131. Stratite. f Lloblianl, i petch, 11. jonija 1915. XLVI11. Ielo. ^^^^H ^^^^^^K ^^^^^H ^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^b ^^^^^h ^^^^B ^^^^^V ^^^^^^^^^fl ^^^^h ^^^^^^^b. ^^^^^^H ^^^^^^^^ ^^^^^^h ^H^B ^^^^B^^^^l ^^^^^lilPvB^^B ^BflflH ^^9^^B ^^^H^B BR^fiff KŠ3S IRmnf^K .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: cc!o leto naprcj . • . . K 24 — po! leta „ . • . . » 12 — četrt leta „ • • • . # fl*— v upravništvu prejcman: celo leto naprej . t , . K 22*— pol let« „ • . . . . liče trt Itta m • • # . # 550 na mcjtc m • '*•••# 1*90 Dopls! n«J »e frankirajo. Rokoplti se nt vričijo. Grtđaiitvo i Knallim olica *t 5 (v prilU^u lcvoj *•!•!•■ *L S4. Izhaja vsak dan xvećer lzvzemšl nedelfe ln praznike. lnseratt veljajo : peterostopna petit vrsta za enxr;it po 16 vin., za dvakr.it pa 14 vin., za tnkrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnin^, reklamacije, inscrati i. L d, io je administrativne stvari. ■ Fosaraeina ilavli^a »e'Ja 10 vinar)*-*. ——— Ma piMnoui nanK*!ln brez istodobne vposUtve narornine se o# ozira. n;X*xGćum UakarcaM telefon ti. Sa« .Slovenski Narod* ve'fa po poiti: za Avstro-Osrsko: ?a Ncmčljo: celo \cto skupaj napre] . K 25*— pol leta „ w . . . 13 — četrt leta „ „ • • . 6*5'> na mesec m „ , * « 230 celo leto naprej . . . K 3fl"— za AmeriUo in vse ćfug? ći^elss celo leto napr«j . . . . K 25,— Vpraban;em rlede Inseratov se nai priloži za odgovor dopisnica ali zauaš^, Gprav&i&tvo (spodaj, dvorile levo), £aa£Is>Ya fi'-isa £&, *, ;3i«tos ii. c^ ARMADA PFLANZER - BALTIN JE PRODRLA DO CRTE OBER-TYN - HOROBENKA. — NAŠE BUKOVINSKE ĆETE^O PREKO-RAČILE PRlT. Dunaj, 10. juni ja. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Boji ob gorenjem Dnjestru In v prostoru med Dnjestrcm m Prutom trajajo naprej. Armada Pflanzer - Baltin pridobiva proti severu nadalje na prostoru. Njene napadalne kolone £O prodrle med neprestanim! boji do Ober-tyna in do višin, južno od Horo-denke. Uspešnemu prodiranju armadnih delov, ki se bore na galiških tleh, se je pridružila sedaj druga skupina v Bukovini, ki je včeraj prekoračila Prut ter vrgla močne ruske sile južno - zapadno od Kotzmana nazai. Sicer j@ položaj na severu neiz-premenjen. Namestnik načelnika generainega štaba ^!. Hof er, fm!. NEMŠKO URADNO POROČILO O BOJIH V GALICIJI. Berolin, 10. junija. (Kor. urad.) Uradio razglasilo. Položaj vzhodno od Prz2mysla je neizprentenjen. Iz smeri MIkolajow - Rohatyn so se dale na pohod proti lugu nove ruske sile. Njihov rapad odbijalo deli armade Linsingen na crti Litynia-Dnjestr - odsek Zarawno. Vzhodno od StanisUva in pri Haliczu se vrše še zasiedovalni boji. Vrhovno armadno vodstvo. POLOŽAJ NA SEVERNEM POLJSKEM. Berolin, 10. juniia. ^Kor. urad.) Uradno poročilo. Južno - zapadno od Szawel so se Rusi našemu prodiranju živahno uprli. Napredovali smo le malo. V zadnjlih dneh smo vjeli tu 2250 so-vražnikov. Proti nasemti obko!jevai«er*iu gibar.ju, vzhtcfho od Dubisse, je za-stavij sovražnik o'ačenja iz severo-vzhcdnje smeri. Pred tem ogrože-niem smo vzeli, nemoteni od sovraž-nika, naše krilo na crto Betygcla-Zogunije naza?. Južno od Niemena smo vjeli od 6. junija 3020 Rufov. ugrabili 2 zastavi, 12 strojnih ptišk, mnogo poljskih kuhenj in vozil. Vrhovnu armadno vodstvo. Prodiranje na K°vno. Krakovski »Czas< poroča: Hin-denburgave operacije v Kurlandiji in sosedstvu so se presenetljivo preme-nile. V ozemlju Dubisa - Spodnji Njernen zbrana nemška armada pro-dira hitro proti trdnjavi Kovno. Prednje straže so že prišle do kraja Vilki. ki ie od nasprotne fronte ko-rnaj 30 kilcmetrov oddaljen. Pri zadnjih ljutih bojih okrog Dubise, so bili uničeni: Plenr/ue. Bileviče in Pol-szaltow, V zadnjeimenovanem kraju je rodbinsko posestvo ustanovitelja poljske legije Pilszudskega. Umaknitev ruske. artiljerije. »Nationalzeitung« poroca iz Ko-danja: Ker so ruski letalci konstatirali neprestano prihajanje sovražnih cjačenj, se je cutil generalisimus v interesu potrebne' protiofenzive primoranega, odrediti v pokrajini zapadno od Lvova delno umaknitev ruski artiljerijskih pozicij. Ruske vo-iaške in civilne oblasti pa ostanejo v Lvovu. Ruski podmorski čolni. Berolin, 9. junija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Iz Petrograda se je 7. junija razširi.a vest, da se spozna iz poročil ruskih obbrežnih ladij in podmorskih čolnov, da se Je posrećilo spoznati iz nm. smer plov-be sovražnih ladij in da se je napa- dom ruskih podmorskih čohiov na-sreeilo tri sovražne ladie potopiti, oziroma poskodovati. — K tema r>«-ročilu izvemo iz inerodajne sirnni, da je bil samo en parii'k, ki jj vozil prenio^ od torpeda sovražne^a \md-inorske^a čolna potopljen. Neki tor-pedni čoln, ki je vozil vštric ob tem parniku, je bil tuđi zadet od torpeda, ter lahko peskodovan. Torpcdni čoln je z lahkoto uose;rel pristanišče. Drugace ta vest ni točna. Najvišji arniadnl poveljnik feldoiar-fa! nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Karei franc Jožef v zopet osvojeni trdnjavi Przemysl. Dunaj, 9. junija. (Koresp. urad.) Komaj se je bojni hrup okoli Prze-mvsla zopet polegel in so hrabri bo-jevniki zaveznikov omajanejja so-vražnika prepodili iz teh utrdb v sredisču svojih armad, že je prihitel naš najvišji armadni poveljnik v te kraje zmage. Navada tega presvitle-ga vojskovodje je, obiskati čete in kraje njihovejra delovanja po izvršenih operacijah. X spremstvu pre-stolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa in lc s svojim ožjim slabom, se je peljal fm. nadvojvoda Friderik v avtomobilu čez Oorlice, .Trsio, S^nok in DT"n^w ^" Przcmvsl. Čeprav se še povsod vidijo sledovi onih ljutih bojev, ki so divjali po onih krajih, se je kazalo povsod veselo življenje. Povsod se je videlo kmeč-ko prebivnlstvo pri iz\T^evaniu svojih domaćih, in poljskih del. Kjer so biie poškodovane ceste in mostovi, se je gibalo mnogo pridnih rok. V vseh krajih, skozi katere sta se pe-Ijala oba nadvojvodi, iih je prebival-stvo, ki je pozdravljalo vofskovodjo zaradi zadnjih zmag, navduseno spreielo in pozdravilo. V Sanoku, kjcr je imelo povelistvo armade Pu-hallo svoj sedež. so se za kratek čas ustavili. Skozi slavnostno okrašene ceste, na katerih se je zbralo vse prebivalstvo. sta se peljali visr.kosti v cerkev. Prisostvovala sta slav-nostni zahvalni božji službi, ki se je biaia povodom dobljenih krasnih zmaec. Po slavnostni službi božji je eden duhovnikov blagoslovit naj-višjega poveljnikn zmagovite armade. Nadaljna vožnja se je vršila v spremstvu fcm. Puhalla. Peljali so se skozi kraje. v katerili so še pred kratkim divjali najljutejši boji — skozi dolino Sana, za katero se je zelo bojevalo. 2e od daleč so se spričo tega krasnega solnčncga dne videli na vzliodu svetlikajoči se stoi-pi in kupole zopet osvobojenega Przemysla. Zastave, slavoloki in cvetke, ki so jih metali iz oken, so pozdravljali v zvezi s prebiva!