Poaamnna itevfi- k a t Din mesečno, če te sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom ia po polti dostavljen list 5 Din ■ Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora POJSE DELJS1CI VENEC Uredništvo! K-op»-tarjeva ul it. 6 111. Telefon št. . in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telelon itev 299l2 Japonski poslanih Sokurihara O vtisih o naši državi in kako kaže kitaisko-japonska vojna Na izraženo željo naročnikov rednega »Slovenca« bo poročilo o akademijah slepe mladine iz Kočevja, ki so sijajno uspele, objavljeno v torkovem »Slovencu«. Belgrad, 14. novembra. AA. Novi japonski poslanik na našem dvoru, Sokurihara, je sprejel zastopnika agencije Avale. Za časa razgovora mu je dal podrobne izjave o svojih vtisih ob svojem prihodu v Jugoslavijo, o kitajsko-japonskem sporu kakor tudi o stališčih, ki so jih zavzelo do lega spora posamezne velesile, ki so še najbolj prizadete, posebno pa Sovjetska Rusija, Velika firitanija in ameriške Zedinjene države. Jugoslovanski narod, je dejal poslanik, je napravil uamo vtis delavnega in resnega ljudstva. Povsod sem našel ozračje prave prisrčnosti. Moja avdienea pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu mi bo ostala v nepozabnem spominu. Njegova ljubeznivost in pa prisrčnost njegovih besed sta me globoko ganili. Rad hi še dodal k temu, da sem bil najiskreneje zadovoljen z razgovorom, ki sem ga imel s predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom dr. M. Stojadinnvičem. kakor tudi m sprejemom, ki so mi ga pripravili oii in vsi višji uradniki zunanjega ministrstva. Davi sem se poklonil pred spomenikom vašega neznanega junaka in na grobu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter na grobu kralja Petra I. Osvoboditelja iu velikega Karagjorgja vase slavne narodne dinastije. S pobožnostjo sem obiskal cerkev na Oplencu in še sem pod vtisom njene izredne lepote. Samo proti komunizmu G. minister, kaj mi morete reči o glavnih vzrokih sedanjega k i t a j s k o - j a p o ii -s k e g a s p o r a , ga je vprašal zastopnik agenci jo. (ilavni vzroki, je dejal poslanik, so bili proti-japonsko zadržanje vlade in vojske kitajskega naroda, ne pa naroda samega, še prav posebno pa nekih ekstremnih pokretnikov, zlasti k o m u n i -s t o v. Ti ljudje so stalno že 10 let ovirali razvoj dobrih odnošajev med obema državama. Spričo tega naša vojaška intervencija na Kitajskem nima nobene drugo svrho nego to, da odstrani te iie-mirneže in vzpostavi nov trajni inir med japnn-, skim in kitajskim narodom. Mi želimo, da pojde kitajski narod z nami, tn je v našem občem interesu kakor tudi v interesu vseh narodov na Daljnem vzhodu. Kitajska je dežela neizmernih pri-rodnih bogastev. S sedanjo vojno si Japonska noče zagotoviti kakšnih posebnih prednosti. Vse države, ki bi rade delovale za gospodarski podvig Kitajske, bodo mogle v vsej varnosti razviti svoje delo. Nos sc jim nikakor nc ho treba bati. O vlogi Anglije Po vesteh japonskega tiska japonska mlada javnost ni baš zadovoljna spričo postopanja Velike Britanije, je pripomnil zastopnik agencije >Avale«. Dejansko je. je odvrnil poslanik, kakor vse kaže, naše javno mnenje nekoliko vznemirjeno, ker meni. da Angleži podpirajo Kitajsko in ji dobavljajo vojne potrebščine. Vendar pa sem prepričan. da je to nezadovoljstvo trenutno in da ne bo moglo vplivati na dejanske odnošaje. ki dejansko obstajajo med obema državama. Japonska bo storila vse kar je mogoče, da hi sc preprečili vsi mogoči zapletljaji. Rusija bo mirna Verujete li v možnost sovjetske intervencije? Ne pričakujem, je dejal poslanik, kakšne intervencije sovjetske oborožene silo. Predvsem se mi zdi. da imajo oni že dovolj opravka s svojimi notranjc-politifnimi problemi. Poleg tega pa najbrž še uiso pripravljeni za veliko borbo. Protikomunistični pakt Kakšni razlogi so dovedli Japonsko k sklenitvi p r o t i k o m u n i s t i č n c g a pakta z Nemčijo in Italijo? S tem paktom, pri katerem sodelujeta Nemčija in Italija, želimo braniti svoje interese proti kominterai. Kakor torej vidite, ima ta pakt docela obrambni značaj. Na drugi strani pa našo tri države ne sestavljajo nikakega fašističnega bloka, kakor bi to nekateri radi videli. Japonska ni fašistična država. Mi imamo svoj parlament, čc so pa nekateri ukrepi morda energičnejši, jih je bilo treba izdati zaradi vojne, zaradi posebnega stanja, v katerem se jc znašla naša država. Na drugi strani pa sc naša protikomunistiena skupina v borbi proti tretji internacionali nikakor ne zavzema za ideološko propagando. Odnosi z Ameriko Po poročilih listov hi kazalo, da so se odnošaji med Japonsko in ameriškimi Zodi njenimi državami v zadnjem času spremenili. Kes je ameriška javnost nekam neprijateljsko razpoložena do Japonske zaradi njenega spora s Kitajsko. To- da ne glede na zadnje uspehe tega spora interesi ameriških Zcdinjenih držav niti najmanj niso ogroženi. Kot zelo značilen dogodek v preokretu ameriške javnosti glede nu Japonsko vam morem omeniti bombardiranje Nnnkinga in Kantona po japonskih letalih. 0 teh dogodkih so bila poslana v Zo-dinjene države tendenriozna poročila, ki so zatrjevala, da je bilo ubitih ua tisoče ia tisoče kitajskih žena in otrok. Te vesti so dejansko vznemirile ameriško javnost. Toda stvari so se pojasnile iu vse kaže, da se javnost v Ameriki sedaj miri in da je spet našla svojo hladnokrvnost. Vojne bo kmalu konec Končno hi posnel naš razgovor. Želim vam reči, da se mi zdi, kakor da ho spor na Daljnem vzhodu v kratkem zaključen. Moj glavni dokaz za to je padec Šunghaja. ki je hil gospodarsko središče sedanje kitajske vlade. Mi želimo osvobodili Kitajsko pred skrajnimi strujami, ki ovirajo obnovo iskrenega prijateljstva med kitajskim in našim narodom. Težko ho pogajati se z vlado v Nankingu, ki jo ti elementi do neke mere nadzorujejo. Toda prej ali slej ho morala pravilno oceniti stvarni položaj. Nikakor ne verujem v kakšno neposredno tujo intervencijo zaradi našega spora s Kitajsko, ker bodo interesi vseh prizadetih držav strogo zavarovani. Po kitajskih bojiščih Šanghaj. 14. nov. AA. Agencija :Domej poroča, da jajionske pomorske oblasti izjavljajo, da je japonska mornarica izkrcala japonske čete v soboto dopoldne v Painn, 60 km severno od Šang- haja. točno nasproti sovražnim postojankam. Borba se je lukoj pričela. Japonske čete so zavzele Cingčanlem, ki leži 70 km od Tašanga Jnpouci so nato zasledovali kitajske čete, Iii so se pričelo v neredu umikati. .šanghaj. 14 nov. h V Šanghnju se spel sliši močen topniški ogenj. Japonci so usmerili svojo ofenzivo proti severu in jugu, predvsem pa na levo kitajsko krilo, ki brani pol v Nanking. Vse kaže, da ho japonski general Matsui skušal obiti utrjeno kitajske položaje ter napasti Nanking z druge strani, kjer je obramba najslabša Kitajci so poslali novo okrepitve in je vse odvisno od njihovega pravočasnega prihoda. Brez dvoma pa bodo Imeli Kitajci težavno nalogo, kajti Jtt|K>nei dobivajo v zadnjem času neprestano nove okrepitve in pošiljajo proti izmučenim kitajskim Četam vodno sveže sile. Tieurin, 14. novembra. A A. Japonski glavni stan jc objavil, da so japonsko čete zavzele Vutung, pomembno mesto v pokrajini šantuug ob obali reke Cako, 100 km severnovzhodno od Sihanhuju. Japonske čete so takoj po padcu Vutungu v pokrajini šantuug prodrle šo za nekaj kilometrov daljo proti Nanfuju. Razhod tihomorske konference Vsaka naj dela kakor ve in zna Bruselj, 14. novembra. AA. Na tihomorski konferenci se je zastopnik Kanade izrazil proti argumentom italijanskega delegata. Zastopnik Nizozemske je opozoril nn nekatere točke načrta ome- njene deklaracije, s katerimi so ne strinja. Boli-vijski delegat jo v glavnem pristal na načrt deklaracije. Norveški delegat je zahteval neke mani-šo spremembe. Italijanski delegat Vldrovandi ie izzval na seji posebno pozornost z izjavo, ki jo je povzel docela iz zadnjega japonskega odgovora: Vendar bo carska vlada srečna, če bodo sile do kraja dognale stališče, ki je bilo podano v loj (japonski) noti iu na tej osnovi dnjninesle svoj delež k stabilnosti v vzhodni Aziji v smislu slvarnc situacije. Italijanski delegat je predlagal, da se od ja|.....ske vlad« zahtevajo podrobnejša pojasnila o tem stavku iz japonskega odgovora. Norman Daviš in Dundiran sta se izrekla proti italijanski zahtevi. Spaak pit je kot predsednik konference ugotovil, da hi liilu nesmiselno zahtevati pojasnil in je predlagal, da hi prešli kar k razpravi o besedilu predložene deklaracije. Razprava se je takoj nato pričela. Vršila so je o vsakem členu posebej. Tajna soja. ki se je pričela ob 16.30, je trajala dobre iri uro. Cotrt ure pred zaključkom je francoski zunanji minister Delbos odšel in je ob 20 odpotoval v Pariz. Izjavil je novinarjem, da je hil dosežen popoln sporazum ia da je zelo zadovoljen z današnjim rezultatom, posebno pa -o s presrčnimi razgovori, ki jih je imel z Davidom in Kdenoni. Na snočnji seji konference so načelno sprejeli predlog delegacije, hkrati pa je bilo sklenjeno. da se zasto|)iiiki sodelujočih velesil sestane jo spet v ponedeljek ob 16. Po informacijah iz zanesljivih virov je bil na včerajšnji tajni soji konferenco dosežen načelni sporazum o nekaterih ukrepih glede Kitajske, tako glede dobave orožja iu streliva ter kreditov. Podporno akcijo za Kitajsko bo vodila vsaka država zase |io svojem lastnem premisleku. Vendar pa je tula jio želji Franeiji predvidena tudi vzajemna pomoč za primer, če hi nastali kakšni nepredvideni incidenti. Anglija hoče dognati, kaj Nemčija prav za prav hoče Nemški uradni list že popravlja Pariz, 14. nov. AA. Pariški tisk danes podrobno komentira piipravljajoče se berlinske razgovore angleških in nemških državnikov. »Eclio de Pariš« poudarja v svojem danit u predvsem naslednje: Državniki na Dovvning-stroetu se globoko zavedajo odvratnosti, s katero mislijo njihovi državljani na morebitno svetovno vojno. Da bi uspešno izvršili obveznosti, ki jim jo nalaga angleški narod v primeru nevarnosti, so prisiljeni storiti vse, da bi lahko v primeru potrebo rekli, da so poskusili vse, kar je bilo mogoče za jiravočasno poravnavo spora, s katerimkoli nasprotnikom. Takšno postopanje angleških ministrov jo že star običaj. Tega običaja ni mogoče odpraviti in ga tudi v bodoče ne bo. Zato se sedaj pripravljajo še enkrat na pogajanja. — »Figaro« naglaša, vabilo sprejela in bo dr. Schmidt v kratkem odpotoval v Italijo. Očividno želi Italija s tem pokazati, da jo tudi v okviru svoje zvezo z Nemčijo ostala pozorna na položaj Avstrije, katere neodvisnost hoče braniti tako, kot jo je. do sedaj. Na drugi strani pa hoče Italija vplivati, da bi čim prej prišlo do sjio-razuma mod Avstrijo in njenimi sosedami Male zveze. S tem želi italijanska vlada s poudarkom izraziti svojo voljo, da se njeni interesi v Srednji Evropi v ničemer niso spremenile, kol so lo nekateri svetovni listi zadnje čase hoteli dokazovali. Potovanje avstrijskega zunanjega ministra v Italijo dobiva še pomen, ako sc vzame v obzir, da pridejo v najbližjem času v Rim tudi državniki drugih vplivnih srednjeevropskih in balkanskih držav. Italeja mobilizira Rim, 14. novembra. AA. »Ouzzetta Officiale« je objavila dekreta z dne Iti. iu 30. septembra, po katerih so pozivajo pod orožje nekatero kategorije rezervistov 27., 28. in 29. letnika ter podaljša službena doba za radiotelegrafiste, ovto-nuihiliste in letalce 35. letnika. Sporazum Anglija - Nizozemska Obramba proti japonski nevarnosti London. 