Pottnlna platna v yolo*fiil ■ aam * MMvnrr- Sfev. 77. V LiubVfani, torek h. aprila 1939. Ldo IV Razgovori za sporazum v Zagrebu Dr. Maček izfavlja, da se je delo dobro začelo Zagreb, 4. aprila. Včeraj ob 9 so se v zagrebški ban. palači začeli prvi razgovori med predsednikom vlade Cvetkovičem in med hrvatskim voditeljem dr. V. Mačkom. Razgovorov se ni razen njiju udeleževal Slika, ki naj bi pomenila napoved za lepšo bodočnost: Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je v nedeljo dopotoval v Zagreb na posvetovanja glede sporazuma z dr. Mačkom, in hrvatski voditelj dr. Maček, slikana pred vilo na Rebri, kjer stanuje predsednik vlade med svojim zagrebškim obiskom. nihče drugi. Za ta posvet je vladalo ogromno zanimanje po vsej državi, _ zlasti pa v Zagrebu, kamor je prišlo veliko domačih in tujih časnikarjev, ki pa niso mogli izvedeti ničesar. Ob 11.30 sta predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček povabila k sebi časnikarje. V imenu obeh pogajajočih se strank je predsednik vlade povedal naslednje: »Razgovori med predsednikom vlade in predsednikom Hrvatske seljačke stranke dr. Mačkom so potekali v prijateljskem ozračju in se bodo nadaljevali jutri.« Danes dopoldne se je začel drugi razgovor, ki je trajal skoraj dve uri. Tretji sestanek predsednika vlade Cvetkoviča z dr. Mačkom bo jutri, nakar bo odpotoval ministrski predsednik v Belgrad. Vsi hrvatski listi pišejo o teh nad vse Somembnih razgovorih in pravijo, da vsa ržava, zlasti pa še hrvatski narod želi, da bi uspeli, saj bo to koristilo v enaki meri Hrvatom kakor tudi Srbom in Slovencem. Belgrad, 4. aprila, m. Vse belgrajsko časopisje z velikim zanimanje nasleduje razgovorom, ki jih imata predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček. Med drugim objavlja današnje »Vreme« izjavo, ki jo je po včerajšnjih razgovorih dal uredniku dr. Vladko Maček in v kateri je dejal tole: »Evo, kakor vidite, smo začeli. Dobro smo pričeli. Plug smo danes zastavili. Nadejamo se, da bo dobro.« Prihod poljskega zunanjega ministra v London: Vojaška pogodba med Poljsko in Anglijo Milijardno posojilo za poljsko oborožitev London, 4. aprila, o. Včeraj popoldne je dopotoval v London poljski zunanji minister Beck, katerega je na postaji sprejel zunanji minister Halifax s poljskim poslanikom v Londonu. Sprejema se je udeležila velika množica ljudi, ki so manifestirali za poljsko-angleško zvezo. Beck bo ostal v Londonu dva ali tri dni in bo imel več razgovorov s predsednikom vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom Hali-faxom. Razgovori se bodo nanašali na obliko angleško-pojjske zveze, kakršno je napovedal angleški ministrski predsednik v svoji izjavi pretekli teden. Glavne točke razgovorov bodo naslednje: 1. Sklenitev dvostranske obrambne in vojaške pogodbe med Anglijo in Poljsko, ki naj nadomesti začasno izjavo angleškega ministrskega predsednika o jamstvu za poljske meje. 2. Priprava pogojev za veliko angleško posojilo Poljski. Posojilo bi znašalo 20 milijonov funtov šterlingov (pet milijard dinarjev). Posojilo bi Poljska porabila za izpopolnitev svoje vojske in vojne industrije. 9. Sklenitev nove trgovske pogodbe med obema državama. 4. Ureditev izseljevanja Judov iz Poljske v angleške kolonije. 5. Vprašanje Gdanska, glede katerega je Poljska trdno odločena vzdrževati sedanje stanje in se upirati priključitvi tega, zanjo važnega mesta, Nemčiji. 6. Raztegnitev angleškega jamstva tudi na Romunijo, glede katere bi se Poljska Angliji obvezala, da ji bo takoj priskočila z vso svojo silo na pomoč, če bi jo ogražal nemški pritisk. Glede tega vprašanja sporazum ne bo težaven, saj je Poljska obvezana pomagati Romuniji že po pogodbi, ki sta jo ti državi sklenili pred nekaj leti. Za uvod v ta važna pogajanja, ki predstavljajo začetek nove dobe v evropski politiki, sta predsednik angleške vlade in zunanji minister včeraj imela v obeh zbornicah govore, v katerih sta še enkrat podčrtala tisto, kar je predsednik vlade izjavil glede angleške politike firetekli teden. Oba govora sta izzvenela v od-očnem zatrdilu, da Anglija ne bo trpela, da bi kdorkoli skušal dobiti v Evropi ali na svetu prevlado s silo. Anglija je sicer prepričana, da je treba vse spore poravnavati mirno, vendar ne more dovoliti, da bi kdorkoli ogražal svobodo manjših držav ter s tem nodiral politično ravnovesje v Evropi. Pred vrnitvuo angleškega in francoskega pos an ka v Berlin London, 4. 'aprila, o. Današnji »News Chroni-cle« poroča iz poučnega vira, da se bo angleški poslanik v Berlinu Henderson, ki je bil odpoklican ob zasedbi Češke in Moravske, kmalu vrnil v nemško prestolnico. Prav tako poročajo glede francoskega poslanika Coulondrea, ki je zapustil Berlin ob istem času kakor angleški poslanik. Nenapadalna pogodba med L tvo in Pol sMo Kaunas, 4. aprila, o. Pogajanja med Litvo in Poljsko, ki so po nemški zasedbi Memela potekala čisto na tihem, so ugodno zaključena. Poljska in Litva, ki sta ves čas po vojni živeli v sovražnem razmerju, sta spričo zunanje nevarnosti sklenili pogodbo o nenapadanju in medsebojni pomoči. Pogodba bo danes ali jutri podpisana v Kaunasu. Volitve za novo češko ustavo Praga, 4. aprila, m. Protektor Češke in Moravske von Neurath bo jutri priepel v Prago in prevzel svoje posle. S tem bo vsa oblast v češko-moravskem protektoratu prešla na civilno osebo. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času v češko-morav6kem protektoratu objavljene volitve v usta- vodajno skupščino, ki bo sprejela novo ustavo. Načrt za to ustavo že izdelujejo. Te dni bo imenovana nova vlada češko-morav-6kega protektorata. Smatrajo, da bo za novega predsednika vlade imenovan Chavelka, ki uživa veliko zaupanje predsednika Hache, za podpredsednika general Gayda ter za ministra notranjih zadev Hruby Letalski sporazum med Franc« o in Angli o Pariz, 4. aprila, m. Francoski minister za zra-koplovstvo Guy Le Chambre je z letalom dopotoval v London, kjer bo imel važna pogajanja z angleškim ministrom za zrakoplovstvo Woodom. Pri tej priliki bosta oba zrakoplovna ministra sklenila letalski sporazum med Anglijo in Francijo, ki bo vseboval te-le glavne določbe: 1. Izdelovanje motorjev za potrebe obeh letalstev bodo prevzele angleške tovarne. 2. Francoske tovarne bodo izdelale določeno število letalskih celic za angleško letalstvo. Poleg tega bosta ministra razpravljala tudi o razdelitvi razpoložljivih surovin za letalsko indu, stri jo in za pogon letal. Belgrad, 4. aprila, m. Snoči je odpotoval iz Belgrada v Nico prosvetni minister Stevan Čirič. Za časa njegovega bivanja v tujini ga bo zastopal gradbeni minister dr. Miha Krek Nepričakovana uradna lt|ava Iz Moskve: Sovjetska Rusija ne bo podpirala Poljske ob morebitnem nemškem napadu , Sovjetska poročevalska agencija Tass je sinoči izdala uradno poročilo, v katerem pravi: »Francoska lista »Temps« fa »Oeuvre« prinašata vest, da se je Sovjetska Rusija zavezala, da bo v primeru vojne Preskrbovala Poljsko z orožjem in ustavila dobavo svojih surovin Nemčiji. Ta vest ne odgovarja resnici, ker ni Sovjetska Rusija nikomur dala take obljube. Sovjetska vlada z velikim nezaupanjem zasleduje ustanavljanje vseh zvez hi blokov, v kolikor jih Be snujejo na podlagi, katero želi Moskva.« To uradno poročilo, ki je prišlo takoj po objavi omenjenih poročil, je vzbudilo veliko presenečenje, saj priča, da se Rusija ne bo hotela aH pa se zaradi notranjih razmer ne bo upala vmešavati v kak evropski spor, čeprav njeni voditelji vedno jako odločno nastopajo proti fašizmu, proti napsd«lccm in za organizacijo skupne varnosti. Ta izjava je znamenje, da se Sovjeti ne mislijo priključiti zvezi, ki J0 *"11)® Anglija, da bi preprečila širjenje nemške moči v Evropi. Širijo se celo domneve, da Sovjeti to delajo po tihem sporazumu z Nemčijo, saj se je že večkrat pokazalo, da ti dve državi navzlic vsem idejnim razlikam večkrat gresta po skupnih političnih potih, če jima to narekujejo nj£e poJebne Kristi. Dr. Korošec v Italiji Belgrad, 4. aprila, m. Sinoči je odpotoval v Južno Italijo predsednik senata dr. Anton Korošec ter bo tam prebil velikonočne počitnice. Pesem slovenskega preporoda Sinoči je akademski pevski zbor priredil v unionski dvorani svoje redni letni koncert, ki je letos po svojem programu in po razmerah, v katere je padel, dobil še posebno maniiestativen slovenski značaj. Akademski pevski zbor je po zaslugi svojega voditelja g. Franceta Marolta lahko rečemo, edina slovenska ustanova, Id brez ozira na majhne razmere, na neslogo, na spletke in kar je še takih zopemih pojavov v našem celotnem življenju nadaljuje z načrtnim kulturnim delom in slovenskemu narodu v strnjenih koncertnih pregledih prikazuje silo in obsežnost in umetniško bogastvo našega narodnega in umetnega glasbenega ustvarjanja. Zbor nam je v zadnjih letih pokazal narodno pesem v vsej njeni motivni in oblikovni obsežnosti, ki priča o silnem umetniškem izživljanju našega ljudskega genija. V koncertu duhovne pesmi nam je približal začetke našega umetnega glasbenega udejstvoanja. Letos pa nam je pripravil izbor slovenske umetne pesmi iz preporodne dobe, toliko po krivem obsojane in nepriznane. V dovršeni izvajalni obliki, kakršne sta pri nas sposobna samo ta zbor in njegov dirigent, so nam akademiki odpeli 16 biserov. Slišali smo v novi interpretaciji stvari, ki so javnosti postale že vsakdanje, skoraj bi rekli zguljene, a je šele ob sinočnem koncertu spoznala, koliko lepote, koliko smiselnosti in celo koliko pravega slovenskega prebujenega in udarnega duha je v njih. Koncert se je začel s »Zvonikarjevo« Blaža Potočnika, preko Fleišmanove »Tihe noči«, Riharjevih »Jamice« in »Veselega dodca«, Mašekovih »Pri zibeli« in »Mlatičev«, preko Hajdrihovih »Pod oknom in »Cerkvice« dosegel višek v bojeviti »Hercegovski«, ki je užgala občinstvo kakor morda v zadnjih 20 letih nobena pesem. Drugi del koncerta nam je pokaži nekaj