r v i Naj* ečj' Jo*en»ki dnevnik y Združenih državah Vejia za rte leto ... $6.00 . Za pol let«.....$3.00 0 Zm New Yorlc celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 71 i j GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki* i 3 i The largest Slovenian Daily in the United States. Isacatl every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Headers. TELEFON: COBTLAMDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, FRIDAY, JULY 27, 1923. — PETEK, 27. JULIJA, 1923. " T ..... ■ - ■ v VOLU*™ XXXI. — LETNIK XXXI. KONFERENCA JEKLARSKIH MA6NATOV podobna odgovora V New Yorku so se sestali načelniki jeklarske industrije, francije in belgije da razpravljajo o osemurnem delavniku. — Lsjava - Sodnika Gary ja. — Petindvajset odstotkov jeklarjev Francoski poslanik v Bruselju je dela po dvanajst ui* na dan. — Do novega leta ne bo še uveljavljen osemurni delavnik. izjavil, da bosta odposlana sko-ro identična odgovora in da bosta obe državi vztrajali pri starih principih glede Rubra, .. Por«*;-« John B alders ton. New York, 2(1 julija. — Elbert II. (iary, predsednik I'uited States Steel (On k »ration, sc je posvetoval danes tuLtj / ih srtimi ali dvanajstimi predsedniki podrejenih jeklarskih kompanij glede odprave dvanajstumega dela v-j - nika, radi katerega se je že dolgo rasa strogo kritiziralo London' An^uja, 2«. julija. — jfklarsko illdu.^tlijo. j Izjave ministrskega predsednika Garv je rekel, da bo imela konferenca uvoden zna- Poi"car<;J»< naslovljene mi bel- -•1 it* 1 1-1 "!.!sk<» vlado. glede odgovora. ka- raj, da pregleda 111 prouči polozai v razlieinh leklarskili : ... . . , , . 7 , ,, , . .. . . . . , . . . tere zeld poslati v Loudoiu bodo napravah. Predsednik vsake i>o«lrei«*i*e leklarske naprave 1.. 1 . . , 1 , J* } , , brez dvoma natančno naipovedo- se Imi po konferenci vrnil v svoje domaee mesto, da izdela Yale vse!)ilm franc0jike. luiert za krajevno upormbo pnnrip* .oseniurnega delavni- g* odgovor* Avtoritativno m po-ka. K<» ImmIo ti načrti izvršeni, IhkIo predloženi v odobre- <1 robno lahko navedem predloge, 1 jr nadaljni konferenci 111 nato l><» baje jeklarski trust katere je včeraj stavil Poincare »»dmlil nekaj j »ožit i vi lega. J Franciji. Približno 123 odstotkov od ).lKK^ uslužbencev dela Francoski poslanik v BruseJju • daj po dvanajst tu* na r držav tr. l.a j-liinerno izpremeiiiti delavni sistem naprav. Na ti- . k<* le mogoče gaede •iij 1 , 1 • • i 1 11 1 vseh iMihtJČmh vprašanj. lielgili -o.•<* novih delavcev bo treba m jeklarska korporacna bo - ., , ... e . „, . . . ./, . , ,. , naj bi se pustilo nekoliko proste ke. 1 rel>a bo i&GKdati tudi nove pla- „ t; .. r- - i . , •, , . 1 poti v finančnih ekonomskih toe- j »o vera ne str«»sl jih mba k oseuiuniemu delavniku najbrž za vršen a do 3. januarja prihodnjega leta. — To je enostavno ugibanje, je rekel. — Slično s<- je tudi izrazil, ko so ga opozorili, da jc ('harlcs S**hwab ugotovil v Washingtonu, da bo krajši »1» lavni dat najbrž uveljavljen v bližnji bodočnosti. Ine lestvice za m<>ž<% ki ImkIo pričeli z osemuniim delom. ^ah odgovora Te nove plačili*' lestvice bodo zahtevale konference štiri glavne i«rkc francoskega uslužbenci v različnih napravah in vse tozadevno delo min r> trske ga predsednika, gletie > trajalo vi*č meseeev, pO»Vliši sedaj. I katerih prosi podpore Belgije, so (iarv ni odobril poročil iz Pittsburgha, da bo izpre- naslednje: Absolutno prek Ln jen je nemškega pasivnega odpora pred kakimi pogajanji, direktnimi ali indirekt-nirni, glede Ruhra. Ta točka predstavlja francoski veto glede na- . ! črta, katerega so pripravljali 1 oleg seli nas,h drugih problemov, — je rekel r>eJ„ijci -m ki ^ pr<)„re^vne. JOHNSON. . julija. — London, Anglija. 20. julija Lord Curaofi. angleški minister Dopisnik Daily Mail poroča raz-/,i /unairje zadeve. se j«> v zln»r-j ne zanimivosti iz Wieringa, kjer nifi I..nb>\ odločno zavzel za po-[je pribežališče bivš««ra kroriprin-lii'- . katero naj se muli Madžar- ca. in iz Doorna. kjer stanuje biv-ski. I >♦•/••!.i m* bli/a fi nan enem o ši kajzer. IVavi. da se bivša ce-(• >l' inu ter se je obrnila na vele- j sarska «»<*>i>oda pripravlja na beg. ili- /,i pomoč. To pa je ♦Mlinole Pregojno preila-jo, predno bi se razmišljalo o kakih izpremembah v obliki okupacije. Druga točka pravi, da ne sme ]>riti do nebenega y>o-polnega iz-I>raznenja Ruhra, Neančiijn plačala 1'rer kratkim s«> je vrnil califor nijski senator Hiram Johnson iz Evrope, kjer je proučeval tamošnje razmere. Takoj po svojem povratku v Ameriko je imel dolg in zanimiv govor, v katerem je razjašnjeval cvrops ke razmere ter estro napadal Ligo narodov. johnson 0 razmerah ! francozi so odprli v centralni evropi mejo ruhr-okraja Senator Hiram Johnson iz Califor ni je je imel v New Yorku odličen govor, v katerem se je izrazil proti vstopu v Ligo narodov. MaV4m1 njegovega obiska se zaenkrat še ni dalo dognaii. 14 KOMUNISTOV OPROŠČENIH V BRUSELJTJ. London, Anglija. julija. — Danes se je v Southamptonu vkr calo na razne parnikc na000 potnikov, ki bi radi prišli v Ameriko. Parnik "Majesrtic" bo pri-vifdel sebtniki spa«lajo pod kvoto za mesec avgust. Bruselj, Uelfrija, 20. julija. — Porotniki s<» oprostili štirinajst ko munistov. ki so bili aretiram meseca maja ker so kt^vaJi zaroto proti državi. I)ržavni pravdnik je v svojem govoru odločno zahteval, naj jih sodišče strogo kaznuje. H Politični opazovalci študirajo z zanimanjem obsodbo llardingove-ga načrta glede pristop« Amerike v svetovni tribunal. Ta obsodba dokler ne bo! je vsebovana v govoru zveznega cele vojne od- senatorja Hiram Johnsona iz t'a-skodnine. Poincare je opomnil Bel-1 lifornije. Številni mislijo, da je gijo, da je že aprila meseca pri- ta govor znamenje za razkol v stala v to točko, tekom francosko- republikanski stranki, belgijske konference. Johnson se je ravnoikar vrnil iz Tretjič je Poincare informiral Evrope, kjer se Belgijo, da je vznemirjen nad be- državniki številnih dežel. Njegovi j jje jn >e zavzema za pristop v svetovni tribunal. Johnson je rekel v svojem govoru, osiala Francija v Londom. V I*ondonu prevladuje splošne mnenje, da je sprejem predlogv glede komisije, pod pogojem, da ite določi komisija skupne vojne odškodnine .roganje. Angleži so vrč kot enkrat povdarjali. da je najbolj potrebna stvar določiti. k< *i;ko naj v cele« plača Nemčija Prejšnji ministrski predsednik Lloyd Georqe je izvanredno stro 2t> odgovoril na natoleevanja Po incareja ter rekel: BOSI NOČEJO PRIZNATI ORGANIZACIJE Pretilog premogarjev glede priznanja unije je bil zavrnjen. Premogarski baroni so označili closed sbop kot monopolistično, nepostavno in neameriško napravo. Warriner je rekel, da je check-off si&tem pretnja. — Kurivni administrator odgovoren za povišanje ceu. Več u.iročil kot zaloge. Atlantic City, N. J. 25. julija. — Delodajalci so dali danes ponovno izraza svojemu sklepu, da ne bodo v polni meri priznali United Mine Workers ter so označili closed shop, kot ga hočejo uveljaviti premogarji v njih industriji, monopolističnim, nepostavnim in neamerikatoiskim. Ob istem času so tudi odklonili check-off sistem, o katerem so izjavili, da je dovedel do izgredov in da je postal zatiralcu za premogarje v številnih okrajih, posebno v centralni Pennsvlvaniji, kjer je check-off sistem zahteval baje od vsakega moža po oseiii dolarjev na mesec, — dočim se drugod ne zahteva toliko. Delodajalci so izjavili, da temeljita tako closed shop kot check-off sistem na teoriji sile, izkljueenja ter v nasprotju z ameriško