14 nov. TG. s-Sundny Times/ javljajo, da so se ob izbruhu sovražnosti med Kitajsko in Japonsko takoj začela pogajanja mod angleško in nizozemsko vlado v svrho sodelovanja oboli vlad pri obrambi njunih posesti na Daljnem vzhodu. Pogajanja so se končala z uspehom. Dosežen je bil dalekosožen sporazum, ki omogofuje, da bosta obrambni sili obeh držav na Daljnem vzhodu skup-iio nastopali pri obrambi angleških in nizozemskih kolonij, ako bi jim grozila kakšna nevarnost. Kakor znano, ima Nizozemska zelo bogate in cvetoče kolonije sredi poli od Singajiurja do Avstralijo in se Anglija boji, da bi to ozemlje moglo kdaj pasti pod vpliv kakšne druge velesile, n. pr. Japonske. Na osnovi doseženega sporazuma bo Nizozemska dovolila, da se angleška bojna brodovja poslužujejo tudi nizozemskih kolonij za obrambo angleških interesov. je zavzel lord IIalifax do nas o priliki dogodkov v zvezi s 7. marcem. Zalo smo prepričani o tem, da bo z vso lojalnostjo iz.|iolnil tudi to svojo nalogo. Ce tii mu pa uspelo zmanjšati napetost v Evropi, bomo njegovega uspeha iskreno veseli, kajti Francija, Anglija in USA, ostanejo sloj ko prej pripravljene sprejeti in izvesli sleherno modro politično akcijo. — Potit Pnrision ugotavlja, da so nemški državniki že ponovno izrazili željo, dn bi si zagotovili angleško prijateljstvo. Sedaj je nastopil trenutek, da se jim la želja izpolni. Glavni namen angleške politike v tem trenutku pa jo, dognati, kaj Nemčija prav za |irav hoče. Berlin. 11. nov. AA. Kores|iondenčni urad nar. socialistične stranke obravnava danes razne tuje govorice o bližnjem |k)tovunju lorda llulifu.va v Berlin ler pravi, da so se v nekem delu tujega tiska pojavili razni londonciozni glasovi, ki z. bližnjim potovanjem lorda llalifnxa niso v nikaki zvezi. I.isl meni, da bi neki tuji politiki radi /a-slrupili ozračje iu zalo ostro obsoja poročilu oino njenih listov. Zlasti zavrača govorice, da sc bodo berlinski razgovori llalifava nanašali na os Rim — Berlin«. Os Kini Belin in |irntikoniunistiriii pakl pa sta dve realni stvari, ki jih ui mogoče ver zanikati ne spr« r ""iti. < e bi imel lord llalilav namen razprav' kolonialnih vprašanjih, iim je nemško stal .aknr že davno znano. To stališče se ludi i, spremenilo. Čudili pa se jo treba delu angleškega tiska in njegovim vestem, da je Hitler pristal ua neko 10-letno premirje glede ureditve kolonialnega vprašanja |hmI |iogo jeni. da Anglija pristane na neke druge koncesije v korist Nemčije. Take informacije so od Vsega početka izmišljene in poli g tega se takega značaja, da bi lahko pokvarile vso atmosfero, v kateri naj hi so pričeli llolifaxovi berlinski razgovori. Njegovo potovanje je v prvi vrsti informativnega značaja. Bivši neguš - siromak London, 14. nov. AA. >Sunday Rofery poroča o sestanku, ki ga je imel njegov sotrudnik z ne-gušetn llailem Selasijem in o ganljivih vtisih, ki jih je dobil pri toni obisku. Neguš Ilailo Solasi živi kot siromak, |iravi list, in skoraj nima sredstev, da bi si ogrel sobo v svoji skromni hiši, če se izvzamojo olroški prostori. Sedaj skuša prodati svoje poslednje vozove in hišo. v kateri stanuje. Poti njegovim krovom živi okoli 20 njegovih rojakov. Nimajo nikakili dohodkov, jo izjavil Ilailo Solasi svojemu obiskovalcu. Po malem živimo od kapitala, ki ga šo imamo. Ko som zapustil Abesinijo je dejal, sem so nadejal, tla so bom kmalu vrnil nazaj s pomočjo in jiodporo ZN. Zato sem l>ri odhodu iz svoje dežele vzel lo toliko, kolikor som mislil, tla mi bo zadostovalo za kritje mojih najnujnejših potreb do mojega pokratka v domovino. se bo neodvisna stranka združila z liberalno, šef neodvisnih liberalcev Jurij Bratianu je sam potrdil lo verzijo. Bukarešta, 1 1. nov. AA Kralj Karel je .sprejel vodjo narodno kmečke stranko Mihalakeja. Ob toi priliki mu je Mihulako vrnil |K>vorjeni ina ker mu njegova misija ni us|iefu. Romunija brez vlade Mihalahe je mandat vrnil Bukarešta, 14. nov. AA. Rador jo objavila naslednjo objavo predsednika vlade: Zakonodajna perioda sedanjega parlamenta so |io ustavi zaključi meseca februarja prihodnjega lota. Kratek čas, ki bo dotlej šo poiekol pa onemogoča zakonodajno tlelo zlasli pa proučevanje proračuna iu je zato predsednik vlado Tatarescu smatral za potrebno, da prosi kralja, naj čimprej prouči občo politično situacijo. Zato je podal ostavko vlado. Kralj Karel je ostavko Tataroscove vlado s|>ro-jel in takoj nato pričel s konsultacijami. Polog drugih je bil sprejet v uvdijenci tudi vodja nar. kmečke stranko Mihalako. Po konferenci jo izjavil, da um jo bila |iovcrjena misija za sestavo vlade, pod pogojem, tla bi sodeloval z Vojdo Vo-jevodoin. voditeljem stranke romunske fronte, /.n Mihalakejem je bil jionovno sprejet v avdijenci dosedanji ministrski predsednik Tatarescu. Nato je kralj sprejel šo bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra Minoresca. Glavni odbor narodne kmečko stranke je imel danes popoldne. Politični krogi potrjujejo vest. da sejo, na kateri so sklepali o sestavi vlade, ki Iii jo vodil šef stranko Mihalako. Posebej so razpravljali o težavah za sporazum z Vajdo Vojevodom. V obče sodijo, da bo Mihalako vrnil mandat žo danes popoldne. Polatični krogi potrjujejo vest, tla Belgrajshe vesli Belgrad, 14. nov. m. Danes jo bilo tukaj po zgledu Društva nosilcev Karndjord jovo zvezde z meči ustanovljeno Društvo nosilcev roda Belega orla z meči. Na ustanovnem občnem zboru so bila sprejeta pravila novega društva. Prvi redni občni zlior bt> pozneje. Za predsednika jo bil izvoljen upokojeni general Sjiasojo Tošič. Na zborovanju jo bil tudi minister Bogoljub Kiijundžie. Belgrad, 14. nov. tn. V Grafičnem šahovskem klubu je bila sinoči prvenstvena tekma mod člani Slovenskega šahovskega kluba in tukajšnjim Grafičnim šahovskim klubom. Od Slovencev so igrali Lešnik, Konic, dr. šribar, Ljubša, Pesek, Kranjc in Krik. Zmagali so grafiki s 5:3. Belgrad, 14. nov. in. Danes jo bilo v notranjosti Srbije več |ioliličnih shodov. Največ jih je organizirala JRZ. V Užičlti Požogi jo na shodu to stranke govoril minister Vo.ja Cvrkič, v Sajioru pa, kjer jo bilo odkritje zastavo mladinske organizacijo JRZ, je govoril o političnem položaju in o potrebi ustanovitve mladinsko organizacije socialni minister Cvetkovič. Več. sestankov jo imela tudi tako zvonu združena srbijanskn opozicija. Tirana, 14. novembra. AA. Japonski tiskovni urad demantirn vesli, ki so bile objavljene v tujih listih, da so bo Nj. Vol. kralj Zogu v kratkem Zemiinska vremenska napoved: Pod vplivom toplote s Sredozemskega morja se bo |io vsej državi vreme ponovno pooblačilo. V znpaduent delu države bo deževalo. Temperatura se bo nekoliko dvignila, vendar pa bo v vzhodnem delu kraljevino še zmerom mrzlo. Veter bo šo jačji, tako kosava v podunavju in burja na južni jadranski obali. Slrau 2 PONEDELJSKI SLOVENEC:, 15. novembra 1037 fttev. IG. Nov zavod za zanemarjeno tlfiflffltlA Včeraj ie bilo slovesno blagoslovi,eno fVffffJUBVlU banotinsbo deško vzgajališče na Selu Ljubljana, 14. novembru. Skrli /.a zanemarjeno in vzgojo potrebno mladino jo v naših dneh prva in najvažnejša naloga pametno socialne politike. Vse moderne državo -o lega zavedajo v polni meri iu zato grade povsod zavode, državne ia zasebno, kjer se taka mladina spravi na pravo pot ter poštami koristen Man družbe. V naši državi je tozadevno mladinsko skrbstvo še v povojih, čeprav imamo moderen kazenski zakon, ki za mlajše mladoletnike predvideva lako zvaue vzgojno odredbe, od katerih jo najučinkovitejša oddaja v zavod za vzgajanje, katerih pn zakon predvideva zopet več vrst. Naša banovina v tem oziru predujmi, saj smo z novim deškim vzgajališčem na Selu v bivši žrebčurni dobili res moderen, vsestransko popoln zavod zn vzgajanje mlajših malolelnikov, kjer je vzgoja mladine v rokah salezijancev, ki so znani po svoji veliki ljubezni do zanemarjene mladine in res vzgojni sirokovnjuki. Blagoslovitev vzgajališča Današnje slovesnosti >o so pričelo dopoldne ob desetih s sv. mašo. ki jo je v kapelici vzgajališča daroval prevzvišeni škof ljubljanski dr. (irogorij It o ž m a u. Maše so se udeležili vsi gojenci zavodu s svojimi predstojniki in vzgojitelji ter več odličnih gostov. Mod mašo so ob spremljevanju godbe na pihala peli vsi gojenci znane ljudske cerkvene pesmi. Kapelica je sicer majhna, loda znotraj silno okusno izdelana. Po maši jo škof dr. Itožman opravil blagoslovilne molitve tor nato obšel in blagoslovil kapelo in vso prostore vzga-jališča. Odlični gostje pri otvoritvi Med odličnimi gosli Rož in a a . ban dr. pan dr. A d I o S i č. direktor Ivan Doli V prostorni gledališki dvorani vzgajališča so jo nato zbralo občinstvo, dn prisolvujo oficielni otvoritvi vzgajališča. ki posluje že skoraj loto dni. so bili: škof dr. (iregorij N a I I a č e u . ljubljanski žti-stolni župnik dr. Klinar. ii cc, zastopniki raznih od-dolkov banske uprave, ing. Sitar, ki jo napravil načrte, prejšnji upravitelj vzgajališča v Pono-vičah. zdnj upravitelj ljudske šole v Mosluli gosp. Stritar, od navzočujli salezijancev pa moramo omeniti inšpektorja jugoslovanske salezijunsko in--pektorijo g. Ivana Spniia, ruvaalelja nadškofijskega kouvikta v Zargohu a. Josipa Tkalca, ravnatelju vzgajališča dr. Volčiča, ravnatelja salezijanskega zavoda na Rakovniku dr. H I n I -n i k a in druge. Zlior gojencev ie ob spreiilljevanjii pihal |iod vodslvom dr. lerkii (i o r z i n č i č u zapel pozdravno pesem vsem navzočnini gostom. Govor salezijanskega inšpektorja Nalo je spregovoril inšpektor salezijancev •j. s pan, ki jo najprej pozdravil