Nedvedovih, Vilharjevih ' ui' Jenkovih stvaritev. Zaradi razpoloženja in manifestacije je pa zbor ob navdušenem odobravanju nabite dvorane navrgel »Hercegovsko«. Ob njej smo šele prav začutili časovni, sedanjostni, širši, narodni pomen tega grandioznega glasbenega dela, ki zasluži ne samo vse naše podpore in priznanja, marveč je tudi vredno, da ponese slovensko glasbeno umetnost v tujino. Še bolj kakor vsako leto je bil koncert zlasti letos največji dogodek v slovenskem kulturnem ustvarjanju. Nova vlada v Turčiji Carigrad, 4, apr. m. Po končanih državnozborskih volitvah se je včeraj popoldne prvič sestala turška velika narodna skupščina. Na sporedu so bile volitve novega skupščinskega predsedništva in izvolitev predsednika republike ter njegova zaprisega. Sejo je vodil najstarejši poslanec. Za predsednika skupščine je bil znova izvoljen Abdul Haid Renda. Prav tako je skupščina soglasno in sicer s 413 glasovi izvolila dosedanjega predsednika republike Iz-meda Inenija, ki se je za izvolitev zahvalil ter takoj zaprisegel. Nato je predsednik vlade Refik Saidam podal predsedniku republike Lneniju ostavko svoje vlade, lneni je zaupal sestavo nove vlade dosedanjemu. predsedniku Saidamu. Mandatar predsednika republike je po krajšem posvetovanju s svojimi političnimi sodelavci sestavil novo vlado, v katero sta vstopila dva nova ministra in sicer: Dlezmir Kerčin, podravnatelj kmetijske banke, ki je prevzel resor trgovinskega ministrstva ter general Ali Fuad Se-bedži, ki je prevzel posle ministrstva za javna dela. Dosedanji minister za javna dela Ali Cesinkaja je zamenjal resor ter je prevzel ministrstvo za narodno gospodarstvo. Novo vlado je takoj potrdil predsed-nik republike Izmet lneni, velika narodna skupščina pa ji je izglasovala zaupnico Novi generali naše vojske Belgrad, 4. aprila, m. S kraljevim ukazom so na predlog vojnega ministra napredovali: za divizijskega generala brigadni general Čedomir Jovanovič, za brigadnega generala gencralštabni polkovniki: Gjorgje Grujič, Milan Zelenika, pehotni polkovnik Matija P a r a c , topniški polkovnik Dragotin H a n e 1, inženirski polkovnik Ljubiša Hadži-Popovič, inženirsko tehnični polkovnik Ignat Kirchner, sanitetni dr. Gjorgje Sivec in dr. Vladimir Stanojevič; za polkovnika je napredoval pehotni podpolkovnik za generalštabne jx»le Ivan Prezelj, za podpolkovnika pa major Jože S u r a n. Vesti 4. aprila Dosedanji predsednik francoske republike Lebrun je sprejel kandidaturo in bo pri jutrišnjih volitvah izvaljen z veliko večino — kakor kaže — za nadaljnih sedem let predsedovanja. Njegovo izvolitev bo vsa Evropa pozdravila, ker vidi v njej jamstvo, da bo Francija nadaljevala s pametno politiko, ki jo je začela zadnje čase. Mehikanska socialistična vlada je sklenila takoj priznati španska nacionalno državo. Vendar se bodo begunci iz rdeče Španije lahko svobodno naseljevali v Mehiki. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso in zunanji minister Durčanski sta danes odpotovala v Berlin na politična in gospodarska posvetovanja. Razgovori bodo veljali zlasti utrjevanju slovaške meje proti Poljski, kakor to zahteva nemška varnost. Španske oblasti bodo iz koncentracijskih taborišč spustile vse rdeče miličnike, za katere jamčita vsaj po dva nacionalista. Če se ustanovi zveza proti avtoritarnim državam, bodo te države na vseh krajih zemeljske oble prešle v napad proti taki zvezi — pišejo italijanski listi, ko poročajo o angleških prizadevanjih za zvezo proti Nemčiji. Ameriški pravosodni minister Murphy je včeraj objavil poročilo o delu Nemcev v Združenih državah. Poročilo obsega 14 zvezkov s podatki, ki jih je v dveh letih nabrala ameriška skrivna policija o hitlerjevski propagandi po Ameriki. Iraški kralj Gazi se je nocoj okoli polnoči smrtno ponesrečil z avtomobilom. Zakon o letalski oborožitvi Ameriko je podpisal predsednik Roosevelt. Zakon določa 385 milijonov dolarjev za 6000 novih letal in za oja-čenje obrambe Panamskega prekopa. Madžarske čete so začele zasedati ozemlje, ki jim ga je po nemškem posredovanju odstopila slovaška država. Po izidu nedeljskih volitev v Belgiji je razvidno, da je relativno zmago odnesla katoliška stranka, ki ima 74 poslancev in je napredovala za U poslancev. Na drugem mestu so socialisti, ki so s 70 mandatov padli na 64, na tretjem liberalci, ki imajo 28 mandatov. Najbolj so padli rexisti, ki so od dosedanjih 20 mandatov ohranili le šest. Sv. oče Pij XII. je sprejel bivšega španskega kralja Alfonza XIII. Pri nedeljskih volitvah na Danskem je zmagala vladna zveza, ki jo tvorijo socialisti in radikali, toda razmerje med njo in med opozicijo se je spremenilo tako, da ima vlada zdaj 78 poslancev, opozicija 68. Pri volitvah so zelo padli socialisti. Prvič so nastopili narodni socialisti, ki so dobili tri poslance. General Franco se je brzojavno zahvalil italijanskemu kralju in cesarju za čestitke ob koncu vojne. Rimski listi iz Vatikana prinašajo poročilo, da bo prva pot sv. očeta Pija XII. čez vatikansko mejo v Pompeje. kamor pojde papež blagoslavljat novo Marijino svetišče, ki bo te dni končano Vest je verjetna zaradi dejstva, da je to cerkev dal povečati in docela prenoviti papež Pij XI., ki bi jo bil zelo rad sam blagoslovil. Nagla, udarna vojska, ki bi se končala v nekaj tednih ali celo nekaj dneh, je bajka, katere ei je v svesti tudi Nemčija. O tem priča naglo utrjevanje njenih meja, zasedba Češke in Moravske ter razni drugi vojaški koraki v zadnjem času, ki govore o tem, da Nemčija računa, da bi morebitna vojna med njo in drugimi evropskimi državami trajala dolgo, kakor je glede moderne vojne pokazal španski in abesinski vzgled. Tako piše poljski vajni minister general Sikorski, ko razpravlja o vojaškem položaju Poljske. Nemško notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim je Nemcem prepovedano poslušati poročila tujih radijskih postaj. Kazen za ta prestopek je določena na dve do pet let ječe. Kdor pa bi poskušal sovjetske oddaje, je kriv zločina, da je pripravljal zaroto proti varnosti države in bo postavljen pred ljudsko sodišče. Francoski poslanik v Rimu Pancet in žena sta obiskala italijansko prestolonaslednico kneginjo Piemontsko. O pomenu Turčije za politično ravnovesje v Ev- P« razpravlja angleški zunanji minister lord Halifax v članku, ki ga je napisal za angle-i- ? .P"10«0 turškega dnevnika «Ulusa«. Volivni boj v Belgiji je potekal zaradi zunanje nevarnosti zelo mirno, večkrat pa tudi v znamenju humorja. Tako je bil dva dni pred volitvami ves Antvvorpen prelepljen z letaki, na katerih je stalo: »Iščejo se gospodje v starosti od 21 do 70 let za parlamentarno o.brt. Posebna izobrazba ali sposobnost nepotreb-na. Za -podatke se obrnite na ,,. itd. « Francoski letalski minister Guy La Chambre je včeraj odpotoval v Anglijo na po^zte o sodelovanju med angleško in francosko letalsko industrijo. Njegovo letalo, ki ga je vozil sloviti rekorder Rossi, se je moralo zaradi sla-bega vremena zasilno spustiti v Suseksu. Za novega angleškega poslanika v Budimpešti ie imenovan bivši poslanik v Mehiki Owen Sl Clair-0 Mallev Stran 2. ✓SLOVENSKI DOM :, dne 4. aprila 1939. Štev. 77. V Šahovska tekma za državno prvenstvo BrSder porazil dr. Vidmarja - Filipčič vzel Kostiču pol točke Pirc premagal dr. Kalabara - Preinfalk dozdaj še neporažen Ob nezmanjšanem zanimanju prijateljev kraljevske igre je bilo sinoči v Zagrebu odigrano tretje kolo mojstrskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije. Presenetil je predvsem izredno dober zaeet^k Vukoviča, pa tudi Slovenec Preinfalk se odlično drži in dozdaj še ni izgubil nobene partije. Pire je dobro razpoložen in ga smatrajo za najresnejšega kandidata za prvo mesto. Na prvi deski je včeraj dr. Milan Vidmar kot beli zaigral proti Broderju damsko indijsko partijo. Po sodidnem začetku je imel dr. Vidmar majhno prednost, potem pa je naredil nekaj neučinkovitih potez in je Broder lepo izenačil in vzel nasprotniku celo pešca. Kmalu zatem je dr. Vidmar žrtvoval kvaliteto, da bi rešil figuro. Kmalu pa je spoznal, da ga tudi to ne more rešiti in se je vdal, Broder pa si je v tej igri osvojil važno točko. Preinfalk in Schreiber sta kmalu po začetku drug drugemu vzela kraljico. Igrala sta Griinfel-dovo varianto, ki je prešla v damin gambit. Po 16 potezah mirne igre sta se zedinila za remis. Pirc se je proti dr. Kalabarju branil s kraljevo indijsko obrambo. Dr. Kalabar je v dobljenem položaju žrtoval figuro za napad, ki pa ga ni znal z uspehom pripeljati do konca. Pirc je nato z natančno igro kmalu vzel dr. Kalabarju celo točko. Lešnik je kol beli proti Aviroviču v damskem gambitu hitro dobil pešca in kvaliteto ter imel čisto jasno dobljeno igro, a je z nekaj nepremišljenimi potezami v časovni stiski vse pokvaril. Nasprotnik bi ga tedaj mogel v treh pot&zah ugnati, vendar je to izredno priložnost zaradi svoje neizkušenosti prezrl. Lešnik se je nato skrajno potrudil, tako da se mu je le posrečilo dobiti vsaj pol točke. Kostič in Filipčič sta igrala tudi damski gambit. Ko6tič je imel že dobljeno igro, pa je z nekaj slabimi potezami svojo veliko prednost izgubil. To je Filipčič bistro izkoristil in prisilil nasprotnika, da mu je moral dati pol točke. Ta igra je poleg dr. Vidmarjevega poraza — pravo presenečnje tretjega kola. Tomovič in Petek sta tudi igrala damski gambit. Petek je kot beli žrtvoval kmalu po začetku igre pešca, kar ga je privedlo v zelo težaven položaj in je pri nadaljevanju igro izgubil. Milan Vidmar ml. in Furlani sta igrala neodločeno. Igra je bila kratka in ne preveč napeta. Sava Vukovič in Božič sta igrala damski gambit. Tudi ta igra je bila zelo kratka. Rožič je v prvem delu igre vzel nasprotniku kmeta, ki ga ne bi smel, nakar je Vukovič z lahkoto prešel v uspešen napad. Božič se je že po 19 potezi vdal. — Odigrana je bila nato še prekinjena partija iz drugega kola med Schreiberjem in dr. Kalabar-jem. Schreiber je svojo prednost y končnici izkoristil in pričakovano zmagal. Stanje po tretjem kolu: Vukovič 3, Pirc, Schreiber 2.5, Preinfalk, Kostič 2, Broder 1.5 (1), dr. Milan Vidmar, Avirovič 1.5. Furlani, Tomovič 1 (1), Lešnik, Virmar ml. Filipovič 1, Petek in Kalabar (1) Ljubljana od včeraj do danes Boljšim, lepšim in gorkejšim časom smo se podali naproti. Vreme se še vedno drži. Neverjetno se skoraj zdi človeku, da letos še vedno ni začelo običajno pomladansko deževje. V velikem tednu smo že, pa še zdaj ni tiste zloglasne, tradicionalne mokrote, ki se pri nas javlja redno vsako pomlad. Zdi se, da se lirani /a poletje. To seveda marsikomu ne bi bilo niti malo všeč. Sijajen pevski večer Snoči je v veliki dvorani hotela »Union«! priredil Akademski pevski zbor svoj vsakoletni koncert, ki že leta in leta predstavlja družabni in umetnostni dogodek najvišjega reda. Tudi tokrat se je ljubljansko občinstvo v rekordnem številu udeležilo koncerta. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička: dokaz, da delo Akademskega pevskega zbora vse globlje in jasneje postaja zvezano z občute-\ anjem slovenskega naroda — jasnejše in bližje prihaja to premočrtno, temeljito in iskreno delo širokim množicam našega naroda. Počasi se v ljudeh oblikuje zavest, da je delo Aka? demskega pevskega zbora odlična in velika služba narodu, služba, ki jo opravlja veliko znanje z velikim idealizmom. Zbor, ki šteje petinšestdeset pevcev, je na svojem snočnjein koncertu, na katerem je prikazal pesem iz časa slovenskega preporoda, /venel tako odlično kakor doslej še nikdar. Kakor orgle je ubran, čist in veličasten. Vse pesmi so bile izvedene brezhibno, občinstvo jih je sprejelo z navdušenjem, ki ga je v Ljubljani redno deležen le en sam zbor: Akademski pevski zbor. Vsi kulturni ljudje — seveda razen tistih, ki so morali oditi, ker ni$o več dobili vstopnice, so prišli. Ne samo iz Ljubljane, tudi iz bližnje in oddaljene mestne okolice: z Jesenic, iz Kranja, iz Novega mesta, iz škofje Loke in od drugod. Prav lepa je bila udeležba častniškega zbora. Med odličnimi udeleženci moramo najprej omeniti zastopnika visoke pokroviteljice Akademskega pevskega zbora, Njenega Veličanstva kraljice Marije, divizijskega generala g. Lukiča, ki je bil tako ob svojem prihodu kakor tudi ob kraju koncerta, ko se je poslavljal, deležen viharnih ovacij. Prisoten je bil tudi ban dravske' banovine g. dr. Marko Natlačen z gospo. G. ban je spremljal izvajanje z največjo po-zornostjo, živim zanimanjem in odobravanjem. Omeniti moramo dalje še rektor ja univerze g. dr. Kušeja, predsednika apelacijskega sodišča g. dr. Golio, francoskega konzulu g. Remerauda z gospo in druge. Akademski pevski zbor je podal snoči tipične pesmi najizrazitejših predstavnikov slovenske vokalne glasbene tvornosti iz časa slovenskega preporoda. Njegovo mojstrsko petje je pod dirigentom zbora g. Francetom Maroltom doseglo višek, za katerega ga lahko zavidajo najboljši pevski zbori doma in na tujem. ' Snočnji koncert Akademskega pevskega zbora ostane nepozaben, sijajen pevski večer. Želeti je le, da bi zbor svoj koncert v kratkem ponovil, da bi s tem omogočil udeležbo tudi tistim zvestim obiskovalcem, ki tokrat niso mogli v dvorano, ker so bile vstopnice že razprodane. Prav bi seveda tudi bilo, da bi Akademski pevski zbor tudi letos — kakor druga leta — ponesel pesem tudi v naše podeželje. V teh časih bi njegov obisk pomenil še posebno navdušujočo in potrebno misijo. Številne nesreče Ob pol pet^i popoldne je včeraj na Celovški cesti tramvaj podrl priletno občinsko ubogo iz Ljubljane, Sterle Marijo. Sterletova se je pri padcu kar precej hudo potolkla po glavi. Mlad fant je včeraj zavžil neko strupeno snov. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki že poskrbeli, da ne bo hudega. Posestnik z Viča. Andrej Peterca, se je peljal z motornim kolesom. Vozilo ga pa ni ubogalo. Padel je in si prebil spodnjo čeljust. Posestnikov sin Marjan Vrtačnik, tudi na Viču doma, se je vsekal v levo roko. Z nožem se je po nesrečnem naključju sunil v koleno Vidmar Stane, sin čevljarskega mojstra. Kovač pri mestni občini ljubljanski. Lojze Šoba, se je peljal z motornim kolesom. Nesreča je hotela, da se je s kolesom zadel v kolesar ja. Padla sta oba. kolesar in motorist. Šoba se *je potolkel. Hči pekovskega mojstra, Vida Vovk, jr s i strojem rezala suh krnh. Stroj ji je zmečkal : prst na desni roki. Mizarski mojster z Dobračevega pri Z*jr«b, Jakob Fortuna, je rezal les, pa mu je stroj na obeh rokah precej hudo porezal prste. Konzul g. Mtnovtky »a« le zapustil Včeraj je odpotoval iz Ljubljane bivši češkoslovaški konzul g. inž. Stanislav Minov.4ky, ki je odšel na dom svoje gospe soproge v Sremsko Mitrovico. Izredno priljubljeni gospod konzul je bil odličen pobornik češkoslovaške in jugoslovanske vzajemnosti. Bil je odličen delavec in družabnik, ki si je v Ljubljani pridobil dolgo vrsto prijateljev. Njegov odhod je razžalostil vse, ki so ga poznali. Njegovo delo. ki ga je bil posvetil v odlični meri kulturni propagandi za svojo državo in navezavanju kulturnih stikov med nami ter med češkoslovaško republiko, ne bo nikdar ^pozabljeno, ker je bilo vzvišeno, idealno in zelo uspešno. Vsi tisti, ki so 7, njim delali v odboru Jugoslovan sko-češkoslo vaške lige, vedo. kakšen sijajen delavec, kakšen prijeten in ljubezniv človek bo odslej pogrešan v njihovi sredi. Tisti, ki so z njim in z njegovo gospo soprogo prišli v stik ob tej ali drugi priliki, bodo težko pogrešali obeh izredno priljubljenih družabnikov, ki sta si znala s svojo ljubeznivostjo pridobiti tako velik krog prijateljev. Cesta ieperca — Labore zaprta Zaradi rekonstrukcijskih del na državni cesti št. 2, Ljubljana-Kranj, odrejam v smislu čl. 7 občega cestnega reda z dnem 3. aprila t. 1. ob 8 zjutraj zaporo te državne ceste na odseku Jepe rc a-La bore za ves vozni promet. Promet naj se usmeri začasno takole: a) za promet v smeri Ljubljana-Kranj od gostilne Bohinc v Medvodah (km 632.150) po banovinski cesti Medvode-Mavčice-Labore in odtod po državni cesti; b) za promet v smeri Kranj-Ljubljana do Ga-šteja po državni cesti, odtod po banovinski cesti Stražišče-Suha-Jeprca in odtod zopet po državni cesti; c) promet iz Ljubljane v Škofjo Loko se vrši po <:e6ti Ljubljana-Medvode-Sora-Škofja Loka, promet iz Škofje Loke proti Ljubljani pa čez Jepcrco. — Okrajno glavarstvo v Kranju. Danes ob osmih zvečer bo v stolnici prijliga za može m fante. Govoril bo Sentpetrrid župnik j. Alojzij KožmerL Iz Slovenskih goric Krošnjarstvo * manufakturo se je pojavilo zadnje tedne v Slovenskih goricah v taksnem obsegu, da jo občutno ogrožena domača trgovina. Krošnjarji raznašajo blago po hišah in ga ponujajo po pretiranih cenah, ter so že marsikoga prevarili, da je preplačal slabo kakovostno blago. Ti agenti si kopičijo znaten dobiček in se poslužujejo vseh možnosti izsiljevanja, medtem ko domači trgovci, ki izpolnjujejo obveznosti do države in javnosti, svojega blaga ne morejo prodati. Orožniki pri Sv. Lenartu eo že več teh agentov aretirali, ker niso imeli dovoljenja za raznašanje manufakturnega blaga. Blago so jim zaplenili. Regulacija Mure napreduje. Pri Zg. Cmureku eo dela pri regulaciji Mure v polnem teku. Od državnega mostu vzdolž Mure je že skoraj povsem zregulirana najbolj ogroženi del reke in je obrežje z banovinsko cesto zavarovano, da se ni treba bati več tako občutnih posledic morebitnih poplav reke, kot so bile lani spomladi. Z motornim kolesom se je ponesrečil kmet Urbanič Blaž iz Ščavnice, ko se je pred kratkim ucjl voziti na banovinski cesti Ščavnica—Sv. Ana. Ufcbanič je padel s takšno silo, da je dobil hude ztmapje in notranje poškodbe ter so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Ogen} v Mozlfu pri Kočevju Dne 1. aprila ob 8 zvečer je začelo goreti v šugi posestnika Ivana Lovšina v Mozlju št. 53. Oštrešji hleva in kašče ter šupa so pogorele, posrečilo pa se je gasilcem obvarovati hišo, ker ima job tej strani ognjevaren zid. Pogorela je tudi šupa gostilničarja Fjanca Roma št. 39, ki je bila tik ob Lovšinovem poslopju. V veliki nevarnosti sta bila tudi Romova hiša ter skedenj. Hitremu nastopu ter napornemu delu gasilcev se je posrečilo požar omejiti še preden so prihiteli na pomoč gasilci iz sosednjih vasi. G. Lovšin trpi precejšnjo škodo, ker so mu zgorele vse zaloge krme, živeža in veliko gospodarskega orodju, ki ni bilo zavarovano. Nastaoek požara še ni pojasnjen. Poboj mod phanimi fanti Maribor, 3. aprila. X Boijem pri Zrečah se je pripetil tragičen iteflo4efa, ki se je končal s smrtjo mladega fanta. Djfois zjutraj je podlegel v mariborski bolnišnici 2Ne odgovarja resnici,, da bi »Toti list« hotel kupiti g. Ribnikar in tudi ne drži, da bi bil gosp. Ribnikar kdaj koli pokazal namero, da bi hotel kupiti >Toti list«. Med ameriškimi Slovenci Komunistični tednik »Naprej« poroča o, nekakem združenju 6 socialističnim tednikom »Proletarcem«. Eden kot drugi trdi, da sam ne more več izhajati radi finančnih težkoč. Slovenska naselbina v Pueblo Colo. si želi nabaviti nove orgle za cerkev. Sedaj v cerkvi za poskušnjo »električne* orgle, ki pa daleč ne dosegajo lepote pravih orgel. Za nove orgle in za olepšavo cerkve se sedaj nabirajo med farani denarni prispevki. Cerkveno pevsko društva »Zarja« v Chicago, III., bo priredilo na belo nedeljo, 16. aprila prav zanimiv koncert, pri katerm bo sodelovalo tudi več drugih pevskih društev. Miss Elisabeth Musich, hči Mr. in Mrs. Frank Musicha z Rockland Street v Calumetu Mich., je bila odlikovana in priznana kot najboljša učenka na Marquette univerzi v Milwaueke, Wis. — V Chicagu, IH., je bila pretekli teden odlikovan kot najboljša dijakinja višjega oddelka šoile v preizkušnji za govorništvo Marija Kukman, hčerka solvenskega trgovca. Predstojništvo Sole ji je poklonilo v znak odlikovanja lepo srebrno kupo. Na banketu, ki ga je priredila v Clevelandu, Wil« lard Storage Battery Co. svojim uslužbencem, ki delajo v tovarni čez 25 let, je bilo obdarjenih z zlatimi urami med drugimi tudi več naših rojakov: Mišič, Mr. Drenšek, J. Janežič, J. Lunder, Fr. Narobe, G. Juratovac, J. Mahne, F. Nahtigal in M. Zalar. Na splošna *o slovenski uslužbenci pri« znani kot najboljši delavci v omenjeni tovarni. —• H«rwey Allen: 160 Antonio Mverso, Gosarjev pustolovec Antonio in Vincenc seve/la niti slutila nista, kakšne posledice lio imel njun romantičen klic. 