teorijo prostosti akcije ter enake prilike. V pričetku današnje seje so delodajalci dejanski pričeli obrazloževati svoj slučaj: Do danes so se omejili na vprašanja in argumente, kojili namen je bil, določiti pozicijo unije. To se smatra za vzrok, da je bil vsaj za nekaj časa poražen element, ki je želel predložiti formalen odgo-vor na zahteve delavcev. Današnja razprava, tekom katere so dali delodajalci eno manjšo koncesijo, je zatvorila uvodno predložitev slučaja inajnerjev v vseli zadevah razen zahteve za dvajsetodstotno povišanje plače za kontraktne premogarje, po na dan več za delavce od dneva poleg dosedanje plače, a ne manj kot po devetdeset centov na uro za ostale delavce, ^i niso premogarji. O vsem tem pa nočejo delodajalci ničesar slišati. John Lewis, predsedmik United Mine Workers, je trdil, da ne obstoja nobeno pravosodno mnenje, da bi bil check-off sistem nepostaven. Odgovoril je Warriner, predstavitelj delodajalcev, in rekel, da ni vprašanje toliko vprašanje, če je check-off sistem nepostaven ali ne in da se tiče to vprašanje v večji meri polnega priznanja unije in dogovora, da se ne bo sprejemalo na delo drugih kot unijske člane. Če bi se to stanje razširilo na vso industrijo, bi predstavljalo nepostaven monopol. Warriner je trdil, da so prišli protesti iz skoro vsakega okraja, v katerem je uveljavljen check-off sistem in da je dovedel ta sistem do izvanrednili pristojbin in ase-smentov ter do drugih ekscesov. Razentega, —je rekel, — bi ne odpravil, kot so trdili premogarji, zla no postavnih stavk. V podporo te svoje izjave je navedel juzno-zapadni okraj, kjer je bilo v štirih letih 1600 takili stavk ter centralno Pennsvlvanijo, kjer jih je bilo v dveh letih šeststo. Warriner je koncem svojih izvajanj rekel, da so delodajalci pripravljeni skleniti kontrakt z United Mine Workers na temelju open shopa in določbah, katere je tivelja-vila Rooseveltova komisija. Te določbe so bile nantovo o-dobrene leta 1920. Trenton, NL J. 25. julija. — Govemer Silzer je poslal danes zveznemu kurivnemu administratorju Wadleighu pismo, v katerem pravi, da ustvarja kurivni administrator pomanjkanje premoga ter eventualno povišanje cen, ko poživlja ljudi, naj kupujejo premog ob času, ko ga je otfcijelnih virov ni na razpolage.. | malo na razpolago. nobenega potrdila o tem. j Govemer obrača nadaljiib pozornost kurivnega ad- Umaknili so čete z nemške meje. in Nemci prihajajo v trumah v zasedeno ozemlje po opravkih, ker se boje, da bo meja zopc*. i aprta. Duesseldorf, Nemčija, 26. julija. Meja, ki ločuje dolino Ruhr od ostale Nemčije, je bila otvorjena danes ob polnoči. Tukajšnji francoski glavni stan ni dobil do opoldne nobenega nt'i-cijolnega poročila o obnovljenju prometa, a. v neuradnih poročilih se irlasi. da prihaja in odhaja na je posvetoval 2. ijsf>£.e Nemcev v zasedeno nzem- ei nočejo C oče tekom prilike, ki se jim nudi sedaj, ker so pričela krožiti poročila, da bo meja v par dneh zopet zaprta. Berlin, Nemčija. 26. julija. — Iz Dortmunda v Ruhr okraju je jrrišlo danes poročilo, da so oku-pacijske oblasti objavile, da jp bila blokada zasedenega ozemlja dvignjena, pričenši s polnočjo. Iz r; Lige in da je Se danes del u-e. Essen> ^'™čija. 26. julija. — j miiiistratorja na dejstvo, da imajo prodajalci premoga v Evropske dežele, posebno Pa An- živil v Buhr okraju | New Jersey veliko večja naročila kot pa jih morejo izvesti -lija polnijo Združene države .s ^ '"i*1 P°slabžaL Poroča se, jn ja jmaj0 tudi velike težkoče, kadar hočejo dobiti nove propagando, koje namen je zavle- <1i: so vst> obn,ejnc I>renia" ei našo deželo v tamošnje homa- l"ilnj--"",= z železniškimi vozov, k. nosijo tovore živil, kojih razdeli- zaloge premoga. tije. t«'V med nemško prebivalstvo pa Fi Največje priznanje pa je žel go v orni k. ko je rekel, da si evrop- FwneM1 prepovedal,, doklei-i ski narcKii ne žele dobrega sveta ^ ne l>la«'aJ,J canne- Amerike, temveč le denarja in vo-j K temu pa pride še p<>manjka- i jaške sile Združenih držav. nje denarja, kajti Francozi v/a-j Johnson je izjavil, da je proti j mejo denar kjerkoli ga morejo ameriški tKjvdeležbi pri politič- dobiti. nih zadevah Evrope. Zunanjo po- Essenska po^lrnžniea drža\-nt. i it i ko Ztlr,iže«ih držav jia je tre- banke je še vedno zaprta, kajti ba določiti na voliščih'. dosedaj se Francozom še ni po- — Tudi mi imamo svoje ple-i srečilo prodreti skozi vrata var-menske probleme. V Franciji. An- nostnih gleti. Glavni blagajnik je gliji. Nemčiji in Italiji je lc eno banke je bil procesiran pred voj-pleme. ki je v narodnem f»ziru ' nim sodiščem ter +rbsojen na dva enakomerno. Pri nas pa manjka! meseca ječe ter pet milijonov take enakomernosti. Vsako plesne mark kazni. Priznal je. da je dal silna brezposelnost po vsej angliji Angliji se obetajo sila slabi časi. četrta zima brezposelnosti bi pomenjala pravo katastrofo. London, Anglija, 25. julija. — Velika industrijalna skupina v poslanski zbornici si je izslikala j temno bodočnost glede industrije in trgovine Velike Brrtanije. Industrijalci so poslali posebno poslanico ministrskemu predaed-sveta predstavil ja del našega pre-1 Franco® m, ko so zahtevali od nje- niku Bakhvinu. v kateri je rečeno ga ključe, neki poseben ključ, ki je spravil v notranjosti blagajne v tek mehanizem, vsled katerega je bilo dosedaj Francozom še ne-luogoče odpretfii blagajni. folija pred resno katstrofo. ("e bo I šlo -tako naprej, bo to zimo v Angliji dva miljona brezposelnih. Kaj takega bi pogubnosno vplivalo na duha angleškega delavca. Povsod se pojavljajo znamenja industrijalnega nemira. Stavka pristaniških delavcev je le prvi mak viharja, ki divja pod površino. Industrijalci zahtevajo, naj izdela vlada načrte za nove železnice, predore in pristanišča, da se bo že vsaj nekoliko odpomoglo obupnemu, položaju. V ta namen naj da iz državne zakiaduicc 50 milijonov funtov Sleriingcv. bivalstva. — Ni usojeno človeški naravi pozabiti deželo rojstva, tudi Če se ji človek odpove. Prepir v Evropi, v katerega je zapleteno tukaj močno zastopano pleme, vzbudi tudi tukaj simpatije. — C V se bomo umešavali v evropske spore, boano- s tem povzročili tudi spore doma. Malo upa- nja imamo, da bi nu>gli iztrebiti evropska plemena sovraštva, a lahko se zgodi, da jih presadimo v svojo lastno deželo. ned drugim tudi sledeče: Kot vse kaže. ne bo repa raci j-sko vprašanje še tako kmalo rešeno. To zavlečevnje pa povzroča politično negotovost, pomanjkanje zaupanja ter izgubo nakupne moči. V Angliji je vladala že tri žitne velika brezpoiselnost. C*e bo še četrta zima taka kot so bile prejšnje tri, se bo nahajala An- ŠVEDSKI CERKVENI GLAVAR BO PRIŠEL V AMERIKO. Stockholm, Švedska. 