-stvom, ki so bili zbra ni v gost ih vr-stali, vojskovodjo, čig-ar ime je zdaj v ustih vseh in našega mladostnega pre^tolona^lednika. Slika mesta je splošno neizprcmenjena, !e vsled zračnega pritiska razstrelievanj raz-počene sipe in porušeni mostovi čez San, pričajo o usođi, ki je večkrat zadela to mesto. Porušitev mostov iz^ira še iz časov, ko smo morali meseca marca predati trdnjavo. Rusi so jih petem pričeli zepet provi-zorično popravljati, vendar pa so uničili komaj izvršeno delo, ko je bila trdnjava v naskoku zavzcta. Zdaj je prehod čez San omogočen s pijo-nirskim mostom, ki so ga napravili vrli nemški piionirji. Zelezniški most je kot napol permanentni provizorij tuđi že v delu. Po vožnji skozi mesto, so se nadvojvodi in njuno spremstvo ustavili na Rvneku ter spreiela tam javitev po^. elinika in štaba bavarske divizije, greneraliajt-nanta pl. Kneuselja, ki je od severa vdrla v trdniavo, kakor tud: avstro-* cgrskega povelinika trdnjave, gene-ralmajorja Sto\vasserja, z oficirji njegovega štaba vred. Ko so ju pozdravili zastopniki mesta, meščan-stva in duhovništva. sta dobila od otrok cvetlice. Povpraševala sta potem pri deputacijah zelo živahno in sočutno po doživliajih prebival-stva. se s toplimi besedami zahva-ljevala ter izrekala priznanje za vztrajanje v bedi in skrbeh.kakor tuđi za zvesto mišljenje meščanov na-pram skupni monarhiji. Tuđi tolažila sta one. ki so utrpeli izgube, ter izrekla obenem Željo, da se zopet popravi težko prizadeto mesto. Nato je sledila defilacija v paradnem koraku kombiniranega oddelka bavarske divizije. Naše hrabre čete, ki so se udeležile zopetne osvojitve trdnjave, so v tem času zoj|fet dalje zasle-dovali nasprotnika in nišo bile več v Przemvslu. Pri veselih zvokih voja-ške godbe so korakali od somca ožgani bradati možje, ki so izborno izgledali, ijuc-jc, ki so še en dan prej v na skoku jemali v dežju krogel trdniavo za trdr.javo. Po mah južini v škojovi palači, sta šli visokosti s spremstvom iKij;:rt*j na Tartarski grič, da od tam pregledajo mesto. ViJelo se je čez Medvko proti vzho-di1. kjer so se tedaj bpiev-iie naše hrabre čete. Potoni so si ogledali utrdbe zahodnjc fronte. Pri tem je neki oficir našega jreiienlnega štaba iniel jedrnato predavanje o dogod-kili v tem del-i fronte. Potcm so si pod vodstvom šefa gcncralncga Štaba divizije Kncuscl oglcJaii utrdbe severne fronte. Velik vtisk so napravili natančno vidni uspehi naših preciznih težkih topov na betonirane ni rabe, kakor tuđi na kritja iz prsti. Tuđi izven utrdb se vidijo korak za korakom sledovi hitrega bega Ru-sov. pozabljeni topovi In vsemogoči vojni materijal, ki je ležal naokoli. Pri tem interesantnem ogledovanju in v pogovoru z zaslužnimi možmi je večer prehitrn potekcl. Ko se je pre-svitli feldmaršal v rnilostnih besedah zahvalil ter izrekel najvisje priznanje za čine poveljnikov in čet, so se pozno zvečer 7.opet odpeliali. * • LJUBLJANSKI TOPMCARSKJ POLK ST. 7. Zelo zanimivo opisuje neki M. \\T. v graški >Tagespost<- delovanje Ifubljanskega topničar^kega polka št. 7 zadnje dni na bojiščii proti Rusom. \"ršila se je ravno velika bitka v Karpatih ob ogrsko - gališki meji, o kateri se je zdelo. da je ne bo ko-nec, ko se je naenkrat pričela naša sijajna ofenziva in so se pričeli Rusi jadrno umikati. Sredi med prodiranjem ie do-snela polku, gotovo vsakenui nepri-čakovano, vest, da zasede nolk vlak in nazaj je šio na postajo. Pohodi so bili takrat veliki, niorda kakili 300 ki-lometrov v 10. dneh. Nobeden v pr-vem trćnutku ni vedel, zakaj sednj vožnja, niti kam, vsak si je kombini-ral drugače in celo taki so bili vmes, ki so mislili, da gre domov. Toda prišlo je drugače. kakor so vsi pri-čakovali, saj so taka presenetenia v vojni nekaj prav navadnega. Hitro so šli mimo vaši in mesta, vlak je vozil s hitrostjo brzovlaka, drugo LISTEK. Bmeri!iiinHa. Francoski spisal Pierre d e Cou-1 e v a i n. (Dalje.) Še - le po preteku enega tedna so mogli markija prepeljati domov. Vsled moralne razburjenosti, v kate-ri se je nahajal ob času dvoboja, je le počasi in težko okreval. Izredna Annina hladnost mu ni ušla. Včasih se mu je zdela kakor tujka in nekako nerad je videl, da mu streže. Nedo-ločno se je spominjal. da je bila Kri-stijana poleg njega. Sprva je mislil, da je samo sanjal; končno pa je pri-šel do prepričanja, da je v resnici prišla v Saint - Germain in da jo je tam srečala njegova žena. Ko je markiza zaznala za bole-zen gospe de Blanzac, ni občutila niti živega veselja niti grešnih upov. Da li živi ali umre, malo ji je bilo mar. Jacques je bil ljubezni in odpu-ščanja nevreden; za njo sploh ni bii več na svetu. Temu ni bilo zidravila. V tem duševnem položaju se je nahajala Annie, ko je prišel k njej Guy. Ko je opazila njegov pobit obraz, je uganila, da prihaja od voj-vodinje in takoj se je ponosno vzrav-nala. — Kaj želite? je dela suhoparno. — Gospa de Blanzac mi je naro-čila.- naj vam izročim ta list. Vsaj veste, da je tik pred smrtjo. Annie je z vidnim premagova-njem vzela list in ga čitala trdno stiskajoča svoje ustnice. Bilo je le par besed, pisanih s tresočo, nečitljivo, neskončno svečano pisavo: »Tik pred odhodom sem. Pridi-te in stisnite mi roko. — Kristijana.^ Markiza se ni mogla uhraniti ginjenosti, tište »strašne« ginjenosti, kakor se je izražala. Trudila se je ostati hladnokrvna. — Je - li tore] tako slaba? — Morda noči ne preživi več. — Ah ... dobro! recite ji . . . — Ničesar ji ne porečem . . . io je prekini! vicomte. Videti vas želi. PopeHem vas k njej. Po-polnoma v oblasti volje mlađega moža. markiza ni ničesar odgovorila. Odšla je, da obvesti svojo taščo ter si nađene klobuk. Uboga Annie! Njena priprosta duša ni bila ustvarjena za vse te izvanredne doživljaje. Misel na prizor polen ginjenosti jo je plašila, da, bila ji je celo zoperna. Kristijana jo morda hoče prositi odpuščanja. Strašno! »O, ti Francozi! si je rekla z neko jezo, vedno si žele romana ali komedije in kakor otrok je iela počasneje kora-kati. da zakasni svoj poset. Navzlic vsemu se ji je v tihoti in brezupnosti, ki ste vladali v tem prej tako vese-lem in življenja polnem domu, krči- lo srce. Praznina, kntero zapustiš na tem svetu, je naravno sorazmerna mestu. katero si zavzemal. So Ijudjc, katerih glas ne najde odmeva, katerih koraki ne zapuste sledu. Kristi-jnni je bil lasten silen žar osebnosti. V njeni hiši si jo našcl povsod, v zu-nnnji opravi, v parfumu. ki je napa-jal zrak. Njeno navzočnost si cutil od salona do nredsobe. Ni je bilo več tu in Annie je imela občutek. kakor da stoji sredi neizmerne praznine. Gospod de Nozav je prvi vsto-pil v Kristijanino sobo. Kratko potem je povedel v njo markizo in odšel. Velika spalnica je bila polna rastlin, nasičena s svežim zrakom in svetla. Nič te ni spominjalo na bole-zen. Navzlic temu je nekaj neizrek-ljivega izdajalo navzočnost te strašne o1 i kovalke.Vojvodinja je ležala v veliki kraljevski postelji, glava ji je bila obdana od čipk blazine. telo je počivalo pod svilnato. čudovito klck-liano odejo. kraj nje pa je stal šopek trobentic, belega trna in drugih spo-mladanskih cvetlic, katere je hotela zadnjič videti. Na njeno zahtevo ii je doktor Moreau, kateri ji ni ničesar več odrekel. vbrizgal