sJki 4G996 / 1 ' . KRVAVA NOČ V LJUBLJANI. POZOR, SLOVENSKI ROJAKI! NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR je v slovenski mestni hranilnici ljubljanski. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 36,000,000 KRON- REZERVNI ZAKLAD NAD 1,000,000 KRON. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo- V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih' o* trok in varovancev ter župnišča cerkvani denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje vlofce po 4% ter Denar naložen v mestno hranilnico se ne more nikdar zgubiti, pripisuje nevzdignjene obresti visaklega pol leta h kapitalu, tudi ob vojski ne! Mestna hranilnica ljubljanska je SLOVENSKA in NAJBOLJ VARNA hranilnica. SLOVENCI—ROJAKI! pošiljajte tora j svoj demar le na hranilnico. Naslov pišite natančno tako-le: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3. AVSTRIJA EVROPA LJUBLLJANA Dr. Ivec Joiiet Medica! Institute Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, a ko se obrnete na Slovensko zdravišče pod spodaj pod¬ pisanim ravnateljem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolez¬ ni in operacije. Zatoraj! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikOli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem nanznanite, koliko časa trajU, kako je na¬ stopila in vse podrobnosti ter se lahko z na j več jim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče, če trpite Vi, Vaša hči, Vaša malti, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na ka- koršnikoli bolezni, pridite ali pišite pri tej priči, že danes, in dai Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišitit danes, ker se Vam ta prilika morda me ponudi nikdar več. Adresirajte pisma tako: Dr* Martin J* Ivec, 900 N. Chicago St., Joiiet, IH. KRVAVA K O (5 V LJUBLJANI Le deti je družba mi častita Do Štajarskih zelenih ta -1 Kjer Drava bistra,slikovita Objema Ptuja tam obal . Saj tvoj namer, je bi ag in svet Obmejnim bratom v pomoč, Za narod d^iati-umreti- Ne straži te sovražna noč. Naj hujska te Tetavna četa, In zasmehuje v enomer,- Nakana Nemca saj pr ekl eta. Na tleh slovanskih se nikjer Me bo posrečila,-če složno,- III st a li bode r io~~- vsel e j , - Čiri" Metoda družbo množmo Podpirali i še naT~ ':- Kako te družba pa častita, Sprejela ptujska je druhal! K j©r Nemcev tolpa silovita, Podi"a proč iz rodnih tal. Zatorej ljudstvo je osveto- Sk^enilo tam za tujčev greh, V Ljub"jar.i beli vse razvneto_ Ko ma 1 Slov en ec je v -pos me h ? In prišla je nedelja ona, Septembra noč dvajsetega: Da slične videla Emona firvdve ni še tisoč let! Ko v ljudstvu jeza jo vskipela Do vrhunca naša kri Slovenska mirna je zavrela- Na me ;tr.i trg tja vse hiti! Glej starčke naše sive žene, Mladino vrlo in može!- Vs^ed krivde v Ptuju nam storjene Si v vrstah združeni stoje. Naprej! Naprej! Zastave slave! Do zmag' in pravice vsi Korakajmo, do - Očetnjave Da tujec nam je ne onečasti!- 0 čuj-razburj ena Ljubi jaha, Kaj zr.ači ta ropot in šum-? Vojaška četa vsa pijana Prihaja v mesto na pogum! Z orožjem poplačajo delo':; Zvestobe carju in za dom Se ti-vojaško zdaj krdelo, Na ljudstvo strelja-čuj le grom! Kje našel pa bi krvo 1 oku Bolj krten še -kot to druhal_? Ki niti starcu ne otroku Ne prizanaša nje naval. Sovražnih krogel j - krvaveče Glej žrtvi tam ležite dve Boi'eče se s smrtjo sredi gneče In izdihuje govore "Oj z Bogom mi nevesta mila! Ostani zdrava jaz umrem. Vojaška krogi ja prestrelila, Mi prsi je - 'zakaj nevem! "Oj z Bogom mati !ju]ja, draga To zadnji moj vam je pozdrav!" Nedo"\žna kliče duša blaga Mamičeva iz višav Za narod naš se žrtvovala Se midva se in dragi dom; Nad zvezdami se radovala, Ko prost bo rod naš tujih spon, Raduj ta tam se v svetem raju Na veke, vedno in povsod, Hvaležno se spominja" vaju In častil bo S D 0 V E N S K I ROD. Krvava noč v Ljubljani 20. septembra 1908. „-w / /O ' JAKOB HOČEVAR. A DOMOLJUBLJA SILE. Cleveland, Ohio 1909. Tisk: Tiskovne družbe “Clevelandska Amerika” Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska, narodna drama speljem v štirih dejanjih \ OSEBE: Ivan Hribar, župan ljubljanski, državni in dežel¬ ni poslanec i. t. d. Prijazne zunanjosti, s špicasto črno brado. Njegov govor je la¬ hen, nikdar razburljiv ter zveni iz njega rahločutnost. Dr. Ivan Tavčar, deželni poslanec in odbornik, občinski svetnik i. t. d. Močne postave, s dolgo in sivimi nitmi prepreženo, črno bra¬ do. Njegova govorica je trda, iz njegovih besedi zveni trpkost in ironija. Povsodi svetuje, povsodi navdušuje in bije neizpro¬ sni boj, nemški vladi. Dr. Karol Triller, deželni poslanec m občinski svetnik. Srednje rasjti, s spičasto črno bra¬ do. Poteptal bi rad ošabno, kranjsko nem¬ štvo v prah. Pri govoru maha z rokama in se močno razburja. Dr. Alojzij Kokalj, predsednik slov. društva. .Srednje rasti v najboljših letih; njegov na¬ stop je resen, prevdaren in odločen. Dr. Ivan Dražen, občinski svetnik, velike in močne rasti; nastopa odločno in se razburja do skrajnosti. Rasto Pustoslemšek, urednik; prilične postave s črnimi brki, vesten časnikar. Matko Prelovšek, mestni inženir, kakor drugi -—- odločen Slovence. Dr. Josip Jerše, profesor — katehet. Danilo, član slov. gledališča, srednje postave, gibčen in živahen v kretanju in govoru. Franja dr. Tavčarjeva, voditeljica ženstva in predsednica slov. ženskega društva. Minka Govekarjeva, pisateljica in odbornica žen¬ skega društva. Angela Zalaznikova, zavedna Slovenka in od¬ bornica ženskega društva. Marija Goršič, šivilja, zaročenka Lundrova. Adamičeva mati; srednje starosti. Rudolf Lunder, strojnik, zoletni mladenič; sred¬ nje, šibke postave brez brk. Ivan Adamič, dijak i61etni šibki mladenič Hišnik v mestnem domu. Radegunda, njegova žena. Liliča, njuna. 