25. julija. V kratkem bo d jspel v Ameriko i.adškof Soederbloin. Po raznih ameriških mestih bo iim-i svoja p^fcdavanja. ana ^uoi<«n«a uj PeMIskjhig (A CMVM-atioa) LODI1 BCKBBIH« N*w York City. N. V. L A • NAHOD A* (v«ta» »f m n»wM jtwy Pay Iwpt »unday ami MolMiyi. la Nm Yarfc u u *>l l«U ». Zm eufc*cH»tk>n Ywrty f JO Aovišanju plač kot ga zahtevajo delavci. Mislil si je gotovo, da so delavci lahko veseli, če bodo ohranili sedanje plače. Tak je torej položaj na antracitni konferenci, ki tra-ja že precej časa. j Delodajalci so popustili v nekaterih manjših točkah, a glede glavnih spornih točk, ki so bile vzrok že tolikih stavk, nemirov in prelivanja krvi, vztrajajo pri svojem starem stališču. Priznati unijo? To bi pomenjalo po njih mislih, izročiti antracitno industrijo premogarski organizaciji, kajti i ona bi imela kontrolo nad dobavo delavcev ter splošnega j obratovanja industrije. Dobropoučeni so vedeli že vnaprej, da se bodo pojavile na konferenci težkoče, katerih ne bo mogoče premagati, in to je bil tudi vzrok, zakaj so delodajalci takoj odi prvega |>očetka zahtevali sklenitev dogovora, soglasno s katerim naj bi ne bilo obratovanje v antracitnih rovih prekinjeno jx> 31. avgnstn tudi v slučaju, da bi ne mogla skleniti konferenca delodajalcev in piemogarjev zadovoljivega dogovora. Premogarji pa niso sedli na nastavljene jim limanice. Vedeli so, da bi se s tem iznebili svojega najbolj us-! pesnega orožju, pretnje, da bodo zastavkali. če ne bo sklenjen primeren dogovor glede plač in delavnih pogojev. V brezplodnih pogajanjih, v katerih nočejo deloda-j jalei prav nič popustiti, razen v par malenkostni^ stran-: pkili točkah, poteka čas in vedno bolj se bliži trenutek.' ko bo padla odločitev, dalekosežna odločitev delavcev sa-| ml h, če naj zastavkajo ali ne. I Zaenkrat je še težko reči, kako bo izpadla odločitev,' posebno j>o biidkili izkušnjah preteklega leta Ena stvar pa gotova —- Ce ne bodo delavci trdno vztrajali pri svojih zahtevah, če ne bodo neprestano poudarjali svojih e-j lementarnili pravic, bo postal njih položai \ dogledncm času še dosti slabši kot je bil dosedaj, kajti kapitalisti ne mirujejo tei' skušajo neprestano uničiti vse, kar si je pri-: dobilo delavstvo po težkih bojih. O tem nam priča organizirana agitacija sen open shop. Novice iz Slovenije. VREDNOST ZA VAŠ DENAR Ko kupujete HELMAR cigarete, dobite kakovost. Dobite 20 čistih turških cigaret v lepenkasti škatlji, kar jih ščiti pred lomljenjem in krušenjem. Ko kupujete navadne cigarete, jih dobite v papirnatem zavojčku, vsled česar se cigarete lahko zlomijo. Helmar vam da kakovost, druge cigarete vam dajo količino, kaj imate rajši? V škatljah po 10 ali 20 ZAPOMNITE SI ŠKATLJO Ni jra skoraj dneva, da bi ne prišel kak ujrleden človek iz Evrope v Ameriko študirat prohibi-cijsko vprašanje. Tako "proučevalci" ostanejo tukaj pc- par tednov, včasih, tudi po par mesecev. Kako preiskujejo probibicijsko vprašanje, ni natančno znano. Bes je le to, da Evropejeem ni | treba hoditi v Ameriko študirat prohibicije. j Seveda, ee je Evropi pijače j zmanjkalo, je druga stvar. Tukaj j v suhi Ameriki bodo dobili vsega I v izobilju. * - * i . | Že izza pradavnih časov je sma-[ tral svet Turka za višek vsega slabega. HELMAR Roki sta si zlomila. | todalo v s?ee, vs!ed cesar je du- Kran«- Strajnar. sin kočarja iz'hovnik kmalu umrl. (Jutovnik pa Medvedjeka. je i^el s svojim oče-j je pobegnil neznano kam. toni v «r<>zd nabirat drva. Med potjo pa je tako nesrečno padel, j Mladi roparji v Ljubljani. da si je zlomil levo roko. Prepe-) v ,, , . . - • * .... ' ... ... , , , . i -Na 1 ('l.iaiiskeni nasipu >o trnt» ■jali so "a v ljubljansko bolnico, i .i • - . • ^. .^ . , . * i , „ . . „ , dovlej neznani dee ki v stairotsbi 14 i lions l.iz.iak, 1 kletni Naneek , ... ■ , ... . , ... . ■•,,•• cio napadli kletnega de- kroiaskeira mojstra v Ljubljani, i .. , , . . _ . . . . , . , . lave a Ivana C ulmia ter mu lztr- si je pri padeu zlomil desno roko.' >• . • j . • . - , , , • j-rali listnico, v Kateri je imel loO; Prepeljan je 'nI v bolnico. i «,- i- - , . - 1 } w | ■ J—ii- ranticj s iplenom iz bezal 1.1 „ , , „ I Doslej jih še niso iz.sletiili. Morilec pod ključem. » t Iz Maribora poročajo: Brata _ . . | . t' * -i • Ai - I Zaradi tatvine aretiran Anton m ^o/.e tiutovmk iz Meze' na Koroškem sta 21. junija urno-'.J« v Ljubljani brezposelni ope- > rila poletnega pastirja L-aknerja,! kar&ki ilelavee Andrej Tiatiatič,! ki je pasel kravo svojega srospo-j rodom z Goriškega, ki je bil v Ko-' darja Petra Pulkota v Remšnikii lodvrrsJ-a ulici zasasčen. Za liati-pri Marenbergu. Zadrgnila sta mu.^tiea se je policija že dalj časa za-vrat in ga pobila na tla. potem pa | nimala, ker je v opekarni v Tr-ukradla kravo in jo prodala v bovljali odnesel delavcem teden- I Moj Bog. kako slabi morajo j biti šele zavezniški diplomati, ker j >o jih Turki tako lahiko ugnali v | kozji rog! Današnja moda. Dolgo krilo do peta; r< ke g:de do ramen. Solnee sije skozi krilo: tej obseva dve nožici, oni pa le par polen. V Denver. Colo., so aretirali duhovnika, ki se je v svojem prostem času bavil z najbolj priljubljenim športom — z butlegarijo. Pred sodnikom je duhovnik vzkliknil: Najvišji sodnik v nebesih sodi drugače kot sodniki na zemlji! V srednjem veku bi tak izgovor moiila veljal, sedaj pa ne velja več. Katoliški duhovnik, Schmidt, ki je pred par leti razmesaril svojo ljubico, je tudi kričal, ko je šel na električni stol: Bog mi je ukazal. naj jo umorim. Par minut zatem je pa božja iznajdba — elektrika — storila svojo nalogo. * ^ * * Iz .Togoslavije prihajata dve za-; nimiivi novici. Prva se glasi: Ljubljanska tobačno tovarna bo kmalo prest a v-j ljena v Belgrad. 1 To se pravi. žordže se je vrnil v Jugoslavijo. Baje se namerava za ■ stalno naseliti nekje v Sloveniji. Ce misli belgrajska gospoda, da bodo Slovenci zadovoljni s to zameno, se moti. 3hujnsl0tmttaka Ustanovljena 1. 1898 Katm. 3teimota Ink or pori rana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Presednlk: RUDOLF PERDAX, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O-Tod predsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. ilinn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Winn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: JOHN MOVERN. 412 — 12tb Ay«. East. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, 303 American State Bank Bldff., 600 Grant St- »t Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON' ZBASNIK, Room 206 BsLkewelt Bids., cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W., 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. E39 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC, 638 Market Street, Waukegan, I1L Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po&iljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniSka spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za ob'len pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zcrlasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se laliko vstanovi z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Letošnja škoda vsled toče. 1/ podatkov, ki jih je zbralo mi-nistrsivo poljopmrede, je razvidno, da zna^a škoda, ki jo je letos povzročila v Jugoslaviji toča, o-koli 300 miljonov se vršili protestni zbori št raj kuj'»čili mornarjev, na katerih so govorniki doižili "Jadransko plovit-bo". da se je obrnila na italjan--ke agente ki bi naj ji pridobili nu-rnarjev iz iaiozemstva. S strani '"Jadranske plovitbe" st- te obdolžit ve zavračajo. Tudi v lie -gradu se j" vršil protestni zl»or, na katerem je beograjsko delavstvo izreklo štrajkujti navdušeno '{»(-zdravili. Smrtna koča, V fraberju pri Celju je umrl kan« ti is t na okrajnem uiavantvu F. Dečinan. Kot na\xlu»ien Iovchj je Ivi posobno znan m priljubljen v lovskih krogih. Bil je pa tudi vedno dober Slovenec. V Kranju je umrla 2. julija ga. Krifta IllebS, roj. Poviie soproga trgovca in po«mtnika R, Hlel>ša. ^tara je bila šele 22 let. V Ljubljani »o umrli: Ceedlija Podkrajšek, hišna posestniea, 84 let. — Marija Gonjnwek. mestna ul>oga. 72 let. — Marija Jeraneič, aiase^bnica, 75 let. — Nikolaja Šte-lin, hči majorja^ 3 leta. — Anton Potočnik, poljski dninar, 50 1 — Marija Imeniek, poljska dntnari-ca, 35 let. — Leopold in a Riner, žena inženjerja, 60 let, — Marija Jereb, delavka, 60 led. — Marija Žt4je. ZKJiebnica. 