vse navzočuc miličnike. nato pa posvetil lople zahvalne besedo -kofu dr. Rozmanu, ki jo prišel blagoslovit novo vzgajališče. Ob tej priliki jo bila blagoslovljena ludi kapelica, kjer bo za gojence tudi v verskem oziru dobro preskrbljeno. In lo je temeljnega pomena. zakaj čo hočemo, da bo vzgoja te zanemarjeno mladino prinašala trajne uspehe, jo treba najprej ua verski podlagi oplemenitili dečkovo dušo v samozavesti nadnaravnih dobrin, da lako poslane lažje dostopna za pošlenost, za delo in zn dostojen položaj v človeški družbi. — Govornik se je v nadaljnji) besedah loplo zahvalil g. banu in banski upravi, katere plod je novo deško vzgajališče na Selu. S tem je brniška uprava pokazala izredno socialno skrb za lo mladino, ki v veliki večin ni sama kriva svoje zanemarjenosti. Govornik sc je nato v imenu salezijancev zahvalil ludi g. banu za zaupanje, ki ga je izkazal s tem, da je upravo in vzgojo v novem vzgajališča izročil dedičem don Roška. salezi juncem. Sledil je vesel dramatičen prizor iz življenja obrtnikov, mizarjev, čevljarjev ia krojačev. Za litri obrtne panoge se v glavnem vzgajajo dečki v vzgujališču. Prizor, ki je bil prepleten z duhovitimi kupleti, jo zbudil med občinstvom zasluženo vesolost. Ban dr. Natlačen gojencem Toplo pozdravljen je nato stopil uu oder, na katerem so bil zbrani vsi sedanji gojenci zavoda, ban ilr. Natlačen, ki jo najprej posvetil nekaj besed zgodovini loga zavoda. Posredni ustanovitelj lega zavoda je stolni kanonik Lovrenc ftluderbah, ki jo umrl v Ljubljani 1.1835 in jo v svoji oporoki Izročitev pohval in nagrad „Krallevega fonda" Blngopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zcili-nilelj jo na dan svoje poroke z Nj. Vel. kraljico Marijo ustanovil poseben fond, imenovan Kraljevi fond . ki naj služi vzpodbudi privatne inieia-livo za delo k moralnemu, občo prosvetnemu in državljanskemu napredku ljudstva, zlasti še za delo za ureditev vasi. Ta fond, ki ga je po tragični smrti velikega kralja prevzel in g;i upravlja Nj. Vol. kralj Peler II., podeljuje .nagrade in pohvale bodisi poedincom, bodisi društvom in drugim privatnim ustanovam, ki so so posebno odlikovali v delu za napredek ljudstva. Uprava .Kraljevega fonda pregleda vsakih pet let. kaj so v tem pogledu storili v tem času poedinci. društva in privatne ustanovo, in tistim, katero spozna za zaslužno, podeli razpisano nagrado ali izreče pohvalo. Tako so letos na podlagi razpisa kralj, banske uprave I. No. 2920-22 z dno 21. oktobra 1037 prejeli od uprave Kraljevega Tonila nagrade in polivale sledeča društva in poedinci v Ljubljani. Nagrade: Športni klub Ilirija 5000 din, Društvo rejcev malih živali Živalca v Ljubljani 2500 din, Smersu Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani 2500 din iu Poto-klub v Ljubljani 2500 din. — Pohvalo: Kober Herman. Ljubljana. Rožna dolina, Dom jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani, Mladinska matica . Sekcija jugoslovanskega učiteljskega tidru-ženja v Ljubljani. Zveza gospodinj v Ljubljani, Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani, Turistovski klub Skala v Ljubljani. Protituborkulozna zveza v Ljubljani in Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. To nagrado iu polivalo bo skupno in na svečan način izročil zastopnikom omenjenih društev in poediniin nagrajcnccm oziroma pohvaljenemu mostni župan g. dr. Adlešič Juro danes, v ponedeljek ob 12 v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Vabimo predstavnike narodnih, prosvetnih, socialnih in drugih društev, ila prisostvujejo svečani izročitvi nagrad in pohval Kraljevega fonda . določil vse svojo premoženje za ustanovitev prisilne delavnice v Ljubljani. S lo zapuščino iu z darovi raznih dobrotnikov je bila 1. 1847 zgrajena v Ljubljani prisilna delavnica. V tej zgradbi je bil 1.187.1 ustanovljen poseben oddelek za mlajše malolctnike v starosti izpod IS let. Ti dečki --o imeli svojega učitelju in kalohclu. Nekateri od njih so pohajali v zavodu ljudsko šolo. drugi pa so so učili raznih obrti. Po vojni jo bila v prisilni delavnici nameščena bolnišnica za duševno bolezni, katere bližina pa je kvarno vplivala na maloleluike. Ko smo dobili banovine, jo bansku uprava preselila la zavod ua veloposestvo v Ponovičali, ki ga jo 1.1!V.!8 kupil oblastni odbor. Lansko jesen pa smo zavod prekrstili v Deško vzgajališče in ga iz Ponovlč preselili v Ljubljano v zgradbo nekdanje žrebčurno, ki smo jo v ta namen temeljito preuredili in prenovili, ; obenem tudi omogočili, da bo v zavodu moglo najti strehe in vzgoje izdatno večje število gojencev in da bo v lom pogledu za ■loglcdcii čas v zadostni meri zadoščeno tej iztrebi naše banovine. G. ban so je milo obrnil k gojencem, ki so bili zbrani nit odru, iu jim polagal na srce toplo besede in načelu, po katerih naj usmerijo svojo življenje v zavodu iu pozneje, ko ga bodo zapustili. Zlasti jim je prodočil četrto božjo zapoved, ki ni samo temelj družine, ampak tudi tenedj družabnega reda. Opozarjul jih jo predvsem, naj spoštu- jejo svoje predstojnike iu vzgojitelje, ki jim tu v zavodu nadomeščajo starše. Njihov trii naj jim vračaju s pokorščino, njihovo žrtve s spoštovanjem in njihovo ljubezen z ljubeznijo! (i. lian jc zaključil svoj vsebinsko bogati govor z besedami: Moja srčna želja je, da bi božji blagoslov, ki ga je danes v svojih molitvah prosil za to hišo prevzvišeni naš vladika, na tej hiši ludi vsikdar ostal iu da bi bili toga blagoslova v obilni mori deležni vsi, ki bodo v tej hiši prebivali. G. ban je zu svoja globoka izvajanju doživel topel aplavz. Sledil jo ljubek in le|>o podan prizor Hvaležno srce:' z zahvalno recitacijo gojencev. Slo-vesnost pa je zaključil zbor gojencev, ki je pod vodstvom dr. Gerzinčiča s sprcmljevaujcm ogdbe zapel himno don Bosku. Ogled vzgajališča Odlični gostje na čelu z g. banom in g. škofom so si nato v spremstvu ravnatelja zavoda dr. Volčiča in drugih salezijanskib funkcionarjev ogledali vso prostore vzgajališča. Ze nn prvi pogled je bilo videti, du je arhitekt ing. Sitar, ki jo napravil načrte za adaptacijo stare žrebčarnc, izvrstno rešil svojo nalogo. V desnem traktu poslopja je krasna gledališka dvorana z velikim odrom, v kateri ie okrog 100 sedežev. Razen njo so v desnem traktu s«; kopalnica, pralnica in sušilnica. V srednjem delu je krasna kapela, v ostalih delih poslopja pa so vrslo spalnice, jedilnica in razno delavnice, v katerih se gojenci uče različnih obrti. Vse jo lepo izdelano, povsod vlada najlepši red in čistoča in kar jo tudi važno, zu higieno je veni vzgujališču vzorno preskrbljeno. Vsi ki so si ogledali prostore, so bili vidno •točeni nad tem, kar so videli. v no-gost je, proso- Slava v vojaški bolnišnici Ljubljana, I I. nov. t rodovno slave bolniške čete dravske divizije spadajo med najlepše prireditve te vrsto v Ljubljani. Na ta dan so zberejo v moderno prirejenih prostorih vojaško bolnišnico okrog bolniške čete, ki uživa po vsej Sloveniji vsesplošno spoštovanje, iiujodličnejši predstavniki oblusli in drugih javnih in človekoljubnih ustanov. Tudi letošnja godovnu slavil, na katero je vabil domačin upravnik vojaško bolnišnice, priljubljeni major dr Mirko Ritii-kovič, jo nadaljevulu sedaj že stare ustanovljeno tradicije prisrčnega vojaškega gostoljubju in iskro-nega tovarištva, ki jo vojakom na ta dan izkazuje naša javnost. bolnišnica je bila le|K> okrašena s cvetjein, ki se jc tako krasno odražalo od snega, ki je le dni zapadel Ob vhodu je goslo sprejemni upravnik major dr. H a u k n v i č . obdati od številnih častniliov-zdriivnikov in podčastnikov ler dijakov, ki tukaj služijo svoj rok. V imenu poveljnika dravske divizijo je prišel mestni poveljnik Ijuli-Ijane general M o d i t. V imenu zadržanega gosp. bana jo počastil slavo banovinski zdravstveni in-speklor dr. A vrani o v ie, v imenu zadržanega škofa jo jirišel nn gi>dovui praznik stolni jiro-t N ail r a h . mesto Ljubljano je zastopal župan dr. Adlešič osebno, obdan od številnih zdravnikov zdravstvenega oddelka mestno občine. Predsednika apelacije dr (ioljo jo zastopal na proslavi apela-eijski sodnik S t r a s s e r. Slavo je počastil tudi rektor Aleksandrove univerze dr. Rado K ii s c j, Artilerijski poveljnik general Miloje Po p ud i č jc vodil številno skupino zastopnikov j-uznih jiol-kov in vojaških edinic, l;i so jmslalo na iiriredilev svoje najbolj ugledne častnike. Zdravniško zbornico je zastopal njen predsednik dr. Mcršiil, ki SO mil je pridružila izredno močna skujiiita ljubljanskih zdravnikov, ki so boleli počastili svoje vojaške tovariše. Splošno državno bolnišnico je zastopal primarl j dr. II e lio in. ravnatelja železniškega ravnateljstva v Ljubljani pa šef-zdruvnik direkcije dr. B r u b c c. Organizacijo četnikov sta zastopalii gg. L i p a i k in P c t c r 1 i n P c i r u -ska. organizacijo rezervnih častnikov pa gospod 1'r i mi c. Poleg naštetih jc liilo še izredno veliko drugih odlični kov, ki so zastopali ustanove ali pu skazalu, kako je slovensko ljudstvo vdano vojski iu kako topli odnosi so razviti med našo gartiizijo in civilnim prebivalstvom. Zborovanje Delavske zbornice Ljubljana, 14. novembra. Davi ob 9.15 se jc pričela 5. plenarna seja delegatov Delavske zbornico v dvorani zbornične palače. Od 60 delegatov se jc zborovanje udeležilo 59. Plenarno sejo je otvoril predsednik g. Ja-komin, ki jc pozdravil zlasti zastopnika ministra za ■socialno politiko in komisarja zbornice ban. svetnika dr. Bogataja ter zastopnika g. bana banskega svetnika dr. Karlina. Prečilal je tudi pozdrave splitske delavske zbornice. Predsednik je naglašal, da sc posli zbornice stalno večajo. Prizadevanja Delavske zbornice za izpopolnitev socialne zakonodaje niso ostala brezuspešna. V veljavo so stopile nove uredbe o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Socialna zakonodaja se jc zadnja leta izpopolnila. Strokovne organizacije so s svojimi akcijami dosegle celo vrslo koleklivnili pogodb, ki izboljujejo plače in delovne pogoje. Žal pa sc dogajajo primeri, ko podjetja nočejo izvajati pogodb. Delavstvo si skuša pomagati tudi s tožbami ter išče pomoči pri Delavski zbornici. Sredstva pa so lako mala, da more Delavska zbornica nudili pravno pomoč lc obratnim zaupnikom in pa onim dclav-cem, v katerih primerih gre za načelno važne odločitve. Letos je bilo v Sloveniji izvoljenih v 191 industrijskih in obrtniških obratih 79 obralih zaupnikov, v 20 rudarskih in plavžarskih obralih pa 78 zaupnikov. Delavska zbornica sc bo vudno zavedala važnosti delavskih