6let.ua hčerka. Gorindol, postrešček. Amerikanski Slovenec, polnega života in obrit. Švaro, čudna, dolga prikazen na slovenski zem¬ lji, s sivo-rclečo brado; govori spakedrano- slovensko. Mayerbub, 22letno zagrizeno oficirče. Pirc, žalostna in grda prikazen v slov. prestolici. I. žandar „ . surova moža postave. II. zandar ’ Razbojniki 27. pešpolka. Občinski svetniki, občinstvo, dijaki, dijakinje, redarji, žandarji i. t. d. Dejanje se vrši v Ljubljani, 17-20-21 sept. 1908. PRVO DEJANJE. V. maii mestni dvorani, 17. septembra. Dve mizici na ievi strani, s stoli oib steni. V ozadju vise slike Prešerna, Jurčiča, Blehveisa in ljub¬ ljanskega gradu. Glavni vhod zadaj in na desni strani. PRVI PRIZOR. Sredi odra sedita Hišnik in Amerikanec; ■obadva držita noge na stolovem preročju v sre¬ di med njima na stolu steklenica vina s kozarci. Ko se zagrinjalo dvigne, Hišnik poje s kozarcem v roki. Mi smo Nemci, korenjaki, kamenje je naša moč, pri pretepih smo junaki zlasti če je temna noč. Pludi smo, kakor gavrani, koljemo kar brez skrbi, ker nas policija brani! in se z nami veseli! Edelfolk bi radi bili, mirne smo Slovence klal in potem smo se gostili. Živio naš general! “Abzug Slovenec”! smo kričali, začeli po Slovencih bit, v okna kamenje metali pote,m šli dalje pit. IO - Amerikanec (p 1 o s k a). Lepo znaš peti. DRUGI PRIZOR. Prešnja in Radegunda. Hišnik (pije ). Tako delajo Nemčurji. Radegunda (stopi iz desne, pre¬ strašena o h s t o j i me d vrati). Kri¬ žani Bog! Kaj pa delata?! Hišnik {k a ž e na prazen kozarec in ga z v r a č a, še vedno z noga - m i n a p r e r o č j u). Nič hudega! Lej ga Amerikančka, ki odvaga telesno svojo moč z zlato težo. Za vino je dal, pa ga sekava, da je veselje. Amerikanec (toči obema). Pojdite pi¬ ti, mati! (Jej moli k o z a r e c). Radegunda (stopi bližje, še ved¬ no zavzeta). I, i, kaj pa vama je? Obno¬ rela sta! Kje pa imate noge? (Boje če se o d m i k a). Ob pamet sta! Hišnik (kakor prej). O, o, ob pamet pa ne: ampak ta le zlata duša, moj vinski brat je dejal, tako se v Ameriki sedi. Sur Majic, kaj ne da! Amerikanec. Resnica, to je prijetna navada ameriškega ljudstva, le steni razločkom, da dr¬ živa midva noge na stolu, oni pa na mizi. Hišnik. Sur Majk! Radegunda. Menda vendar ne jedo z no¬ gami? Pa tudi mogoče, saj Amerika kako stoji pod nami, toraj mora biti vse na robe. Z rokami pa hodijo, kaj ne da, i kajpak! Amerikanec (v s t a n e). Ha, ha, to ste jo zadeli! II Radegunda (naglo). Za božjo voljo, ti dedec prismojeni, ne veš, da je danes seja v tej sobi in ti greš sem 'pijancevat. Le hitro poberi steklenice in se umakni; gospod dohtar Tavčar so že spodej, slišala sem jih, ko so se pogovarjali z dohtar Blehveisom. Amerikanec (ji poda kozarec). Pi¬ te, pite, drugo pa odnesite v vašo sobo. Nič se ne jezite, da sva vam ušla, pogovorila sva se marsikaj iz mladih le):. Radegunda (ki pije, v z e m e poso¬ do ter odide z A m e rik a n c e m na desno). Le brzo spravi vse v red, da se go¬ spodje ne bodo jezili. Vi Amerikanec pa kar z menoj! (Odideta na desno). TRETJI PRIZOR. Hišnik (sam). Hišnik (ki je v s t a 1, spravi sto¬ le v red). Dohtar Tavčar, dohtar Tavčar! (S e s m e j e). Še sedaj ne morem pozabiti tiste slike v “Osi”. “Osa”, ti presneta “Osa”, še jaz ; bi bil kmalu prišel v “Oso". No hvala Bogu, samo za las je manjkalo; pa naj bo, kakor hoče; se pravi: samo za en las. Oh, dohtar Tavčar, tisti jager, s puško na rami, s peresom za klobukom (po m a k n e klobuk nazaj), tisto levico pa takole. (S k I j uči roko nekoliko od sebe da m u o d p e s t i v i s i, k a- k or mrtva, z desnico pa drži kozarec ob s e b i, kakor bi p. u š k o drža 1). Zajec pa beži skokonogo, češ: le be¬ ži, si itak presuh! 12 - ČETRTI PRIZOR. Hišnik in Tavčar. Tavčar (z desne, obstane začu¬ ti en m e d vrati.) Hišnik, hišnik! Kaj pa je z vami? Hišnik ('naglo odskoči, spije vi¬ no, kozarec vtakne v žep). Gospod dohtar! Če se človek od volka meni, pa volk pri¬ de. Tavčar, (ki je stopil m e d te m v sobo, s m e j e). No, hišnik, kaj sem res že volk ? Hišnik (pri d e nekoliko k sapi). Bog - varuj, tega nisem mislil, le ljudje pravijo ta¬ ko — pregovor se tako glasi! Tavčar Pregovor tudi pravi: da, si ti en vinski brat, ki pije ga rad! Hišnik (vesel). O, gospod, tisto pa ti¬ si o, pijem ga pa rad, do prave meje. O tisto pa, tisto. Naj ne zamerijo, če sem jih motil. (Se prikloni in odide na d e s n o). Slu¬ ga ponižen! PETI PRIZOR. Tavčar in Triller. Tavčar (h o d i g or in dol, p r e m i - š 1 j e v a j e obstoji). Še nikogar ni; kaj¬ pak, kakor navadno. -— Ali — sem pa jaz vedno prezgoden. Triller (pride zadaj, obstoji p r i vrati h). Sam ! — Saj sem vedel, da bo¬ dem prvi. Oba (s e že ta si v roke, zatem — i3 odložita klobuke na mizica* v~ o z a d j u). Na zdar, kolega! Triller. Prav 'bi bilo, če bi bila gospoda toč¬ ne jša, osobito, ker se gre za čast naroda! Tavčar. Vidiš prijatelj, jaz sem bil že preti teboj tukaj in nič se ne jezim čez prepozne, va¬ jen sem čakati. Ko pa pridejo zadnji, se opravi¬ čujejo na vse pretege s svojim zadržkom, če¬ pa jim kaj rečeš, čutijo se užaljene in domišljajo" si, da jih preziramo. Osobito mlajši gospodje.- nam očitajo, da jim ne damo prilike, da bi poka¬ zali svojo zmožnost v korist naroda. Triller. (Pregled u j e “Slo v ene .. 'Res je; in v takem slučaju se spozabijo tako da¬ leč, da sočustvujejo z nasprotno politično stran¬ ko in sežejo tako daleč, da si začnejo kopati grob, lastnim idealom. Tavčar. Da res je; koliko poznam takih tovarišev. Marsikateri se je že pokesal, ko je sprevidel svoj napačni korak, rekoč: “Prenaglil sem se’’. To je vse, kar stori, a krivice vendar le ostanejo v škodo stranke, ki zastopa njihove prvotne ideale. — Žalostno! Triller. Toda, tu govoriva o strankah, na¬ mesto da bi vsi Slovenci skupno dvignili svoj glas in zahtevali zadoščenje za krute napade ptujskih nemčurjev. Zatoraj, združimo se podi slovenskim praporom, da bode sovražnika strafe, ko bode ugledal, naše vrste. (G 1 e d a n a u ro). Čudno vendar, da jih še ni! Tavčar. Neodpustljivo bi bilo, ko bi da¬ nes koga manjkalo, ko je vsakemu znano, d® se gre za odgovor na ptujske napade, to je; >m» napade Nemčurjev prosti mirnim zborovalce« _ ! 