43 let. — Jakob Kovač, radar, 80 let. — Amalija Simeniek, zaaebnica, 40 l»t. — Te- rezija Miku ž, trgovčeva žena 59 let. — Emil Merit, podpolkovnik v j>okoju, 54 let. — Matija Trep-š<*. železniški strojevodja, 47 1. — l*ovro Jertna. livar, 20 let. — Marija A^ee. delavčeva žena, 56 let. — Jurij Flregar, rudar. 53 let. — Alojzij Poljaaiec, ra-vnatedj pris*. del. v pok. 76 let. — Jožef f Ju ček. sin dninarja. 2 leti. — Iv. Starman, vpokojeni delovodja. 75 let. — Ida Bezeljak. notarjeva vdova, v visoki starosti 94 let. Nesreča v rudniku. V krmeljskem rudniku na Dolenjskem se je pripetila težka ne-freča. ISletnA rudar Josip Moj-strovič, ki je premikal rudniške vag-oneke. je prišel med odbijače, ki so stisnili 4*111 bil navzoč, želim malo cd okrožnega sodišča v Mariboru,' sporočiti o krasnem dnevu 22. ju-je bil v Gradcu prijet Jože Gu-|lija t. L V tukajšnji liaseLbini se t ovni k, katerega sodišče radi raz-, je poročil rojak Anton Iskra z nih zločinov i«i radi leta 1919. iz- gdč.**Resrino Boštjane«*. Bila sta vrsenega umora išče že cd L 1919. j zelo priljubljena med tukajšnjimi Ker je Gutomik jugoslovanski rojaki. Xa dan svoje poroke »ta državljan, era bodo prepeljali v, priredila krasno zabavo. Bilo je Maribor, kjer se bo zagovarjal vsega na razpolago za lačne želod- pred porotniki radi različnih zlo- ee ter tudi grla niso suše občuti-ernov in radi dveh umorov. Ta la. Tudi lahke noee so d mu storili kako uslugo, dočim je prepeval svoji Katarini ruske za ljubljene pesmi. Ko je bila stara prineezinja 20 let, je bila še bolj zaljubljena ▼ carja kot on vanjo, in napotila ga je, da je opustil hazardne igre v Morite Carlu ter preživel deoro ves svoj prosti čas v njeni družbi. — Ker je ob neki priliki že predolgo zanemarjal svoje dolžnosti, »e je poslovil od princesinje na železniški postaji, in » solzami v oeeh t er vpričo zbranih kmetov in n«o«»pode je izjavil, da ji bo <*tal ve/-no zvest. Ni w pa dolgo mudil v nvojem gla vnem mestu, kajti princesinja mu je neprestano prigovarjala, naj opusti svoj ruski dom ter Eivi ž njo t kakem planinskem gradiču, prost vseh državnih skrbi. Ljudje, ki dobro poznajo raz mere da prejšnjem ruskem dvom, izjavljaj«, • da bi Katarina • bi m ruko, in Peter II. jeum rl na dan. ko bi se moral poročiti z nadalj-no princezinjo iz te stare rodbine. Med slavnimi člani te družine so Jakob Dolgoruki, načelnik prvega poslaništva, ki je prišlo iz Rusije v Francijo; princ Vazilij Dolgoruki, slavni general ter ljubimec Katarine Velike, kateremu se ima Rusija zahvaliti za zavoje-vonje Krima, in princ Ivan, dobro znan ruski pesnik. Štirje duhovniki utonili. Strahovita nesreča na Dravi. POftlLJAHJK MISLI POTOM B&KZŽIČKEaA RRZOJAVA. Brezžični brzojav se je v Ameriki tako udomačil, da bo kmalo postal absolutna potreba vsakega ameriškega doma. Vsak dan se iznajdba bolj izpopolnju je. Sedaj se je pojavila Japonka, inadama Kimura. ki trdi, da je mogoče tudi misli pošiljati potom brezžičnega brzojava. Koliko je resnice na tem. bo pokazala bodočnost. Maribor, 10. julija. Včeraj popoldne so šli štirje duhovniki. župnik Volčič iz Brezna pri Mariboru, župnik Basnik f>d Sv. Trojiec v Halozah, novomaš-nik Ribič iz Brezna in bogoslovee Držečnik iz Janževega vrha. obiskat iz Brezna eno uro oddaljenega veleposestnika Hinsehman-na. čierar žena je praznovala svoj eod. Ostali so tam eel pojK»kian in veeoi in se vračali okrog pobioči nazaj proti Breznu. Da bi si prihranili ovim^k čez četrt ure <>dda- Vzgoja otrok v sovjetski Rusiji. 0 razmerah v Rusiji vladajo najrazličnejša mnenja. — Eden poroča tako, drugi drugače. — Nihče, ki ni bil tam, si ne more ustvariti pravilne slike. — V naslednjem objavljamo opis neke ruske dame, ki je gotovo zavzela povsem pristransko stališče. — Pravi, da je ruska šola velika zmeda in da je šola pravcata muka za učitelje. — Mladina smeši staroverske nazore svojih starišev. Neka ruska dama opisuje seda-[starše. Otroci pa so v zboru pre-nji položaj vzgoje dece v sovjet-j pevati pesmi, ki se začenjajo z >ki Rusiji takole: Kakšne sledov (-j besedami: ni vam treba niti oče-je zapustila revolucija na mla-!tov niti mater. Taki dečji domi so dem. nedoraslem pokolenju ? Kaj je storila za to pokolenje sovjetska vlada in njeno soeijalna oskrba': Ali je res. da so deco nasilno jemali iz rodbin in vodili v dečj • uživali seveda vse prednosti in so bili vedno na prvem mestu. Kar pa se tiče onih internatov, ki jih niso vodile komunistke. je treba omeniti, da so prišle mlade odgo- Ijeni most preko Drave, so pri I ljudje stalno prihajajo k men>. Breznu priklicali brodarja, da l>ij Najprej hočem odgovoriti na pr- jih prepeljal preko Drave. Bro-jvo j).lsi <\(H.<> n'lso rekvirirali. dar se je sprva upiral, češ da jej vemlar je bilo nekaj si lenega. Ne njegov eoln samo za trti osebe dom? To so vprašanja, s katerinr. jiMjiee. ki jim je izučevanje dee- je duševnosti zmeša.lo glave, v ve njih pa je bilo skupaj pet, in da je Drava zelo deroča, naposled pa se je pustil pregovoriti in vkrcal vse v čolnie. Ko je preplaval čoln v sredino reke, ga je zagrabil deroei tok. Ker je bil č-oln pr-etežek, jse je utr-yala st-a.ra vrv, na k; t-^-t je bil čoln pripet za žično vrv, napeto preko Drave. Brodar je izgubil prisotnost duha in ni bil kos nevarni situaciji, v katero so vsi za-«Ii. Deroča reka je z bliskovito naglico odnesla C-oln s seboj in ga treščila z vso silo <»b »kaer plavae. se je rešil, oba župnika in oba bogaslovca pa m se borili še nekaj časa z l>e<«iiiui valovi. Brodar je Ae slišal njihove obupne kLiee. a pomagati jim rti mogel in driur za drugmi so izginiti v Dravi, ki jih je odnesla s sefcoj. Do 10. julija zvečer še niso dobili nikogar. Tragična usoda ponesrečenih vzbuja v celi dravski dolini veliko sočutje. Ponesrečeni novomas-nik Ribič je imel že vse pripravljeno za novo mašo. ki bi jo bil moral brati prvo nedeljo v avgustu. liko zagato pred nedisciplinirano maso otrok. Vedenje te mase je bilo diametralno nasprotno one-zno^ne razmere, ki so jih ustvari- mu. kar so odgojiteljice pričako-le oblasti za družinsko življenje f vale. Na svojih sejah so sklepale, so milile stariše, da so se zatekali; da so do 5-lelne starosti vsi otro-v dečje internate. Mati in oče mo-'ei enaki in da jim ni treba vsilje-rata služiti. Ni družinskega živ- vati iger. kajti odrasli s tem ubi-ljenja. ni domačega ognjišča. Xijjajo njihovo individualnost. Naj človeka, ki bi skrbel doma za otro- se deca razvija svobodno. Mi pa ka. V takih slučajih so starši |>o- jo moramo samo opazovati in zaroto zapirali deco v času službe j pisovati rezultate tega opazova-doma in jemali s seboj ključe. Ali jjija. Rezultati tega svobodnega so mogli potem mirno in z zanl- i razvoja pa so bili čudno. Poznala manjem delati? Ali jim ni raz- i sem 3-letnega fantiča, ki so ga mo-jedla srca skrb za 4 aH ."> letnega i rali ne glede na zelo težke doma-jetnika? Včasih. če so bili šefi ! ee razmere vzeli iz dečjega doma. uradov bivši buržuji je bilo do-1 Bil je prej popolnoma normalen voljeno jemati otroke s seboj na otrok, ko pa ^e preživel v inter- Svojega strica okradel. službo. Toda po zimi v pisarnah večinoma niso kurili, po leti je bilo soparno in tako ni bilo drugega izhoda nego oddati dete v dečji dom. Na zunaj so bile to najboljše zasebne hiše. Lepa privatna vila kjer je prej živel lastnik. Prišli so k njemu in izjavili, da je vila potrebna državi za dee-i ji dom. V treh dneh je moral gospodar vilo izprazniti in prepustiti državi. Na zunaj so opremljali taka poslopja izborno. Pripeljali so belo. novo pobarvano pohištvo. kjerkoli so rekvirirali klavir. pojavile so se krasne igrače, ki jilf je zbirala posebna komisija. Taka komisija je imela včasih cele noči seje na katerih se je razpravljalo. kako bo učinkoval ta natu mesec dni je bil podobep majhni zveri. Hotel je na vsak način prizadeti komurkoli bolečine. ugrizniti brata, mater ali sestro in kakor majhna divja ro-parica je zasajal svoje zobe va nje. Svobodne, ne vsiljene igre so bile tudi čudnega značaja. 