zaupnikov. Znaki konjunktumega zboljšanja Tajnik g. Filip Uratnik je imel nalo obsežno jioročilo, v katerem je predvsem naglašal, da sc začenjajo v našem gospodarstvu opažali znaki kon-jnuklurnega zboljšanja. Ta tendenca se je nadaljevala tudi v I. 1937. Število zaposlenih delavcev pri OIJZD je lelos doseglo v Sloveniji islo stanje, kakršno jc bilo v najbolj ugodnih letih, v drugih pokrajinah države pa ga jc celo preseglo. Lelos tudi ni bilo večnega poletnega praznovanja v slovenskih rudnikih. Vendar pa v Sloveniji razmerje med povpraševanjem in ponudbo na delovnem trgu še vedno ni izenačeno, ker prebivalstvo narašča mnogo hitreje, kakor prilike za delo, V Sloveniji jc skorai polovica kmečkih posestev povprečno velikih okoli 2 ha, kar seveda ne zadošča za preživljanje družin. Naš človek si mora iskati kruha izven slovenskih meja. Na jugu se razvija močna železna industrija, pri kateri bo slovenski kovinarski delavec zaželjen. Tudi v Franciji in v Belgiji so se razmere zboljšale, lako, da za naše delavce že poprašujejo, Toda napačno je, da sc delavci zatekajo v Ljubljano in (u poprašujejo za delo v tujini, namesto, da bi lo našo oddajo delovnih sil na luje organizirale oblasti, zlasti Jia občine. Poljedelski delavci so zopet dopuščeni v Nemčijo, medlem ko jih je Francija vedno sprejemala. Mi imamo dovolj delovnih sil na razpolago, saj se ie od leta 1930 samo število naših zaposlenih rudarjev znižalo za 3666,- ker jc medlem dorastel okoli revirjev nov rod, bo pač Ireba misliti za njegovo zaposlitev. Gradbeno delavstvo je zopel doseglo svoj višek kakor pred sedmimi leli. Lesno delavstvo je po ukinitvi sankcij zopet napredovalo v zaposlenosti. Tcstilna industrija je v nadaljncm narašča- nju. bali pa sc je, da nc bi lc najomčnejše slovenske industrije zajela kriza in s tem brezposelnost! lainik Uratnik je nato obširno govoril tudi o napredku naše socialne zakonodaje v islem smislu kakor g. Jakomin. Socialno politične nadzorne oblasti, zlasti inšpekcije dela, je treba okrepiti ter preusmerili na razsoden način njihovo delo, zlasti pa jih rešiti birokratizma. Razprava o proračunu O računskem zaključku za lansko leto je poročal blagajnik Bricelj, ki jc ugotovil, da dohodki DZ naraščajo ter da se veča bilanca. Predsednik jinančnega odbora Peter Rozman jc poročal, da je bilo denarno poslovanje v redu in je predlaga! razrešnico. Obširno poročilo je podal o novem proračunu za leto 1938 Edvard Rešek (Jug. slrok. zveza). Proračun obsega 2,300.000 din izdatkov, od tega odpade SUZOR-ju 175.000 din, centralnemu tajništvu isto tolikšna vsola, 1,850.000 din pa gre za redna proračunska kritja. Dohodki pa so: od OUZD 1,650.000 din, od trgovske bolniške blagajne 250 lisoč dinarjev, od Bratovske skladnice 300.000 din. Prihodnji proračun je za 200.000 din večji od letošnjega. Proračun je zanimiv v tem, da določa t.200.000 din iz likvidnih sredstev DZ Mestni hranilnici za odplačilo dolga na hiši, da sc zniža obrestna služba za hiše. Dalje določa kredit 300 lisoc dinarjev za eventualne volitve v D,Z 60.000 dinarjev za ustanovitev socialno-ekonomskega instituta pri DZ, ki naj proučuje socialne in gospodarske razmere v Sloveniji, ler znesek 50.000 din za subvcncionarje II. rudarske skupine. Lombardo (JSZ) jc v imenu medklubskega odseka obširno poročal o raznih spremembah k proračunu, zlasti pa je predlagal, da se sprejmejo jiostavke za uradno poslovanje DZ na Jesenicah, v Kranju, Ptuju in Kamniku. Svetek je podal v imenu socialistične strokovne zveze daljšo izjavo, v kateri sc zavzema za čimprejšnjo izvedbo svobodnih volitev v DZ. Glasova! bo za proračun. Kosem jc v imenu Narodnega kluba govoril, da bo glasoval za proračun, in sc jc izjavil za svobodne volitve v DZ, Izjava Jugoslovanske strokovne zveze Inž. I.oize Zumer jc izjavil, da v imenu JSZ protestira proli kršitvam avtonomije DZ m proti poskusom ohromitve njene aktivnosti. Delovna doba sedanje delegacije zbornice je potekla že lansko leto, vse priprave za volitve so bile žc pred enim letom končane, volitve pa šc vedno niso razpisane. Klub JSZ zagotavlja vso podporo so-cialno-ekonomske.mil institutu ler predlaga, naj sc vsem delegatom zbornice naloži obveznost, da bodo delali za la institut. Organizaciio tlela delegatov naj izvede zbornica. Da bo zbornica delala s potrebnim uspehom ludi na podeželju, ponavljamo naš lanski predlog, da se delegatom jired-pišejo uradni dnevi na okrajnih glavarstvih, kjer naj imajo priliko, delavstvo zaslišati ter mu dajati pravilna navodila in pojasnili sredstva, ki so mu na razpolago, da doseže vsaj pravilno izvajanje socialno-poliličnc zakonodaje.« Lombardo je v debati navajal, da so mandati Odkritje spomenika Antonu Foersterju Ljubljana, 14. nov. Dopoldne ob pol 12 se je kljub slabemu vremenu, ki ga te označeval mraz iu padanje dožjn, zbralo precejšnje število častilcev Koerslerja in ilj. govega dela prod Glasbeno Matico v Vegovi ulici, kjer je bil danes odkril sjioiuenik našemu odličnemu glasbenemu učitelju iu skladatelju. — Spregovoril jo predsednik Glasbeno Matice, ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravni bar iu poidravil predstavnike oblasti ter kulturnih ustanov iu združenj. Navzoč je bil šef prosvetnega oddelka banske upravo dr. Lovni Sušni k, zastopnik rektorja vseuč. prof. dr. K e leni i na, iu-tendant ljubljanskega gledališču O. Župančič, podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mašili a k . predsednik Odvetniške zbornico dr. Žiro v ni k, preds. Ilubadovc župe dr. Švigelj, dr. Logar za Ljubljano.- in njegova ga. soproga za Kršč. žensko društvo, Foorsterjevo sorodstvo in šo več odličnih predstavnikov našega javnega živ ljcnja. Slavnostni govor je imel stolni dekan g. dr. Kimovoc, ki jo jioudaril ves veliki pomen Foerster,jc.v za razvoj slovenske glasbe. S krepkimi in izrnziliuii besedami je dal pregled Foerstcr-jevegu glasbenega prizadevanja in uspehov njegovega dela, ki je bil učitelj pevcem, orgnnistoin, klaviristom, bil skladatelj znamenitih cerkvenih in posvetnih komjiozicij ler jiravi reformator slovenske glasbe sploh, saj je Foerster deloval leore-tično iu praktično. * svojim odličnim znanjem jo postavi! temelje, na katerih jo zgrajena vsa slovenska glasba Nove poti je slehernemu teži.o ulirati in prav lako ni bilo prizunešeno 1 udi Foersterju, ki gu jc Brcncelj- pikal kot lačnega krulio-borca in krivogledoga liusita. Bog nas s takimi kruhoborci in husiti, kol je bil Foerster, čim prej spet osreči! jo vzkliknil dr Khnovec. Potom je zaprosil dr. Ravnihar predsedniku mestne občine, naj prevzame v varstvo Foersterjov sjioiuenik. Namesto zadržanega župana jo to storil prof. Silvo Kranjec. Potem so položili k vznožju s|iomenika venco Olon Zupančič za Narodno gledališče, Puš za Prosvetno zvezo. msgr. V. S lesk a za Cecilijino društvo in St Premrl zn stolno cerkev in stolni kor. . Shodi mmistra dr. Kreka Ljubljana, 1-1. nov. Minister dr Krek jc bil v pelek. soboto iu nedeljo v Sloveniji. V teh dneh jc imel več shodov, in sicer v jiolel; shod zaupnikov JRZ v Kranju, v nedeljo dopoldne zbor okrajnih zaupnikov JRZ za okraj Ljubljunu-okolica, |M>po!due pa v Radovljici zbor zaupnikov JRZ za radovljiški okraj. Na vseli teli sestankih je minister poročal o splošnem političnem.položaju, posebej šo o zadnjih zunanje-in notranjepolitičnih dogodkih ter žel za svoja izvajanja soglasno odobravanje vseli strankinih funkcionarjev in članov. Povsod je bila s polnim soglasjem in velikim navdušenjem izrečena zaupnica vodstvu stranke, jiosebej predsedniku ba-novinskega odbora JRZ notranjemu ministru gosj>. dr. Antonu Korošcu. Svoje bivanje v Ljubljani jo minister dr. M. Krek uporabil ludi za to, da jc članom Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva podal ž.» poprej dogovorjeno predavanje in poročilo o na-šoni javnem življenju. Predavanje jo privabilo toliko število starešin, kakor jih že nekaj let ni bilo pri nobeni prireditvi. Vsi starešine so bili mini-stru-lovarišu iskreno hvaležni za njegovo pozornost in za njegov prvovrstni izčrpni in jasni referat. Brivska tekma Ljubljana, 14. novembra. Danes se je pričela proslava 50 letnice Združenja brivcev, vlasuljarjev in kozinetikov. Proslava se jo začela ob 4 |iopoldne v veliki kazinski dvorani. Najjirej so nastopile vajenke (1!) po številu), ki so kazale svojo umetnost v železni in vodili ondulaciji. Nato so nastopili jiomočniki in pomočnice (20 j>o številu), ki so poleg železne in vodno ondulacije pokazali tudi svojo umetnost v poslichu. Ob 18 jc nastopilo 10 mojstrov in mojstric, ki so pokazali prav iste umetnosti. Ob zaključku lista pa nastopi 27 mojstrov, pomočnikov, vajcnccv in celo ena vajenka v veliki tekmi v brzobtitju. Rezultati bodo razglašeni šele ob 10 zvečer. V imenu mestne občino je prisostvoval tej tekmi ljubljanskih brivcev in frizerjev dr. Brile j, v imenu Zbornice za TOI pa dr. Pretnar. Zborovanje koroških borcev v Celfu Celje, U. nov. 1037. Danes dopoldne so zborovali v Narodnem domu Koroški borci. Predsednik krajevne organizacijo Legije koroških borcev g. inž. Rudolf Dušuu je pozdravil vso navzočo, posebno pa vladnega svciniku, častnega člana Legije g. Lileku. V izčrpnih besedah je orisal važno nalogo, ki jo ima organizacija. Tajnik g. Rajhman se je v svojem jioročilu spomnil agilnega člana Vengusla Martina, ki ju umrl meseca avgusla. Ker število Koroških borcev stalno narašča, je Legija dobila prostore za svojo pisarno nu Dečkovem trgu pri g. Muleju. Tu se dobe tudi vsa pojasnila o organizaciji. G. Sadar jc v kreinenitih besedah jioudaril zahtevo in pravico, da se da vsem borcem, ki so šli sami v boj za osvobodi lov Koroške, tudi priznanje in da sc jim daje prednost pri oddaji državnih, samoupravnih iu privatnih služb, kakor ludi prednost zaposlitve pri javnih delih. Interesi slovenskega naroda zahtevajo sistematično, smo-lorno mir. delo ler organizacijo vseh tvornih sil. Po govoru jo bila sprejela resolucija o nadaljnjem delu Legije. delegatov DZ podaljšani do konca leta, toda nihče nc vc, kaj bo ukrenil socialni minister dalje. Krščanski socialisti ljubijo DZ in jo bodo ljubili, čeprav bi morali biti po volitvah leta 1938 v naj-ostrejši opoziciji. Delavstvu tudi danes ni svobodno, saj je na primer neki ljubljanski tovarnar odpovedal dvema delavkama, ker se nista včlanili v Sokola. Ali jc lo osebna svoboda delavca? Govorilo jc šc več delegatov, nakar jc bila debata zaključena. Predsednik je dal proračun in vse predloge na glasovanje. Proračun in vsi predlogi