'L združenimi močmi sta se skušala Dostaviti v bran, kolikor je bilo pac mogoče. Dosegla sta pa le lelni uspeh. Vincencovo presenečenje nad tem, da je Antonio dobil sedemletnega sina — »ob treh zjutraj, oče se počuti dobro« — kakor -o je izražal —, je bilo skoraj tolikšno kot njegov ponos in veselje. Ko so prišle še ženske, je j>ostal pater familias velikega gospodinjstva in je zelo užival. Takoj v prvih dneh je pisal gospodični Geiler in ji predlagal, da se o božiču poročita. »Oho,«’ je dejal Antonio, »nisi samo ti takšen, ki ima lahko sinove. Počakaj malo. Ko sta prišla Katarina in pjena mati, da nakupita balo, ju je spremljal s strokovnjaškim pogledom po mestu. V praznem krilu hiše na dvoriščni strani so se naselile dame. Juan je ta del imenoval harem. Mali Toni, ki se je igral s Simbo na .rtu in ki ga je bolj ljubil kot vse ostale, ne izvzemši svojega pa-l>ana, je bil nesporno središče vsega. Bil je miren in sam s seboj zadovoljen otrok, rjav kot Angela, toda očetovih oči in las. Spremembi stanovanja se ni čudil mnogo. Mama se je pač nekam odpeljala, to je že tudi prej napravila večkrat. Debrtilleja je često videl. Vsi hišni stanovalci so se zanimali zanj. Njegov novi papa ga je vozil z vozom po Parizu, in velika, hladna gospa, mama Ana, ki jo je kmalu spoznal, ga je zvečer spravila v posteljo. Skoraj jo je bolj ljubil kot Marianno. Vse ee mu je /.delo samo po sebi razumljivo. Izpraševal se je le, koliko časa bo vse to trajalo. Spominjal se je, da prej nobena stvar ni trajala dolgo. Vedno so potovali v druge kraje. Samo od Simbe se ni hotel ločiti na noben način. Antonio je bil v zadregi, kaj naj napravi z otrokom. Z velikim veseljem bi ga vzel v Ameriko. Toda temu so vsi nasprotovali. »Seveda,« mu je rekel Vincerc, »samo, če bi imel urejen dom. Toda, da bi ga sedaj vlačil s seboj preko Madrida in po pol sveta v NTew Orleans, predno veš, kakšno bo tam življenje? Predstavljaj si, da bi med potom na parniku zbolel.« Skomignil je i rameni. »Ali bi ti tyilo to prijetno?« Rtregovarjal se je-o tem * 'Arto. Ona ni mnogo govoril«, toda očividuo je želela vzeti otroka s seboj. »Pusti mi ga samo nekaj let, srečna bom z njim in ljubila ga bom kakor otroka, ki sem ga izgubila. Kadar bo velik in močan, ti ga bom poslala.« Celo ob tej misli je jokala. Papa Debriille ni poznal nič drugega kot Diisseldorf. Njegovi razlogi so bili otrokova vzgoja. Ni sl mogel predstavljati, da bi izgubil otroka. Tudi sam bi se takoj vrni lv Diisseldorf. Antonio v družinskih stvareh ni imel dovolj izkustva z ženskami, da bi vedel, da si nobena od njih, ki mu daje tako dobre in resne nasvete, ne more predstavljati njegovega veselja, ljubezni in navezanosti na otroka. Tudi one so, kakor večina ljudi, smatrale očetovstvo zelo površno. »Ljubezen velja v človeškem življenju kot nekaj ženskega. Resnično ni pravega izraza, ki bi označeval čustva in stališče očetovstva.« Ženske, stare in mlade, ki so Antonia pregovarjale, naj ne vzame svojega sina s seboj, so delale zato, ker je vsaka od njih hotela imeti otroka. Antonid je bil v veliki zadregi, kako bi sebe in ostale prepričal, da je njegova želja, obdržati otroka, pravilna. O tem so sploh komaj govorili. Nasprotno pa je bilo mnogo zmigovanja z glavami in mnogo govoričenja o Angeli. Otrok je izgubil mater. Pri tem ni bilo važno, da je našel svojega očeta. Po splošnem mnenju je bilo nujno najti žensko, ki bo zavzela Angelino mesto. To pa je bila Ana, kateri je pred nedavnim umrl otrok. Po Ouvrardovem sporočilu je postalo Antoniu končno jasno, da je konec njegovemu bivanju v Parizu. Konec meseca septembra so nameravali odpotovati iz Pariza v Madrid. Nekega večera je prišel Ouvrard razmeroma pozno in nepričakovano in pripovedoval, kaj se je dogodilo v Tuilerijah. Revolucija lačnih je bila povod nekemu razgovoru, pri katerem so sklenili uprizoriti majhno dramo. »Sedaj je že vse pripravljeno«, je rekel. »Povedal sem mu, da lahko dobavljam pšenico pariškim pekom. Prvega oktobra, ko bodo trgovine zjutraj odprte, bo cena kruhu zopet normalna. Toda na predvečer se bom moral pojaviti v Comčdie, kjer bom moral igrati resnično komedijo«, je godrnjal. »Ta večer je otvoritveni večer mademoiselle Georgea. Sem bosta prišla Bonaparte, Josefina in vse,, kar slovi v Parizu. Po predstavi 1)0 pred gledališčem izbruhnil naročen '. upor«.. Tako l>o izvedel dobri pastir svojega ljudstva v svoje veliko ogorčenje, da njegova čreda gladuje. Pred zbranim ljudstvom me bo na odprtem stopnišču strahovito ukoril, Y nemilosti bom moral bežati — y Španijo. Nato bo slovesno oznanil, da so cene kruhu znižane in da je stiske konec. Naslednje jutro bo visel v Parizu razglas, da so pekarne polne lepih črnih hlebčkov. Moja vloga je samo igrati lopova. Ko se bo zdanilo, bom že milje daleč od Pariza. Ni mogoče vedeti, kakšen konec bo imela ta šala za »krivca«. In vi, moj dragi,« se je obrnil k Antoniu, »morate biti pripravljeni, da boste z menoj odpotovali v kočiji. Kaj pravite k temu? Moj Bog, potreboval, bom podpore.« »Iz gledališča se bom odpeljal tudi jaz zvečer z vami«, je dejal Antonio. »Tudi jaz pojdem k predstavi in vas bom potem počakal zunaj.« ^Sijajno?, je vzkliknil Ouvrard zelo zadovoljen. »Tedaj bova tam pač dva lopova. Sicer pa imate še nekaj dni časa, da svoje stvari lahko odpošljete naprej.« Antonio je zaskrbljeno prikimal. ^ »Nič nikar ne skrbite«, je rekel Ouvrard. »Poulična drhal bo pač pripravljena, vendar mislim, da vsa svar ne bo šla predaleč.« Toda Antonio ni bil zamišljen zaradi tega. Pravkar se je zavedel, da jo že pozabil Angeli dano obljubo, da bo prišel poslušat njeno peseni. Sedaj bo pa kljub temu navzoč. Zadnji dan svojoga bivanja v Parizu je Antonio pohajkoval okoli tretje ure popoldne še v zmernejšem tempu kot sicer po Rue de Rivoli. Nežna, svetla jesenska megla je otežkočala razgled na to največje mesto zapada in mu dajala nekaj turobnega, kar je tako zelo vplivalo na njegovo razpoloženje. Svoje zadnje priprave za potovanje je dokončal. V »Volčjem dvorcu« jo medtem Juan gotovo že vse pripravil za odhod. Nocoj, ko bo šel otrok spat, ga bo še zadnjikrat poljubil za lahkonoč. No 1)0 mu povedal, da bo odpotoval. Ni hotel nobenih prizorov. Otrok bo £el spat kakor vsak večer. Potem bo pa šel v gleifališče, kjer sa bo srečal z Ouvrardom. Angela bo pela svojo zadnjo pesem — zanj zadnjo —, nato bo pa odpotoval v Španijo. Kakšen smisel ima vse to? Zakaj ga žene s tolikšnim nemirom po vsem svetu, k nekomu vidnemu in skrivnostnemu cilju? Zakaj so vsaka usta od brata Francoisa do Angele govorila, vedno sicer z drugimi besedami, toda vendar večno isto skrivnostno besedico: »pojdi«? Kaj naj to pomeni? Kakšen smisel naj ima to? Iz kakšnega globokega in skupnega prepričanja vseh ljudi je prihajal ta ukaz iu ta klic, ki se m« ni mogel ustavljati? Nikdar mu ni nihče rekel: »Ostani«, »Počakaj« — razen Neletc, ki pa prav za prav sploh ni bila Evropejka. Nocoj bo zopet moral »iti« v Madrid in potem? Spet bo brezmejno sam. štev. 77. ?SI/>VERSKI DOM*, dge '4. aprelat939. Od tu in tam Ustanovitev »zadruge« za gradnjo raznih tovarn je preprečilo belgrajsko trgovsko sodišče. Pop Hrajiislav To,mič si je že večkrat zamislil in izpeljal razne družbe, a pomočjo katerih je goljufal ljudi. Zadnja njegova zamisel pa je bila zadruga, ki bi 6c bavila z gradnjo tovarn po različnih krajih države, Hranilovie je preslepil neke svoje znance, da so mu podpisali večje deleže, nakar je prosil trgovska sodišče za registracijo svojenove tvrdke, obenem pa je obvestil sodišče, da je bil na ustanovnem občnem zboru zadruge izvoljen za predsednika upravnega odbora. Sestavil je spisek družabnikov, ki da so vložili velike vsote denarja, za sebe pa navedel delež pal milijona. Proti običaju je pa trgovsko sodišče začelo preiskovati, če so bili deleži zare6 vpisani in unaio družabniki zares denar. Pokazalo se je, da so brli brez slehernega dinarja in da je hotel Tomič dobiti z ustanovitvijo zadruge priliko, da m nabiral nove družabnike in jim odnesel ves vloženi denar. Sodišče pa mu je namero preprečilo. v poldrugem letu zakona je kar trikrat ob-tdovela Marija Perinčevič iz Prnjavora pri Dja-govem. S prvim možem se je bila poročila jeseni predlanskega leta. 2e po treh mesecih skupnega življenja pa je možu pripetila nesreča, da je padel z drevesa in se ubil. Nekaj mesecev nato 6e je Marija poročila v drugo. Tudi tokrat ni imela sreče. Že po šestih mesecih je mož umrl na pljučnici. Takoj nato se je po,ročila s 64 letnim starcem, ki ji je za doto prinesel lepo posestvo. Toda že dva meseca kasneje ji je smrt ugrabila tudi tega moža. Marija je postala neke vrste rekorderka. V letu in pol je pokopala kar tri može. Jugoslovansko društvo ceste, ki je imelo svoj 'letni občni zbor v zvezi z razstavo cest v Belgradu, je poudarilo 6vojo željo, da bi se ukinil kuluk za cestna dela. Strokovnjaki so ugotovili, da je kuluk silno nepriljubljena oblika obveznosti ljudstva in ne prinaša tistih rezultatov, ki bi jih oblasti želele. Dandanes kuluk tudi ne more dosti koristiti pri vzdrževanju cest, kajti avtomobilske ceste potrebujejo nepretrgano vzdrževanje, ki ga morajo opravljati le izvežbani in stalno plačam delavci. Strokovnjaki pravijo dalje, naj bi se mesto kuluka uvedla kaka druga dajtev, ki pa spet o« bi smeila hujše obremeniti ljudstva kakor pa kuluk. V tem smislu je društvo za ceste izdelalo posebno spomenico in jo poslalo