4, 5 ali 6-Jetni otroci so prirejali igre, v katerih so predstavljali justiikacije, pogrebe, torture itd. Odkod to, so se čudile odgojiteljice. Glavno, kar je bilo med deco na dnevnem redu. pa je bila krutost in psovke. Na noben na £in ni bilo mogoče ganiti srca teh malih bodočih državljanov. Pri nesli od;ene. večinoma fanatična razi>oJožene. toda tn je bil merodajen le slučaj in pripadnost h komunistični stranki za nje ni bila obvezna. Razlika je bila samo ta. da je deca enih internatov, ki so jih vodile komunistke. nastopala pri vsaki procesiji s paklati, na katerih je bilo napisano: dol stinktlvno čutili, da je vse po-tvoljeno in to je jezilo njihove duše. Starši pa so služili, borili M» za eksistenco ali učili in odgajah tujo, kermisarsko ali žklovsko deco in zanemarjali svojo. Povsod je vladalo pomanjkanje. Dec i so dajali v internatih slašiee in igra-če. ji-jih pa niso smeli deliti 2 o- vendar nekoliko nkni, ki so ostali doma. Ia otrok so rastli egoisti. Oče in mati naj delata, tako je treba. Starši naj delajo sa otroke dgma. kakor se to godi v internatih, kjer jim je vse na razpolago. Tako so govorili otroci. Majhna, groba in brezsrčna bitja so se vračala domov. Živela sem poleg internata, ki ga še ni bil okužil ta duh. Dolgo se niso spomnili nanj. Kakšna razlika je biila med njim in sodobnim: instituti! Pobožne in olikane deklice. Toda tudi to so opazili. Takoj so internat uničili, deklice 4pa poslali v sodobni zavod. Cez mesec sem jrh srečala pozno zvečer na cesti. Kaj še ne spite, sem jih vprašala začudeno? Dekliee so bi le stare 9—14 let. Izprehajamo se, so odgovorile. Same? Same, me smo vedno saane. Mar vas pušča jo ? Na« (nikoli ne vprašujejo, kje smo bile. Saj nas vzgajajo svobodno in ne tako. kakor prej! Ho dimo lahko kamor hočemo in ni komur ne odgovarjamo za to Kako pa se vračate domov? Kd vam odpira vrata? Doma nas mo ra čakati služkinja. Kdaj pa se začenja pri vas pouk. če se vra čate tako pozno? Pri nas ni nobe nega pouka, so odgovorile dekli ee. Počivamo in delamo, kar ho čerao. In odšle so znova na iz prehod, da si poiščejo zabave. Kje in v čem bo našla razve driJo ta bedna, sama sebi prepu scena deca, ki je brez nasveta brez opore in pomoči? S siJo jc ženejo na temna pota. osamljen in bretz zaščite in ne bo se vrnila s te poti več. V deželi je vladala lakota, težko se je preživljala dm ži-na in deca. ki se je vračala do mov. je bila v nadlego in siroma štvo starišem. Na vsak praznik igra v mestnih nasadih godba. Tu se zbira in uči proletarska deca. Čemu se uči? Ne vem, kako bi to ] K) ved al a. Ce bi bila to telovadba, bi bila vsaj koristna. Mislite si nerodne, grobe otroke z vulgarno izziv a joči mi obrazi s krivimi pa lieami in papirnatimi cvetlicami rokah. Otroci so se pregibali po taktu na desno in levo, grizli pri vsaki ugodni priliki seme solnčne rože tako da si ni mogoče mislit nič bolj ostudnega. To se je po navijalo od leta do leta. Videla sem te vežbe v začetku, gledala sem jih štiri leta in nisem opazila nobenega napredka. Deca je ostala prav tako nerodna, kakor je bila prej.-.In čemu so šli otroci k tem vajam? Kaj jih je vlekle? Odgovor je zelo prepro-t. Zato vzgojo je izdajala vlada kol osmine svote. Vsak otrok, ki se je udeleževal javn-ih produkcij, je dobri novo obleko in čevlje. Kaj pa šole in poku? Težko jo misliti večji kaos! Nova šola je bila pravcata muka za učitelje. Knjig ni bilo, učencev niso smeli izpraševati. Siliti učence, da bi pisali domače nagole, je bilo prepovedano. Učenci so izbirali saini učne predmete in sami so diktirali učiteljem način pouka. Bil je slučaj, da f>e je ves razred dogovoril. da bo v času pouka lajal po pasje. Učitelj je stal molče in poslušal. Toda zakaj ni odšel iz razreda, zakaj so učitelji pohajali šole? Ker niso imeli drugega iz hoda/Gro-zili so jim z revolucijo narnm tribunalom in jeco in zato so nadaljevali ta brezpomemben pouk. Pretepi, kričanje in razgra j an je. ki je presegaiio že vse me je. to je bila nova šola in to so spoznali tudi komunisti. Začel se je uvajati polagoma red. Učiteljem je bilo dovoljeno opominjati neposlušne učence, toda čuden nov sistem, je bil uveden v novi šoli. Stare metode so vrgli proč Treba je poklicati na pomoč kaj drugega, pokazujoči sistem, očr-vidno pokazati učencem fakte in zainteresirati jih na ta način za posamezne predmete. Tako so mo drovali komunisti. Kako so to delali? To, kar sem videla jaz, je bilo iz rimske zgodovine (zgodovina je, sama po sebi v učinkih, dolgočasna in suhoparna Ln zato jo je treba predstavljati.) Predstavili so starodavno pojedino. V razred so privlekli mizo, ki je bila slučajno pri rokah, na enem koncu so postavili g ipso v o glavo Herkula in Merkura. Toda čemu te bogpve? Kaj ima opraviti z rimsko pojedino Herknl ? Seveda nič, toda to je bila edina figura, ki se je nahajala v raestn m je spominjala na starodavne čase. Učenci in učenke so se vrgli na klopi in predstavljali rimske vojščake. Seveda so imeli ž njimi malo skupnega. Mnogi v volnenih čevljih, mesto rim-kega plašča rjuha in mesto čelade — čepica iz kožuhovine. Te rimske pojedine so se prirejale z velikim pspehom. Učenci in učenke so hrepeneli po zgodovinskih urah. Dasi se je disciplina polagoma uvajala, vendar pa so sc dečki in deklice učili skupno. Posledica so bila nešteta ljubezenska pisma ali pa zelo grobo postopanje dečkov z deklicami. \ splošnem so prihajale iz šol trdo-srčna bitja brez vsakih princi pov. Otroci so kradli svojim staršem to. kar sta oče in mati tako težko zaslužila ali kar se je hranilo, kakor družinske ure itd. Ukradene predmete so zamenjali /.a sladščiee. Navajam nekaj primerov : Dečkom proletarcem je bilo dovoljeno nositi orožje. Fantič je dražil in zasmehoval deklico in ji zagrozil, da jo bo ustrelil, kar je tudi storil. Orožje je bilo nabito in strel je zadel deklico v obraz. Vsa v krvi je bežala k materi. Dolgo niso mogli dognati, dali bo še kdaj videla, ali pa bo ostala slepa. Fantič pa se ni niti najmanj kesal ali obžaloval svojega postopka, Kakor da se ni nič zgodilo. je odšel k svojim tovarišem na igrišče. Drugi slučaj je bil v rodbini. kjer je oče umrl na pegastem tifusu, mati pa je težko zbolela in so jo odpeljali v bolnico. Hčerko so vzeli k sebi znanci. Ko je mati po prestani bolezni prišla domov. je nemudoma planila v so bo hčerko, ki je začela neusmiljeno zmerjati svojo slabotno mater, češ. da. se ni pravočasno pobrigala za kokoši. Kričala je in teptala z nogami, dokler se ni nesrečna mati onesvestila. Tako je bilo prvo svidenje matere s hčerko po smrti očeta. Strašno postane človeku, če gleda to novo po- kolenje. Kaj bo dalje.' Pogosto so nam očitali, da smo nepraktični. O, ta majhna bitja znajo šteti denar že od mladih nog. Menjava, računi in denar, to je temelj m motiv njihovega življenja. Tatvina, zločini in vse drugo je postranska stvar, in če čujejo svarilni glas staršev, jim odgovarjajo z višine svojega spoznanja: Vi ste stari, mi sami vemo vse to. In človeka je strah. Davki v Srbiji. Meseea aprila je bilo plačamo v Nišu 41234,179 dinarjev trošarine, drugih taks pa za 48,942.350 dhiarjev. Ne le Slovenija, todi Srbija mora plačati davke. ALI VESTE, — »la je Triglav, ki «=e nahaja v skrajnem scvcrozaparinetu «lelu Jugoslavijo, najvišja *<>ra v Jugoslaviji? Ali veste, da je turški tol»uk v Helmar ei^aretali naj-•"-i^ti-j^i tobak, ki fja. uiorvtv kaditi? NAZNANILO. Nas stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svojecasno potoval za naa list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v nas posel. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava Glasa Naroda. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". U ti! 'g , r i Ji ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV, po znižani ceni, Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. J Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. ^ gf Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima /ta 263 strani, ^ .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. De tela. ' Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam pfedočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. ; Knjiga vsebuje 157 strani, j Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, / J .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. ^ j Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- i v f aestavljen. Vsebuje 239 strani, ' .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. f Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, i ^ * V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- * f ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Si Vsebuje 149 strani, f .45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ' A Kmečka povest, ki posega do dca v življenje jf^ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po J živo in resnično slikanih domačih značajih. —■ Vsebuje 23l strani, 1 ^J | ,55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. T' / Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- * 4 vest, ki opisuje premetenost tajnega policista j t Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. ~ Vsebuje 144 strani r" 59 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. -* Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, / J M Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. r " Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov- ^ sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust lenca. v < Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisu-je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- *r~ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, ~ nadalje kmet Elija Gregorys in drugi kmečki ^ junaki borili zoper prevzetne grašeake in junaško umirali muceniske smrti __& ' Vsebuje 378 stt-ani, T , .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" - 82 Cortfandt St^ New York GLAS NARODA, 27. JUL. 1923. KAJN. Francoski spisal: Stanislas Meunier. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Kot (Nadaljevanje.) vevte, «em preživel svojo šolsko dobo pri jezuitih. Ker so starisi domnevali, da mi bo zelo težko za puwtit i jih sam, so sklenili ločiti ie tutli od Pavla, ki mi je bil zelo naklonjen. Svojo antipatijo *etn ]w> možnosti .skrival, ker sem se zgodaj naučil, da je greh ne ljubiti svojega brata. Kar pa sem storil v dobrem namenu, *»e je izpremeniio v zlo. Če bi izginili dnevni vzi/>k i mojih žalitev, bi bd postal čisto drugačen človek ter bi mogoče ined novimi tovariši sklenil nova prijateljstva. Vsled nesreče pri učenju ter legarja, ki mi je skoro celo leto oviral delo, muii tako zaostal, da je bil koneono moj brat v istem razredu kot jaz. Čutil sem se že premaganim. Pavel je bil med pr-vimoi, jaz pa med zadnjimi, a tolažil sem se na vse načine radi svoje usode. Eden mora biti zadnji, — zakaj pa ne jaz? Upal sem dohiteti izgubljeno leto, a zaman. Učitelji in stariši so smatrali za dobro, da ostaneta brata skupaj. Nekoč mi j«* Pavel celo predlagal, naj skupaj izdelujeva šolske naloge. i Mladi gospod hoče biti celo inštruktor svojega starejšega brata. Mladi go»pd očividno ne zapazi, da nočem delati, kadar ne delam ter smatra sebe za ženija, mene pa za tepca. Pavel se je pričel jokati. — Takoj je prav, le igraj hinavca pri abejih ter jim povej o najin« m pogovoru. Mogoče boš še bolj priljubljen. — Ali sem kedaj tožil? — Ne z besedami, kajti zato si preveč prekanjen, a s svojim obnašanjem, svojim napačnim prilizovanjesn, celo svojo osebnostjo. Kako strašno me sovražiš, — je rekel poprjeno. — Tvoje besede me spravljajo v srd. jZapazil sein. da je neki paznik poslušal najin pogovor in česar sem se bal. je tudi prišlo. Zaslišali so naju. Pavel je hotel braniti mene, a mi je škodoval s svojimi izpovedmi. — Lotila se me je strašna jeza in imenoval sem ga hinavca, — jezuita. Pater se mi je smejal ter mi za naslednji dan prepovedal izprehod. Bič bi bil zame manj občutljiva kazen, ka.iti potreboval sem gibanja na prostem, da se nekoliko iznebim svojih črnih misli. Nekaj ča>a je dobival Pavel -flabše rede. Na skrivnem sem se tega veselil ter se vpraševal, če naj ne porabim to. tla ga jaz ponižam .Na drugi strani pa sem si rekel: — Kaj bi mi to koristilo? Saj bil itak ne priznali ter rekli ]»oleg t^jra. da sem štiri leta starejši. V resnici pa je zmagala v meni lenoba. Jezil sem se na sta-riše, sovražil učitelje, ki so dajali mojemu bratu prednost. Eden učiteljev iui je rekel nekega dne: — Vidiš, sinko moj. le da se ur bo v svojem delu preveč razlikoval od tebe, dela tvoj brat sedaj slabše naloge. Vidi. da se jezi nad njegovim uspehom in raditega se mu je prostovoljno odpovedal. Čutil sem, da so njegove besede resnične in onega dne uie je prvikrat prijela želja, da ubijem Pavla. Teh par podrobnosti bo zdostovalo v Ilustracijo, kako je izgledalo v moji otroški dobi. Pogosto sem mislil na to. kaj bo prišlo iz tega. če mislim že kot o4rok na umor. Pozneje ne bom več videl svojega brata, — sem se tolažil, — nič več ne bo mogel spravljati v jezo in moje sovraštvo bo izginilo. Ko je umrla moja mati, je pretakal Pavel solze, na katere sem bil ljubosumen. Moje oč iso ostale suhe. a moja bolest je bila kljub temu velika, ker sem čutil, da sem izgubil zaklad, katerega nisem nikdar znal pravilno ceniti. V meni se je vzbudil spomin na pretekle čase. ko je bila uboga žena neskončno dobra z menoj, ko me je vzela v naročje, da me potolaži za ka^ni. Spomnil sem se njenega veselja, ko sem prišel prvi krat domov na počitnice. Imela je nekaj tako genljuo milega, ta lepa. bleda žena. Na kolenih bi jo molil, a Pavel je znal boljše spoštovati jo ter ji praviti nežne besede. Ta primera je posušila pri krsti moje solze. Nisem mogel jokati, ker sem se spominjal, kako se je Pavel potezal za ljubezen zamrle. On pa se je popolnoma lulal bolesti, stokal naglas in malo manjkalo, da se ni onesvestil. Mislil sem si: Sedaj naju opazujejo vsi. On je dobri sin. jaz ja slabi. Ne vedo. da bi oni. ki ne pretaka nikakih solza, rad jMičival tam na mestu matere! Kljub tej nesr«-či pa je Pavel tri mesece pozneje uspešno pre stal skušnjo. Mene pa so zavrnili. Le na izrecno željo očeta, ki ini je očital lenobo ter hvalil marljivost bratovo, sem se prijavil, a j>ri-s» gel sem. da se ne bom nikdar več izpostavil mukam skušnje. Vojaška služba mi je ugajala in če bi se znal podrediti disciplini. bi brez dvoma napredoval. Ker sem bil trmoglav, senn bil po-gosio kaznovan in razventega so me mrzili tovariši in predstojniki. Le s težavo se mi je posrečilo postati korporal. Tekom t<-ga