4 _ družbe sv. Cirila in Metoda, ki so se zbrali k letnemu zborovanju v Ptuju. Vsled tega mislim, »da bodo vsaki čas tu. Triller. Da, nikdar bi ne bil mislil, da so ptujski Nemčurji zmožni tako podlega dejanja. Tavčar. Ne rekel bi nič, če bi napadli Nem¬ ci Slovence mož proti možu, a da se navali na posameznega Slovenca deset, ali več oboroženih ptujskih barab, to je vendar preveč! Triller (jezno, divja po sobi). Škandal, to niso več ljudje, to so zverine! Kje je bila vendar mestna policija, da bi bila prepre¬ čila take silovitosti? Tavčar (smehljaje). Prijatelj in ti praviš, da si polijtik, dober politik!? (Ga s m e- h I j a j e g l e d a). Triller (začuden gleda Tavčar¬ ja). Kako misliš? — Jaz te ne razumem —- kaj hočeš reči s tern? Govori jasneje! Tavčar (m u položi r o k o na r a m o). Tacega vprašanja nisem pričakoval od tebe. Ali rte veš, če Nemci Slovence nakrešejo, se polici¬ ja skrije in se prikaže še le tedaj, ko so Slovenci že dobro nakleščeni, da aretira tepene Slovence! Triller (se oddahne, potolažen, rn i r n o ). Oprosti! Nisem mislil na proslulo nemško policijo, osobito ne na ono, na Šatjer- skem. ŠESTI PRIZOR. Prejšnja, v ozadju nastopijo. Kokalj, Dra¬ žen in Prelovšek in se postavijo pozdravljaje med Tavčarja in Trillerja. Kokalj (T a v č a r j u p r i j a zn o). Ma- — i5 lo pozni smo, oziroma zadržani smo bili. Obis¬ kali smo prijatelja, ki je bil priča ptujskim na¬ padom in seveda tudi tepen. (Proti osta¬ lim, ogorčen). Kaj ne da gospoda, neča- vene stvari nam je pravil gospod Zvonko, o ptujskem napadu, na katerega moramo odločit® odgovoriti, ter s tem oprati slovensko čast! Oražen. Tu ni premišljati, kaj naj stori¬ mo, ampak glasno moramo odgovoriti, da bode svet zvedel, kakšni so Nemčurji, ki na smrt po¬ bijajo mirne Slovence in Slovenke. Prelovšek. Človeka se poloti sveta jeza, če pomisli, da so Nemci nemoteni pobijali Sloven¬ ce, pobijali šipe na, Narodnem domu v Ptujtr, razbijali vrata, a policija se za vse to še zme¬ nila ni!!! Tavčar. Najlepše pa je, da se je župan mesta Ptuj umaknil jer zvrača sedaj krivdo na druge, ko je potreba dati odgovor. Na vse to bi človek ne verjel, da so bili tepeni Slovenci od policajev zmerjani in tepeni, povrhu pa še are¬ tirani. To je vendar nečuveno! Triller. Naj bi to storil naš župan Hribar! He, to bi bil vrišč! Sicer pa — sramota za Nemce in 20. stoletje! SEDMI PRIZOR. Prejšnji in župan. Župan (nastopi zadaj). Pozno, poz¬ no gospoda! Čemu ne pričnete, ne čakajte na me, saj vam je znano, da sem preobložen z : bolje rečeno — prvič, k slovenski predstavi. Pogled na oder mi je napolnil srce z veseljem. IV veselje je pa zginilo, kakor hitro sem se. ozrl po širni, takrat natlačeni dvorani. Igrali so navdušeno, da, v resnici, prav dobro. Sprvim pogledom po dvo¬ rani sem opazil svoje nekdanje preganjalce, ki so si grizli v bratski ljubezni, blede ustnice. Grizli so jih nevstrašeni nastopi mladih diletantov. Kakor hitro se je pa nagnila, kako kulisa, ker je novo nastopli igralec odpiral vrata, mesto na zunanjo stran ■— je rinil vrata z vso močjoi na oder, da se je celo ozadje treslo, kakor bi vladal za odrom močen vihar. Takrat so se mrka čela, bleda lica, nakrat porudečila, v smeh so se nategnila usta, dlan je plosknila ob dlan ; noge so zacepetale po tleh, blaženo veselje je zavladalo v prej. ledenih srcih, In vse to veselje je zavladalo, vsled tnale nezgode, preplašenega diletanta. Voditelji teh čudnih rodoljubnih naprednjakov, so z dolgimi, oslinjenimi svičniki risali, ostro kritiko na široko po¬ lo, zmečkanega papirja.” “Vidiš, draga Žosi, to me je zabolela in po mo- 1 14 — jem obrazu se je razlila, topa žalost, videč staro sc~- vošljivost, staro nasprotje, ki se, kakor nekdaj vesele., bliže ega nezgode. Sedaj pa sodi, kdo je kriv moje žalosti in tvoje nevoVje! Sadi pošteno in nič se ne- bojim, pravične sodbe.’’ Caii sc je globoko oddahnil in nestrpno pričako¬ val, kaj poreče njegova tovarišica Žosi. Na njenem obrazu jc brai, da se mu ni treba bati sodbe, saj njene- srce čuti ž njim, katero si je na mah pridobil, la tihi mučenik, lastnih rojakov. '"f- * * Zvijačka je pri materi Slabečki z povoljnim vspe-- bom opravila svoj posel, zato se jc naglo- napotila do¬ mov. da tudi iz njenih loncev ne izkipi vse po ognji¬ šču. Za slovo jc še dostavila, naj nikomur nič ne pove, kar ste one obravnavale, da naj le z odprtimi’ očmi pazi na svojo Žosi. “Lahko noč, Slabetova mati!” je še dodala pri odprtih vratih. “Kadar bodete galonček spraznili, ga» 1)0 že kdo prinesel. Rada bi še večkrat prišla k vam* ker le z vami se da, govoriti poštena beseda. Težko se odtrgam od dela. saj veste, otroci in ti dedci niso- za druzega na svetu, kakor nam ženskam v nadlogo; niti eno ure nimam oddiha, za kak pogovor”. Migal' ji je jezik migal, in letel naokrog, kakor k lepotec vrhu- smreke, na koncu vasi.. Oh, saj to so bili zanjo naj— blažji trenotki, ko ji je tekla govorica iz ust, kakor kap od strehe, oh največjem nalivu. Margareta, ki ji je zlezla močna pijača v glavo,, se je z isto zgovornostjo zahvaljevala za skazarror prijaznost in prijateljstvo, katero ne. ve, kedaj bode- povrnila. Sedaj se je zopet spomnila kipečih loncev na ognjišču. Jadrno sc je obrnila na pragu in hitela k ognjišču, ter bulih oči v povrete lonce, na skoraj' mrzlem ognjišču. Ogenj v peči je pogasili!, povreti lonci so stali brez življenja, kot bi v tej hiši vse pomrlo, to uro. Polotil se je kes uboge ženice, da je z vso močjo pihala v tlečo žrjavko in razpihala pepel raz.- -ii"; — irjavke, ki je letel po odkritih loncih in skledah, ki sc stale naokrog po mizi. Moč spite pijače ji je silila v glavo in tudi v moge. Najraje bi se vsedla in spočila, utrujena. od težkih skrbi in omagana hišnega dela. Tega nika¬ kor ni hotela priznati, da se premagana od vinskih 4«fiov opoteka sem in tja, kalior so ji nagajali zama¬ jani in šal j ivi njeni stanovalci, takozvani — apo¬ stoli in obenem trdili, da jo le vinski duhovi vlečejo na vse strani. Oh težavno in skrbi polno gcspodinstvo, lil edino le ženske muči, možje so pa prosti teh muk na temu svetu in menda dobrotljivi Bog, nas Ijoele rešil teli muk tudi na onemu svetu. Videč, da ne bode kos današnji kubi, j c jezno zarenčala v pre¬ dnjo soba pri pol odprtih vratih, kjer je ravno dovr- ševala perilo in spravljala raz mize, njena delavna hči Žost. /.osi, ki je na materni klic prihitela v kuhinjo, je takoj prijela za delo, obrisala je posodo na mizi, galon postavila v omaro in vzela žlice in vilice iz nožnice, da jih ponese v sobo na mizo. Najprej jo je dobro oštela, kaj tlači in mečka ti¬ stih par srajc že celo popoludne, njo, staro, bolno in osivelo mater pa pusti, da se za žive in mrtve vbij a s težkimi lonci in drugo kuhinjsko ropotijo. "Kaj se ti blede ali kaj”; je vpila omagana mati nad svojo hčerjo, katera je s strahom zrla v raz¬ greto mater. “Večerjo prej skuhaj, večerjo; potem pojdi še le mizo pregrinjati”. *'T, kajpak, h Čaliju te vleče srce; on ti je več kot lastna mati. Vedno pri njemu čepiš, vedno v njega zijaš in v gledališča ž njim pohajaš. Za svojo mater se ne zmeniš, kakor bi bila jaz tvoja dekla, t« pa moja gospa. Onemu, tam notri se