večjo množino morfija in poživil njene življenj-ske sile. 2eni ste se gledali nekaj trenot-kov, ne da ste izpregovorili. Vojvo-dinja, ki je še vedno imela dovolj moči, da obvlada položaj, je končno rekla z brezzvočnim glasom: — Zdaj vidite, Annie. da zapu-ščam ta svet . . . Poklicali so me, nočem pa oditi, ne da vam povem, da mi je žal, če sem vam dala povoda k žalosti. §e več morem storiti, morem vam vsaj nekaj sreče vrniti. Pri teh besedah je umolknila. Prsa bolnice so se hitrejše dvigala. — X svoji blaznosti sem Ja-cquesa po krivici obdolžila. Ni vas poročil samo radi vašega premože-nja. Ljubil vas je. \"se, kar vam je povedal, je resnica . . . vse, razume-te? Kako in zakaj naju je usoda pri-vedla drug drugemu v naročje, tega ne vem . . . zvem to morda prav kmalu ... Za dvoboj sem slučajno zvedela . . . Sla sem brez njegove vednosti v Saint - Germain . . . Ve-dite torej . . . ko se je zopet zave-del . . . vaše ime je izpregovoril . . . ne mojega. Vas je klica!, ker ste njegova žena, polovica njegovega last-nega bitja . . . Žena ie, kateri vselei pripade boliši del. Verujte mi, na tem svetu, kjer vse preide, ni druge-ea resničnega čuta. kakor zakonska ljubav in rodbinski čut. Vse drugo je le ogenj in dim . . . zlasti dim . . . Ah, kako so te nerazločne, v presledkih govorjene besede osreči-le mlado ženo! Srce" se ji je širilo, se napolnilo z radostjo in sočutjem. Čez nekaj časa je nadaljevala gospa de Blanzac: — Zdaj morete odpustiti. Obljubiti mi morate, da se spravite s svo- jim možem . . . Potrebujem te obljube, da odidem v miru. Annie se ni mogla več vzdržati. Končno so ji stopile solze v oči. — O, samo da ozdravite! je vzkliknila s poudarkom polnim od-kritosrčnosti. — Bog me varuj! Oaleč sem že in ne želim si, da se povrnem nazaj. Najhujšc sem prestala . . . Ali mi obljubite? .... Markiza je molče pritrdila z glavo. — Hvala. Jacquesu pošljem par vrstic. Potem sva si povedala vse ... Moja želja je, da ostanete ž njim-srečna . . . in da živite z njim v lepcm rodbinskem miru. Te besede, ki so morda izražale vso grenkobo Kristiianine žrtve, so za hip privedle rdečico v niciva umi-rajoča lica. — Tn zdaj sve prijateljice . . . kaj-ne? je dela in se lahno nasmeh-nila. Ženi ste si krepko stisnili roke. — Popolnorna srečna sem, je dejala Kristijana in zaprla oči. Annie se ni upaln ganiti. Z ob-čudovanjem je motrila to glavo s težkimi lasmi in drznim profilom, ki je že izražala nadnaravno lepoto. Ko je vstopil zdravnik. je umirajočo objela skoro s pobožnim čuvstvom. — Na svidenje, je de!a. Vrnem se zvečer. Gospa de Blanzac je odprla oči. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. ,5LOVfcN:>Kl NAKOD-, aac 11. junija m5. 131. Sttv. Jutro je bil polk tam, kamor je bil namenjen. Zopet galiska ravnina, ki smo se je že odvadili, pred nami. Tiho je bilo sicer v fronti, tiho, ko smo bili v boju, toda na potu se je oglasilo zopet domotožje, ki se je izraža-lo v prepevanju in vriskanju. Ko pa gre zopet v fronto, zopet v boj, izgine tuđi vse to. Udar na udar so si sledili do-godki, ko smo stopili zopet iz vozov. Takoj je Šio v boj. Dve uri pozneje, ko se je vlak ustavil, smo bili zopet zariti in pripravljeni, da, v najhinšem ognju, sredi velikanske bitke. Srap-neli in granate krog in krog, \Tnes krogle iz pušk, prah, dim. Dela čez glavo in vsak hip pricakujerno napad kozakov. Pozornosti je bilo treba na levo in desno in tej pozornosti se je zahvaliti, da smo odbili izredno sffen napad velike ruske premoći. Kako dobro stori po tako vročem boju počitek? Toda, ne za dolgo: 2e je videti konjenico na obzorju, naraščajo in se približujejo. Ataka kozakov na neko nemško konjeniško divizijo! Telefon prične delovati, baterije se pri-pravljajo, — prvi streli, — strasna zmeda v prvih kozaskih vrstah. Toda naprej gre v galopu, zopet zatuli-jo topovi, konji brez jezdecev dirja-jo čez poljnno. Kozaški konji naen-krat na naši strani, toda brez jezde-cev, — pribežniki! Ta silni napad se je popolnoma ponesrečil. Urnebesna pohvala iz strelskih jarkov, od pehote, ki ji ni bilo treba oddati nobenega strela. ]e plačilo. Pri vas pa boste brali: »Pod težkimi izgubami za sovražnikn, se je razbil močan napad.« Priproste besede. Kako hrabro se je držalo mo-štvo in častništvo od nekdaj, o tem pričajo odlikovanja: 17 častnikov polka je dobilo zaslužni križec in veliko je število pod častnikov in mož, ki so bili odlikovani za hrabrost. — Polk je imel najprej pod polkovni-kom pl. Walzlom in sedai pod pod-polkovnikom Umfahrerjem razmero-ma prav maihne izgube. Kako neumoren humor imaio naši fantje. naj priča ta - le maihna epizoda: Bilo je v hudi zimi. Težka ruska artiljerija nas je obstrelievala. Krogla za kroglo je udarjala ob naši strani. Kljub temu so kadili, igrali na harrnoniko in plesali, metali kamenje na sovražna kritja. Mnogo težkih dni smo prestali. Sedaj je zopet po-rnlad. Vse v cvetju. Kako malo smo občudovali prej to krasoto! ObČu-dovali pa smo poleg narave tuđi brh-ke Oaličanke! Na polju smo jih vi-deli, brez moških so delale neumorno od ranega jutra do poznega večera. Samo par kilometrov za našimi roji ti obdelavajo polja. ZveČer leže potem gorka pomladanska no£ na utrujene delavke in delavce. Pri drugi bateriji je sedaj po-veljnik nadporočnik Soppe. Nova vojna z Italijo je tu izzva-Ia zadoščenje in navdušenost. Vsak je prepričan, da bodo Italijani tepeni in vsi si žele, da bi smeli tja doli. Veseli in zaupno glednjo v bodoČnost topničarji 7. ljubljanskega topničar-skega polka. Notranje razmere v Rusiji. »Novoje Vremja« priobčuje od-prto pismo na Reuterjev urad, v ka-terem ga dolži, da priobčuje poročila ruskega generalnega štaba le zelo redko in ne vestno. Kot vzgled nava-ja: Medtem, ko je bilo dognano po nemških uradnih poročilih, da 3. in 8. ruska armada ni več eksistirala. je Reuterjev urad poročal le o nebi-stvenih b-ojih. — To odprto pismo na Reuterjev urad je brez dvoma skrit napad na naslov ruskega generalne-£a štaba, ki v svojih poročilih prikriva važna dejstva, ker Reuterjev urad brez izjeme priobčuje dobeseđ-no oficijelna porocima ruskega gene-ralnega štaba. — »Rječ« poroča: Pomanjkanje mesa v Petrogradu ved-no bolj narašča. Dovoz je vedno manjši in so svedoki dognali, da je vsled razmer v južni Rusiji od tam-ka] dovoz zelo težaven, na to pa, da bi se cene mesu znižale, sploh ni računati. Petrograški mesarji so protestirali v spomenici proti domneva-nju, da bi bili oni krivi visokih mesnih cen. Pripisuieio pomanjkanje iz-kliučno desorganizacili gospodar-skega življenja in pomanjkanju prometnih zvez. Tuđi sladkorja in moke pričenja v Petrogradu primanjkova-ti. — Cesarski tehnični urad je vro-čil ministrstvu spomenico, v kateri govori o pomanjkanju agilnosti ruske industrije in o nezmožnostl, dobaviti armadi zadostno množino vojnega materijala. Spomenica zahteva od-pravo teh dejstev in reformo celotne industrije. A ^m^m A ^ NOVI BREZUSPEŠNI POSKUSI ITALIJANOV PREKORAČITI SOČO. Dunai, 10. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko boiišče: Na fronti ob Soči smo zavrnili nove poskuse sovražnika, prekoračiti reko pri Plavi, Gradiški in pri Za-graju. V okolici Bovca in na karnskem grebenu, vzhodno od sedla Plocken, se bo| nadaljuje. Tuđi artiljerijski boji v prostoru tirolske vzhodnie meie trajaio na-prej. Neki sovražni napad v tonai-skem ozem?lu se je vsled odpora naših hrabrih zavarovalnih čet po-neerečIL Namestnik načelnika generainega štaba pl. H 6 f e r, fini. m Italiiani zamclčuiejo svoje izgube. Dunaj, 10. junija. (Kor. urad.) Vojni tiskovni stan. Akoravno lezi na krnskem pobočju na stotine ubi-tih alpincev, zamolčuje italijansko armadno vodstvo vse izgube, ker bi jih ne moglo upravičiti z nikakimi omembe vrednimi uspehi. * Italijansko poročilo o uničenem zrakoplovu. Ffm, 10. junija. (Koresp. urad.) Uradni komunike priznava, da je bU italijanski zrakoplov pri svojem povratku iz Reke vsled poškodb prisiljen, spustiti se v blizini otoka Lošinja na morje, kjer da se je užgal * Žrtve našega napada na Ancono. Curih, 9. junija. Kakor poročajo švicarski listi je bilo v Anconi pri napadu avstrijskih ladij in aeropla-nov ubitih 60 oseb, 400 pa ranjenih. Materijalna škoda je ogromna. * Varstvo Italijanov v Avstrlii. Dunaj, 11. junija. (Kor. urad.) Politična korespondenca poroča: Varstvo Italijanov v Avstrrji prevza-mejo Združene države, varstvo Av-strijcev v Italiji špansko veleposla-ništvo, v Livornu, Palermi, Benet-kah in Turinu pa švicarski konzulati. Resni nemiri v Abesinili. Curih, 9. junija. (Kor. urad.) Po privatnih poročilih lista »Neue Zii-richer Zeitung« iz Milana, se tamkaj zatrjuje, da so ob ahesinski meji iz-bruhnili resni nemiri. Računa se z vpadom abesinskih plemenov v italijansko kolonijo. Italiianske Čete so preslabotne, tako da bi bila močna ojačenja za uspešni odpor potrebna. Vojaska konvencija med Ital??o in Francijo. Berolinski listi poročajo, da ob-stoja med Italijo in Francijo vojaska konvencija, vsled katere je Italija zavezana, poslali najmanj 6 armadnih zborov Francifi na pomoč. Italija pa tega dosedaj se ni sto-rila, ker hoče najprej vedeti, ne bo li potrebovala ćelo svojo armado za boj proti Avstriji. V Parizu so vsled tega jako nezadovoljni z Italijo. Milanski listi zopet trdijo, da ni prevzela Italija napram Franciji ni-kakih obveznosti. Savojsko vprašanje. Iz Curiha poročajo: Ako bi smatrala Svica v varstvo svoje ne-vtralnosti in zlasti mesta Zeneve za potrebno, se bo poslužila pristoječe ji pravice ter bo zasedla nevtralizi-rane savojske okraje. (Švica ima pravo, zasesti v slučaju vojne v varstvo svoje nevtral-nosti del takozvanega savojskega departementa v Franciji.) DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Glavni urad italijanske cenzure se nahaja v Bologni. Cenzura je zelo stroga in korespondenca ima velike zamude. Južnoitalijanski škofje so izdali pastirska pisma, ki pozivljajo verni-ke k patrijotizmu. V Rimu je izzvalo veliko zadovoljnost, da je papeska univerza razobesila na dan proslave ustave italijansko narodno zastavo. V Milanu so aretirali neko mlado damo iz Gradca z imenom Pospi-chal, češ, da je Špijonka. V Anconi so zaprli dve balerini, ki ste imeli sum-ljiva pisma skrita pod svojo frizuro. Italijanski listi javljajo, da so prekrstili ulico Via nuova v Ali v >Via di 27 maggio«, v »večen« spo-min zavzetia mesta. Monakovski listi poročajo, da italijansko vojaštvo še vedno trumo-ma dezertira. V blizini Castasegna se je vršil med bersaljeri in vojaški-mi begunci pravcati boj. — Begunci se zbirajo v tolpah in Čim dospejo v gore, se jim nobeden žandar ne upa blizu. Generalni ravnatelj velike italijanske Danca Commerciale Joel, je moral odstopiti, ker je rojen Nemec. V Anconi so pritrdili na hiši av-strijskega konzulata tam, kjer je prej visel konzularni grb, Oberdankovo sliko. BALKANSKO BOJIŠČE. NASI AVIJATIKI NAD KRAGU-JEVCFM. Dunaj, 10. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo. Balkansko bojišče: Neko naše aviiatično brodovje je včeraj zjlutraj uspešno bombardiralo arzenal in pvrotehnični zavod v Kraguievcii. Konstatirana sta bila dva požara. Naši letaici so se vrnili nepo^kodovani. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Mofer, frak * SRBI ZASFDLI ELBASAN. Sofija, 10. junija. (Kor. urad.) Srbski tiskovni urad javija, da so srbske čete zasedle včeraj albansko mesto Elbasan. Srbija in jadransko vprašsnje. »Pesti Napio« izvaja v svojem uvodniku med drugim sledcče: Politiko italijanske vlade v vsej njeni na-goti spoznavajo sedaj tuđi balkonske države. Tzkazalo se je, da Italija z osvojitvijo Valone ni nič več in nič manj narneravala, nego uresničiti gospodstvo čez Adrijo in princip »mare nostro«, kjer naj bi vladali le italiinnska samovolja, italiianske pomorske pravice in naj bi bilo morje zaprto za narode monarhije in za balkanske države, da bi mo^la Italija po svoji volji terorizirati in izsi-Ijevati. Pri tem vprnšaniu so Tur čija, Levanta, Orška, Albanija in ostale balkanske države neposredno pri-zadete. Ce bi se Srbiji pri mirovnih poftatonjih posrećilo, priti do Adrije, bi naši interesi soKlašali z interesi Srbile, posebno pa Qrške. Balkanske države so rabile nauk te svetovne vojne, da enkrat za vselej spoje svoje gospodarske interese z našo monarhijo. *- V Draču. »Lcndoner Ne\vs« poroča vz Drača: Odpaslaniki Italije in Crne jjore so dospeli v Drač. Albanska vlada je v varstvo Drača pred vsta-ši dovolila, da zasedejo italijanski mornariški vojaki pristanišče in vladne hise. PriČakuje se, da se bo Esad paša pridružil trozvezi. Hašo laft ti mm obali. NAS TORPEDNl COLN JE UNI- ČIL OB ALBANSKI OBALI AN- GLEŠKO KRI^ARKO. Dunai. 10. junija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Naš podmorski čoln »IV.«, po-velinik linijski iadijski poročni?< Sin-gulc, ie včeraj dopoldne torpediral in potonil 30 rnllf zapadno od San Gio-vanni di Medna neko angteško kri-žarko tipa »Liverpools ki se je vozila zavarovana od šestih torpednih nfšilcev. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. (Angleške križarke tipa »Liver-nool« so moderne lahke križarke s 4800 tonami prostornosti, 2 15 cm, 10/10 cm in 4'47 cm topovi, ter raz-vijajo s približno 25.000 konjskimi si-lami 26 milj brzine. Posadka znaša 376 mož. Križarke tipa »Liverpool« so: »F3ristol«, »Olasgo\v«, »Glou-chester«, »Liverpool«, »Newcastle«.) ZAPADNO BOJIŠCE. NAPADI IN PROTINAPADI NA FRANCOSKEM BOJIŠCU. Beroiin, 10. junija. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Sovražni napadi na naše pozicije, severno od Neiiville, so se razbili. Sovražni sunek, južno - vzhodno od Roteuteme, se je ponesrečil. V Champagnl smo osvojili v okolici Souaina in severno od Hur-lusa več sovražnih jarkov ter smo zavzeli v naskoku franeoske pozicije, severno od Le Mesnil, v širokosti 200 metrov. Vrhovno armadno vodstvo. Frenchovo poročilo. London, 8. junija. (Kor. urad.) Maršal French poroča: Položaj se ni izpremenil, vlada večji mir. Pred gozdom pri Ploogsteartu smo raž-strelili pod nemškimi strelskimi jarki mino, s čemer je bil prsobran v dol-gosti 30 yardov uničen. Dva nerft>ka zrakoplova sta se morala spustiti na tla, eden nasproti našemu desnemu krilu vsled topovskega oirnja, drugi blizu Yperna po zračnem boju z enim izmed naših zrakoplovov. * * Francosko uradno poročilo. Pariz, 8. junija, Uradno poročilo z dne 7. junija ob 3. uri popoldne: Severno od Arrasa so se vršili ponoći hudi artiljerijski boji, posebno v okraju Loretto - Ablain in v blizini Soucheza in v Labirintu pri F.rurie-ju. Sovražnik je v tem odseku posku-sil tri protinapade, ki so se pa popolnoma ponesrečili. En napad, ki je bil nnperjen proti sladkorni tovarni v Souchezu, je ustavila artiljerija, drugi napad, ki se je izvršil v sever-neni delu Labirinta, je odbila nnša pehota. Nn naši strani smo imeli nove napredke. Posebno pri kapeli Loretto smo zavzeli en kolimeter vzhodno ćelo ozemlje. V Labirintu snio zavzeli knkih 100 metrov centralne-ga dela utrdb. Zjutraj ob 5. uri smo v blizini Hebuterne napadli sovražne pozicije in v okolici farme Montvent ter zavzeli na fronti kakih 1200 metrov dve zaporedni liniji strelskih jarkov. Vplenili smo strojne puške in vjeli mnogo vjetnikov. Severno od Aisne so se nadaljevali že včeraj po-roćani sovražni protinapadi v blizini Moulin - sous - Touventa skozi celo noc. Obdržali smo v budem boju naš uspeh ter držp.li na fronti enega kilometra v istom dnevu zavzeti dve li-rr*ji strclšk;h jarkov. Pritožhe o franeoskem poročanju. Pariz, 8. iunija. (Koresp. urad.) vOuerre sociale« prinaša članek lierveja, naslovljen »Pravica do res-nice". v katerem nastopa proti načinu, kako se francosko ljudstvo podu ču je o dogodkih. Ob kaline, da cenzura primšča le ugodna porocila o zaveznikih in neugodno o centralnih državah. posebno pa, da je pre-povedano, ponatisniti nemška, av-stro - ogrska in turska dnevna poročila. Drugače bi se bilo lahko prepre-čilo, da bi bi! padec Przemvsla vzbud:! presenečenie in veliko raz-rčaranie. On zamore le zrr.igrnti z ra-rneni, če vidi, da franeoske agenture priobčnjeio fantastične šte\i!ke nemških izgub in temu postavlja nasproti deistvo, da se franeoske izgube od začetka vojne sistematično prikrivajo. Velika napaka je tuđi se-stavljanie franeosk^h uradnib poro-čil. Ne mine dan, da se ne bi poro-čalo o težkih izgubah Nemcev, o vjetju stevilnih Nemcev in o zavzet-ui sovražnih strelsk;h jarkov, hiš in mlinov. Le redkokda? se naiđe v poročilih priznanje franeoskih izgub. Počp.si sprevidi javnost, da nišo fran-eoska poročila istinita in izgube tež-ke in dri stoje franeoske čete približno na istem prostoru, kakor v novembru. S tem poročnnjem se bo doseglo, da ne bo nihče več verjel uradnim poročilom in zaupanje fran-coskega ljudstva bo ubito. Angleški dreadnought poškodovan od Zeppelinskih bomb. Tz Londona poročajo z dne 9. junija: Zeppelini so pri zadnjem obisku Londona v pristanišču Ne\vcastle še v delu se nahajajoči dreadnouglit vResolution« s tremi bombami zadeli in ga težko poskodovall. Padli angleški general. London, 10. junija. (Kor. urad.) Vojno ministrstvo razglaša, da je an-gleški general Nugent v severni Franciji padel. * DELO NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. V zadnjih dnevih so nemški podmorski čolni torpedirali in potopili sledeče parnike: parnik »Ladv Salisbury« pri Har\vichu. ki je vozil premog, neki ribrški parnik pri Bog-gerhanku, ribiški parnik 5>Rijndan«, parnika »Teksel« in »Irena« ter koncem rninulega tedna parnik »Intim« $ 4700 tonami pri Lizardu. Zadnji je imel na krovu vecjo množino vojne konterbande. Večrna posadk teh torpediranih parnikov se je resila. Iz Amsterdama poročajo, da je prispel nizozemski parnik »Gelder-land« iz Siama semkaj in imel na krovu posadki dveh angleških ribi-ških ladij, ki ju je neki nemški podmorski čoin potopil pri Waterwegu. Nadalje je bil potopljen v Irskem morju norveški parnik »Trudweng« ter belgijski parnik »Menapier« pri Margati. — V petek in soboto so nemški podmorski čolni potopili po poročilu lorda 14 parnikov. ■ Vfetnlki nercšklh podmorskih čolnov. London, 11. junija. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je izjavil prvi lord admiralitete Baifour, da se že skozi nekaj tednov ne dela nobene razlike v ravnanju z vjetniki nemških podmorskih čolnov in med dru-^imi vojnimi vjetniki. Prodan rušilec »Liz«. Kolin, 9. junija. (Kor. urad.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Madrida: Portugalsko Časopisje je pre-scnetilo pred tremi dnevi svoje roja-Kc z vestjo. da je bi! vpisan pred kratkim Italiji prodan rušilec »Liz«, ki je najnoveiše^a sistema, ima na krovu težke topove in vozi s hitrost-io 30"3 vozlov na uro, kot ladja brez moštvn. »Liz/<, ki je ležal v Taju pod portugalsko zastavo, je včeraj raz-obesil angleško zastavo ter sprejel ang!eško posadko. Ladja je bila kupljena z angleškim denarjem in v sporazumu z Itnlijo, ki je imela takrat še na tem interese, da se jo smatra za nevtralno, čeprav se ie bila že davno prodala tripleentenri. Splošna vo.taška đolžnosf nit Ani^ieškem. London, 11. junija. (Ko. urad.) Naciionalistična stranka v parlamentu je sprejela resolucijo proti splošni voiaški dolžnosti. Bo| za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 10. junija. (Kor. urađ.> Glavni stan poroča: Ob dardanelskt fronti smo pri Ariburnu v noči od 7. na 8. juni' z lahkoto odbili neki, proti našemu desnemu krilu naperjeni napad in smo prizadjali sovražniku ^.ežke izgube. Včeraj so se vršili slabi infanterijski in artiljerijski boji, ki so časih popolnoma prenehali. Bcfi za Dardanele. Carigrad, 9. junija. (Kor. urad.) V Smvrni izriafaiočf list »Kojli« opisuje potopftev francoske?a pola^alca min : Casab!ance<-, ki se je med oto-koma Kosten in liekim pred vhodom v smvrnski zal"*v potopil, m iziavlia, da je ladfja najbrže zavozila na eno izmed min. ki jih med obema otoko-ma raztresla ter postala tako žrtev pasti, ki fo je sama nastavila. Ene.cra mrtveca je zaneslo na maloazijsko obalo. Poročilo ne govori o vjetni« kih. Nove operacije pred Dardanelaml. Iz Berlina poročajo: Angleško-francosko brodoje je pričelo zopet s silnim obstrelievanjem Dardanel. V za'ivu Mudros se je izkrcalo 15.000 svežih čet za Gallipoli. Amerika in Nemčija. Motivacija Bryanovega odstopa. \Vashin^ton, 9. junija. (Kor. ur.) Reuter. V pismu, s katerim naznanja Brvan predsedniku \Vilsonu svojo demisijo pravi: Zavedajoč se svoje dolžnosti in iz najplemenitejših vzro-kov. ste pripravljali za Nemčijo noto, s katero se ne morem strinjati, ne da bi kršil svojo dolžnost napram domovini. Stvar je tako pomembna, da ne morem ostati v kabinetu, ker bi s tem krivično ravnal ne le proti Vam temveč tuđi napram stvari, ki je mojemu srcu najbližja, namrec preprečiti vojno. Predsednik VVilson je odgovoril, da Brvanovo demisijo obžaluje, toda jemlje jo na znanje. Dve leti, da je ž njim sodeloval in »tuđi sedaj naju ne Ioči cilj, temveč metoda, katere se naj poslužimo.« Pomen Brvanove demisije. Dunaiska »N. Fr. Pr.