časa je nadaljeval Pavel svoje študije ter mi pisaril nežna pisma, na katera >e*n redkokedaj odgovoril. Pričel je sjMjznavati moj žalostni značaj ter je skušal izogniti se vsemu, kar bi m«- lahko žalilo. Enkrat me je obiskal v Rouen. kjer je bil nastanjen moj polk ter mi zaupal, de se boji trenutka, ko bo vpoklican v vojake. Pmrokoval sem mu, da se bo vsled svojega značaja in razpoloženja zelo dobro počutil pri vojakih ter mu pripovedoval o svojem načrtu, da pojdemi v kolonije. Rekel je. da je moj namen izvrsten in to soglasje v nazorih nama je delalo veliico veselje. Hotel me je povabiti na kosilo, a jaz sem mu odvrnil, da sem jaz doma v Itouenu in da moram raditeka jaz igrati gostitelja. Od vedel sem ga v prvo restavracijo mesta ter ga tam kraljevsko pogostil. Porabil sem žepni dena-r za celi mese. Dobra jed in pijača sta ogreli bratovske čute in objela sva se skoro nežno, ko sva se ločila. Moj oče ni mogel prenesti izgube svoje tovarišice in sledil ji * je malo pred komcem moje službene dobe. Zapusiil nama je premože nje petsto tisočih frankov in razdelitev se je izvršila Urez vsakega spora. Odnošaji med nama so bili v o«em času najboljši. Na ta način sein prišel v posest rente šestih tisoč frantsov in sklenil sem odpovedati se vojaškemu {»otrlicu da živim povsem neodvisno. V takem slučaju bi seveda ne mogel povečati svojega premoženja a v svojih potrebah sem bil skrajno skromen in sovraštvo, vsled katerega sem toliko trpel, bo gotovo izginilo daleč proč od vrvenja ljudi. Pavel je do&ončal *voje študije ter je bil imenovan profesorjem na lieeju St. Etienne. Ce bi se me ne spomnil od časa do časa. bi gotovo pozabil nanj. a imel je takozvano družinsko smisel. Vsled tega mi je predlagal v enem svojih pisem, naj napraviva tekom poletnih počitnie skupno potovwnje. Ideja mi je bila simpatična. Oprav sem ljubil samoto, sem se že naveličal samotnih iztletov v gore. Samota med vzvišenimi naravnimi lepotami me je Delo naj ne zaostaja vsled vremena. V vročih dneh je v delavnicah vroče tudi če so okna odprta in vsled tega delo zaostaja, če piha veter, je nerodno, kajti odpiha tudi papir in druge stvari. Izčrj>ovalna veterniea prežene ves vroč zaostali zrak ter spravi v prostor sveži zrak brez vsakega prepiha. Noš Power Bureau vam bo z veseljem povedal več o teh vetrnicah, ki vam bodo omogočite napredovanje celo v najbolj vročem vremenu. The New York Edison Company zAt Tour Service 130 East 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 napravila še bolj melanholičnim i« žalostnim. Odpotovala sva torej nekega jutra v avgustu v Švico. Bilo je ravno ob času. ko so hoteli pričeti z deli za Jungfrau železnieo. Zgodaj sva se napotila iz Interlaken, šla preko krasne Wengern planine ter dospela zvečer v Grindelwald. Hoteli so bili polni turistov. S težavo sva našla v nekem stranskem poslopju Adlerja majhno sobo, a zaman skušala najti pri Table d "Hote pro štora. Lačna in izmučena sva se ozirala po polni obednici. Najini žalostni postavi sta ganili srce nekega gospoda, ki je sedel z ženo in hčerko za neko mizo pri oknu. (Palje prihodnjič.) Fr. Ž. Naš domači politični položaj« jem in sem skoraj pri vseh. Jake I častno je biti odločen pristaš pristaš sstranke, in kadar kateri uiure — ako drugega ne bi vedeli o njem zapisati, pa bodo zapisali, da je bil odločeu pristaš stranke. To niso mačje solze! I11 sem u ver jen, da vse tako ostane tiidi za naprej. Kajti smo Slovenci jako kremeniti 'm se ni bati, da bi postali drugačni poprej, nego da bo prepozno. Kretanje parnikov - Shipping News 31. julija: Colombo. Genoa. 1, avgusta: Pres. Garfield, Cherbourg; York, Bremen. George Washington, Cherbourg In Bre- ALI VESTE, — «la prevladujejo v Jugoslaviji tri vero-tziKJvedi? Ali veste, da vsebujejo Hel-tuar turške eigarete tobak z najl>o1jšiin duhom in okusom loor-c čistega turške-a tobaka? 2. avgusta: Suffrente. Havre: Mandohurla. Cherbourg. Hamburg; Thuringla, Hamburg. 4. avgusta: Lafayette. Havre; Paxonla, Cherbourg; Ryndam. Boulogne; America. Ch'bg, Bremen. 1-afayette, Havre. 18. avgusta: Albania, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Orbita. Cherbourg, Hamburg; — Leviathan, Cherbourg; Vcendanm, Boulogne. « 21. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Reliance. Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen. 22. avgusta: France Havre; Laconla, Cherbourg; Hamburg; Lapland. Cherbourg; I*resident Van Buren, Cherbourg.- Hannover. Bremen. KDOR ŽELI preživeti počitnice 11a debeli med domačimi na mali farmi, lepe zračne sobe z električno razsvetljavo, domača hrana, sveže mleko, cene nizke, naj piše na lastnika: AUGUST PINTER, P. O. SkiLman. X. J. Telefon: 75 R 6 Hopewell. 23. avgusta: Minnekah tla. Cherbourg, Hamburg: — Westphalia. Hamburg; President Wilson, i Trst. Can opic. — 25. avgusta: ! Homeric. Cherbourg; Orca. Cherbourg, _ I Hamburg: Tanrmina, Oenoa: Rotterdam. 8. avgusta: Boulogne; Pres. Arthur. Cherbourg. Bre- Tyrrhenia, Cherbourg. Hamburg; Bel- men. genland. Cherbourg. Hamburg; Resolute.! Cherbourg. Hamburg; America. Genoa; Z8- avgusta: Pres. Adama, Cherbourg; Bremen, Bi e- 7. avgusta: Mauritania. Cherbourg; Cherbourg, Bremen. Rous-uHon. Havre: Mauritania. Cher- Mifdim, da ni napačen. •C.itain f Ampak ni to nikakeen očitek, »Itfvenske liste m se mi zdi, da je Bog ne daj! Narodna zavest je dober. Včasi malo zarentači kate- pač taka reč: ali jo človek imaš ra stranka zoper Beograd, ne u-ali je pa nimaš! Kakor je z la-"•rizne pa ne, vse so kolikor toliko 1 sov jem: ali imaš kodre ali imaš zadovoljne — tako dober že dol-£0 ni bil naš domači položaj. Rekel bi, da se je zboljSai od onega časa. ko smo izgubili slovenske ministre. Kadar kaj izgubimo, smo vsakikrat bolj zadovoljni. Izguba se tiče na.s vseh, to je res. in je v škodo nam vsem, od katerekoli smo stranke. Pa smo vendar zadovoljni. Kajti smo politično zreli in računamo, kako bo izfruba šele razburjala nasprotno stranko! In nam nudi razburjenost v nasprotni stranki tolikšno mero najpiisrvnejšega zadoščenja, da je ž njo bogato odtehtana bol nad lastno »kodo. Taki smo kaikor oni znameniti lepi g-ospod Izidor, ne vem, ali je bil z Dolenjskega doma ali je bil celo Štajerc. Pravijo, grozno da je bili lep. novo oblečen podpo-ručuik da ne bi mogel biti lepši, •11 je bil ve.s lep od nog do glaA e. Ali krona, njegove lepote pravijo, je bila plemenita oblika nosa in je bil zelo ponosen na svoj nos. hi ni bilo drugače, uboigo žensfrvo je kar koprnelo «za tem nosom in za njegovo krasoto, gospod Izidor pa si je lahko izbiral in si je nazadnje tudi Lsbral nevesto najlepšo in najbogatejšo in jo poročil in so jo vse druge nesreč nice zavidale za moža in za lepoto njegovega nosu. No in potem je na-iie>»loj da se je mlada »oproga hudo zamerila lepemu svojemu možu. Pa je šel užaljeni mož in je storil nekaj strašnega: odrezal si je nos. svoj oboževani, rajsko krasni nos- In t« je tisto: odrezal si ga je samo zato, da bi kaznoval soprogo. Naše stranke jako čislan- in mislim. da niso n:č manj junaške kakor znamenito lepi gospod Izidor in da se ne bi pomišljale in bi radostno žrtvovale vsaka svoj lastni iKK če bi bila s tem količkaj piknjena nasprotna stk-anka. In se ne upam dvomiti, da bi bila požrtvovalnost strank še večja in da bi bile tudi kos, da si nad glavo zažgo vkupni dom, le da bo nasprotna stranka brez strehe Enemu naših veljakov je ime dr. Korošec, kar ni -povsem točno, ker je Sta j ere, in smo brali, da je rekel v Beogradu, da smo Slorvenei z$se narod. Jaz mislim, zase