na merodajna mesta. Zadeva x avtomobilom belgrajske organizacije JRZ še vedno ni razčiščena. Časopisi so poročali, da je dal pred tremi dnevi bivši podpredsednik belgrajske mestne JRZ Gjura Jankovič odpreti garažo odbora JRZ in iz nje odpeljati osebni avtomobil. Odbor JRZ je zadevo prijavil oblastem, češ da si je g. Jankovič prilastil tujo lastnino, nasprotno pa trdi Jankovič, da je bil avtomobil njegova last, Avtomobil je bil pri policiji prijavljen na ime Gjure Jankoviča, toda odborniki JRZ pravijo, da je bilo to slučajno, pač zato, ker je avtomobil največ rabil poslevctdeči podpredsednik Jankovič sam. Spet se je oglasil Jankovič, ki trdi, da je avtomobil plačal s svojim denarjem m da je pripravljen odložiti svoj poslanski mandat in se umakniti iz političnega življenja, čim mu kdo dokaže, da je avtomobil last JRZ, Sedaj ima policija nalogo, da ugotovi, čigava last je bil avtomobil. V starko so stopiti delavci v tovarni vagonov y Slavonskem Brodu. Pred dobrim mesecem je tovarna vsilila delavcem novo kolektivno pogodbo, katero pa so delavci odklanjali. Začeli so stavkati, takoj nato pa so se vdali obljubi vodstva tovarne, da se bodo nekatere določbe po,godbe spremenile. Ko pa tovarna obljube ni hotela izpolniti, je delavstvo v nedeljo stopilo v stavko. Banska uprava savske banovine je poslala svojega višjega uradnika, prav tako pa je dopotoval v Slavonski Brod tudi inšpektor ministrstva za soci-jalno politiko. Tatici, ki je bila že 93 krat obsojena, sodi so-digfe v Dubrovniku. Je to neka Milka Sabanovie, zn katero pravijo zagrebški časopisi, da je doma nekje iz Slovenije. Ženska je imela svoje pomagače, specializirala pa ee je zlasti na tatvine v hotelih in penzijonih v dalmatinskih letoviščih, tz sodnih aktov se je ugotovilo, da je bila Sabano-viieva kaznovana zaradi tatvin nič manj kakor 93 krat. Veliko tihotapsko alero so spet odkrili na Su- Safca. Preiskava proti belgrajskim tihotapcem z valutami je pokazala sled tudi v Zagreb, a od tam na Sušak. Organi oblasti so izvedli več hišnih preiskav pri carinikih in zasebnikih ter našli veliko zalogo tujih valut in svile, ki bo bržkone italijanskega izvora. Ker preiskava še ni zaključena, oblasti nočejo dajati nobenih podrobnih pojasnil o obsegu in o udeležencih afere. Pijanca, ki si je sredi železniških tirov zvijal cigarete, je povozil vlak v bližini Osjeka. Palko Bartok je presedel skoro ves dan v gostilni, dokler ga ni prišla poklicat žena. Precej pijan se je odpravil proti domu, toda na prelazu preko železniške proge se je ustavil in začel zvijati cigareto. Čeprav mu je žena dopovedovala, da se iz daljave čuje sopihanje vlaka, se Bartok ni^ dal premakniti z Tneeta. Preden pa ga je mogla žena potegniti v stran, je pridrvel vlak in nesrečnika zmrcvaril. Janaka ▼ požrešnosti se fe hotel pokazati delavec Mladen Perič iz Djurdjeva z namenom, da bi potolkel svetovni rekord in bi potem postal slaven, ker bojdo o njem pisali časopisi. Za stavo je v 25 minutah pojedel poldrug kilogram suhega grozdja ter poldrug kilogram suhih sliv. Ko je Vse pospravil pod streho, je dejal, da še ni popolnoma sit... Trik lfudje so zgoreli s hišo vred v vasi Humcih pri Sarajevu. K invalidu Asimu Ibriču je prijel na obisk brat ibro ter pri njem tudi prenočil. V hiši so spali Ibrič z ženo, Ibro in dva Ibričeva otroka. Sredi noti pa je ogenj nenadoma izbruhnil in v kratkem času hišo upepelil. V zadnjem hipu sta ee rešila oba otroka, medtem ko sta Ibriča in Ibro zgorela. Na dosmrtno ječo je bil v Sarajevu obsojen železničar Danilo Kujundžič, ki je ubil svojo pri-ležnico, Kujundžič se je seznanil s Todorovičevo Po smrti njenega moža. Pomagal je zbirati podpore zanjo, ker je bila ostala v bedi s 6vojimi tremi otroki. Pozneje se je pa zapletel z njo y nedovoljene odnose, čeprav je bil 6am oženjen in imel tri otroke. Ko pa je že preveč zagazil, je izvabil Todorovičevo v hlev in ji zadal dvajset ran z nožem. Truplo je skril, podtaknil pa vdovi Poslovilno pismo, v katerem pravi, da je šla v smrt zaradi revščine. Kujundžič je pa pri tem Pozabil, da je bila vdova nepismena in da je za to dejstvo vedela vsa vas. Zločin je bil pojasnjen, * Kujundžič 6e bo moral pokoriti v ječi vse ž-iv-Ijeaj*, Kako je prebrisan fud opeharit mariborske mizarje Maribor, 3. aprila. Stara je že izkušnja, da bo ju.d še vedno napravil posel tam, kjer ga nihče drugi ne bi niti pričakoval. To bodo gotovo potrdili sedaj tudi mariborski mizarski mojstri, ki so z malimi izjemami skoraj vsi nasedli prepredenemu judovskemu agentu ter so mu izplačali lepe denarce za predmet, katerega bi dobili lahko le za nekaj kovačev. Mariborska tovarna brusnih kamnov Swaty je izdelala specialne brusilnike za mizarsko orodje. Ti brusilniki so že precej časa v prometu, vendar je tvornica s tem blagom predvsem obdelala inozemska tržišča, prepričana, da ji domač trg itak ne bo ušel. Kamni so prišli tudi v Budimpešto, kjer jih je dobil v roke tudi mlad podjeten judovski agent. Pozanimal se je, kako je z zadevo ter je na podlagi informacij kmalu skoval načrt. Jud, ki se piše Feiweszy (vprašanje, če je to njegovo pravo ime), se je pojavil v Mariboru ter je začel obiskovati mizarske mojstre. Ponudil jim je v na- kup kolekcijo kamnov in sicer dva za brušenje navadnih etružnikov, tri pa za brušenje nožev na stružnem stroju. Pripovedoval jim je, da je to najnovejši inozemski patent, ki je zelo posrečen, pa tudi primerno drag. On sam pa da ima poleg tega še posebno metodo za brušenje. Ponujal je kamne mizarskim mojstrom zastonj, toda za metodo zahteva 500 din. Skoraj vsi mariborski mizarski mojstri so mu šli na lim ter so kupili kamne. Te dni pa so bili pošteno presenečeni, ko se je pojavil pri njih zastopnik tvrdke Swaty ter jim je ponudil kolekci jo istih kamnov za 70 din. Ko so mu povedali, da so že za te kamne dali 500 din, so se v tovarni spomnili na mladega, elegantno oblečenega juda, ki je prišel pred nekaj tedni skoraj vsak dan v tovarno ter kupil nekaj zbirk teh brusilnikov. Plačal jih je po 70 din, prodal pa takoj po 500 din. Najbrže slepari ta jud sedaj mizarske mojstre še kje drugje po Sloveniji. Zato smo napisali te vrstice, da mu mojstri ne bodo šli na lim. (HrllHnHI »Stovemkega doma« Kraj Barometer- ji sko stanje 11 Tempe- ratura v C1 Uelativna 1 vlača v | a> o h ¥ Veter Pada- t vine i * n 05 • a ce e (smer, j n kost.) S e vrsta Ljubljana 756-9 16-5 9-6 83 8 WSWi Maribor 755-1 18-6 4-0 70 4 0 — mmmt Zagreb 757-8 21-0 3-0 90 0 SW, — — Belgrad 758-5 18-0 6-0 70 0 ESE. — *— Sarajevo 757-9 18-0 0*1 90 4 0 — — Vis 151'9 13-0 9-C 70 0 0 — — Split 757-3 19-0 9-t 80 6 ENE, — —i Kumbor 755’6 19-0 7*0 90 5 N, — vm Rab 753-S 14-0 8-t 70 4 0 — Dim rat im 756-t 19-0 8-0 90 4 NE, — M Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno, topleje in vetrovno vreme. Igralski jubilej Emila Kralja Ime tega dramskega umetnika je tesno zvezano z zgodovino našega ljubljanskega gledališča v zadnjih 20 letih. Če bi ne bilo v igralskem ansamblu E. Kralja, bi nastala v celi vrsti predstav občutna umetniška vrzel, ki bi jo bilo težko izpolniti z odgovarjajočo osebnostjo. Emil Kralj je brez dvoma močna igralska indivddualnos-t, ki dopolnjuje s svojo umerjeno prepričevalnostjo, nevsiljivostjo, gosposko igro, zaokroženost dramskega ansambla, ter predstavlja svojevrstno igralsko potenco, ki je pripomogla marsikateri predstavi do resničnega uspeha. — Njegovo vestno, pretehtano odersko delo ga je postavilo tekom let v prve vrste, kjer je bil in je ena izmed glavnih privlačnih moči našega gledališča. — V torek, dne 4. t. m. bo praznoval Emil Kralj 25-letnico svojega oderskega dela. Samo kdor ima vpogled v utrudljivo in vseh psihičnih in fizičnih moči zahtevajoče delo igralca, bo pojmil, kaj pomeni 25-letnica igralca. Skrajni živčni napor terjajo umetniške naloge, pred katere je postavljen igralec skoraj večer za večerom, črpajo iz človeka umetnika mnogo več moči kakor katerikoli drugi poklic. Vztrajati v njem 25 let z vedno enako močjo in zaletom, z vedno večjo poglobljenostjo, je življenjska naloga, ki zahteva celega človeka, žrtvovanje vseh drugih interesov — skfatka: vse človeško življenje.^ E. Kralj je med umetniki, ki so in podarjajo gledališču vse svojega dragocene moči, zavedajoč se, da grade z njimi slovensko gledališko tradicijo. Zaslužnemu in zvestemu kulturnemu delavcu se bo oddolžilo gledališče, uprava, tovariši in občinstvo, spoštovalci in prijatelji njegove zrele umetnosti danes pri predstavi Tolstega drame »Živi mrtvec«, v kateri bo igral naslovno vlogo. Jubilejna predstava se bo vršila v Operi. Ob tej priliki bo dokazala slovenska javnost, kako zna ceniti kulturno delo in njegove delavce. Pri prenašanju plena zasačen Kamnik, 2. aprila. Poklicni nepoboljšljivi 65-letni tat Gabrovec je zopet pod ključem in varnimi zapahi tukajšnjih sodnih zaporov. Nedavno smo čitali v našem listu, s kakšno rafiniranostjo se je preskrboval z vinom v »Tomaževi gostilni« v Majstrovi ulici, in odnesel ta-mošnji natakarici 20 litrov vina. Včeraj je napravil mestni stražnik g. Zabavnik progon beračev od šutne proti Zapricam. Spotoma je opravil tudi svojo službeno dolžnost v pisarni okrajnega cestnega odbora. Ko se je nekoliko časa zadržal v imenovanem uradu, je zagledal skozi okno tehnične pisarne, kako nekdo hiti od kovačije Tineta Oblaka kar čez travnik župnišča na glavno cesto, Na hrbtu je imel dobro naložen nahbrtmk, v rokah pa vrečo z neko vsebino. Prišedši na glavno cesto, se je ozrl po cesti in ko je misla , da je ozračje čisto, se je oddaljil in razmišljevat, kam bi krenil. Ni pa seveda niti sumil, da ga v neposredni bližini opazuje čuječe oko postave. Stražnik je odšel iz pisarne čez dvorišče okr. cest. odbora in že sta bila z Gabrovcem skupaj. Ko je stari nepridiprav tako nenadoma opazil pred seboj stražnika, se je tako prestrašil, da mu je vreča z vsebino, Id jo je držal v rokah, padla na obcestni nasip. Seveda prekasno. Stražnik je pozval starega lisjaka, da takoj pobere vrečo in mu sledi v mestno stražnico, kjer sta mu stražnika temeljito izprašala vest in končno zvedela, kje je nabral stvari, ki jih je imel v nahrbtniku in vreči. V vreči je imel dolgo verigo (marinarco), ki jo je ukradel Lombergarju na Perovem, mlinarju in posestniku Steletu dve prazni vreči, nekaj razne druge drobnarije pa si je poslužil tudi po drugih hišah v mestu. Najrajši pa se zviti možakar pojavlja v privatnih stanovanjih, kjer odnese vse, kar mu pride pod roko. Saj ima že kazni z zaporom za seboj nič manj kot 30. Vsem, ki svoja stanovanja zapuščajo popolnoma brezskrbno in nezakljenjena, naj obračajo največjo pozornost na to, da se kakšen sličen gost ne pojavi tudi v njihovih stanovanjih. Prepoved točenja alkoholnih plfač v času naborov Po čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi sc zaradi preprečevanja pijančevanja in izgredov ob naborih v Ljubljani izdaja naslednja naredba: Med nabori je imetnikom gostinskih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnim koli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih aa nje kupovati in nositi. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki zoper to naredbo ee bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do nOO din, oziroma z zaporom 1 do 10 dni ter z odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj naborniki ali njihovi spremljevalci. Naredba začne veljati dne 15. aprila 1039 in velja za Čas od 14. do 30. aprila 1939. — Upravnik policije: dr. Hacin e. r. Vfomrltc v cerkev Maribor, 3. aprila. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedel danes na zatožni klopi 25 letni delavec Blaž Zupančič, brezposelni delavec brez stalnega bivališča, po rodu iz Koprivne. Zagovarjal se je zaradi cerkvenega ropa. Dne 30. oktobra lanskega leta je Blaž Zupančič vlomil v župuo cerkev sv. Danijela. Razbil je puščico, v kateri je bilo po navedbi cerkvenega predstojništva 100 din drobiža. Zupančič dejanje prizna, pravi pa, da je našel samo 50 din, katere pa je takoj naslednjega dne zapil. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za 2 leti. športne vesti Skladatelj Risto Savin je izdal v komisijski .založbi Glasbene Matice ljubljanske svoje Vokalno 6uito za soli in zbor s spremljevanjem klavirja. Delo obsega 19 strani in 6tane 40 dinarjev. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Učenec je prekosil učitelja. Ob nedeljskem, teku čez drn in strn za državno prvenstvo v Zagrebu se moramo nehote spomniti, kako je pred nekaj leti naš odlični tekač na dolge proge Jože Bručan pripeljal s seboj iz Kamnika na igrišče mladega fanta, ki si je s strahom ogledoval svoje nasprotnike, s katerimi bo moral prvič tekmovati. Mlad fant se je držal Bručana kakor otrok matere in se ni ločil od njega niti za trenutek. Za vse ga je izpraševal in verno poslušal, da mu ne bi ušla kaka beseda. Jože Bručan je bil tedaj s Krevsom nepremagljiv in zato so bile besede in nasveti, ki jih je dajal mladim atletom on, sama zlata resnica. Jože Bručan je tedaj na naše vprašanje, komu daje tako važne nasvete, odgovoril: ta mladi delavec iz Kamnika je Jože Kotnik; skupaj trenirava po poljih okoli Kamnika in povem vam, da je to moj bodoči naslednik; odličen tekač je! Nedeljski tek čez drn in strn je Bručanove preroške besede uresničil. Kotnik je bil prvi, njegov učitelj Jože Bručan pa se je moral zadovoljiti z drugim mesto. S smučmi 150 km na uro. Italijan Leo Ga-sperri, trener italijanske zimsko-športne zveze in svetovni prvak v hitrem smučanju, je prevozil s smučmi 1500 m dolgo strmino v 39 sekundah, to je s povprečno hitrostjo 150 km na uro Takšne hitrosti ni dosegel še noben smučar. Gasperri je ta rekord dosegel v Cerviniju. Bil je opremljen s posebnimi krili. Pri meddržavni nogometni tekmi med Švico in Madžarsko, ki je bila v nedeljo v Curihu, so zmagali Švicarji s 3:1. Nepričakovana in razmeroma visoka znapa Švicarjev nad Madžari je presenetila. Tekmi je prisostvovalo 17.000 gledalcev. Pri plavalnem dvoboju med Vojvodino iz Petrovgrada in Bobom iz Belgrada v bazenu Kosmanovič v Belgradu so zmagali domačini s 34:30 točkami. Lep rezultat je dosegel na 400 m prosto plavač Balla. Progo je preplaval v 5.15.7, kar je za dve desetinki sekunde boljše od jugoslovanskega rekorda. Tudi na 100 m prosto je zmagal isti z 1.05.8. Na tabeli najboljših strelcev pri ligaških tekmah je še vedno prvi Matošič ml., ki je dal 17 golov. Aca Petrovič 15 golov, Lešnik 12, po 11 golov so dali Pavlovič (Slavija V.), Ka-cijan in Zivkovič. Naša Ljubljana seveda še vedno krepko vodi pri avtogolih. Pri teniškem turnirju v Kairu je Kitajec Kho Sin Kie premagal nekdaj najboljšega igralca na svetu, Nemca von Cramma. — Budge, Perry in Vines so skupno odšli na daljšo turnejo po Avstraliji. — V San Franciscu je Do-nald Budge že enajstič zapovrstjo premagal Perryja. Zadnje srečanje se je končalo 6:0, 6:4. Tekma po dogovoru: Celje : Olimp V smislu §§ 26 in 27 zakona o tisku vas prosimo, da z ozirom na kritiko, ki je izšla v ponedeljek, 27. marea 1989 v vašem periodičnem listu ^Slovenski dom« St. 70, na strani 4, tretji stolpec in pod naslovom: »Tekma po dogovoru: Celje : Olimp 5:5 (3:0)« priobčite v ponedeljski Številki »Slovenskega doma« pod športno rubriko na istem mestu in isti strani naslednji popravek: Ni res, da: »Prvenstvena se je zdela tekma le prve četrt ure, nakar je Celje začelo predvajati igro, ki je bila potrebna Olimpu, da je mogel izenačiti in se rešiti izpada iz I. razreda.« Res pa je, da se je zdela tekma ves čas svojega poteka prvenstvena in se je končala v smislu nogometnih pravil. Ni res, da: »po tem golu se je začela igra, kakršne v Celju še nismo videli in bi je v normalnih razmerah ne bi niti mogli pričakovati«, temveč je res, da se je po tem golti Olimp zagrizel zavedajoč se svojega položaja in je Celje popustilo in se je tekma v normalnih razmerah končala, brez kakršnega koli incidenta. Ni res, da: »je bilo treba izpolniti dogovor med kluboma, ki sta se po svojih zastopnikih že nekaj dni pred tekmo dogovorila in določila, kakšen mora biti izid te tekme.« Ree pa je, da ni bilo treba izpolniti nikakega dogovora med kluboma, ker dogovor sploh ni obstojal, in res je, da noben zastopnik našega kluba se ni nekaj dni pred tekmo dogovarjal ali določil, kakšen mora biti izid tekme. Ni res, da: »v tem znamenju je potekala igra, dokler ni rezultat 5:5 izpolnil dogovora«. Res pa je, da je igra potekala v normalnem znamenju in da gornji rezultat ni izpolnil nikakega dogovora, ker kakršen koli dogovor sploh ni_ obstojal. Ni res, da: »smo radovedni, ali na odločujočih mestih proti takšnemu igranju in izigravanju ne morejo ničesar ukreniti.« Res pa je, da nismo radovedni, kaj morejo ukreniti na merodajnih mestih, ker se je tekma in vsi goli zaključili v smislu obstoječih pravil JNZ. Za naklonjenost se Vam najlepše zahvaljujemo ter beležimo s športnim pozdravom: tajnik in predsednik (podpisa nečitljiva). Koledar Danes, torek, 4. aprila: Iziflor. Sreda, 5. aprila: Vincenc, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Smetenje po ulicah. Po zdravstveno policijskih predpisih o snagi na ulicah in trgih ter po predpisih § 90 zakona o mestnih občinah jo odmetavanje papirja in vseh odpadkov po ulicah in trgih strogo prepovedano. Kdor se proti tem predpisom pregreši, je kaznovan z globo do 500 din ali z zaporom do 10 dni. Ti predpisi pa veljajo tudi za prodajalce in prodajalke na trgu. Na trgih radi puščajo najrazličnejše ostanke in odpadke na tleh, da veter raznaša papir in druge smeti okrog ter tudi po bližnjih ulicah in zato okolica dela vtis, kakor bi mestna občina ne skrbela dovolj za snago. Ker so pa take razmere nevzdržne, opozarja mestno poglavarstvo prodajalke in prodajalce na navedene predpise in tudi na stroge kazni, hkrati jih pa poziva, da v izogib kazni pobero smeti in odpadke ter jih hranijo v svojih košarah, jih odpeljejo domov ali jih pa ob zaključku prodajanja odlože v za te namene na trgih postavljene velike nabiralnike. Prav tako pa na prepoved smetenja mestno poglavarstvo opozarja tudi razna podjetja, ki po ulicah razdajajo ali trosijo letake in razne reklamne listke. Trošenje listkov po ulicah in trgih je prav tako prepovedano, ker tudi tak papir nasmeti ulice. Podjetja si morajo za razdajanje reklamnih listkov in letakov po ulicah priskrbeti oblastveno dovoljenje. Mestno poglavarstvo pa naposled še posebno vabi taka podjetja, kakor kinematograle itd,, naj letakov ne razdajajo ob nedeljah in praznikih, ko imajo uslužbenci mestnega cestnega nadzorstva večji del počitek in ne morejo sproti pobrati in pomesti letakov. Tudi prebivalstvo, ki zahteva snažne ulice, naj s temi pisanimi letaki samo ne smeti ulic, temveč naj jih odmetuje šele doma v zabojčke za smeti V KVALITETI. KROJU IN Ut*LAV! NCOOSEOKVe, V NI**! CENI BREZKONKUBENČNG ŽE SAM POGLEP V NAŠE IZtO*B£ VAS PRIJETNO PfteSCNETI IN VABI ZA NAKUP. Frančiškanska prosveta M. 0. t Ljubljani priredi v torek, 4. aprila skioptično predavanje o trpljenju našega Gospoda. Jezusa Kristusa pod naslovom »Passio Domini noetri Jesu Christie. — O izjavah zdravnikov, teologov in zgodovinarjev o trpljenj« in smrti našega Gospoda govori ob ski-optičnih slikah dr. p. Roman Tominec O. F. M. — Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji po enotnih cenah 3 din v pisarni >Pax et bornim«. Novo došle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk, Prešernova ulica Št. Vid nad Ljubljano. Vsa fara se pripravlja za velikonočne praznike na poseben način. Nad 70 faranov bo 2. aprila ob pol 4 popoldne in 6. aprila ob 8 zvečer sodelovalo pri predstavi: V času obiskanja; v tej velikončni igri je pisatelj g. Edvard Gregorin pokazal življenje in trpljenje Velikega Učenika. Vsi igralci se pod skrhnim vodstvom vestno pripravljajo, pa tudi oder je za to priliko na novo urejen. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi bodo omogočile tudi okoličanom, da igri prisostvujejo. Vstopnice so že v predprodaji. Nova knjiga. V založili profesoi-sikega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XV. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 241 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. Aleksander Biliimovič: Agrarna struktura Jugoslavije; prof. dr. iur. et hon. c. Metod Dolenc: Vrednotenje dokamv v godnem kazenskem postopanju; prof. dr. Stanko Lapanje: Nažrt priposestvovalno- in zastaralno-pravnih določb za jugoslovanski državljanski ia-konik; prof. Aleksander Maiklecov: Kriminalna etiologija; docent dr. Vladimir Murko: Nekatere krivičnosti v sistemu naših neposrednih davkov; prof. dr. Evgen Spektorskij: Tri pravne teorije; prof. dr. Milan Škerlj: Članstvo v gospoditrski zadrugi. — Dobi in naroča se pri založniku za ceno 60 din. člani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki zna«a leitno 40 dni. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Torek, dne 4. aprila zaprto. (Kraljeva proslava v Operi.) Sreda, 5. aprila: >Prevara«. Reti Četrtek. Četrtek, petek in sobota, t>., 7. in 8. aprila: zaprto. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Ton>k, 4. aprila: »Živi mrtvec«. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Emila Kralja. Izven. Sreda, 5. aprila: oštirje grobijani«. Red Sreda. Četrtek, petek in sobota, ti., 7. in 8. aprila: zaprto. ✓ . Stran 4. ^SLOVENSKI DOM«, dne 4. aprila 1939. <4tev. 77. Mesto, ki se spreminja kot kameleon Prestolnica perzijskih šahov dobiva evropsko lice Današnja doba ni samo doba, ko rastejo nova mesta takorekoč kot gobe po dežju (najboljši primer za to je menda res Italija), pač pa tudi doba, v kateri stara mesta zelo hitro dobivajo čisto novo sliko. V njih izginja, ponekod hitreje, drugod spet bolj počasi, vse, kar ne odgovarja več sodobnosti. Nikjer na svetu pa menda ni več takšnega mesta, ki bi svojo sliko tako hitro spreminjalo kot jo spreminja glavno mesto Perzije, prestolnica perzijskega šaha — Teheran. Mussolini vzhoda" Zaradi velikih javnih del, ki jih v sedanji dobi izvajajo v Perziji in za katera je dal v največji meri pobudo sedanji perzijski šah, imenujejo nekateri tega perzijskega vladarja »Mussolinija vzhoda«. Vladar Perzije skuša predvsem iz svojega glavnega mesta Teherana narediti povsem moderno prestolnico, kakršne ima Evropa. Pokojni predsednik turške republike Kemal Ataturk ni bil edini poglavar azijske države, ki je začel uvajati med svojim ljudstvom moderni, evropski način življenja. Mnogo zaslug na tem polju si je pridobil tudi sedanji perzijski poglavar, ki si zelo prizadeva, da bi pokazal, kako Azija ne sme v ničemer več zaostajati za evropskimi državami, tudi ne po sijaju, v kakršneaa so odete povečini vse evropske prestolnice. Potrebna brezobzirnost Pri modernem urejevanju svoje prestolnice perzijski vladar postopa ne samo odločno, pač pa tudi brezobzirno. Precej odločno in brezobzirno je tudi res treba postopati, če hočeš narediti iz starinskega mesta nekaj takšnega, kar bi bilo vsaj nekoliko podobno moderni ureditvi mesta. Saj imamo na primer že v Ljubljani dostikrat velike težave, če hočemo kakšnemu delu mesta dati novo sodobno lice. • In na vse zadnje je iz nekdanje Ljubljane lažje narediti kaj sodobnega kot pa na primer iz starinskega, vzhodnjaškega Teherana. Torej je odločnost in brezobzirnost pri urejanju tega mesta res na mestu. Stavbenikom je bilo naročeno, naj bi povsod nastale široke ulice, da bi bilo na ta način mogoče dobiti pravilne pravokotne bloke hiš. Teheranske ulice so tvorile do zdaj naravnost slikovite krivine, a zdaj bo kmalu vse te slikovitosti konec. Slika mesta se spreminja takorekoč z vsakim tednom. Teheran se spreminja res kot kameleon. Stare ulice seveda niso bile tlakovane. Na njih je bilo poleti do gležnjev na debelo prahu, pozimi, v zgodnji pomladi in v jeseni pa nič manj blata. Zdaj 6e namesto teh umazanih in blatnih ulic pojavljajo krasne tlakovane ceste. Zavite strehe, ki so nudile še prav posebne vrste sliko, so izginile in z njimi tudi male trgovinice, v katerih so prodajali slovite preproge, kovinaste okraske, pokrivala in z muhami oblegane slaščice. Vse, kar je ostalo od te pisane slike Vzhoda, so kupi kamenja od podrtih hiš. Človek ob pogledu na te kupe dobi vtis, da je sovražnik prav pred kratkim z bombami obmetaval to mesto in pustil namesto njega žalostne razvaline. Iz teh razvalin vstaja moderen mestni okraj, novo središče Teherana, iz katerega bodo potekale ulice v obliki žarkov v druge dele mesta. Do pred kratkim 6i lahko videl na teheranskih ulicah vozove »cestne železnice«, v katere so bili vpreženi konji in na katere so bili Perzijani od 6ile ponosni. Pravijo, da je šah neko jutro videl s svojega okna, kako se je par belih konj zaman trudilo potegniti naprej voz te »cestne železnice«, nabasano poln ljudi. Šah je baje še isti dan poklical k sebi gradbenega ministra in mu ukazal, da mora to trpinčenje živali takoj prenehati, mesto starinske »konjske cestne železnice« pa nastati nekaj, kar bo bolj odgovarjalo sodobnosti. Naročil je ministru, naj posveti vso svojo skrb v to, da dobi perzijska prestolnica čimprej pravo električno železnico, kakršno imajo vsa večja evropska mesta. Ta njegova želja 6e je do danes že v veliki meri izpolnila. Teheran ni dobil samo električne železnice, pač pa tudi drugače čisto moderno lice. kakor se tudi za prestolnico perzijskih vladarjev spodobi. Kdor je zadnje čase prišel v novi Teheran, 6e mora čuditi, kako je v tako kratkem času moglo nastati iz nekdanje vzhodnjaške prestolnice šahov nekaj tako modernega. Pravijo, da človek, ki ga pot zanese v te kraje, kmalu ne bo vedel, da ni več v Evropi, pač pa že skoraj v notranjosti Azije. Prekop kralja Alberta v Belgiji, ki bo letos poleti že do kraja dograjen. Izkopan je med mestoma Meuse in Anvers. Čudna zgodovina človekove obutve Prvi so nosili čevl e Kita ci — pred približno 2700 leti Skoraj malo verjetno se človeku zdi, da ne bi bil Evropejec tisti, ki je prvi poznal in nosil čevlje, čeprav gotovo ne takšnih in tako trpežnih kot jih nosijo ljudje po vsem svetu danes. Vendar se tokrat le motimo, če mislimo, da smo mi Evropejci prvi poznali čevlje. Če hočemo priti v pravo domovino čevljev, moramo iti zelo daleč, na Daljni vzhod, na Kitajsko. Dognano je. da so že' okoli 2698 pr. Kr. uporabljali Kitajci obutev iz pisanega sukna, iz svile in žameta. Egipčani so izdelovali obutev iz ličja in papirusa. Grki in Rimljani 60 nosili opanke in sandale. Ženske so si te svoje sandale krasile z biseri, dragulji ter jih šivale z zlatimi nitkami. Igralci, ki so igrali tragične vloge, so nosili visoke pete, igralci z drugačnimi vlogami pa nizke. Starodavni Slovani in Germani so nosili lesene in usnjate čevlje in čevlje iz ličja. Pred križarskimi vojnami so imeli zelo preproste, nič kaj okusne galske čevlje, po teh vojnah pa je prišla k nam orientalska obutev. Ti čevlji so imeli spredaj obliko navzgor zavitega kljuna, nekaj podobnega kot imajo še danes Srbi, namreč rivčaste opanke. Prvi je nosil takšne orientalske čevlje v Evropi vojvoda Anjou. Zakrivljen sprednji konec čevlja je bil včasih dolg celo do enega metra. Za časa Henrika IV 60 v Franciji nosili čevlje s četverokotnimi podplati. Čevlji 60 bili podobni Najnovejše ameriške bojne ptice račjemu klunu ali medvedji šapi. V 16. stoletju so nosili čevlje brez sprednjega dela. Gole prste na nogah so krasili s prstani. V Španiji in Italiji so bili priljubljeni čevlji z zelo visokimi petami. Te pete so bile, kakor pravijo, včasih za celo ped visoke Ludovik XVI. je imel ob robu svojih čevljev čipke, čevlje same pa prepete z dragocenimi sponkami. Za časa francoske revolucije so prvič uvedli nizke pete iz lubja, spredaj pa so bili ti čevlji zaviti navzgor. V začetku preteklega stoletja so ljudje nosili približno takšne čevlje, kot so jih imeli starodavni Grki. Čevlje so zavezovali navzkriž okoli noge. Od takrat se moda obutve neprestano menja, vendar ne tako zelo, zato pa tem pogosteje. Nov švedski rudnik V pustinji na skrajnem severnem koncu Švedske je nastala pred nekaj leti gorska vas, ki je od zadnje železniške postaje oddaljena 40 km in od kraja, kjer je zdravnik, lekarna in podobno, celo 50 km. To je gorska vas Laver, ki jo je zgradila švedska rudniška družba »Boliden«. — Ljudje v tem kraju se bavijo z izkopavanjem rude, iz katere izdelujejo medeninaste predmete in ki jo je v teh krajih po ugotovitvi strokovnjakov prav precej. To do zdaj še neizčrpano zemeljsko bogastvo bi prineslo gotovo lep denar. Rudo so tod začeli iskati leta 1928, toda šele leta 1933 so uvideli, da se bo izkopavanje tudi obneslo. Prvi rov je bil spona do globine devetdeset metrov. Tedaj so začeli tudi misliti, kako bi v teh krajih organizirali močno rudniško podjetje. Zgradili so celo vas. v kateri stoji tudi krasna stavba za vodstvo rudnika. V čisto zapuščenem kraju je zrasla stavba s stolpom, ki je visok 37.5 metra. Na tem zapuščenem kraju je bil izkopan rov za poskušnjo v globino 142 m. Vseh nameščencev je zdaj v tem rudniku nad 200. V kratkem jih bo dobilo tu svojo službo in kruh še 40. Rudarsko naselje je urejeno zelo sodobna Napeljana je tja voda in izpeljana kanalizacija. Ljudje imajo tam svojo gasilsko četo, šolo in še mnogo drugih potrebnih stvri. Rudarska stanovanja 60 zelo higienična in praktična, opremljena tako kot kje v srednji Evropi. Na leto izkopljejo zdaj tam kakšnih 150 000 ton surove rude, iz katere bodo pridobili približno 12.000 ton čiste medi. Švedi upajo, da bodo proizvodnjo v tem novem svojem rudniku še bolj povzdignili, za kar je potrebno le povečati število rudarjev. Rude je po ugotovitvi geoloških strokovnjakov dovolj in se ni treba bati, da bi je kaj kmalu zmanjkalo. Zato tudi bodoče denarne žrtve, namenjene za izpopolnitev