« karakterizira odstopivšecra ameriškega dr-žavnepfa tajnika tako-le: Brvan ni bil prijatelj Nemčije. toda bil je prijatelj miru. Njegova demisija kaže, da se mu pot, po kateri hodi predsednik Wilson, ne zdi prava mirovna pot. Vendar pa se sploš-no smatra, da tuđi Wilsonova nota še ne bo definitvmo zastrupila raz-merja med Ameriko in Nemčijo. Brvanov naslednik. Koln, 10. junija. Preko Amsterdama poročajo: Za Brvanovega na-slednika bo imenovan državni svet-nik Lansing. Ameriška nota. Berlin, 10. junija. Ameriška nota dosedaj še ni bila izročena. Trdi se, da bo zapretila Nemčiji prekinjenje diplomatičnih odnošajev, za slučaj da bi se Nemčija ne uklonila ameriške-mu stališču glede akcije svojih podmorskih čolnov. Konferenca nemškega poslanika z Wilsonom. »Frankfurter Zeitung« javila iz NVashingtopa: Nemški veleposlanik 131. Stev ^LOVENSKi NAKULT, unc 11 junija iSM5 Stran 3. grof Bernstorff je imel daljšo konfe-renco s prcdsednikom \\'ilsonom. Ispeh te konference je zadovoljiv. Zdi se, da se amerisko - nemški odri ošaji boljša)o. Vesti o miru. Preko Amsterdama poroca Reu-terjev specijalni urad iz Ne\v Vorka: Prihod znanega Nizozemca gospoda Van Ghee'a daje povod za vesti o ponovnih poskusih, v Evropi napraviti mir. Gheel se je že zglasil v nem-škem veleposlaništvu in tu se po-udarja, da je bil tuđi v berolinskem zunanjem ministrstvu, kjer da je ob-iskal mnogo visokostoječih oseb. — Nemski veleposlanik je izjavil, da Gheel ni v zvezi z nemško vlado, da tuđi nima nikakih pišem od nemških avtoritet, marveč se je Ie v Angliji in Nemčiji iz lastne inicijative informira! o morebitnih mirovnih pokojih. Položaj v Romsniti. »Tagliche Rundschau« poroca iz Lugana: Italijanski vojni stranki blizu stojeći sodelovalec milanska:^i lista »Secolo« poroca. da je sklenil ro-niunski ministrski svet, varovati ne-vtralnost, ker Rusija kljub svojeroč-nemu pismu italijanskega kralja car-iu ni dala Romunrji nobenih koncesij. Korespondent meni, da bi tuđi more-hitni ultimatum četverezveze ne imel kakega drugega uspeha. Dnevne vesti. — Sestanek ministrov v Budimpešti. Ogrski korespondeučni urad poroča iz Budimpešte: V ministr-skem prezidiju se je vršil danes za-upni pogovor med obema ministr-skkna predsednikoma, obojestran-skih ministrov in vojnega ministr-stva o prinođnji žetvi. Dosegel se je sporazum in konstatiralo, da se bo pokrila vsa letošnja potreba armnde in ljudstva iz prihodnje žetve. Priča-kuje se obilnejsa preskrba z moko in boljsa krušna kvaliteta. — Na naših tleta. Uradno poro-čilo nas je obvestiio, da se italiian-ska armada pripravlja na večji splo-šen napad na avstrijske pozicije ob Soči. Italijani imajo na razpolaganje tri smeri, v katerih bi lahko zaceli svoje operacije: Mogli bi udariti proti južni Tirolski, za kar bi govorili zlasti političn momenti in mogli bi poskusiti svojo srečo ob koroški fronti, kjer bi, če bi imeli uspeh, pač dosegli prebitje avstrijske celekupne fronte, pa bi bili obenem tuđi v ne-varnosti, da jih avstriiska armada iz južne Tirolske in s JPrimorske kar stlači. Kakor se kaže, so se odločili za ofenzivo proti Soči, kjer so terenske razmere žanje v toliko ugodne, da je ozemlje od Gorice do Tržiča in morja čisto ravno. Naravna bojna linija je torej Bovec - Kcbarid - Tol-min - Gorica - Tržič. Uradna poro-čila so naznanila, da so bili doslej že boji pri Koban*du, ob Krnu — rojstnem kraju obeh GregorČičev, pesnika Simona in politika Antona — in severno od Tolmina in da so Italijani poskusili pri Zagradu in pri Tržičn priti do bregov Soče. Uradna poročila ne povedo niKoh preveč, torej smemo smatrati kot gotovo stvar, da se vname na naših slovenskih tleh velika bitka, da se izpolni-jo slutnje našega ljubega Gregorčiča, da bodo na slovenskih tleh sekla bridka jekla, da bo Soča krvava tekla in da se bo tu morda tuđi od-ločila usoda našega naroda. Vsi do-sedanji poskusi Italijanov, izvoievati kak uspeh na tej crti, so bili odbiti in navdaja nas vroča želja, da bi se tako zgodilo tuđi v tej bitki, ki nam Jo je napovedalo uradno po-ročilo. — Vpoklicanje črnovOjnikov letnikov 1878 do vštevši 1886. Kore-spondenčni urad poroča: Ugodni rezultati zadnjih prebiranj omogočuje-jo, da se za 21. juni] 1015 določeni vpoklieni termin avstrijskih črnovoj-nikov in bosansko - hercegovinskih obvezancev v evidenci druge rezerve, ki pripadajo letnikotn 1878 do vštevši 1886, preloži na 15. Julii, kar je posebno iz gospodarskih ozirov za javnost velikega pomena. — Znano nam ni, če velja ta odredba za vse kronovine. — ZglaŠGvante drugega čmo-vojniškega poziva. Vojna uprava je odredila popis črnovojniških obve-zancev od 42.—50. leta. Obvezanci se morajo priglasiti na občinskih ura-dih. Pregledovanje se bo vršilo poz-neje. — Seveda velja ta razglas Ie za one dežele, v katerih se dosedaj pregledovanje 42—50Ietnih še ni vršilo. — Nemiki vpoklici črnovojni-kov. C. kr. koresp. urad poroča, da je Nemčija s cesarsko naredbo z dne 28. maja vpoklicala črnovojnSški službi podvržene od 17. do 19. leta. V inozemstvu se nahajajoči vpokli-canci se morajo najprej pismeno ali »istmeno naznaniti pri pristojnem so- dišču. Kdaj se imajo vrniti v Nem-čijo, se bo še posebej naznanifo. — Italijanski vjetniki v Ljubljani. Danes zjutraj so pripeljali v Ljub-Ijano kak ih 250 vietih italijanskih vo-jakov. Sprevod, ki se je pomikal po I >unajski cesti in skozi notranje me-sto, je vzbudil seveda veliko senzacijo. Italijanski vjetniki — kakih 200 — so izgledali pomilovanja vredno, zlasti njihove uniforme so bile hudo razeapane, mnogi so bili bosi, neka-Uri so imeli mesto vojaških čepić klobuke na glavi. Med njinii se je na-hajal baje tuđi 1 castnik. — Skrbstva za domov prišedše vojake. Predvčerajšnjim se je v no-tranjem ministrstvu vršila prva seja sveta v zadevah skrbstvene akcije za domov prišedše vojake. V nagovoru je rakel notnmji minister buron Heinold, da je po mnenju vlade ena najvažnejsih nalog, dovesti vojake, ki so se vrnili domov in katerih de-lavna moč je trpela, zopet v delavno življenje. Dotične odredbe obsegajo tri skupine: 1. Specijalno zdravlje-nje, da se čimpreje zopet doseže de-lavna zmožnost; nadalje je dati tuđi notrebne pripomočke (nadomestito). 