obešaš na vrat, kot bi imel pošten namen te poročiti, — pač pa te le, za nos vodi”. Pri teh besedah se je Margareta naslonila na mizo, in oči so ji lezle skupaj.' Vsak -čas je bilo pričakovati, da bode zdrsnila ob mizi na tla. /osi se je nekoliko nejevoljna ozrla v krvavo rodeči galon, ki ga je ravnokar postavila v omaro in — 1x6 — takoj vedela, da z matere govori več vino, nego materino srce. Premagovala se je, da ji ni v obraz povedala, da je njena sitnost le tedaj na vrhuncu,, kadar kaka klepetava soseda pride v posete. A, mol¬ čala je. Zanetila jc ogenj. Mati pa je zdrsnila na stol pri mizi in si podprla težko glavo s rokama. Tu je začela nekoliko lahneje pogovor, ko je videla, da je prevzela vse delo, njena hči in ji slo vse delo, tako hitro od rok. “Vidiš draga moja;” je povzela ponovno Mar¬ gareta. “Ravno prej je bila tu Zvijačka; škoda da nima lepšega imena, ni napačna ženska. Ta poštena žena, mi je povedala, da je p-oznala tega Galija, še predno je iz Ravsovine pobegnil v neznane kraje. Nič prida človek ni, tudi za ženskami lazi, ne samo za dekleti. Vidiš, pri njej stanuje in pravi, da ni nikdar varna pred njim. In še n.ekaj. Bežati je moral od tu, bežati. Veš, zaradi neke deklice je moral bežati. Naj- preje je ubogo deklico zapeljal, potem pa je njenega prijatelja ustrelil, ki je od njega zahteval, da jo mora vzeti. Vidiš, strelja, če se mu kdo v bran postavi, in tudi drugih lumparij je zmožen, če prilika nanese. Nihče ga ni mogel, in vsi so> Boga zahvalili, da je odšel. Pusti ga, vrata mu pokaži, ki nedolžnega člo¬ veka strelja, kadar hrani nedolžnost, pred krivico. Tako. tako, glej, da tudi —> tebe. mene, ne po-stre-li.” Počasi se je njena duša preselila v sinje višave, kjer angelji pojo, kjer ni gorja, ne streljanja. Telo, z kimajajočo glavo, pa je obsedelo na stolu. V glavi se je vrtele v grozni naglici; iz nebeških visočin je počasi lezlo v peklensko brezdno in grozne pošasti so ji plesale pred očmi. Režale in smejale so se ji v obraz, z vso ostudno peklensko grozoto. Z roko, je te grde pošasti, podila izpred sebe. Ubogi Žosi se je tudi zavrtelo v mladi glavi. Novica, ki jo ic ravnokar cula iz maternih ust jo je pretresla po vsem telesu; po kosteh ji je drgetalo, da je trepetala mlada, neizkušena deva prvič v srčni bo¬ lesti. l aka novica o svojem ljubljencu, koja duša je hrepenela in drhtela ljubezni in sreče. Nekako -- II" čudno jo je presunilo pri srcu. Prsi so se ji razburje¬ no dvigale, v glavi je šumelo, kakor tam na visokem slapu, kjer s silno naglico drvi votla v globino; noge so se ji šibile, da bi se kmalo opotekla po kuhinji, speči materi pod noge. Čudna se ji je zdela ta novica, ker je pa prišla iz maternih ust, je brez dvoma verjela vse, kar je ravnokar cula, in ravno ta gotovost jo je najbolj bolela. V teh mislih in čutih je boječe stopila v sobo, kjer se je, nič hudega sluteč, gugal na hrastovem gugalni¬ ku, ljubezni preplavljeni — Gali. Tu v sobi se je Čali ravno pripravljal, kako bode razodel plamtečo ljubezen dragi ljubljenki, katera ljubezen razsvetljuje njegovo borno življenje, kakor plamteča baklja, temno okolico. Z iskrimi pogledi in smehljajočimi ustni ji je že tisočkrat razodel, kako prisrčno jo ljubi. Videl je, da ona razume ta zname¬ nja in le čaka, kedaj ji poreče: “Kako te ljubim, dra¬ ga Žosi!” Ko je zaslišal da prihaja ona v sobo, mu je bušnila vsa kri v glavo in planil je k viško 1 , kot bi ga gad pičil in hitel je k njej z smehljajočimi ustni, in razprostrtimi rokami, da bi jo objel in prižel j na svoje prsi. Na pragu pa je zagledala, kakor v sanjali Žosi Galija, ki je železne svoje roke stezal po njej, zadaj pa skrival nabasano puško, da vstreli vsacega, ki bi jo branil pred zlovitežem. A, en sam pogled mu je zadoščal, da je strahoma odskočil in roke so mu padle ob životu. Iz njegovega grla se je izvil obupen krik: “Draga Žosi, kaj ti je?” Nič manj prestrašena deklica, se je premagana od bolesti, oprla ob vrata in s solzami v očeh, v pre¬ trganih stavkih, povedala, njemu vse to, kar ie preje cula iz ust lastne matere. Kakor glas iz odprtega groba, ko padajo debele kepe, težke ilovice na leseno krsto umrle matere in krčevito pretresajo, ti bobneči, votli glasovi, okolo stoječe, zapuščene sirote. Ravno tako so, ostre bese- de Kosine, pretresale ubozega Calija v dno mlade duše in rezale v njegovo srce. Po mali sobi se je razlegala grozna sodba: “Za¬ peljivec, ubiialec, morilec, ubežnik, goljuf, zopernik ljudi-” Dekle, je končala in se topila v vročih solzah; ča¬ kala, da se mladenič opraviči in slovesno spriča svojo nedolžnost. O. da bi le z eno besedo ovrgel vsa težka očitanja, s kakim veseljem bi se njej odvalil težki ka¬ men od srca. Kako slovesno bi potem pred materjo pri¬ čala njegovo nedolžnost m pokazala, da je ravno na¬ sprotno resnica, kar trdi obrekljivi svet. Vsega tega ni bilo. Čali ni odprl ust, ni se opravičeval, ni prekliceval, ni prisegal na svojo ne- omadeževanc poštenost. Stal je, kakor mramornati kip. oprt na mizo na kateri je malo preje likala Žosi perilo. Stal je, kakor največji grešnik, pred visokimi sodniki. Hudobija je bila prevelika, da bi prvi trenotek mogel stopiti pred njo m ji zatrjevati, svojo ne¬ dolžnost. Preveč je tudi govorila iz nje prepričeval- nost, ki je trdno verjela, kar je govorila. On je pričakoval, da bode ona stopila k njemu in mu dihnila, poljub na boleče in razbeljene ustne z besedami; “Verjamem, da tc svet napačno sodi, zato te pa jaz tembolj ljubim.” A tega m bilo. “Kaj praviš, draga ?” “Nič t” je bolestno dihnila ona. “Li vrjameš Žosi 0 ” je on tiho šepetal dalje. “Moram, ni drugače, preočita je resnica.” “Potem z Bogom, duša blaga! Svet ti je za¬ strupil srce iz navadne zavisti in nevošljivosti, da bi tudi ti ne odšla gorju, ki so ga pred teboj občutili drugi. Takrat svet raja in vriska, kadar se nežno srce zvija v bolesti in koplje v solzah ! Z Bogom!” Pograbil je klobuk in naglo odbežal pri sprednjih vratih, jokajoči Žosi izpred cči. — 119 — II. Kakor čebele iz panja, tako so se usipali utrujeni in zamazani delavci iz zakajenih tovaren. Prihajali so kakor iz pekla, kjer divja povsodi ogenj in šviga iz velikih peči, kot strele med gromenjem in bučan¬ jem viharja. Nad glavami jim drve celi kotli, raz¬ beljeno mase, ki drče dalje po dolgi tovarni. Njih pa obliva znoj na vseh straneh, ki si ga otirajo z zamazanimi rokami. Danes, soboto