smo, to je res, narod pa nismo. Mi smo samo stranke. Kvečjemu bi se lahko reklo tako. da se detLLnio Slovenei na več narodov, na toliko, kolikor imamo strank. Vsaka stranka je narod zase in ibi kazalo, da do bi vnaka stranka avtonomijo za f-e. drugače ne bo nikdar fkoaiea tožbam zaradi nasilja. Enojnega, celokupnega naroda pa Slovene nimamo, takega, da bi bil njegov blagor vsem enako pri srcu. Vsak do pozna le svojo stranko, stran ka pozna le sel»e in zunaj stranke se neha svet. plešo — kar imaš, to imaš, česar nimaš, tega nimaš. Narodna zavest ni stvar šolarske učenosti 111 sodnijskih paragrafov, nego je stvar občutja in je prirojena. Ce je prirojena! Taka je nekako kakor ljubezen do svoje rodbine. Oziroma je naravni zakon tak, da svojci ljubijo svojce. Kajti ima še žival rada svoje«mladiče, in pravi pregovor, da volkocvi tulijo z volkovi. in da kavka kavki ne izklju-je oči. Seveda vsako pravilo ima svoje izjeme, pa jih imajo naravni zakoni tudi. Mi Smo mi. in je lahko, da se najdejo ljudje, kal eri ne ljubijo svojega rodu. Pa jim ni zameriti, ker ne morejo za to. Kvečjemu bi se lahko kam zaprli. Zakaj, kateri "so ustvarjeni tako. da imajo nagone zoper naravo, ti s > nevarni, mi je ipoveda! dr. Piž-mah, ki je zdravnik in je drugače pameten gospod. Ne vem. ali sem vse to dobro razložil, da bo vsakomur jasno. Ako bi zaradi večje jasnosti kazalo., da se kod pripiše '* Caveant eonsules' \ pa se naj brez skrbi pripiše — ne bom zameril! In potem se mi zdi, ker nismo narod, ampak smo samo stranke, da bi bilo prav, da se nas tudi tako vlada. Vladi torej ni treba, da se briga za Slovence, račun more voditi le o strankah. In kakršni smo. tudi ni treba, da katera stranki kaj nakloni ali dovodi, vec je vredno, če nasprotni stranki kaj vzame. Oziroma lahko kaj vzame, kar je skupno vsem strankam, le da l>odo mislile: holaj! to-le bo grizlo moža.karja od one stranke. Pa bomo zadovoljni vsi. In ni bo prištedila vlada lepih novcev in si zraven pridobila vsevprek našo naklonjenost. Recimo, da bi ukinila pol Narodnega 'gledišča ali licej ali tobačno tovarno ali ko« vseučilišča. Ali ako ne bi ukinila, lahko bi vsaj zagrozila, da bo. Pa bo dobro! Cim bolj bi reč grizla to stranko, tem zniagoslavnejša bi kričala druga, pa bi nalašč druga drugi prikrivala jezo in ibi bile zmagoslavne vse. Naše stranke jako ljubim, res ljubim, brez šale. in pravzaprav ne vem, zakaj jiii tako ljubim. Morebiti zato, ker me spominjajo na mojo dee o: ves ljubi dan imajo vojno in se moraš kregati nad-nje, pa hi se jim najrajši smejal, tako so šaljivi. Slovenci imamo sptoh izreden dar za šaljivost, nič manjšega nego za strankarstvo. Stran k a rstv a je po dragih zemljah tudi kolikor toliko. Toda mi smo tisti, ki se potem zgražamo nad strankaratvom drugod. Mi! - - človek bi počil od smeha! Taki smo šaljivci! T'pam, da J^teem nikomur rekel ničesar zoper čast. Kakor rečeno, stranke jako ljubim in jib spoštu- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VEL1K9 vainoctl aa potnika Ki da je natanko poučen o potnih] Uatlb, prtljagi in drugih stvareh, ki so ▼ zvezi s potovanjem. V Bled | dolgoletne laku So je nam je mogoče | o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi samo naj-1 boljSe parnlke, ki imajo kabine v] m. razredu. Ako ste ae namenili potovati ▼{ atari kraj, nam pifit« ker bo to| t Vafio korist. men. 9. avgusta* RochambiiU, Havre; Finland. Cherbourg; Hansa, Hamburg; Conte Verdi, Genoa; Argentina Trst. 11. avgusta: La Savoie. Havre: Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Muenchcn. Bremen. 14. avgusta: Berengarla. Cherbourg; Pres. Fillmore. Bremen. 15. avgusta: Paris. Havre: Zeeland, Cherbcxurgli. Pres. Monroe, Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg. Hamburg. bcurg; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. 29. avgusta: Pr*s. Polk. Cherbourg: SeldltU. Bremen; Conte Rosso. Genoa. 30. avgusta: ____ Kroonland. Cherbourg. 1. septembra: I.afayette. Havre: Majestic. Cherbourg; Volendam Boulogne; George Washington. Cherbourg, Bremen. 4. septembra: Berengarla, Cherbourg; Reaotute. Cherbourg. Hamburg. 5. septembra: Belgenland, Cherbourg. a. septembra: Leviathan, Cherbourg; Marta Washington, Trst. Tudi eni, ki fte nleo emerlftkt Srtav-Ijanl, smejo potovati v stari krsj na obisk In lim jo dovoljeno vrniti se. Na teUo dajemo vsakemu tozadevna pojasnla. Kdor ieU dobiti sorodnike M znance iz ilmi|.i kraja, naj nam pile m navodila, kajti Itevllo priseljencev Je ofnejeno. Za potne stroSke lzplačnje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi 1 dolarjih. Frank Sakser State Bank n CerUandt »net New Yevfc Qlavne aaetopetve Jadraneke banke. ANCHOR Ali boste dobili rojake v Ameriko? Konzul Združenih držav v Zagrebu že sprejema prošnje za potne liste in vizeje za toletno kvoto. CUNARDSKA plovba le najhitrejša na svetu. Potnikom Cunard tiketi ni treba Čakati na pamlk. ker Cunard parniki odplujejo vsakih par J"1- , . Cunard črta se Je pogodila z Jugostavljo. da i »omaga potnikom s svojimi uslužbenci, ki jih s tem. da jih vzamejo naravnost na parnik. zaftčitijo pred nezgodami tn strofkl. To delo je brezplačno. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri kateremkoli agentu ali pri CUNARD LINE f^ 25 Broadway N. Y. Z NIŽ ANE CENE Iz NEW YORKA v TRST (preko Genove) Najboljša in najlcr&jia pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki, COLOMBO ...... 31. Julija ____ 11. sept. AMERICA ....... 7. avg.......21. sept. GIULIO CESARE .. .8- avq ; .. 2C. sejt. (Največji in najhitrejši italijanski parniki TAORMINA .. 25. avj.; .. 9. oktobra. Udobne kabine tretjega razreda z S. 4 In 6 posteljami za družine In tenske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno Za podrobnosti vpraSajte naft^ga agenta v vaSem mestu all pa naravnost pri MiGOHE miuii mm Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Naši zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podružnice. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ne more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta in ne več kot protivrednost od .1.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne*moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo ha deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprllik. Tudi za nabavo potnega lista (posa) je najpripravueje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinar J L V Italiji in zasedenem ozemlja — no veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočlh stroSkov smo se morali odločiti prevrediti pri stojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na Ta pristojbina Je velja dolarska izplačila t Jugoslaviji Jn Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Certfansk St., New Ysrk City V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za naše črte. White Star Une New York — Cherbourg Homeric 28. julija: 25. avg.; 15. sept. Majestic 11. avg.: 1. sept.; 22. sept. (Največji parnik n& svetu.) Olympic 18. avgusta; 8. sept.; 23. sept. American Line New York — Cherbourg — Hamburg Manchuria 2. avgusta; 6. septembra Finland 9. avg.; Mongolia 16. avgusta Minnekahda 23. avg; Kroonland 30. avg. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Gothland (samo Antverpen) 4. avq. Belgenland 8. avg.: 5. *ept.; 3. oktobra Zeeland 15. avg.; Lapland 22. avgusta. Dobra hrana. Zaprti prontorl. Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York. Ekspresna služba v EVROPO! T3 EDNA odplut-ja ob sobotah. Taruiki oomolov 3 in 4 Hobokon. Veliki hitri parniki. I>