so bili sprejeti, lc trije predlogi so bili izročeni odboru v podrobno obravnavo. Uralnik je nalo še poročal o možnosti zamenjave hiše DZ v Celju, ki je za delavstvo neuporabna. Odbor jc bil pooblaščen, da stori vso potrebno, kar narekujejo interesi Del. zbornice. lahtmjte povsod siaš list! štev. 40. ■PONKDELJSKl SLOVENEC«, 15. novembra 1537 Stran S Primorske vesti škofovska konferenca, /u novembru ji bila sklicana v Benetke izredna škofovska konferenca, na kntern jp, odhitel nadškof Margotli nu brzojavni poziv ua predvečer tržaškega pu-Irona sv. Justa Na konferenco jc huje prišel iz Rima msgr. Pizzardo. Urnik tržaških trgov in jc bil tudi za zimsko dobo luko določen, da budo trgovine od 12—15 zaprte, zvačer pu odprte do 20 (osmih). Na Greti pri Trstu so bosonogi kariueličuni, ki so se tu pred dvomi leti naselili, dozidali novo rezidenco / javno kapelo in dvorano za prireditve. Novo poslopje iu kapelo je nadškof Margotti s(ovcsno blagoslovil v nedeljo 14. novembru. Statistika ljudskega gibanja v Italiji za prvo polletje 1937 zaznamuje precejšen dotok ljudi /. dežele v mesta. Milan t je , doscljeviinjem povečal zu 27.0(11) oseb, Rim z.a 18.000, Turin za 16.000, Genova za 5001). Bari zu 4000. V primeri s temi številkami ima Trst zelo skromen prirastek doseljencev namreč celih 788, lleka okrog •JOO, Videm 500, Pulj M). Goiicu 40. Izseljevanje iz Julijske krajine Iz tržaških listov posnemamo, da se je pretekli mesec izselilo večje število domačinov Julijske Krajine v razne države Južne Amerike, posebno pa v Argentino, kjer obstojajo že večje naselbine Slovencev iz Julijske Krajine. Iz objavljenih seznamov smo mogli nabrali naslednja imena izseljencev: Julija Hvala iz Lokovca pri Cepovanu, Karla Ladič iz, Račic pri Podgrudu, Ladič Danijel od istotam, Ladič Marija od istotam, Marija in Vladimir Andro-jušič iz Velikih Brez, Marija Gerbec iz Štanjela, Vilibald Okrogli« iz Podgorc, Cilka Sukovič iz Botonega pri Pazinu. Alojzij Kožuh iz Oseka, Albina Banih iz Dolonj pri Herpeljuh, Adela in Rugero Kocjančič iz. Vižinade, Jožef Jejčič iz Velikih Zabeli, Albina in Marija Škerjane iz Poreda pri Divači, Ivana, Ivku in Peter Janez iz Poljubina pri Tolminu, Jožef Sumsa iz Malih Mun, Pija Godina iz Trsta. Vsi so odpotovali na parniku Neptunia in se nameravajo za stalno naseliti v Argentini. Gradbena dela v Idriji Iz Idrije poročajo o velikih gradbenih delili. Tako so v bližini Sv. Aniona zgradili mogočno vojašnico, do nje pa lepo široko asfaltirano cesto. Nadalje bi imela dobiti Idrija na Vrhzcli lep nov samostan z.a frančiškane, ki ga bo treba še dogradili. C cz potok je bil zgrajen betoniran most. V Cpgovnici jc bila zgrajena nova mestna klavnica. Pri Murofu jc nuslulu nova električna centrala, ki jo v domačih rokah. Občina je sedaj objavila, da bo preuredila ludi pokopališče, odnosno ga bo prenesla drugam. Tam, kjer je sedaj pokopališče, namerava občina napravili vrt z nasadi in spre-liajališkimi poli. Novo pokopališče pa bo zunaj mesta pod Jeličnim vrhom nad ccsto, ki pelje v Godovič, ua zemlji, ki jc lasi domačina Rejca. Novo |K)kopulišče dobi ludi .svojo lastno cerkvico. Umor 24 letnega dekleta Pred goriškim kazenskim sodiščem sr je končala razprava proti zločincem, ki so bili obtoženi, da so konce meseca juliju letošnjega leta umorili -1 letno dekle, katero truplo, močno razmesarjeno, so našli na odprtem polju. line umorjene dekline je Rina Geromin. Ker jc bil obraz dekleta silno zabuhel in modrikasto podplut, so sprva oblasti bile mnenju, da sc jo mladenka zadušila. Toda svelogorski orožniki sc s lo ugotovitvijo ni.-so zadovoljili in so po kratki preiskavi dognali, da jc bila Gerominova žrtev nasilne smili in da jo je umoril mladoletni Jože Pavlin. Pavlin je imel z Rino nedovoljeno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Da bi sc jih znebil, je sum osebno poskušal plod pri Geroniini odpraviti. Med svojim početjem pa ie dekle zgrabil za vrat in ga zadavil. Potem gu jo zavlekel na polje, kjer ga jc šc z nožem mrtvega obdelal, tako da bi nastal vtis, du jc bilo roparsko napadeno in pri tem ubito. Zločinec Pavlin ic dejanje priznal. Nu sodniji so dognali, du jc Pavlin svojemu dekletu nasilno vlival v usta neko čudno lekočino. ki naj bi bila plod odpravila. Tekočina je dekletu grlo zaprla, kar jc deloma povzročilo zadušitev. Ker jc imel mladi zločinec dobrega branilca, ki jc dokazoval, da jo bilo deklo že mrtvo, ko jo .jc Pavlin davil, jc odnesel milo kazen. Dobil je vsega samo dve in pol leta robi jo. Javno mnenje sodi, da jo bila kazen za takšen zločin premiki. Obsojen izzivalec V .Poncdcljskeni Slovencu smo žo poročali, kako je pred daljšim časom neki Peter 1'icigo v Cezarjih, ki jc veljal za zaupnika fašistične stranke, članom slovenskega hranilnega iu jvoso-jilnegu zavoda rdečo zastavo ter nalepil na vidnem mestu po zidovih poeojilniškegu poslopju komunistično leluke. Nameu jc bil očividcu. Hotel jo -ko-dovati članom posojilnico in doseči, da bi jih oblasti zaprle, zavod pa ukinilo. Oblasti so sprva zares šlo izzivalcu na limaiicc in so aretiralo v vasi in okolici 25 domačinov. Toda preiskava, ki je bila nepristranska, je dokazala, da so bili aretiranci vsi nedolžni in žrtve ogabnega dejanja Petra Picige in njegovega zeta Zornatu. Picigova družina jO prišla prod sodišče v Kopru, ki jo lo dni izreklo neusmiljeno obsodbo nad to grdo družinsko skupino. Peter Plcigo jo dobil 2 leti in 3 mesece zaporne kazni, njegov zel in njegovi sinovi pa vsak j>o dve loti. Domačini v Cezarjih so-bili silno veseli, ko so izvedeli za hudo obsodbo, ki jc zadela to ovaduško družino, zaradi katere so morali dolgo časa prenašati sumničenja in tudi dejanska preganjanja. Obsodba pred koprskim sodiščem je zelo olajševalno odjeknila po vsej Julijski Krajini, posebno 5c, ker govorijo, da pridejo na vrsto šo drugi vPicigL. Nesreče in nezgode Iz Ozeljan poročajo, da se jo hudo ponesrečila Špacapan Frančiška, ki jo padla s kolesa, ler Jež Jožko, ki jc padel /. vrtne ograje. Oba sla v bolnišnici v Gorici. — V Hojami jo avlo povozil 17 letnega fanta Murtinčičn Benedikta. Avlo jc ušel, Benedikta pa so prepeljali v bolnišnico. — V Solkanu je Franc Ccč zadel ob star izstrelek, ki je eksplodiral in Ccča hudo razmosnril. Tudi on jo v goriški bolnišnici. — V Solkanu jo pade) z. visokega zidu 14 letni fantek Ivan Cirogorač in si razbil lobanjo. V bolnišnici imajo malo upanja, da bi mu rešili življenje. - Iz Solkana so prepeljali v goriško bolnišnico Severi na Cennelja. o katerem ni znano, kako je prišel do lako hudo telesne poškodbe. — Pri Trstu jc vlak podrl Miho Radojkoviča in mu prizadel težje poškodbe. -- V Gorici jc umrla grofica Mosetti Gulbani, o kateri jc zadnji P. S.-: poročal, da jo je na ulici avto podrl in nevarno poškodoval Bila je stara 02 let. Pokopali so jo v četrtek. — V Solkanu sc jc zgodila huda nesreča, ko so popustile zavore pri tovornem avtomobilu, ki ga je vozil 17 letni Jožko Vižilin. Na vozu so sedeli še Edvard Ccrnc (3(5 let) in 17 letni Friderik Lebun iz Loke. Prepeljali so iih vse Iri v goriško bolnišnico. Leban jc bolnišnico žo zapustil iu se zdravi doinu. — lz Kromhcrka so prepeljali v goriško bolnišnico Jožeta Cutar.ja, ki .si jo pri padcu s kolesa zlomil ude. — l'rša Brankovie iz Gorico, stara 02 let, je padla na goriški ulici in se hudo poškodovala. — Iz Gotlovica poročajo, da sc jo polomil Battistu šurpin tako hudo, da ie bil odpravljen v bolnišnico v Gorico. — Goričan Jožko Boškin, slar 17 let. sc je pri delu ponesrečil in jc moral biti poslnn v bolniško postrežbo. Iz sodnih dvoran Josip in Polde l.azuik iz Oieljun sla bila aretirana, potem ko so bile obveščene oblasti, da sc bavitu s prepovedano žganjokuho. Ivan Kavčič iz Prvačine je bil aretiran, ker so orožniki v njegovem stanovanju našli smodnik, čeprav sc jo zagovorjal, da pa jc dobil iz starih izstrelkov, ki jih je izkopal na svojem zemljišču. Anton in Franc Černelič iz šenipasa sta bila aretirana, ker jo bilo orožništvo obveščeno, da v velikih količinali skrivaj kuhala žganje in gu ruz-pečavnlu po okolici. Blaž llitlar in Albin Kragelj iz Tolmina slu bila poslana v Ječo, ker slu bila zasačena pri kraji železni v drogov, ki so bili lasi države. Anton Veiidramin iz Kojskega, Krnestinn Bizaj iz Kojskega in 24 letna Francka Bizjak od istotam so biii lc dni aretirani, ker jih je orožništvo zasačilo pri prepovedani žganjekuhi. Marcela Prinčič in Janez Bizjak iz Kojskega sta bila zaprla, ker sla kuhala iu prodajala žganje ter razpečavala šc razne predmete, ki so iih brez carine prinesli čez mejo. Roza Milielj iz Rifcmberka, Lipe Mihelj od istotam in Viktor Bazin iz Solkana so bili naznanjeni, da prodajajo vlihotapljono blago in jih je oblast priprla. Franco Zalar iz Vipave, Jožefu Kumar in Viktor Kumar iz Kojskega so se na debelo bavjli s prodajo prepovedanega žganja. Oblasti so iih spravile v ječo. Anto-i Gregorič iz llepelj pri Krouiberkii pa je bil premeščen v zapore, ker je skrivaj sadil tobak in ga poleni prodajal številnim odjemalcem. Angelo Cof iz Furlanije se jc moral pred goriško poroto zagovarjati zaradi obtežbe, du je hotel pobiti Alojziju Cizilina in Lojzela Lobasa. tudi iz Odlikovanje Stolni kanonik msgr. Valentin Podpore jc bil po zveznem predsedniku odlikovan r. viteškim križem i reda, - koroški Slovenec« pripominja k lomu odlikovanju, da jc z. njim tudi država priznala večdesetletno nesebično in nad vse požrtvovalno delo odličnega koroškega slovenskega rojaka zu kulturni in gospodarski d vi r naroda in dežele. Drobtine z Zilie Ziljani so zelo skromni ljudje, neradi sc silijo v ospredje, zato jc o njih tako poredko kaj slišali. Pa sp včasih ludi na Zilji dogodi kaj takega, da lega ni mogoče preiti molče, Evo nekaj zanimivih drobtin iz novejših dni. * Ziljo regulirajo ža dobrih deset let, p« vendar šc ni do kraja /regulirana, vsaj tam ne. kjer bi lijlo Ziljanoin najbolj potrebno. Roke se ponavadi regulirajo najprej na nevarnih mestih dolnjega toka. Ko so zavarovani bregovi v nižjem delu, sc posega vedno višje, če treba, pravdo izvira, Pri Zilji pu se jc zgodilo obratno. Najprej »o začeli regulirati na gornjem koncu lil kadar so vode narasle, so po lopo urejeni siiugi pridrvele v ni/je. slovenske dole /ilje in jih neusmiljeno preplavile. Po tej čudoviti, novodobni regulaciji jo bilo namreč veliko hujše kol svojočasno, ko regulacije Sc niso poznali: nn gornjem koncu se vode niso več ustavljale, iinele so pripravljeno pot, zato so so v tem večjih množinah privalllc k ni/incem. Zanimivo bi bilo vedeti, knkšni oziri so vodili inženirje in državno upravo pri (ako duhovitem postopanju. Pa menda vendar nc samo okolnost, da višje šmohorja prebivajo Nemci in nižje proli Dravi Slovenci? Vsekakor je omembe vredno, da se jo ta ponesrečeni (ehnični eksperiment novodobne regulacijo izvedel prvič na Koroškem. Mogoče jo pa vendarle različna narodnost prebivalstva ob gornjem in dolnjem toku Ziljo pri njegovi izvedbi odločilno vplivala. Neprijetno jo samo to, da so slovenski kmetje oh Zilji zaradi 'ega utrpeli nepopravljivo gospodarski! škodo. Pu lo ni stvar inženirjev: zn elementarne nezgode pač nihče nc moro biti odgovoren Jo pa še ncku zanimivost v zvezi s lamoz.no regulacijo / i I je. To je namreč javna zadeva in za javni blagor jc vedno treba šteli donarco. lako (udi /iljunom ni bilo prizunešeno. Ziljani so dobri državljani in take zahteve popolnoma razumejo. Nekaj pa vendar ui povsem razumljivo. Poglejte in ručunajto: občina Rlaec ima okroglo 700 prebivalcev. Za regulacijo Ziljo plani jc letno KiOO šilingov, njeno celokupne občinske doklade znašajo V)?