popoludne, so delavci veselejših obrazov, njih korak je lahkejši in iz oči jim odseva življenje. Danes žanjejo plačilo za svoj trud in jutri •je dan počitka, dan prostosti. Med to množico je hitel ubogi Cafi, po ovinku proti svojemu stanovanju. Stal je na pragu domače kuhinje prej, nego si je mislil. Ravno je nesla nje¬ gov gospodinja polno skledo vrele juhe na mizo, ko je stopil v kuhinjo. Zvijačica ga je veselo pozdravila. Zbrala je vso ljubeznivost in jo z jezikom vsiljevala novodošlecu. Slednji jo je motril mrkega pogleda in bi jo najraje zgrabil za vrat in jo treščil ob tla. Da, zdrobil bi pekVnsko hudobo, ki uničuje srečo mladim ljudem. Tiho je še! rreko kuhinje in jezno pogledal, de- belo-bcega malopridneža, ki je sredi kuhinje, razbijal z debelo palico po plačevinasti posodi, pri tem se, pa drl na ves glas, kot bi ga iz kože drli. Tam v drugem kotu kuhinje nasproti vrat je razmetavala igrače in posodo, da je treskalo, grmelo v hrumeči harmoniji z debelo-licom bratcem, nekoliko starejša, svojeglavim sestrica. Hrumelo in treskalo je, kakor veliki petek pred cerkvijo, kjer vaška mladeš razbija z debelimi in težkimi koli — v čast božjo — po starih zabojih. “Ravno prav si prišel Cah, večerja je gotova, kakor bi te kdo klical; kar prisedi, da večerja ne bode hladna. Danes je juha po tvoji volji’’. Tako je deževala nriiaznost. katere >se je on molče otresal, ka¬ kor se otrc e a sneg raz čevljev zimskih dni. Ker pa tiovodošlec le ni nič odgovoril, ampak ti- - 120 — ho sedel na stari divan je bila gospodinja za hip pre¬ bledela. Prešinila jo je po bliskovo misel, če že ve, da na je pri Slabetovih tožila in obrekovala, kalila srečo, ki se mu je smehljala nasproti. Ona ni vedela, da ie bil Gali med njenim pogovorom v sobi pri do¬ mači hčeri. Bojazen se ji je brala z lica, vendar se jo ie hitro otresla, in ga milo in boječe pogledala, ter mu položila desnico na ramo, z besedami: “Kaj si bolan ali kaj ti je. da ne sedež k mizi ? Stopi in zajemi, videl bodeš, da ti bode odleglo!" “Kaj ga bodeš silila", se je oglasil jedoči ro¬ jak. “Ge noče pa noče, kaj veš, kje se je že najedel. Kdo je pa mene spraševal, kaj mi je bilo, ko sem se držal od bolečin, kakor levi razbojnik na križu”. Obr¬ nil se je zopet k mizi in z veliko naglico metal juho v široko odprtino, ne premišljajoč, kako je danes ista kuhana. Odveč mu je bilo vse to gospodinjeno po¬ vpraševanje: kaj mu je, zakaj ne prisede i. t. d. A. pičnilo ga je zopet nekaj, da se je ponovno obrnil k Galiju in ga bodril za hip s temnimi očmi. “Mene ni nihče nič povpraševal, kaj mi je, ko sem tri dni pod streho stokal in jokal, brez jedi in pijače. Gospodinja jc le točno ob sedmih zvečer zaklicala iz kuhinje: Večerja je na mizi, če hočeš pa stopi doli”. Gospodar, Luka imenovan, je bil istih misli z prvim godrnjačem. Tudi on je odloži! žlico iz rok, ter se jeznega obraza obrnil v tihega mladeniča. Presedalo mu je že v resnici to prijateljstvo svoje žene, napram odurnemu in poniglavnemu Galiju. On ga je vedno naziva! Poniglavca, seveda kadar ni bilo njegove gr- doglede žene blizu. Bolj je predse godrnjal, kakor prot: ženi: “Zanalašč, posebno zanj napravljena ju¬ ha, kaj pomeni to? Kdo je gospodar v hiši? Kdo trpi in dela? Kdo živi obilo družino?” 1 ako je rentačil in zle misli so se mu podile po glavi in zacepetal je z nogama pod mizo. Obenem je v ustih začutil, da danes juha ni slana in polotila se ga ie nejevolja. Cmokal je z jezikom in ponovno vrgel žlico po mizi in zarjul proti kuhinji: “Slano ni, soli sem!” - 121 - Gospodinja Zvijačka, ki je bila bolj nervoznosti tidana, nego svojemu mož-u, je ravno devala meso iz lonca na krožnik, da ga ponese na mizo, kateri krož¬ nik je stal na kraju ognjišča, ko je priletel hrumeči glas svojega moža: "Slano ni, soli sem!” Žena se je tako prestrašila, da se. je takoj sesedla na tla in obe¬ nem zbila tudi krožnik s peči, da je meso odletela pod mizo. Kmalo za tem se ji je izvil globok vzdih iz prsi' 'ježešta no.” Kakor otroku, ko ga gospodar zasači na ptujem vrtu, vrhu jablane. Maček, ki je prežal pri odprtih vratih in se skrival pred domačima razbojnikoma, je hipoma planil pod mizo in ravno z isto naglico odbežal s težkim kosom mesa skozi vrata, na piano. Razgrajača sta osupnila in prenehala z razbijanjem, tako ju je prevzel nenad¬ ni prizor. <5e enkrat je gospodinja vzdihnila, predno se je spravila na noge. Le polagoma je prišla k sapi, in šc le sedaj se zavedla, kaj se je ravnokar dogodilo, da se je hitro obrnila proti sobi, odkoder so prišle rohneče in grozeče pretnje. Tja je sedaj izlila vso jezo in nejevoljo, ki jo je grizla od tistega trenotka odkar »e je pokazal Cali njenim očem z nejevoljnim obrazom; doslej še ni imela prilike, da bi nad komu razlila svojo jezo. Tu je sedaj izlila vse ubrane, mastne tržaške psovke, osoljene z laškimi kletvami. Ubogi Luka je v strahu in trepetu čakal kedaj se bodejo mastne psovke dejansko pritrjevale na njegov ubogi hrbet. Rad bi že videl, da bi ploha prenehala, predno pride do dejanskega spopada; kajti polagoma, cmokajoč z jezikom, je vendar prišel do spoznanja, da je juha. kolikor toliko slana. Bilo je vže prepozno: kakor hudournik, ki drvi naprej, ne ozira¬ je se na desno ali levo, ki mu ni mogoče zajeziti poti, tako je bilo tudi ž njo. V tem viharju je poklicala rumenolaso hčerko na pomoč, da se tako v zgodni mladosti priuči vsem potrebam zakonskih dolžnosti napram svojemu umežu. “Pograbi Malči”, ii je dejala, “v pest soli in vrzi - 122 - jo dedcu grdemu, naravnost v obraz, da ne bode kri¬ čal, kakor neumen : Slano ni, soli sem!" Malica, kakor poslušna hčerka svoje matere, se je urno podvizala k solnici in nagrabila polni ročici soli in hitela ž njo k dedcu “staremu” ki je pričako¬ val po viharju tudi naliva, povsem mirno, kakor bi moralo tako biti v zakonskem življenju in bi ne bilo mogoče na celi stvari ničesar spremeniti. Tam pred mizo se je, postavila poslušna hčerka pred očeta in z srčnim veseljem zavihtela desnico po zraku in že je frčala drobna sol prestrašenemu gospo¬ darju v obraz. Pri tem “vzglednem” delu je hitela zgovornega jezika: “Slano ni!’’ Takoj je zopet za¬ vihtela z levico, ter jezno kričala: “Soli sem! — Tu jo imaš, dedec grdi!” Nastala je za trenotek tišina. Luka si je otepal so! raz obraza in pri tem prhal, kot kozel na paši. M alka pa odhitela k materi, ki jo je kot nevstrašeno junakinjo, sprejela v naročje. Božala jo je in po¬ lj ubovaia ter za plačilo ji podala velik kos potice. Čali je vse to videl in zabolelo ga je v srce. Tiho se je srdil na ona dva, ki sta brez vzroka zabavljala čez njega; vedel je, da njiju srd prihaja le iz gole zavisti, ker gospodinja raje vidi njega, nego ona dva. Kaj je mogel on zoper to? K temu vendar ni dal nikakega povoda, toraj je bila njiju nejevolja brez Čalijeve krivde. Zato sta se mu obadva zasmilila, osobito slabotni Luka. Videl je zakonskega očeta, kako mu lastni otroci mečejo pocl varstvom svoje žene — sol v obraz, mesto, da bi jo o pravem času vsula v jed. Bijejo, lastni otroci v obraz, v ta od skrbi razorani in shujšani obraz. Dvignil se je in odšel v zgornjo sobo, molčeč in potrt. V sobo: prišedši, se je vrgel na posteljo in jel premišljevati današnje čudno življenje. Kaj ima on pričakovati od tega življenja, od sveta, od ljudi —? Ničesar! Mar naj se potem trudi in trpinči, da mu bodejo na stara leta lastni otroci metali v obraz — kamenje — ! Naj h zato zdihuje, ker ni on toliko 123 srečen, da bi stopil v zakonski jarem in užival zakon¬ sko srečo, kakor jo uživa njegov gospodar Luka! Naj li mar zdihuje za deklico, katero je še pred trenotki gledal tako goreče v oči, bil pripravljen iti zanjo v smrt, ki mu je pa to udanost vračala, z grozno obsodbo je burno živ¬ ljenje vrglo na obali ameriške ljudovlade, da si tako v jeseni življenja še enkrat zagotovi uživanje opojne ljubezni. V ta namen je hotela omamiti neizkušenega mladeniča, in ga vkovati v zakonske verige. Zahotela si je mirnega življenja ob domačem ognjišču, ko je videla, kako so srečne družine v mirnem zakonskem življenju. Že parkrat je poskušala svojo srečo, a doslej še vsikdar zaman. Na nasprotni strani ulice je šla Žosi z jecajočim Ječmenčkom, kakor brez namena dalje, Čali je kar strmel v ta, njemu neverjetni prizor; je li to mo¬ goče, da se je prijela tega smešnega, jccavega Ječ- — 149 menčka? Jc-li mogoče — je hitel ves iz sebe Čali - trkal je s tresočo roko na njena vrata in težko čakal odgovora. Potrkal je še enkrat, dvakrat, trikrat, nič odgovora, /lato je lahno zavrtel kljuko, in počasi sto¬ pil v sobo. Obstal je prestrašen pri vratih. Strašen prizor, ki se je nudil njegovim očem ga je zadel, kot strela z jasnega neba. Žosi je ležala na tleh in se zvijala v strašnih, bo¬ lečinah. Proseče je vprla svoje krvave oči v njega, kot bi hotela reči: “Pomagaj, pomagaj mi v groznih bolečinah ljubi Karol, pomagaj, jaz umiram!” Planil je, kakor blazen k njej in jo jc jel klicati in tresti: “Pepca, Pepca, li slišiš, jaz sem tvoj Karol.” Nič mu ni odgovorila, iz njenih ust so se cedile goste pene, in zvijala se je in obračala in bulila oči v Calija, tako proseče, tako milo. On je braPiz njenih pogledov, da ga kliče k sebi na pomoč, naj jej poma¬ ga v smrtnih bolečinah. Poljubljal jo je brez misli, vzdignil glavo v na¬ ročje, po glavi pa mu je šumelo. * * * Pred Slabetovo hišo je zazvonil policijski voz s tremi, dobro rejenimi policaji, ki so se le s težavo 159 — spravili raz voza. Takoj so imeli prestrašenega Sla¬ beta v rokah, ki se jim ni upiral. Le sam zase je šepetal: “Cernu, zakaj; kje ste moji najbližnji, da me branite pred rab eljni, kje ste najbližji mojega srca, za katere delam in živim! Kje ste, kam ste se skrili, pridite na pomoč in slišajte moj glas!?” Ko so ravno dvignili Slabeta na voz, je pridrvel iz hiše zblazneli Cali in zgrabil Slabeta, ga strgal policajema iz rok in ga pahnil daleč v stran od voza. Nad policajem je pa kričal: “Jaz sem morilec, tega pustite, mene odpeljite!” Z debelim krepelcem je zamahnil nevsmiljeni mož postave po Čalijevi glavi, da se je temu poce¬ dila kri, m je omahnil s prebito glavo na tla. Roj je bil kratek. Slabe je, kakor nedolžna ov¬ ca, prišel zopet k vozu, da so možje ameriške postave, obadva naložili na voz, in se odpeljali iz Slabetovega dvorišča. Slabečka, ki je od daleč gledala žalostni prizor je zadovoljna odšla v hišo in mrmrala sama pred se: “Da me bode vedel pobijati! Da bode vedel, da sme žene v Ameriki prve!” Na pragu se je še enkrat ozrla in neki zli občut¬ ki so jo obšli. Izza sosedove hiše je prihitela Katra in glasno vpila: “Zvijačka je pobegnila z Jurjem, Otroke je pustila Lukatu, ki joka, da bi se ga kamen usmilil.” Margareta jc zaloputnila vrata v temno noč. Popravki. - Pomudimo se - prihajalo - v tujino, tako dolgo - odgovora - Vorwaerts - na Prelovška - II. žandar - II. žandar - Lcutnant - schiesen - beschaedigt - streti 'tega črva - preiskavo - dvaindvajsetletni - lahkontišljeno - iz vseh treh Oražen - če si šla - tvoja - nagnila kaka kulisa se glasi: ( kaže k r v a v o m a n š e t o na desni roki ). Tu je kri lopov, ki vpije po maščevanju.' ( H iti za Švarom a ga p r e- streže Tavčar ). V igri se je vrinilo več velikih “Te,” “Vi,” “Vaše,” kar naj se povsodi glasi “te,” “vi,” “vaše” i.t.d. svinčniki zadnji Oražnov govor i 1 ,- e Or O- . 4~V-&-r e t zazib¬ lje “Slovenec sem”, govorniki se ra¬ dostno o : d z i v 1 j a j o ljudstvu z vihra- njem belih robcov, množica jih z O' pet pozdravlja. Kmalu n as topi -nov govornik, dr. G r 0 ' z. e n, ki ljudstvo miri.) IV. PRIZOR. Grozen; Častiti zborovalci! Zgodovinski so dno- vi, ki so se odigrali v zadnjem času. Naši vnuki brali bodo o tem še pozno in zajemali iz njih ona sveta čutila narodovega bratstva, ktera nam skuša naša birokracija, tako na ta ali na oni način zatreti. Svečan čut velikega časa, ki nas navdaja danes, nam ni mogoče izraziti prav z besedami. Vele pomembni 27 so časi in odgovorni! Treba je, dase zavedamo sa¬ mega sebe in se ne spustimo v morje razburjenosti. Treba je treznega duha in jasnega razuma, predno se odločimo za najmanjši korak. Treba je previdne a odločne taktike. Zatorej upam, da se strinjamo vsi z. krasnimi idejami našega dičnega predgovor¬ nika. Pametna kulturna in gospodarska politika je pa tudi jedino sredstvo, da se pride' sovražniku do živega. Da, če se ravnate, dragi zborovalci, vsi po tem receptu, prokleti bodo dnovi, smrtno razje¬ dajoč bo kes naših zakletnikov, ko. se bodo spo¬ mnili svojega barbarizma in svoje brezobzirne sa- mogoltnosti; blagoslavljeni časi in blaga uteha na¬ ših, danes krvavečih src pa bodejo danešnji dnovi za nas. Predstavimo si torej še jedenkrat resnost in važnost sedanjih dnij pred oči in zavežimo se, da hočemo igrati