rudniškega obrata, ne bodo zaman. Daruj 1000 din — in plačal si en kamen za *!ovenski prosvetni dom v Ljubljani! Kako te oxfordsk> profesor odvadil d jake med predavan em kaditi Nekoč je bilo akademikom, ld so obiskovali angleška vseučilišča, dovoljeno celo to, da so smeli med predavanji vleči 6voje, toliko priljubljene pipice. Razumljivo je, da je šlo to zelo na živce, predvsem tistim, ki v svojem življenju niso nikdar kadili. Vedno ta smrad po tobako-vem dimu, kdo bi to prenesel, in celo med predavanjem, ko mora biti človek zbran! Tudi med profesorji je bilo nekaj nekadilcev, ki sq zelo težko prenašali to čudno navado. Toda, kaj so hoteli? Sami niso mogli odpraviti kajenja med predavanje. Nekemu profesorju pa se je porodila duhovita misel, kako bi pripravil dijake do tega, da ne bi več kadili, vsaj takrat ne, kadar on predava. Bil je to nek profesor z Oxfordske univerze. Ni hotel sicer kar naravnost povedati dijakom, kako zopern mu je tobakov dim, pač pa jih je skušal vsaj tako bolj po ovinkih pripraviti do tega, da bi vsaj med predavanji odložili 6voje pipice. Dolgo časa je mislil in mislil, nazadnje pa ei je le izmislil nekaj zelo učinkovitega. Ko je nekoč končal svoje predavanje, se je obrnil vljudno k svojim poslušalcem in dejal: »Gospoda! Ničesar nimam proti temu, da vlečete te smrdljive pipe, toda jaz sam ne kadim. Z menoj je stvar takšna kot z vsakim naravnim človekom: ne jem nikdar 6ena, vesel sem pa vseeno, kadar vidim, kako voli radi mulijo seno ...« Ta duhovita domislica je imela nepričakovan učinek. Pravijo, da drugi dan pri predavanju ni bilo med poslušalci niti enega, ki bi si upal prižgati 6V0J0 pipo. Programi Radio Ljubljana Torek, t. aprila: 11 Šolska n ra: Matja Ribičič: Pastir DrejSe, mladinska igra v treh slikah. Izvajajo brezposelna učitejjski abiturienti — 12 Naši pevci in pevke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Koncert slovenske glasbe (radijski orkester) — M Napovedi — 18 Flavto solo igra g. Filip Bernard, pri klavirju gdč. Melita Gnjezda: HandeJ: Sonate — 18.40 Spoštovanje in dobrota — pogoj (vmes plošče); pobožnosti (g. Fr Terseglav) — 19 Napovedi, poro&ila — 19.30 Nao. nra — 19.50 Deset minut zabave — 20 KonceTt pevskega zbora »Ljubljana«, dirigent Srečko Koporc — 20.45 Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi, poro. čila — 22.15 Tamburažki orkester (vodi A. Karmelj). Konec ob 23. Sreda, 5. aprila: 12 Slavni slovanski skladatelji (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Solistične točke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska nra: Iz glasbene zg-vdovlne (g. dr. Anton Dolinar) _ 18.40 Naša narodna obrambn na prelomil dvajsetlotia (g. prof. Etbin Bojc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V Ukmar), v XI. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. Drugi programi Torek, 4. aprila: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.40 Filh. konc. — Zagreb: 20 Igra, 21 Ork. konc., 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19.30 Komorna gl., 20 Zbor. — Varšava: 19 Lahka gl., 21 Simf. konc. — Budimpešta: 20.30 Estonska gl., 22 Plošče, 23 Cig. ork. — Trst- Milan: 17 Prenos iz akademije sv. Cecilije, 21 Dunaj, 22.15 Plesna gl. — Rim-Bari: 21 Legenda »Margareta da Cortona«. * Norman Railly Raine: 79 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI zgrabila vročina. Prebledel je. Čez čas je spet vprašal, tiho in resno: »Pa Rihard, kaj je z njim?« »Rihard, ni znano!« Suh je bil odgovor sira Guya. »To ne bo do ...!« Princ ni končal. Prav ta hip je prišla procesija do njega. Ne daleč vstran se je bil ustavil škof iz Black Cannona. Dolgi dvovrstni sprevod fratrov v črnih haljah in nizko spuščenih kapucah se je spretno postavila ob obeh 6traneh k vrstam vojakov, ki 60 držali ftopja in sulice v rokah. Postavila se je tako spretno in preračunano, da bi bila ob spopadu brez posebnih težav lahko onemogočila tem vojakom slednji poskus za uspešno skupno borbo. 1 V rokah teh skrivnostnih fratrov 60 še vedno gorele z drhtečo svetlobo velike voščene sveče; njihova lica pa so bila videti resna in kakor z globoko pobožnostjo preplavljena. »Kralj moj, vse je pripravljeno za kronanje!« Tiho je zašepetal te besede Robin Hood kralju Rihardu, s katerim sta stala vštric. Še vedno sta bila tesno ob škofu iz Black Cannona. V kapeli je v tem trenutku nastopil globok, slovesen molk. Potihnile so molitve pobožnih nun Prav ta hip pa se je princ Ivan brez dežele spet spomnil svojega brata Riharda z Levjim srcem. O Dickonu še ni ničesar vedel. »Kaj ni še prav nobenih glasov o Rihardu?« Kar rahla zaskrbljenost se je očito-vala v njego.vem glasu, ko je vprašal sira Guyja Gisbourneškega, ki mu je stal z leve strani. »Ni še vesti!« Kratko in odsekano mu je odgovoril sir Guy Gisbourneški. Princu Ivanu brez dežele se je zazdelo, da tudi njega tare neka skrb. Brez dvoma se sam pri sebi izprašuje, kako, da o Dickonu toliko časa ni nobenega rflasu. Prav gotovo bi se bil moral že zdavnaj vrniti. Kaj, če se mu je bilo morda njegovo podjetje izjalovilo; kaj, ce so mu preprečili izvedbo in onemogočili hačrt, ki sta ga bila zasnovala on, princ Ivan ter sir Guy Gisboume-ški? Menda vendar ne? Mnc Ivan se je spet obrnil k siru Guyju: »Toda, kaj sem hotel reči? Ka| misliš, ali je Dickon...?« Misli pa ni utegnil izreči do konca, Razburjen ga je prekinil sir Guy: »Ponesrečilo se mu jel Ubili so ga!« Princ Ivan brez dežele se je stresel po vsem telesu prav kakor bi ga bila Svetlo je bilo v kapeli, ki je kazala iprav pisano lice. Fratrske halje so bile z viteškimi oklepi, duhovni ljudje in vojaki so stali drug ob drugem. Prav za prav je bila kapela sama ta hip skoraj bolj podobna gledališkemu odru, ki je bil jarko osvetljen za svečano predstavo kraljevskega kronanja, kakor pa božjemu hramu. Princ Ivan brez dežele bo zdaj kronan za angleškega kralja, kljub temu, da nihče z gotovostjo ne ve, če je pravi angleški kralj Rihard z Levjim srcem še med živimi, ali pa je že mrtev. Edino glavni igralci te predstave, škof iz Black Cannona, princ Ivan brez dežele, 6ir Guy Gisbourneški ter Robin Hood in kralj Rihard sam vedo, da je i Rihard še živ in v Angliji-I Kje je trenutno, kam je bil odšel, kam izginil? I Kaj hoče? Nihče ne ve, si misli princ Ivan. Brž bo treba nekaj ukreniti. Naglo ravnanje še utegne rešiti stvar. Treba bo pohiteti, da ljudstvo ne bo zvedelo za njegov namen. Take misli 60 na podoben način ta hip mučile princa Ivana brez dežele in sira Guja Gisbourneškega. Oba bi bila gledala na to kronanje s popolnoma drugačnimi očmi, če bi jima njun načrt ne bil spodlfetel, ali pa če bi se bilo francoskemu kralju Filipu II. posrečilo kralja Riharda z Levjim srcem javno obdolžiti, da je bil dal umoriti jeruzalemskega kralja Konrada Montferratskega. Filip II. je bil njun duhovni sodelavec; pa ni uspel s svojo ' obdolžitvijo, kakor tudi ni bil uspel Dickon, ki sta ga bila poslala, da bi ubil Riharda. Ljudje sira Guyja Gisbourneškega so bili davi v ločju ob reki našli Dicko-novo truplo. Dickon je bil ubit. Če bi jima ne bili spodleteli načrti, da! Potem jima ne bi mogel nihče več delati ovir, vse zapreke bi bile odstranjene. Niti sam papež ne bi bil mogel več preprečiti njune namere, saj bi bilo potem kronanje popolnoma zakonito: mladoletni Artur, 6in njunega najstarej-| šega, že mrtvega brata prav gotovo ne ! bi mogel priti v poštev za angleškega vladarja. Tako pa? Neke tesnobne slutnje in mračne skrbi so se bile zarezale v lice in zavlekle v poglede sira Guyja Gisbourneškega ter princa Ivana brez dežele. Da bi se le vse srečno izteklo! Škof iz Black Cannona bi bil zdaj moral spregovoriti in pozvati princa Ivana brez dežele, naj se pripravi na slovesno kronanje za vladarja Anglije. »Pazi sel« Kakor kača je siknil Robin Hood ti dve kratki besedici škofu iz Black Cannona, še preden je ta utegnil odpreti usta. V istem hipu je na hrbtu tudi začutil, da 6e mu je konica shefieldskega noža vse globlje pritisnila ob žiivot Zadrhtel je škof iz Black Cannona in dvignil roko proti princu, ki se je dvignil, da bi poslušal, kaj mu bo po dolžnosti obreda dejal škof. Skof iz Black Cannona pa je začel s samozavestnim in togim glasom svoje spraševanje. »Princ Ivan, s kakšno pravico zahtevaš zase sveto krono angleškega kra-ljustva? S kakšno pravico zahtevaš krono in prosiš zase cerkvenega blagoslova?« »S pravico zakona in krvnega sorodstva!« Samozavestno je odgovoril princ Ivan brez dežele, ki v samem tem navadnem vprašanju seveda še oddaleč ni mogel slutiti in tudi ni slutil ničesar hudega ali nenavadnega, najmanj pa še, da bi se v njem skrivala kakšna obtožba, ki bi bila utegnila iti na njegov račun in ga kriviti za to, kar zdaj dela in za V6e to, kar je bil že do tega trenutka napravil. Družba Robina Hooda se je ta trenutek še mnogo tesneje združila. Junak je 6topil k junaku. Vsak od njih je 6tal za hrbtom vojaka, ki je imel kopje v rokah. Bil je pripravljen, da bo takoj, ko se bo pokazala potreba, potegniti nož izza pasu ali pa sekirico m da se neusmiljeno spoprime o svojim nasprotnikom. Robin Hood je stal tik ob kralju Rihardu in budno spremljal z očmi vsako kretnjo, ki jo je napravil škof iz Black Cannona. Vsako njegovo beseda je spremljal z veliko pozornostjo, škofu iz Black Cannona tudi zdaj še ni mogel popolnoma zaupati, dasi je vedel, da ga ima popolnoma v svojih pesteh, saj je škof dobro čutil, da njegovo življenje visi na nitki in da ga bo Robin Hood pri priči zabodel, čim bi napravil kakšno izdajalsko kretnjo ali zinil kaj neprevidnega, judeževskega. Zdaj se je spet oglasil princ Ivan bre* dežele. »Hlovanski dom< iihala Tiak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. im Inosemstvo 25 din. nredniJtvo: Kopitarjeva nliea #'t!l Telefon <001 de 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: B. čef. Izdajate!) Inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.