£. Občina Bistrica ua /il ii ima 610 prebivalcev in prispeva za rogu-acijo letno 4500 šilingov. Ze (u pridemo z matematično doslednost jo hudo navzkriž. Pn sc boste še bolj čudili: občina Struju ves leži po večini visoko nad slrngo /iljn. lc prav malenkostni predeli segajo do nje, šteje 1100 prcbivnlerv, ima uo?,' rednih občinskih doklud in plačuje letno 75(1(1 šilingov za rcgulaci.jo Ziljc. Na ta način se dvignejo skupne občinske doklade na 200%. Torej Bluče V)% napram Stroji vesi z 200?o občinskih doklad. Tu seveda poštena, zdrava matemutika nimu ničesar več iskali. Tako računstvo zmore Ic fe politična matematika. Ta jc iieprcraounljiva. zalo vodno uporabna. Kaj torej, čc bi v gornji račun vnesli šo dve postavki: v Blučah je domu deželni svetnik in znani koroški ponemčevalee g. Ferlitsch, Stroja ves pa ima So danes slovenskega župana. N tem postane zadeva (nkoj veliko liolj jasna. Nič no de. eo g. Ferlitsch dnncs odločno simpntiziru s koroškim narodnim socializmom. V politični matematiki so najliolj čudovite stvari jvovom preproste Edino, kar ostane tudi pn teh predpostavkah neznanka, jo • krščanstvo« iscdnn jc Furlanije, ki sta ga zasačila pri tatvini. Pri leni jc bil Lobns nevarno ranjen in je komaj ušel smrli. Sodišče jo Cofa spoznajo krivega in ga jc obsodilo nn 5000 lir denarne globe ler na 5 let robije. Zupnisče v Vodicah so neznani talovi okradli ' v času, ko v poslopju ni bilo nobenega duhovnika | — med odhodom starega in prihodom novega župniku. Ukradenih je bilo nekaj dragocenejših sveč-' nlkov, nadalje bakreni svetniški kip in nekaj druge drobnarije. Orožništvo cerkveno tatove pridno išče. Zidarski mojster Fran Živec pd. Skržak iz Barkovljan, jc bil obsojen na 2 Icli konfinacijc. , Vzrok jc baje ta, da sc jc v veseli družbi neugodno izražal o položaju \ deželi. F O T O A M A T E R Razvijanje Tehnik;} razvijanja pozilivov jc v bistvu popolnoma enaka tehniki razvijanja negativov. Polog tega so zn razvijanje pozilivov uporabljivi skoraj vsi razvijalci, kakor jih uporabljamo v negativnem postopku. Nerabni so Ic razvijalci, ki radi povzro-rajo nastanek rumene mrene, in razvijalci, vsebujoči takšne substance, ki pobarvajo papir. Izbira razvijalcev jc lorej tudi v pozitivnem postopku zelo obsežna, loda lo navidezno. Fotograf, ki stremi za optimalnim uspehom v pozitivnem postopku ter hoče imeti čiste beline v sliki, lep odtenek barvo, prilegajoč sc motivu, ter prenesli z negativa tonsko skalo v čim večjem obsegu, ima žo manjšo izbiro Najbolj priporočljiv' in priljubljen jo melol-hidrohiiionov razvijalec, ki ima vso lastnosti dobrega razvijalca za pozilive. Po stopnji razrod-čenja razvija v prijetnem, bolj ali manj intenzivnem črnem tonu, nekatere vrste papirjev celo v rahlo modrikastem odtenku. Uporabljiv jc večkrat, vendar postaja barva srebrove usedlino po večkratni uporabi zaradi vedno večje množine bromkalija bolj in boli neprijetno zelenkasta. Sočne črne in modrikasto črne tone dobivamo lo v popolnoma svežem razvijalcu. Navidezno jo razvijanje pozilivov zelo enostavno in prav Ia navidezna enostavnost je kriva, da je v amaterskih albumih lako malo dobro izdelanih pozilivov. Medla, siva barva, neizrazitost in zapravljena lepota tonsko bogato lestvice iiiono-liroine fotografije so značilne z.a večino fotoamalcr-skih kopij in povečav. Vzrok loži največkrat v napačnem razvijanju, zlasti v napačnem razvijalcu. Običajno jc to tako. da imajo naši amaterji v svojih temniruh lc po en razvijalec: metol-hidrohinon! Ta razvijalec jo univrzalnn vžupra:- -- izraženo strokovno in ornv določno v foloamatorskem žargonu. To -7 'i uporabljajo za razvijanje negativov v kotu riiciji. kakor jo dobivajo v trgovini (največkrat jim ločim stopnja koncentracije ni uili znana), in zu razvijanju pozilivov, razredčeno tn do petkrat in do nezavesti izčrpano. Prav v lom dejstvu pa leži glavna krivda neuspehov pri kopiranju in povečavanju. O pravilnem razvijanju negativov smo sc že pogovorili in ugotovili, da ni vseeno, s kakšnim razvijalcem razvijamo. Ugotovili smo med drugim tudi lo, da vpliva na značaj negativa tudi koncentracija razvijalca. Nekaj podobnega jo pri razvijanju pozilivov, pri katerem pa jc koncentracija šo večjega pomena, kakor pri razvijanju negativov. Dočim je pri nogutivu barva srebrove usedline bolj postranskega pomena, ima pri pozitivih sličen pomen, kakor jo ima barva v slikarstvu. Co ni izdelana kopija ali povečava v lepem, sočnem in izrazitem črnem ali modrikasto črnem Ionu, jc neučinkovita. četudi jo motivično odlična. Takšne Ione pn dobivamo lo v svežih in zadostno koncentriranih razvijalci h. Mnogo jo amaterjev, ki tegn nc vedo ali nc upoštevajo in razvijajo v znioti, da mora bili razvijalec za papirje bolj razredčen kakor razvijalec z.a razvijanje negativov. Cc bi sc enkrat potrudili in primer,kili predpis nietol-hidro-hinonovega razvijalca za negative s predpisom istega razvijalca za razvijanjp papirjev, bi sc začudili. Ugotovili bi namreč, da Jc koncenlracija razvijalca za razvijanje pozilivov močnejša od koncentracije razvijalcu za razvijanje negativov. Neko liko šibkejšo koncentracijo smemo uporabljati lc za razvijanju lakšnih papirjev, katerih svetločutna plast vsebuje večjo množino srebra. Vzemimo za primer nielol-hidroliinonov razvijalci' v predpi-u, kakor ga navaja Windiscli v svojem priročniku. Zu razvijanju negativov: 1000 ccm vode. H g hidrohinona. 6 g uiotola, 120 g nalr. sulfita krist., 80 g pepelike. 3 g bromkalija Razredčcnje 1 :3 do 1 : 0 Za razvijanje pozilivov: 1000 ccm vode. Ili g hidrohinona, 4 g metola 200 g natr. sulfita krist.. (il) u pepelike Iu g bromkalija. Razredčenje 1 : I Razlika v koncentraciji mod obema razvijal coma je dovolj očividua Najbolj priporočljivo jc razvijati z razvijalci, ki jih predpisujejo tovarne za posamezne vrsic papirjev. Takšni predpisi so priloženi vsakemu zavitku papirja in so — preizkušeni v tovarniških laboratorijih — najboljšo jamstvo, da dosežemo z njimi najboljši dosegljivi rezultat. Seveda ni potrebno imeti v temnici razvijalce za vsako vrsto pa i p rja* posebej. To bi bilo drago in nepregledno. Pomagamo si lahko lako, da si pripravimo metol hidrohlnonov razvijalec v osnovnih raztopinah po sestavnih substancah, kakor smo to v naši rubriki že opisali, ter s temi osnovnimi raztopinami sestavo razvijalca poljubno modificiramo in prilagodimo kakršnikoli vrsli papirja. (Nadaljevanje.) Razgovori M. P. v Lj. — Tudi s Iti milimetrsko filmsko kanioro napravite lahko nekaj frik-posnetkov. Poskusilo snemali enkrat primerno sceno tako, da bo obrnjen stativni navoj kamere ined snemanjem navzgor in du bo slikovno i.skulo spodaj. V ostalem snemajte kakor običajno. Co si boste polem ogledali izgotovljcni film, bodo stali vsi snemani predmeti na glavi Sceno izrežilo in jo vlepite med drugo sceno tako, da bodo postavljene sliko v pravilno lego. Pri predvajanju boste polom glodali, kako skoči n. pr. rekorder Iz vodo z vso eleganco nazaj na skakalno desko, pri jedi bodo ieinali ljudje jedi iz, ust in jih polagali nazaj nn krožnike, razbil vrč bo postal zopet cel itd. S takšnim načinom snemanja dejanje obrnete ler ga gledalo pri predvajanju od konca proli začetku prizora. Uporabiti ga je nlogočc za snemanje najrazličnejših prizorov, ki zbujajo pri predvajanju med glodalci obilo smeha in dobre volje. Lahko pu kombinirale takšne prizore ludi tako, da snemate isti prizor enkrat pravilno in takoj za tem 7, obrnjeno kamero. S takšnim snemanjem ustavite navidezno n pr. naenkrat ve« promet ua cesti in vse sc prično mahoma pomikati nazaj Potrebno jo prav malo iznajdljivosti, dn napravite nu takšen način nekaj prav efektnih in liumori-stičnib scen. — Mod prav lahke in zabavno triki" spada ludi prekinjevalni Irik. S tem trikom do-težemo lahko, da zgine oseba mahoma in brez MATI, ZDRAVJE TVOJEGA OTROKA JE TVOJA SREČA! Mati, Ti bdiš nad zdravjem svojega otroka, Ti si poklicana, da ga pravočasno napraviš močnega in t dporncgn proti boleznim in drugim življenjskim nepriiikam. Zalo daj svojemu otroku zdravju — dajai mu preizkušeno, okusno, krepilno hrano Ovoinaltine. Samo s Ovoinalliiie se doscie Oromallinski uspeh Hlotisoči so to ie preizkusili, pn pritajit te tudi sami. Kupile še danes škatljo zdravja — škatljo Ovoniallinc! Dobi se povsod od Din fl-.V) navzgor. Avstrije. Kajti, po vm'Iii, kar se je v novi Avstriji dogodilo in "C sp dogaja, hi moralo tudi njeno »krščanstvo« igrali neko vlogo. Ali pa se mogoče ono po|>oliioma zadovoljil |e z vlogo, ki sledi iz gornjega računa lo bi bila eel<> zu |mi- litično matematiko nova pridobitev. * /.ilju jc dala slovenskemu narodu lep i -levilo velikih mož in upamo, da jih bo še Imela p« jo tudi zavedno vzgojnjke, ki sn utonili v preteklosti, nc dn bi nn vedeli /nnje Spomnimo ,>e danes vsa j onega i/inc.l njih \ neki fari jc prod dobrimi polde-ctimi leti pogorela cerkev. Pobo/ni faruni -o postavili novo, lepšo. In ko -o letos obnavljali na stolpu križ, so našli v jabolku listek - ( 0 0 12:32 6 točk Naša Ljubljana je za jesen ostala sicer na predzadnjem mestu, spomladi pa bo brez dvoma zlezla pred klube, ki so si za zimo po sreči nabavili točko več. Pomlad bo v sredini iu na koncu tabele sploh še marsikaj spremenila! Maribor, 14. novembra. Današnjo z dežjem in snegom zamočeno dolgočasno nedeljo je oživil Mariborski šahovski klub z zanimivo prireditvijo dopoldne in popoldne v spodnji kazinski dvorani. Tam se je odigraval dvoboj med Mariborskim šahovskim klubom in šahovskim prvakom avstrijske Štajerske, graškim klubom >Blau-Weiss<, v okvirju tega dvoboja pa se je bii še zanimivejši spopad, in sicer med obema velemojstroma, našim jirvakoni Vasjo Pircem in avstrijskim prvakom Spielmannom. Turnir se je pričel zjutraj ob 9 na 12 deskah, na trinajsti pa igrata oba velemojstra. Pred pri-četkom turnirja je gruške goste jiozdravil predsednik Mariborskega šahovskega kluba ravnatelj Golouh, zahvalil se mu je pa najstarejši graški šaliist S. VVeiss ter je nato izročil Mariborskemu šahovskemu klubu častno darilo — lepo izdelan model znanega stolpa z uro na grnškem gradu. Tajnik MšK prof. Sila je nato obrazložil pravila igre. Igra se od 9 do 12 ter od 3 do 5. Nedokončane partije bosta po zaključku turnirja ocenila oba velemojstra. Vsak igralec mora napraviti na uro 18 potez. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje ler je bila dvorana neprestano polna vnetih šahistov, ki so kibicirali zlasti partijo obeh velemojstrov. Njuno igro so sproti ponazorjevnli na veliki stenski šahovski deski; na ta način so vsi v dvorani lahko zasledovali j)Otek zanimive igre, miza obeh mojstrov pa je bila znatno razbremenjena. Spielmann je kot beli jmčel s kraljevim kmetom, 1'irc pa se je branil s sicilijansko obrambo. Pire je dosegel nekoliko boljšo pozicijo, pozneje |)a je Spielmann izenačil in se je partija po 28 jiotezah končala neodločeno. Partija je trajala štiri ure. Mariborski šahovski kluli je proli graškemu šahovskemu klubu Blau-NVeiss zmagal v razmerju S'A : 3K-. Zmagali so: Od Mariborskega šahovskega kluba prof. Stujian nad Pruckerjem, Mešiček nad Seidlont, dr. Gabrovšek nad Afri-tschein, Ostanek nad Weissom O., inž. Prenk nad Goldbergom, Kukovec nad Rosenrauchom, Stojišek nad Birmannom in Strniša nad Ramusrhem, dočim Mariborski spori Maribor, 14. novembra. ŽELEZNIČAR : ISSK MARIBOR 4:3 (2:2) Današnja prvenstvenn tekma je bita za oba kluba izredno važna in je prinesla v resnici lep S|iort. Kljub mehkemu in blatnemu terenu sta obe moštvi razvili silno živahno in hitro igro, ki je številne gledalce popolnoma zadovoljila. Pred tekmo je upravni odbor Železničarja počastil svoja zaslužna člana Krangeša II. in Konjaka, ki sla oba pri tej priliki odigrala že 300 tekmo za svoje har-ve, ter jima izročil dragoceni spominski darili. Pavlin pa je kot najboljši strelec Maribora prejel lep pokal. 1'otek igre je bil naslednji: Ze v prvi minuti Maribor energično napade in zabije gol. Kmalu se je igra izenačila in napadi so se menjali. Maribor je prenesel igro na trio, ki je v kratkih jiasovih kombiniral iu predvajal zares lep nogomet, ki pa ni prinesel uspeha na razmočenem in mehkem terenu. V 23. minuti napaka obrambe Maribora, ki jo Pavlin spretno izkoristi in izenači 1:1. Nato kot z leve proti Železničarju. Krasno streljano žogo ujame Miloš z glavo in jo plasira v gol 2:1 za Maribor. V 37. minuti preigra Pavlin pasivno obratnlio Maribora in izenači 2:2. V drugi polovici je Maribor vidno popustil. Krilci se držijo preveč v obrambi, zaradi česar napad ne dobiva žog. Železničar ostro napada ter gre več žog čez gol ali jia jih ubrani vratar. V 15. minuti lepa kombinacija Duško-Miloš. Vratar Železničarja teče iz gola, Miloš pa mimo njega in zviša na 3:2 za Maribor. Deset minut |)oteni pobegne Pavlin obrambi Maribora in spet izenači na 3:3. Obe moštvi se z vsemi silami trudita, da si priborita zmago. Sledilo je par medsebojnih »nežnosti«, ki pa jih je sodnik spretno pomiril. V 34. minuti je obramba Maribora spet jiogrešita in je Pavlin zvišal na 4:3. Gledalcev je bilo okrog 800. Sodil je g. Jelenič iz Zagreba dobro. V C a k o v c u je igral CAKOVECKI SK — RAPID (MARIBOR) 3:0 (1:0) Pred maloštevilnim občinstvom je na zelo slabem terenu moral Rapid pustiti dve točki domačinom, ki imajo zdaj najboljše upanje, da se plasirajo na eno izmed prvih mest na tabeli. Pri Rapidu je bil spet napad najslabši del moštva. Sodil je g. Veble iz Celja. V Murski Soboti sta igrala MURA : GRADJANSKI (CAK0VEC) 6:0 (5:0) Gostje so podlegli z Ze tradicionalnim rezultatom, ki pa bi bil sigurno še večji, če ne bi sodnik g. lfobarher iz Celja v 7. minuti drugega polčasa igro prekinil. Težho-atletshi večer v Mariboru Maribor 13. novembra. V veliki dvorani pivovarne Union je priredil tukajšnji Pekovski športni klub dvoboj rokoborcev in boksarjev z zagrebškim težko-atletskim klubom Herkules. Orgaizacija je bila zelo dobra. Točke so se vrstile druga za drugo brez nepotrebnih odmorov. Tudi tehnična stran izvedbe je brezhibno funkcionirala. Pekovski SK je proti renomiranim nasprotnikom dosegel prav lep uspeh. Boks je izgubil z razliko 6:3, rokoborbo pa 6:2 za Herkules. Najprej je bil na eooredu boks. Prva sta nastopila mlada domačina Meglič in Fajdiga v ekshibi-cijski borbi, ki 6e je končala neodločeno. Kot prvi par v dvoboju 6ta nastopila v kategoriji muhe Badel (HZ):Senekovič (PM). Borba je bila zelo živa, ter se je končala neodločeno. Drugi par: kategorija lahka. V zanimivi borbi je Krpič (HZ) po točkah zmagal nad premalo ruti-niranim Gojsnikom (PM). Tretji par: welter kategorija. Tu je zasluženo zmagal domačin Pitner nad zelo dobrim Mihelinom (HZ) po točkah. Pitnerju se pozna, da ima za 6eboj že veliko težkih bojev. Izredno oster boj je bil v srednji kategoriji med domačim prvakom Štrukljem in izvrstnim Tomičem (HZ). Ta nastop je bil najboljši celega večera. Štrukelj je hotel že v prvem kolu pridobili naskok, toda njegove energične napade je znal Tomič zelo uspešno zaustavljati v objemih. V drugem kolu je Tomič imel malo premoč, dočim je tretje sigurno pripadlo zopet Štruklju. Neodločen rezultat v glavnem odgovarja močem obeh borcev. je partija Bien : Weiss S. izpadla remis. Dr. Lipaj je izgubil proti Altmannu, Lobkov proti Singerju in Lukež proti Kundlu. Igra je trajala od pol 10 do pol 2 ter od 3 do pol 5. Vodja turnirja je bil prof. Sila. Po končani igri se je prof. Sila kot tajnik Mariborskega šahovskega kluba zahvalil gostom za lepo j>rireditev, v imenu gostov pa je njihov vodja Samuel Weiss izrekel toplo zahvalo Mariborskemu šahovskemu klubu. Zvečer je bil v spodnji kazinski dvorani banket, na katerem so Mariborčani izročili graškim šahistom lepo spominsko jilaketo. Izrečenih jo bilo par pozdravnih govorov, nakar so se gostje vrnili z avtobusi v Gradec. Goriški šahisli vrnili obisk Celjanom Celje, dne 14. nov. 1937. Danes so vrnili številni šahisti iz lepe sončne Gorice obisk Celjskega šahovskega kluba, ki je bil 5; septembra v Gorici in častno zmagal s 6:4. Revažno prireditev, katere pokroviteljstvo je prevzel celjski mestni župan g. Mihelčič, je vod'il prav spretno g. Branko Kosmač. Revanžna tekma je bila na 10 deskah. Pri celjskih šahistih je manjkalo nekaj glavnih igralcev. Salon, kjer so šahisti igrali, je bil nabito poln šahistov. ki so nestrpno čakali končnega rezultata. Po 4-urnem interesant-neni boju so Celjani zmagali s 6:4 točkami. Inž. Sujovic je igral proti priznanemu tržaškemu šahovskemu mojstru, veleposestniku Alimondu, in sicer remis (vsak pol točke). Prav tako je bil remis med Diehlom Brankom in inž. Oj>pieri Erniandom, direstorjem tehničnega oddelka iz Gorice. V postavah: Skitek Mirko 1: univ. prof. dr. Fabijani Maksimilijan 0, Modic Kazimir 1: prof. Pavlin Maksimilijan 0. Fajs Mirko 1: Urši Peter 0 Kocmur Tine J: Vidali Avrelij O, Dobrajc A. 1:, Resber Fr., upokojeni major, O. je Celjski šahovski klub častno zmagal. Od Goričanov so dobili Luisi Locardo 1, Nikolozi Anton 1, Piccini Alfonz 1 ločko. Celjskemu šahovskemu klubu k tako častni zmagi in uspehu iskreno čestitamo; gostom pa kličemo: Še na svidenje v Celju! Zadnji par (težka kategorija) sla tvorila Vra-nanč (HZ) in Jevšenak (PM). Zagrebčan je vehe-mentno napadal in s tem spravil domačina precej iz koncepcije. Pogrešali smo državnega prvaka Ipavca. V drugem delu večera — rokoborbi — sta kot prvi par nastopila domačina, znani jugoslovanski renrezentant Pircher in Plohi. Zagrebčani namreč niso imeli s seboj nasprotnika za Pirherja ter je PSK radi tega izgubil sigurne točke. Pirher je pokazal odlično formo ter že v 3 min. potisnil svojega protivnika na lopatice. Prvi par dvoboja sla tvorila v peresni kategorije: Merla (HZ) in Kempcrle (PM). Merla je bil boljši borec in je v 20 min. zmagal po točkah. Tudi drugi par (lahka kategorila) Pongrac (HZ) in Kosič (PM) je prinesel zmago hitrejšemu Zagrebčanu s tušem v 14 min. Tretji par (vvelter kategorija): De Lucca, (HZ): Cokan (PM), izredno ostra borba v kateri j« silno močni De Lucca v 2 min. presenetil nasprotnika ter ga tuširal. Čast Mariborčanov jc rešil Fišer, ki je v srednji kategoriji, sicer samo po točkah, zmagal nad znanim Uja-kovičem. Ljubljanska kronika Ljubljansko in okoliško občinstvo opozarjamo na koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo drevi v proslavo Antona Foersterja. Anion Foer-ster je bil eden naših najplodovitejših skladateljev, skoro 50 let je s pesmijo budil in dramil naš rod, skrbel za pravilno glasbeno vzgojo naše mladine, saj so celi rodovi, ki so obiskovali ljubljanske srednje šole, uživali pri njem glasbeni pouk. Ni bilo koncerta, na katerem ne bi bil zastopan s kakim moškim ali mešanim zborom naš slavljenec. Tudi nocoj se izvajajo izključno le njegova dela, med drugim tudi Turki na Slevici za soli, zbor in orkester in dolžnost naša je, da se odzovemo vabilu Glasbene Malice v največjem številu ter tako počastimo spomin enega najvažnejših naših glasbeno-kulturnih delavcev. Pravijo, da narod, ki 6vojih velmož ne slavi, jih tudi vreden ni. Za koncert so določene razmeroma nizke cene od 30—12, stojišča po 7 in 5 din, vsega je še dovolj na razpolago v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Vodstvo po razstavi šubicev. Včeraj dojioldne je vodil po razstavi cerkvenih del Janeza in Jurija Šubica msgr. Viktor Steska in na njemu lasten umljiv, kramljajoč način vodil precejšnjo družbo obiskovalcev mimo znamenitih umetnin, ki visijo v glavni dvorani Narodne galerije. Ob fiosameznih delih je neopazno dajal tudi jiouk k pravilnemu gledanju in umevanju del, označil je razmere, v katerih je umetnik živel, ko je ustvarjal, in vpletal vmes zanimive življenjske zgodbe. Nato so šli obiskovalci v Jakopičev paviljon, kjer je vodil ob razstavi svetnih del imenovanih umetnikov upravitelj Narodne galerije g. Zorman. V kratkem uvodu je nakazal položaj Šubicev v razvoju slovenske umetnosti ter zlasti fioiidaril, da