častno toli odgovorno ulogo. Sprej¬ mite pozdrav novo prebujene domovine ! (Silni aplavzi in viharni “živijo” klici. Na to se zapoje “Lepa naša do¬ movina”, potem zopet hrup nakar se p o javi nov g o v o r n i k, k i s h o d z a k- '1 j u č i.) V. PFIZOE. Brdavs: Častito občinstvo milih mi bratov! Ni¬ mam namena razkladati Vam še obširneje o tem, kar nas je tako silno razburilo, kar je naša krvave¬ ča srca tako presunilo, to so Vam povedali dovolj i 28 jasno zato določeni govorniki. Pač pa čutim sladko dolžnost, da se tako mnogoštevilnim c. posetnikom zahvalim za njihovo pozornost in navdušenost, ki je vladala ves čas na shodu. V nadi, da je shod preprečil na jedni strani možne grobe netaktnosti in da jo na drugi strani obrodil kar največ sadu, zaključim današnji manifest s popolnim zadošče¬ njem. Ob enem pozviljam vse Slovenstvo na pro¬ testni pohod po mestu. Kličem trojni: “Živijo! Živijo! Živijo!” (M e d velikim vpitjem in petjem se oder polagoma izprazni — e uje se še oddaljujočo vršenje in — za¬ stor pa d e. TRETJE DEJANJE. Na prostej ulici. I. PRIZOR. (Prosta ulica. — Ljudstvo teka po ulici gori in doli- v ozadju daljni hrup. — Od leve prisopiha Perkove c, od desne Krivec. Perkovec: O, ti tukaj? Krivec: Ja, jaz. Pri mojzelen, kedo bi si bil mislil, da pride še danes do take vojske! Perkovec: Kaj prideš ti tudi iz ognja, toraj na onem mestu tudi? Krivec: Menda povsodi. Tako razjarjenega ljudstva nisem še nikdar videl, vojaštvo in orož- ništvo pa je menda tudi zbesnelo. Perkovec: Ne zbesnelo, obsedeno, od antikrista obsedeno! Zgodilo se je nekaj strašnega. Prezi- dentov poziv, oj sramota za civiliziran svet, za Au- str.ijo! Narod trga v onemogli razsrjemosti ne-- sramno žaljenje od strani prezidenta raz plakatov, a vojaštvo in orožništvo zaletava se slepo v mno¬ žico, da v matere z dojenčki v naročjih. 80 Krivec: Nič boljšega nisem videl jaz. Dijaštvo trga iste plakate raz zidov, a jaz plakatov nisem razumel, ker so nemški. Žane mi je razkladal, da prezident zmerja Slovence kot ljudi dvomljivega značaja itd. Perkovec: A kje je Žan sedaj? Krivec: Bežati sva morala. Kar naju na St. Peterskem mostu ustavi malo človeče, kakor jim pravite kanarčki. Jaz ga nisem razumel, ker je lajal po nemško; zgrabim ga in porinem v stran, da sva ušla preko mosta. Tu naju hočeta zgrabiti dva orožnika; že sem se mislil udati, kar zgrabi Žan v svojem zaletu enega žandarjev in ga z zasu¬ kom trešči pod mostovo ograjo tako, da je bilo vi¬ deti na tleh le še kup cunj. Perkovec: Neverjetno, ha, ali kako sta ušla? Krivec: Drugi orožnik skoči za Žanom, jaz sem dobil tako prost prehod, a Žane se je zgubil nekje na dvoriščih. Saj mi je pravil, da ve za vsako krti¬ no po Ljubljani. Perkovec (posluškuje): Oj, Krivec, čuj vojaški alarm! Čuj hrup in vršenje (to se sliši v o z a- d j u.) Krivec: Greva, kar greva! Nalagajo nam veli¬ ke davke; pravic ne dajo nič: kar v mesto, če naju je tudi konec. Perkovec : Da greva ! (Zagleda malo n a- prej prezidentov poziv na zidu.) Oh, ljubi moj Krivec, to je tedaj tisti nesramni poziv?! Krivec: Ja ravno tako pisanje .je bilo; daj pre- 31 beri mi ga in povej mi, kaj pravi deželni predsed¬ nik. (Odideta k plakatu, kjer si razla¬ gata.) II. PRIZOR. (Ljudstvo teka po ulici. Zdaj prisopihata tudi Rakun in Orehovec.) Rakun: Oh, bojim se, da narod ne bo kos držati se sklepa, ki ga je napravil pred mestnim domom. Orehovec: Ali saj se je zvedelo, da vlada sama hoče našo kri. V deželni palači so se menda zaro¬ tili, da nas hočejo potlačiti enkrat za vselej in sicer krvavo. Rakun: Vendar po narodovem sklepu v Mest¬ nem domu bi ji bilo vendar nemogoče nastopiti v tako grozovitem smislu. Orehovec: Ne bodi naiven. To je sprevidel pre- zident sam tudi. Kaj pa ne vidiš njegovo hudobo v arogantnem pozivu “An das Krainerische Volk.” Rakun: To je svinjarija, ali nisem prebral še vsega. Orehovec: Da, šuftarija, a on je zadel na pra¬ vo ; kajti po tem pozivu nanovo obujena razburje¬ nost je pretirana naravnost do skrajnosti. Narod se je spozabil in čuj vršenje po celem mestu (se č u j e.) Rakun: Da, bojim se strašnega, a prezident in vlada se veselijo v ozadju z morilnim orožjem. Orehovec: Ohr.jej, glej tam na steni poziv, Kri¬ vec in Perkovec se jezita nad njim, idiva, in čitajva skozi. 32 III. PRIZOR. Krivec in Perkovec (začud en o): O, Rakun, o Orehovec, poglejta tu in sodita. Svinjarija! Hu¬ dodelstvo ! Orehovec: Jej, jej, glej, Rakun! (čita.) An das Krainerische Volk! Infolge unbegrundlieher Brregungen die tat- sachlich dureh absurde Hetzereien seitens Personen zweifelhaften Cbaracters bervorgerufen worden sind, mahne ich ali deri ehrliehen Kraineren und deutsch- freundlichen Slowenen zu, an den voraussichtlichen Kravallen des verblindeten Mobs nicht theilzu- nehmen, da zur radikalen Unterdriickung solcher Excesse alle S eh u t z m as s r e g e 1 n vorgetroffen worden sind. Laibach, am 20. Sept. ’08. The o. Schwartz, Praesident. Vsi: Aj zbesnela propalica nemškega vitežtva! Orechovec: Ah, da nimam moči s ktero bi razpolagal! Rakun: Planil bi v boj ne meneč se za smrt. Perkovec: Trese se mi sleherni živec in menda se ne zavedam samega sebe. Krivec: Kar kap me zadene, če ne dam duška svojej razburjenosti! Menim, da planemo tja,, kjer je najhujše. (Čuje se alarm bližje, velikan¬ sko r u j o v e n j e. ropot bobna i n—t r i- k r a t n i salve. 33 Vsi: Dost je, naprej, naprej (hočejo odri¬ niti, kar priteče ves zasopljen Žane:) IV. PRIZOR. Žane: (v e n i s a p i) prepozno, narod se je spo¬ zabil, navalil se je v velikanskih trumah, kjer so se zlili s podivjanim vojaštvom in orožništvom v strašno mešanico, kjer se kolje in mori brezobzirno. Vsi: Naprej, naprej! (zginejo proti kra¬ ju, od koder se približuje vršenje.) (Oder prazen samo scenerija v o- z a d j u. Trobetanje, bobnanje, stre¬ ljanje in r u j o v e n j e s šundrom. V. PRIZOR. (Potresu joče vpitje in ropot.pr i- bliža se do od d ra na levi. Prika¬ žejo se umikajoči d e m o n s t r a n t.j.e, k.i srdito žugajo kordonu vojašt v.a, k i s e ; p o m i k a z bajoneti proti ljud¬ stvu ter vpijejo): zuriick! Občinstvo: Morilci, proč s kulturno krinko, Mordbuben, sužnji birokracije itd. VI. PRIZOR. (Od desne prihaja Lunder in njegova ljubica. Oba prestrašena in razburjena pomešata se med množico in hočeta pri kordonu s k oz i. 34 Oficir: (nad Lundrom) Zuriick, du ver- dammter Halunke! (D e m o n s t r a a t j e dekoliko po¬ tihnejo in postanejo pozorni.) Lunder: Pustite me skozi, da spremim vsaj popolnoma nezavarovano dekle. Oficir: Sie kann durch und du zuriick, du windischer Strohkopf! Lunder: Jaz hočem skozi tudi. Oficir: Halt’s Maul. (Ljudstvo sika.) Lljubica: Oba, ali nobeden. Oficir: Gehst du schnell heim, du nieder- trachtiges Weibsvieh, und du — Donnerwetter — (nastavi Lundru sablj.o na prša.) Ljubica: Moj Bog, Ivan, varuj se! Lunder: Dragica, varuj sebe! (V' tem hipu zažene se množica z strašnim krikom na oddelek.) Oficir: (se brani s sablo in se sli¬ ši iz hrup a) Ihr alle seit Kinder des Todes. Befehle: vorgeriickt und angegriffcn! (Orožje zarožlja in ljudstvo se umakne jadern o). Oficir: (s sablo kazaje za bežeči- m i) ha, Feiglinge, (k vojakom) Befehle— Feuer! (Strašen pok in v pitje. Na tleh obleži nekaj r'a n j e n c e v, Lun¬ der pade smrtno zadet.) 