2. Vežbanje v vojni poškodovanih v pripravnih poklicih. X Posredovanje elela. Mnogo se je že vnaprej I/vr-šilo. Sporedno delo pa ni priporoclji-vo, vsied česar bo treba koncentrirati vse delo. Vladna akcija bo sku šala vse obstoječe akcije združiti in pospeševati. Vsled tega bodo kot nositeljice državne organizacije ustanovljene posebne deželne komisije za skrbstvo voJakov, ki s;> se vrnili z bojisča domov. Civilna državna uprava mora tuđi v vojni od-vzeti vojaškim obrstim skrb za take slucaje, kjer je treba rndividualistič-nega postopanja. Nadalj!ia naloga obstoii v tem, da se pripravi potrebna priložnost za zdrav ljenje. Morajo se ustvariti naprave trajne^a značaja obstoječe pa se morajo razširiti. Med drugnni nameravajo raz^inti zdravi-lišče za jetične v Horgasu pri Gradcu. Glede izvežbanja v vojni poSko-dovanih se namerava pritegriti obrtne sole in obrtnopospeševalne zavode. Posredovanje dela za vojne invalide bo treba izvesti v zvezi z ob-stoječo vojno organizacijo. KonČno je omenil minister skrbstvo za cne vojake, ki so v vojni oslepeli. Po daljšem posvetovanju o nekaterih temeljnih vprašanjih. so konstatirali kot enotno željo, da je treba skupne-ga delovanja vojaških in civilr-ih obiasri in da je čim najbcli treba, združiti z\eze, ki zasledujejo enake svrhe. — Nova žetev se bliža in po dolgih mesecih težkega izhajanja in velikih skrbi je pač naravna želja, naj se vse potrebno ukrenc, da bo vsakemu človeku v državi zagotov-ljen izdaten in dober kos kruha. Oglasili so se pač liudje. ki so zalite-vali ^ravične cene«, to se pravi, visoke cene; oglasili so se ljudje. ki so zahtevaii, naj se jemlio posebni cziri na »legitimno trgovino«, to je na dobiček posrcdcvalcev; mnogo rok r ^o rt--,-'1 ^etvi in mrogo ljudi se sili med K^nsumenta in novo žetev in neče nič slišati o žitnem monopolu. Oficijozni »Fremden-blatt« je, govoreč o podpisovaniu drugega vojnega posojila, izračunnl, da so vsled vojne cene tako poskočile, da so veleagrarci pri pšenici zaslužili Z30 milijonov kron več, kakor hi bili v normalnih časih, pri rži 375 milijonov, pri ječmenu 161 milijonov in pri ovsu 144 milijonov več, vrh tega pa tuđi pri koruzi in pri živini na- praT'::' '......^n? slučajne dobičke. Spričo tega je samo z iskrenim zadovoljstvom pozdraviti, da je vodstvo vojno - žitnejra zavoda se izreklo za to, da se uvede nekakemu monopolu podobna razprodaja žita in da vso žetev prevzame žitna centrala za razdelitev na deželne in okrajne organizacije. — Prodaja nemešane moke. Iz-šla je ministrska naredba, ki razve-liavlia svoj čas izdani ukaz, da morajo mlini pšenični in rženi moki pri-mešati dru^o moko, predno jo snra-vijo na trg. Zdaj z-aukazuje ministrska naredba, da se mora žlahtua mo-ka nemešana prodaiati, izvzemši pšenično moko za kuho, ki jo je slej kakor prej mešati z ječmenovo moko. Te vrste mok se smejo obrtnikom in konsumentom Ie tedaj odda-jati, če vzame kupee enaker množino koruzne ali krompirjeve ali riževe moke. — Sladkor. Velik del vsega slad-korja, kar ga izdela avstrijska slad-korna industrija «c v normalnih časih izvaža v inozemstvo. Povprek se izdela na leto 16 milijonov inetcr-skih stotov sladkorja, a v naši državi se te množine perabi same 4 mi-lijone meternkih stotov. Največ av-strijskega sladkorja je pred vojno šio na Ancric^ko in v Levanto. a vsled vojne je slo v črsu od 1. oktobra 1914. Ie zelo„malc sladkorja čez naše meje. Po uradnih izkazih se je od oktobra do marca izvozilo Ie 2,686.000 meterskih stotov, dočim se je v isti dobi od 1913. na 1014. izve-?ilo 7,528.000 ir»?terskih stotov. Za-loge sladkornih tovaru so torej ogromne in zatc je sploŠno opravi-čena /clja, naj vlada ne pusti, da ni se sladkor, ki ;e itak že jako dra.s'. ?e bolj podraži!. — Prinašanje odrezkov krušnih kart na magistrat. Oni ohnniki (mo-karji, peki, prodajalci, gostiiničarji itd.), ki doslej še nišo prinesli na magistrat odrezkov krušnih kart, se opozarjajo, naj prinaš;ijo redno vsak teden, v sredo ali v soboto, odrezke z zabeležno knjiigo obenem nazaj na magistrat. OJrezki naj bodo zaviti in na omot« naj bo nnpisana firma obrtnika in število odrezkov. Obrt-niki, ki se tega ne bodo držali, bodo po zakonitih določilih kaznovani. — Kazni vo dražen je. Iz trgov-skih krogov se nam pi?.e: Težkoče prometa z deželo in tuđi nedostatku ki so združeni s suspenzijo privatnih lokalnih telefonskih zvez, so dale nekaterim večinoma tujiin agentom povod za nepripustne kupčije. Ti agenti si zasigurajo pri veletržeih blago, nato pa hodijo osebno pri malih trgovcih okoli ter jim poniijajo in večintima tuđi prodajo isto blago, katero bi bil mali trgovec lahko na-ravnost pri grosistu kupil, za nepri-merno višie cene, katere označujojo kc>t dnevne cene«, zana.šajoč se na to, da se mali trgovec vsled otežko-cenih prometnih zvez itak ne more pravočasno prepričati so li njihove navedbe pravilne ali ne. Zgodili so se v zidniem času slučaii, da so plaćali mali treovci tem agentom za milo 12 do 1,f» K, za o\]c 20—10 K, za riz r-0-- -10 K več, kakor pa je znašn-la dnevna cena pri ljubljanskom gro-sistu. Na ta način si zashižijo taki agenti v najkrajšem Času kar na ti-soče, katere mora plaČati seveda konzument. Želeti bi bilo. da po-svetijo oMasti tej nedonustni praksi kar nnjvečio pozornost, na drii'^i strani pa bi niti grosisti niti detajli-sti ne smeli trpeti, da se rine med nje prckupčcvalec. — Promet s peštoimi zavitUi v ozeinHu Poljske, ki je zajedeno po avstrijsko - ogrskih četnh. Navadni zavitki do teže 5 kg se lahko pošiija-\o pod sledečimi pokoji na etapne posrne urade: Dabro\va na Po!j-skem, Jedrzejo\v, Miechov/. Novora-dornsk Olkusz in Piotrko\v. Nedo-pustna je navedba vrednosti, obre-menitev s povzetjem, ekspresna do-sta\itev, dostava na lastne roke ali pa priložitev povratnice. Zavitki se morajo frankirati, poštnina znaša v vsak em slučaju 60 vin. Prepovedano je. vložiti v zavitke: 1. umazano re-rilo, 2. ponosepo, neočis:eno obleko, 3. orožje in kakrsnokoli strelivo. 4. predmete, h\ se radi pokvariio. Zj-vitki, kateri ne odgovarjajo gore-niim predpisnm ali splošnlm rogo-jem posiljanja. se ne odprcmiiajo in se v danem slučaju vrnejo pošiljatelju. Etapni poštni tiradi smejo pregledati vsebino zavitkov tildi v odsot-nosti prejemnika. Znvitke je treba dvi^niti pri namembnem poštnem uradn. O njih prihodu se obvestiio prejemniki potom dostavitve postnih snremnic. Pristojbina za obvestiio znaša 4 vinarje. I »okler se zavitki ne izroče voiaški upravi, jamči poštna uprava po obstoječih predpisih; po izročitvi zavitkov organom vojaske uprave jamči Ie v toliko, v koiikor je dokazana krivda vojaski upravi podrejenih postnih in brzojavnih uslužbencev. — Vietniki na Ruskem. Graška »Tasrespošta* prijavlja obsirno pismo iiekega štnjerskecra oficirja. ki je r.d 18. oktobra 1914. y ruskem vjetništvu v Davriji v Sibiriji. Pismo je pisal svoji materi v Gradec. Izročil je pismo nekemu zdravniku, ki je čez Ameriko potoval v Avstri-jo in tako je pismo prišlo v- Gradec, ne da bi je bilo videla ruska cenzura. Oficir popisuje natančno, da se mu jako slabo godi. — Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je rok dolžnosti na-znanila za dumi (kavčuk) dne 15. t. ni. in sicer je doposlati to naznam'lo v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Krvatskim listom, ki dosled-no pisejo Karfreit. Karirait, nazna-njamo, dn nemski Karfreit in italijanski Caporetto ništa ničesar drugega kakor nas stari čisto slovenski Ko-barid ob Soči. — Iz postne službe. Dne 27. maj-nika se je oivoril novi postno brzojavni urad v Sterntalu pri Ptuiu. Za tamka.išnjesra vodja je postavljen c. kr. poštni uradnik gr. Franjo Mlinari č. — NaročniKOtn in čitatelictii. Zaradi raziner. k: jih "e vojna pro-vzročila pri postali in žcleznicah. zastala, kakor drv,£; listi tuđi >Slov. Mnrod«. Nas pj zadene nobena krivda in prosimo ni'rcči'ike ;,n čitate'je, naj dobrolnt:io petrpe. da se izpre-mene zopet vo^ni redi. — List »Tedenske Slike« prva dva tedna tega ineseca vsled ovira-nega prometa in