9,w«> "La Champajrne" ..............................h im»n ;mkm) ,,T r ",, ................ ' » • ?> »» "L.a Oascogne '.................................8,t i»,0«*> ,, JT Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Fftrniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. rri dopoludne iz pristanišča št. 42 Korth River, ob Morton St, N.I. 1. marca 1906 *LA TOURAINE 5. aprila 1906. 8: marca 1906 *LA LORRAINE 12. apr. 1906. 15. marca 1906 La Bretagne 19. apr. 19 mi znanci in li svetovali..." ji* h>»i jt*. uko stopite v gleda-. il-i*<» ita premetavate še juris in ..." bi bilo res bolje !*' reče i>topi s svojo vnovič za- Z«>JK*t |>l>t | »I i sulli. -j»iI \ t»*m ro jmilovico 1»; • (K-Iltll lljl* 1'Olpi '* li mon duik ter I*r šk. va> mi ted v i mi h< Do lejra piva. Vedite. tro>|K>d doktor Hrast", zaria- sodnik. "meni ni všeč, da a I; i tleklaniira tu v čitalnici. Vam t;t'Vorini <> t«*in, Vi ste pameten ;: j »a |K»rnislite: edino to, da sem niusl tridesetega leta deklamiral -.•rn<» "Kr>t pri Savici'', mi je lilo toliko, da nisem pozneje dobit ro mota na Kranjskem; rekli da sem revolueijonar. 111 pred ne-leti bi imel I * i t i imenovan sveto-1'ein v Ljubljani - sani [»redsednik j«- pi>al naj prosim tja — in ravno ij je moja star»*jša hči Milica pela asi čitalnici, in — jaz nisem bil iKivan. In današnja deklamacija tudi škodila!" ktor čakaj; zdaj sta obe v dvorani, a predstavi bo kmalu konec, potem boš videl !" '' Ti si grozen entuziast! A kaj poreče tvoja milostiva, ako boš to pla-vola.-o, modrooko Elzo — ka-li...'* "I>a Elza, Elza Miiller!" pritrdi Hole. "Kaj poreče tvoja.soproga, ako se bodeš tako zagledal v to guvernanto, kakor priča tvoja govorica?" "Ilalia! Moja žena me pozna! Jaz gledam in občudujem silno rad lepe >like, ne kupim pa nobene! Pa ti, doktor ti glej! Tako mladim, neozenje-iiim advokatom so take guvernante nevarne. Nekoliko me to tolaži, da je Nemka. Ti menda Nemke ne boš jemal!" Miiller se zove? Jako navadno ime! >e oglasi sodnik od druzega konca mize. "1'es da ! Jaz ne znam, koliko sto-tiso<- Mullerjev živi v Nemeih, pa druge Klze Miiller sigurno ni več na svetu!" se smeje Bole. 1 • Pre radoveden sem. da bi je ne šel že zdaj pogledat!" reče doktor llrast ter jame vleči svoje rokavice čez prste. "Za božjo voljo, nikar prijatelj!" klic-e Bole; "počakaj tukaj! Tu zavarujmo svojim ljudem sedeže, in potem bos imel še dovolj prilike! Izročil sem ženo in gospodično Elzo Vašemu od-!■ 111 ;tM je 1 fbote zopet segel Itorniku; čakaj, "kako se par piše? Ta-jmi -\.i u kozarcu, smeli ga je silil )-,, neumno ime nosi — Megla ali 0-iu li-kakšen seikastičen izraz mu je !>lak. ka-li ? Megla je pač!' legel okrou usten, a dejal je naposled j "ha Megla, Pepe Megla!" pritrdi I Hrast. g.>>|K»d sodnik, zdaj bo "Torej ta ji je izpeljal na prvo vrli: veter, in /<- ]>i-e: ir.or- sedežev. Ti ne moreš do njiju, za-o vaš predsednik enkrat torej | »očaka j — predstava mora biti kr.i.o eitalnieo! Nič gotovega ne vsak trenutek končana!" • !"' j "Kako pač pridete do tega, da jem- (H|nik. •• Tako naroden tnož kakor «*mt'atično; "jaz sem dvainpet- ste Vi!* . _a I. ta 7. nadvojvodo Ivanom na, Vidite, gospod sodnik, to pač pri-r. Štajerskem..." de tako. ak«» žena hoče!" meni dobro- >.i. da. tudi to vem. gospod sod- j voljno link*. "Moja soproga želi, da (Nivzati.e zopet naglo doktor be- | |,j otroci pravilno nemško govorili, in preprečil pripovest. ki jo j francoščine je tudi treba! Nemški naj bi govorili tisti "ii". tako kakor naši IJibničanje, kadar imenujejo "kriili"! Jaz sem ji tudi svetoval, naj si izbere kakega ribniškega dekleta, toda zastonj!" "Kje pa je doma ta Vaša guvernanta?" vpraša sodnik. "V Renski provinciji! Katoličanka dobrovol j t Ne bojt jel pihati da ooide ritk nik des < ;>»] je bil morda že petdesetkrat čul: vem, kako sta familijarifo občevala z nadvojvodo, ker ga niste poznali; in ko ste ga spoznali, Vas tudi ni obšel strah! In tudi zdaj sem uverjen in vem, kako moško zastopate svoje prepričanje. ' * "Pa boste videli, kako mi bode to deklamiranje moje imenovanje Pre" ] je pač!'' prečilo! (ilejte, zakaj pa okrajni srla- Tu se obrne Bole k doktorju. v;ir ne li->>ii k našim bfsedam? Zakaj ■' ^aj pa ti prijatelj? Srce je pra-<.sdu\V-ni nadzornik doma?" zno, srečno ni — ali si se že par di- " 1 »ruji pa vendar hodijo, in za to i >tanee zaljubil, ker ti to izvrstno pivo jih nihče ne grize! Pred nekaj leti J vet-. ne gre!" morda, a zdaj se je čas izpremenil.! pojdi, ti s svojimi vednimi ne- I 1... l.i s. kaj zgodilo, imamo vendar primernimi citati! Pa glej, predstava naše |>oslance .. Zdaj je bil sodnik s smehom na vrsti. "Za bo/jo voljo, gospod doktor! Sle li..." Mi ne znatno, kaj je nameraval sodnik reči, zakaj vesel glas od vrat sem mu je odrezal besedo. "Ali zo)M-t politika ? Da ne morete mirovati! Kako stoji v Faustu: Kin garstig Lied, pfui! Ein poli-tiseh Lied!" [0, živio, Bole!" vzklikne doktor i je končana." v Pri teh besedah je vstal ter naglo odšel proti dvorani. "Videli bodete, gospod sodnik, doktor mi bode danes mojo guvernanto prevzel!" se šali Bole za njim. "A. kaj še!" meni oni ter puline gost oblak pred se. " Doktor je mrzel! Pa mlad je, in ona —! Jaz sem tudi radoveden videti Vašo gospodično. Tu sem jo morate posaditi. Oh, ko sem in poda došlemu prijateljsko roko. jaz mlad, tedaj sem v Slatinskih '' Bal sem se. da te morda ne bo no- Toplicah poznal lepo franeozko mar-coj!| Sodnik je istotako prijazno stopil nemu nasproti, a pri tem skrivaj in kizo ..." "Vem, vem", kliče Bole, zakaj to pripovest je bil tudi že petdesetkrat malo plašno pogledal v prednjo sobo, I £ui - -osestnik iz bližnje ]iUim šopom cvetic v roki in hitela na-okoliee: grad Drenovo, oddaljen dobre ravnost k sodniku, kratko a prijazno četrt ure od Itorja. je bil njegova last vrnivši Boletov pozdrav. Za njo je pri-iu tati je imel tudi veliko tovarno za §{a postarpa gospa, ponosno se oziraje parkete. Ime njegovo je.bilo znano da- na deklico in na druge. Bili sta to sod leč jto Kranjski, in vesel jaka so .ga či slali v vsaki družbi. Obiskoval je v mladosti visoke šole, pn smrti očetovi pa jih pustil ter se pečal odslej samo s svojimi p.sestvi in s tovarno. "Pa kje imaš gospo?" vpraša Hrast: 4 * prišla je vendar s teboj?" - "Kaj — gospo! (Jospe, ali bolje o \ zr-iZ&a, gKitirike $ siect©6iini postnimi parnik^ ; V'AOERLAKD dva «lj3k8120'7 ten. ZEtLAND........ .....i:J05 ton. KHOONLAND............12760 ton FENNLANL'..............I27S0 ton Pri cenah za medkrovje so vpogtete t f« potrebščine, dobre hrana, najboljša poatrctba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na»prijetnriSit za potnik s Iz a! v Avstrije: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorjc, llrvitsko, Dalmacijo u: druge dele Avstrije. I* NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PMIUAD3L« PHUE; vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašanj ali kupovanja voinjih listkov « je obrniti na: CUNARD LINE PARNiK! PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM, ffARNTKl IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR Jfl\ UtOTU ZA SET AN J« POTKIKOT THCTJBtU RAZBKD® odpluje iz Xe\v Yorka dne 6. CARPATKIA marca. SLAVIM odpluje iz New Votk a aka Ti parni&i ao napravljeni po najnovejšem kroju in zrio priklada-u tretj? razred JEDLLA eo dobra in potnikom trikrat na eteynii-a velja do J.jul« [H* ljane le fO centov, lotuiki t osjxi fmi dim na pnik ko od doma gredo Železniške cene iz New Orlearsa eo zelo nizke na vse strani. - Cuv. Phone Cent. 1610 Bell Phon