35 Dekle: Za božjo voljo, Ivan, kaj ti je, ali si se spodtaknil, hitiva! (vojaštvo hiti čez padi e.) VII. PRIROR. Dekle : (potipa Lundra za glavo, potem pa se prime za glavo in jo¬ kaje:) O, Marija, Ivan mrtev, meni ni mogoče živeti več, zakaj ne Ustrele še mene, moj Bog, moj Bog! (o m ah n e brez zavestna na zid.) Lunder: (s slabim glasom) Oh, kako sem te ljubil, dekle zlato, a zdaj moram umr . . . (z d i h n e.) (Dekle še bolj zajoka in oma¬ hne na mrtveca zdaj prineso na oder ranjenega Adamiča.) Adamič: Ne povejte mili mamici, da sem umrl, ker drugače umre tudi ona žalosti in bolesti. Drugi ranjenec: Dajte mi vode, žejen sem. Tretji ranjenec: 'Slovenci maščujte se! Okrog stoječi: Nebo, usliši in maščuj! Zastor pade. 36 POIGRA. I PRIZOR. (Ob grobovih stoji razoglava množica, mnogo med njimi je ob¬ vezanih, kot ranjenci, nekaterim se poznajo še krvave sledi. Zbor zapoje takoj ž a 1 o s t i n k o: “ Blagor mu, ki itd. ” Po pesmi se zasliši šepeta¬ nje:) Pozor, župan Ilribar govori! II. PRIZOR. (Zupan se prikaže v ozadju na vzvišenem prostoru.) Hribar : Slovenski narod! Grobovi ječe in njih pretresljivo ječanje napolnilo je zrak tužne naše, vseslovenske domovine. Domovina, uboga sirota plače danes ob grobovih neutešljivo vsled krutosti njene brutalne mačohe, a ta slednja se veseli nad svojim groznim činom. Zastopniki celoskupnega naroda zbrali so se danes, morda že po tisoč letih, zopet skupaj kot členi ene f amili je in istina je, da čuti danes celoskupen narod z globokim sočutjem prav tako, kakor čuti pomilovanja vredna mati 37 našega toli obžalovanega mučenika Adamiča ali pa obupana zapuščenka nesrečnega Lundra. Dve mla¬ di žrtvi, dva mlada mučenika, kaj ne, to sta bili dve mladi življenji, polni načrtov in polni nad, a glejte, vlada jima podari prvi dar: rani grob! U- mrli so njiju upi, prekrižani so njiju načrti; v jami vlada mir, a zdi se nam vsem, da grobovi ječe in nas milo opominjajo: dajte utehe najinim zakopa¬ nim upom, vstanite in zdramite se, da se ne bodo naši upi in naši načrti zakopavali v zemljo tako, kakor so zakopali naju. Zatorej slovenski narod, vstani! (Nastane malo vrvenje, na to zapoje zbor: “ Nad zvezdami ’ ’ — p o pesni poro s e solze in zastor pade.) KONEC. -• Pozor Slovenci, pozor!!! Naznanjam vsemu sl. občinstvu slovenske¬ mu, da sem odprl Prvo Slovensko Prodajalno ali Trgovino z raznovrstnimi čevlji za moške, ženske In otroke! V zalogi imam tudi moško spodnjo oble¬ ko, kakor srajce, kra¬ vate, itd. X X X V nadi, da se bodemo Slovenci držali gesla “Svoji k Svojim’' tudi v dejanju, se priporo¬ čam in pričakujem obilnega obiska eJoiin Ermenc, 288 Grove Street MIL W AUKEE, WISCONSIN. TEL.: SOUTH 1385 J. Vijolinski ključ: Točnost in solidnost! SLOVENCI! Kadar ste v premišljevanju: kam naložiti prihranjeni denar najvarneje, spomnite se po¬ menljivih besedij: ZAKOPATI GA V ZEMLJO Mislite pri tem na “Prvo Jugoslovansko Posojevalno in Stavbinsko Družbo v Milwau- kee. Ta družba se peča glavno s skupljeva- njem zemljišč, zgradbo poslopij i t. d. Torej denar iiložen pri njej je varen in obrestnonosen bolj, kakor ltjersibodi. Družba je inkorporirana po postavah Zjedinjenih Držav za sklad $500.000.00 ter preskrbljena s primernim držav¬ nim depozitom. Zato ne zamudite kupiti si jedno ali več delnic nemudoma ali pa naložiti denar v domačem podjetju z največjo sigur¬ nostjo. Za podrobnosti obrnite se na: Prvo Jugoslovansko Posojevalno In StavMnsko Družbo 257—Ist Avenue, Milwaukee, Wis., U. S. A. tbe LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY Vogal St. Clair in 55 cesta CLEVELAND, O. Ta. banka je edino varna banka, katera izplačuje po 4% od vložne svote. Obresti pripisuje vsakega polleta. Hranilne vloge znašajo - - $3,500.000 Rezervni zaklad nad - - - - $75.00 Edina banka v Clevelandu, ki pošilja denar na vse dele sveta. Pri nas se govori iin dopisuje v vstih jezikih. H. Braimlich, lekarna Prva lekarna, v slovenskem predmestju, ki je po najno- vejši metodi vrejena. V za¬ logi so vedno sveža zdravila, napravljena natančno po zdravniškem predpisu. Higijenične priprave in to¬ aletne potrebščine. Hugo Braunlich, 1353 E. 55. cesta in vogal St. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Trgovina z žele¬ znino in pohištvom se Rojaki zavedajte gesla “Svoji k Svojim” in ako potrebujete pri hiši najsibode kateroko¬ li pohištvo ali orodje o- glasite se pri rojaku JOSIP ŽELE na 6106 — 6108 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, O. Telefon Cuy. Cenit. 2879 L. •♦♦♦♦♦♦♦♦ Svoji k svojim! ♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Frank Sakser Co. GLAVNI URAD V LASTNI HIŠI: 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (Poleg Pennsylvania Cortlandt St. post.) PODRUŽNICA: 6x04 St. Clair Ave. Cleveland, O. C H I M I slovenski zastopnik vseh tUlili parobrodnih družb - - Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe in železnice v Združenih državah. Pošilja najhitreje in najceneje dcnar|e v star« domovino. “Glas Naroda’’ edini slovenski dnevnik Nalaga rojakom denarje v dobre slovenske hranilnice in izplačuje vloge. Denarne nakaznice izplačuje c. kr. pošt. hranilni urad na Dunaju, menjice pa Ljub¬ ljanska kreditna banka v Ljubljani in Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Kdor Slovencev ima kako plačilo v Ameriki, naj se obme na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Svoji k svojim! NARODNA [N UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ' , i