imamo šele zdaj pravi pregled njunega dela in tako dobro osnovo, iz kalere naj čim prej zrastejo Zbrana dela Šu-hiccv izpod znanslveno-umetnostnega peresa. — Vodstva po tej razstavi bodo ves čas trajanja razstave, pa ojiozarjamo javnost nanje. Mariborski drobiž Maribor, 14. novembra. Fantovski odsek II. Jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer bo v dvorani, Aleksandrova cesla 6, redni sestanek odseka. Selniški vlomilce aretiran. Mladi, 25 letni najnovejši selniški občan Ivan VVuntara, katerega so izgnali Avstrijci iz Brucka ter je bil poslan v svojo domovinsko občino Selnico, je pa že v prvi noči izkazal svoje znanje z vlomom v občinsko pisarno, se ni dolgo veselil svojega plena. Po vlomu je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga pa na obvestilo sclniških orožnikov aretirali. Prijeli so ga v Eibis-waldu ter so našli pri njem skoraj še ves denar. Wuntara se je v Avstriji zelo neprevidno obnašal ter je poskusil v prvi gostilni onkraj meje zamenjati ves uplenjeni denar v avstrijske šilinge. Na ta način ni bilo težko avstrijskim orožnikom priti mu na sled. Sedaj ga bodo izročili našim oblastem. Vso obleko so m« ukradli. Ključavničar drž. žel. Anton Cevna je prijavil policiji, da so mu tatovi odnesli vso njegovo obleko ter so ga oškodovali za 2500 din. BSK:Ljubljan Hašk : Jedinsti o 4:1 (2:0) Belgrad, 14. novembra, m. Na podlagi sporazuma med BSK in Jedinstvom sta sc obe današnji iekmi vršili na igrišču BSK. Prva tekma je bila določena za 12.15, pričela pa 6e je šele pet minut pred 13. Češkoslovaški sodnik g. Jerhot ni prišel pravočasno na igrišče. Zakasnil se je zaradi tega, ker ga ni prišel nikdo od sodniškega zbora počakat na postajo in ni vedel, kdaj se točno prične tekma. Za njegov sprejem na j»ostaji je bil odrejen član vodstva SK Jedinstva in mednarodni sodnik Bora Va6iljevič, ki ni smatral za potrebno, da bi poiskal gosta sodnika, ki ga je na postaji čakal. Ta 6lučaj moramo odločno obsoditi in bi bilo pričakovati, da bo pristojni sodniški zbor poklical takega 6od-v drugem polčasu. Ko .-e je pričela prva tekma, je bilo na igrišču okrog 1600 gledalcev. Občinstvo pa je stalno prihajalo in ob pričetku druge tekme ga je bilo okrog 7000. Tekma med Haškom in Jedinstvom ni bila posebno zanimiva. Hašk je bil tehnično izvrsten, Jedinstvo pa jc bilo danes slabše kot pa običajno. Jedinstvo je imelo polno slabih igralcev, ki so zakrivili današnji poraz. Bilo je prvih deset minut prvega polčasa in prvih deset minul drugega polčasa nadmočno. Ves ostali del igre pa je pripadal Hašku, ki je z današnjo zmago ostal prvi na prvenstveni tabeli. Ilaškovi štirje goli so padli v deseti in 14. minuti prvega ter 13. in 39. minuti drugega polčasa. Častni gol za Jedinslvo jc v 24. minuti zabil Sckolič. Izid je realen. Nato se jc pričela glavna tekma med BSK in Ljubljano, ki se je končala s 5:3 (5:1). Takoj moramo poudariti, da jc bila igra Ljubljane izvrstna v druge mpolčasu. Moštvo Ljubljane: Pogačnik, Hassl, Berton-celj L, Žitnik, Janez (Pupo), Boncelj, Janežič, Pupo (Slapar), Lah, Slapar (Janez), Tičar. Moštvo BSK: Mrkušič, Dubac, Vukčevič, Lech-ner, Stevovič, Kneževič, Glišovič, Marjanovič, Va-ljarevič, Vujadinovič, Podhrasky. Sodil je zelo slabo in v našo škodo sodnik g. Nevertla iz Subotice. Gole so dali za BSK v prvem polčasu: v 20. minuti Valjarcvič, v 29. minuti Vujadinovič, v 30. minuti Podhrasky, v 35. minuti Marjanovič, v 40. minuli Vujadinovič. Za Ljubljano je v 42. minuli prvega polčasa zabil gol Janežič, v 1. minuti drugega polčasa avto-go! BSK po Vukčeviču, tretji gol pa jc v 10. minuti drugega polčasa dosegel Janez. Kratek potek igre: Začetni udarec ima Ljubljana in preide takoj v napad po Tičarju. Protinapad BSK se konča v avtu. Naši igralci naglo popuščajo. BSK prevzema igro v svoje roke. Sledi napad za napadom na naša vrata, kar močno razburja našo obrambo, ki jc bila topot nesigurna in je slabo odbijala žogo. Krilska vrsta nima pravega voditelja. V 20. minuti Boncelj pušča Glišoviča samega, ki nevarno prodira, centrira in Valjarevič iz dveh melrov neubranljivo pošlje v mrežo. BSK stalno napada. Naša obramba, zlasti pa Pogačnik, ima polne roke dela. V 29. minuti Hasel ustavi žogo z roko na 16 m liniji. Strelja Stevovič naši obrambi za hrbet. Zogo prevzame Vujadinovič in neubranljivo strelja v gol. V 30. minuti ima BSK tretji kot proti Ljubljani, ki ga Podhrasky izvrstno strelja pred sam gol. Pogačnik pa, namesto da bi žogo odbil v polje, jo da v gol, ker je bil pri tem fauli-ran od Vujadinoviča. Sodnik je kljub temu priznal gol. BSK stalno napada, medlem ko Ljubljana brani. V 37. minuti Marjanovič neovirano povišuje iz 25 m v 4:0. Naši menjajo postavo. Pupo gre za centerhalfa, Janez v levo zvezo in Slapar na desno zvezo. V 40. m nuti radi neodločnosti naše obrambe Vujadinovič zvišuje v 5.0. Naši se nekoliko popravijo. Opaža se prisotnost Pupa v obrambi. V 42. minuti lep napad naših po Tičarju, ki centrira, in Janežič lepo strelja v gol in doseže 5:1. V prvem polčasu je Ljubljana vodila samo prvih petnajst minut in zadnjih pet minut. Ljubljana je pokazala nekaj lepih potez, vendar ni nihdo pričakoval, da se bo prvi polčas končaš s takim izidom. Grešila je največ obramba, ker Janez ni dorastel za centerhalfa proti takemu napadu, kot je bii BSK-ov. Napad BSK jc bil odličen. Drugi polčas: Takoj v prvi minuti napade Ljubljana. Branilec faulira Tičarja. Prosti strel strelja Boncelj iz 40 m daljave pred gol. Vukič-evič čisti v las-tno mrežo. Stanje 5:2. V 3. minuti bi lahko Janežič lepo »opravil, loda njegov strel gre čez prečko. Janežič spet izsili kot. Strelja Janežič tako dobro, da mora Mrkušič ponovno braniti v kol. Strelja ponovno Janežič, prav tako lepo Lahu na glavo, ki pošlje v mrežo, toda sodnik lega gola ne prizna, češ da je Lah predhodno fauliral. kar pa nt res. V 10. minuti so naši ponovno v napadu. TičaT strelja skozi noge obrambe, Mrkušič odbija žogo. V gneči, ki nastane, pride Janez do žoge in ostro strelja v mrežo: 5:3. Občinstvo je naravnost presenečeno zaradi 5:3 (5:1) igre Ljubljane. Ves ostali del tekme sta bili potem obe moštvi enakopravni. Na i so se bolj razigrali in izsiJili pet kotov, ki žal niso rodili uspeha. Vsi napori BSK, da bi zvišal zmago in s tem dosegel prvo mesto na tabeli, 60 ostali brezuspešni zaradi ostre obrambe Ljubljane. Pogačnik je dvakral odlično rešil svojo mrežo, ko se je vrgel Marja-noviču pod noge. Naši so vehementno napadali, toda niso imeli sreče v streljanju. Rezultat ne ustreza poteku igre in bi BSK smel zmagati največ z enim golom diference. S svojo igro je Ljubljana presenetila belgraj-sko občinstvo, ki ni pričakovalo takega odpora naših. Ljubljana je danes dosegla, da ostane BSK na drugem mestu prvenstvene tabele. Slavija:Concordia 3:1 (0:0) Gradjanski:Bask 9:2 (5:1) Hajduk: Jugoslavija 2:2 (2:0) Budimpešta, 14. nov. b. Madžarska reprezentanca : Švica 2 : 0. Mrtva nedelja Včerajšnja nedelja je bila pusta. Od časa do časa je malo porosilo izpod sivega zimskega neba na umazani sneg. Po ulicah so ležale luže, blatne in brozgaste ceste so bile le slaba vaba z.a običajni nedeljski popoldanski izlet. Ljudje so ostali v mestu in se zabavali po svoje; nekateri so zaviti v kavarne (v tiste pol mrliške slovenske kavarne, kjer ljudje pritajeno šepetajo, kakor bi se bali zbuditi nevarno bolezen iiolnika). Sedeli so lam vse po|ioldne ob kozarcih mlačne vode, potem, ko so popili vveisser Kaffee mit Schlagoberst. (v Zagrebu pravijo tej stvari »bela kafa sa udri-pukovnikom ). Brskali so po revijah, zabadali nosove v časopise, se prekladali po sedežih, ozirali se skozi okna, opazovali sosede, zehali in kinkali ter bi bili od dolgega časa skoraj umrli. Prvi zimsko zgodnji mrak jih je spomnil, da l>o kmalu čas za večerjo. S pustimi obrazi so krenili na cesto, v meglo in rosenje, v tonečo mrtvo nedeljo. Drugi so krenili v kino, nekateri kar iz enega v drugega. Kaj pa naj bi bil človek tudi počel? Dan se kar ni mogel premakniti nikamor naprej. Nekaj srečnih sorodnikov se jc od dolgega časa spomnilo, da imajo sorodnike, ki bi jih bilo kazno obiskati. Obiskani« sorodniki so napravili »presrečne:: obraze, ko so odpirali vrata (»oh, tako dolgo se nismo že videli, kako lepo, da ste nas spet prišli obiskati). V kuhinji se kuha črna kava, gospodinja si daje opravka pri ognjišču, domači sin mora hitro leči v Daj-dam (»pa glej, da ne boš »saverprunerce: razbil!). Najprej recipročno povpraševanje jio ljubem zdravju (do devetega kolena), nato tarnanje o draginji in vsakdanjih skrbeh, ki jih je toliko, da hoče človeku : glava počiti .. Za konec krepko obiranje bližnje in daljne okolice. Proli večeru, ko začenjajo zastajati »živi izviri , diskretno pokašljevanje. Cas za odhod sc je približal. Gostje zlezejo v suknje in v galoše, prisrčno rokovanje, pol jio temačnih stopnicah, mokra, meglena ulica, kjer gore klavrno razpoložene plinovke, malo šuma (jironienada je revna), do bližnje hiše. Stanovanje je zakurjeno. Kmalu pride na mizo večerja; nato roke od samega dolgega časa še enkrat sežejo po nedeljskem »Jutru«. Glava začenja lesti na jirsa. Postelja. spanje. Mrtva nedelja je hvalabogu v kraju. Danes so imeli mrtvo nedeljo tudi nogometaši. Morda so bili celo veseli, da so se malo spočili; ponajveč so zavili v gostilno, v kino in v kavarno — kakor drugi smrtniki, ki jim je bilo na ta pusti, sivi dan enako dolgčas. Ure se niso še nikdar vlekle tako počasi kakor to pot. Tudi nogometaši so se iz srca jezili na čas. Jadran in Slovan nista igrala, tudi tekma H e r m e s : R e k a je bila odpovedana. Samo dva nasprotnika sta vsak z enajstimi močmi tekala po nemogočem, sneženem in blatnem terenu, pa še ta dva sta se bojevala žc dopoldne, ko so medicinci še spali. Mars : Svoboda 6: 4 Svoboda začenja pomalem popuščati. Moštvo izgublja svoj prvotni borbeni duh in srečanj ne jemlje več niti pol tako resno in zagrizeno kakor prve čase. Ce bo šlo tako naprej, konec 110 bo preveč slaven. Mars pa se pomalem nekoliko popravlja. Kdo bi si mislil, da bo njegov napad kdaj sposoben v eni sami tekmi dati 6 golov! Včeraj jih je; nekoliko je sicer k visokemu številu pomagal tudi razmočen teren. Tekma je ves čas potekala v precejšnji premoči Marsa, ki je kmalu pokazal, da se tudi tako renomiranemu moštvu kot je Svoboda ne bo dovolil porazili. Prvi gol je sicer zabila Svoboda, toda Mars je izenačil in začel po izenačenju izredno nevarno napadati. V polčasu je vodil s 4:3, na koncu pa je vzel Svobodi obe točki.