tehničnih zaprek ni inogel iziti. Prihodnji teden pa zopet iziđe ter bo odslej redno izliajal in bo priobčeval zanimive slike iz vojne in druge. Razširjajte »Tedenske Slike^ in pridobivajte naročnikov! — Umri ie dne 9. t. m. v tukaj-šnji bplnici go^p. Josip Sojka, c. kr. rudniški svetnik iz ldrijc. Pokojnik je bil rodom Čeh in je vedno ka-zal svojo slovansko narodnost. N. v m. p.! — Velika nesreča na železniški progi. Snoči okoli fc. ure je stalo v obližju Cesarskek'a vrta na progi južne železnice več otrok, ki so ča-kili vojaških vlakov. Baš ko sta pri-s>piha)a tja dva vlaka, prvi od Ljubljane, drugi iz N<^ranjskega, sta skočile 8letna Franćiška Celarc in I)ora F u r 1 a n čez progo, ter hipo-ma postali žrtvi svoje neprevidnosti. Celarčeva je prišla z nogo pod stroj, ki ji jo je domalega odtrgal in pahnii na stran, pri čcniur je dobila tuđi po ostalem životu več poškodb, Furla-novo je pa stroj tuđi pahnii s tira in jo nevarno poškodoval. Prvi je do-sj;el ra lice nesreće dr. K o s e n i n a. ki tarn blizo stanuje in Celarčevi am-putiral nogo. Nato je prihiiel še policijski zdravnik dr. D r č. Ko sta zdravnika ponesrečeni deklici za silo tuđi obvezala, so obe z rešilnim vozom prepeljali vr deželno bolnišni-co. Ker mladina ne obiskuje sol, jo ie vedno polno ob železniških p roga li, kjer pase svojo radovednost, naj bi jo starci in varuhi svarili, da na] ne hodi po progah. kar je že itak pre-povedano, marveč naj gleda vlakc od daleč. Svo.io ženo je ubil posestnik Jakob Kotar iz Cveteža v litijskem okraju. Živel je že dlje časa ž njo v vedneni prepiru. Na sv. Resnjega Te-lesa dan je bii Kotar pijan; pripeljal ie na svoj dom neko drugo babnico in ker jima žena haje ni večerje dobro napravila, jo je Kotar tako prc-tepcl. da je obležala brez zavesti in 6. I. in. umrla. Ubijalec je 60 let star. Iz Celja. Umri je tu v 71. letu svoje starosti znani zdravnik dr. Riebl. Poštni urad Podbrdo ob Baci deluje kakor nam poroča, ravno tako prosto, kakor prej. Ukazi za Puli. Okrajno glavar-stvo v Pulju razglasa: ^^ stanovanjih je dovoljeno imeti luč, samo če so okna tako popemoma zaprta, aa nič svetlobe ne prodira. Podstrešna stanovanja je vsa izprazniti in ne srne ponoći nihče v podstrešne prostore. Kdor niina na roki predpisanega traka, bo takoi izgnan. Dalmatinski uradi. Prezidi] na-mestništva se je iz Zadra preselil v Knin. drugi namestniški oddelki pa v Omiš in v Siverić. Dež. sodišče, fi-naneno ravnateljstvo in poštna uprava so se tuđi preselili v Knin in v Drniš. Umri ie v Zagrebu v starosti 63 let bivši mnogolctni urednik Narodnih No vin« in bivši predsednik društva hrvatskih žnrnalistov g. Milan G r 1 o y i č. Pokojnik je bi! iako de-lavcn in plodovit časnikar in je iz-dal tuđi večje delo »Glasoviti Hrvati«. — V Gradcu je umri dr. Rudolf pl. Horvat, okrajni sodnik v Samoboru, in ustanovnik ter prvi starosta vara7dinskega Sokola. Bolnice v Zagrebu. V bolnicah -Rdcccsra kriza- v Zagrebu in v civilnih bolnciah hodo postavili okrog-lo 3(100 novih posteli. tako da jih bo vseh skupaj 11.000. Več se jih ne more postaviti, ker ni dobiti prostorov. Napad itj»l!janskega zrakoplova na Reko. Iz Reke poročajo: A" torck ob 1/44. zjutraj je bilo stišati silno detonacijo, kateri so sledile kmalu še druge v parminutnih presledkih. V 5 minutah je bila cela garniziia alarmirana. Že so pricele regljati stroine puške. Ob istrski ineji nad ladjedel-nico »Daniibius - in nad petrolejsko rafinerijo je bilo videti mogočen zrakoplov, iz katerega so od časa do časa padale bombe. Več kakor pol ure je pb.val 7rakop!ov nad mestom, nnto pa je izgini! proti jugu. — Re-silno društvo in požarna bramha ste se takoj odpeljali na mestn, kjer so padale bombe. Ladjedelnica Danu-bius je nepoŠkcdovana. Od 15 bomb. ki jih ie vrgel italijanski zrakoplov iih je sicer 14 eksplodiralo, toda napravile so raznieroma malo škode. Kna bomba je prebila streho tovarne za olje do 1. nacistropja, druga je padla na dvorišče. tretja pred kuril-nico iste tovarne; drobei te bombe so poškodovali tuđi v blizini se na-hajajoča privatna stanovanja nekega masinista in pa tovarniškega nadin-/cnirja Ratha, toda Ie niaienkostno. Ena bomba je razbila streho kcinič-ne tovarne »Union«, druga je cksplo-ciiraln pred hotelom »Contrida«, zopet druga je eksplodirala v vrtu vile ^TTrida-", ena |e zadela neko kmečko hišico. kjer pa se ni nikdo nahajal. Najhujše se je godilo gostilničarski rodbini Bodolo, katere restavracija se nahaja v blizini tovarn. Ko je eksplodirala prva bomba so pričeli Bo-clolovi bežati proti Opatiji. Dospeli so že na avstrijsko ozemlje, ko je tik pred njimi eksplodirala bomba, ki je ubila gostilničarkino sestro, gostilni-čarko, dva otroka in služkinjo pa precej poškodovala. — Eno neesks-I^Iodirano bombo so našli pri tovarni za oljc. Oolga Je cea 60 cm in belo pobarvana. — Par ur po tej nesreči je prispcla v Reko vest, da je atentator — *>Citta di Ferrara« že uni-čcn. Veselje, ki je zavladalo, si lahko predstavljamo. Kino - »Ideal«. Spored za danes v petek: 1, Tun in okolica. (Naravni posnetek.) 2. Ljubezcnsko darilo. (Veseloigrn.) 3. Severna roža. (Igrokaz v 3. delih z Hsnny Porten.) 4. (jospa F>lechnudel bi rada postala kinematograf igralka. (Komično.) —• Jutri: Ministrov sin. (Rodbinska drama v 3. delih. Domače češnje so se začele po vrtovih že lepo rdeciti in jih bo v kratkem v obilici. Drevie ie zelo polno. Vse kaže, da bodo Orlci imeli že v nedeljo obilo posetnikov. Razne stuarl. * Kolera na Ogrskem. Od 24. do 30. niaia ie bilo na Ogrskem nazna-njenih 62 slučajev kolere. 24 oseb je umrlo. * »Berliner Tagcblatt« pripove-dujc v dobrodejno rnzumnem članku, da so v Berolinu v nekaterih go-stilnah »lasko salato« prekrstili v »izdajalsko salato«. * Grof Peiacsevich. ^Standard« poroča, da se je hrvaški minister grorPeiacsevich odpclial izvjetništva ter se vrnil na Ogrsko. Predno je od-potoval, se je zahvalil za vljudno po-stopanje. * Velik gospodarski polom na Ccškem. KrcJ.ino društvo v Kralje-vcm Gradcu je prišle- v re:ne težkoče. Izgube znašajo .'3 milijorov. Uvedena sana3ni akrija obeta malo uspeha. * Poveljnik »Emdena« na Du-naju. Z Dunaja peročajo uradno, da je kapitanski poročnik Miicke s pre-živečim moštvom >Emdena« dospel tjakaj. Jutri bo imel Miicke predavanje o svojih dozi vi ja jih. * Od!?Kovan?e predsednika ogr-?kc zbornice. Iz Budimpešte poročajo uradno, da je cesar Viljem odli-koval i)redsednika otrrske poslanske zbornice Beoethyja z železnim križem drugega razreda. * Uteraričen harckir!. Dnnajski literat Evgen Guglia, ki je prevedel d' Annunzieve ^Rimske eleRije«, naznanja, da je izvršeni prevod se-7^al. da ne bi imel krivde, ko bi ljudje pili iz »strupene kupe d' Annunzieve poezije.'< * Ženska policija v Ri'.nu. Nou-velliste« noroča iz Kima; Kakih 11.000 žensk se je /glasilo za od vlade autorizirano f«r£ani/.ic;jo ženske policije. Ženske, ki pripadajo po ve-čini mešcanskim krogom, bodo teles* no izvež'-t-ne te' bolo uniformirane, * Knippova tova ma pri Cari-jjradu. -Morningpost« poroča: Tvrd-ka Krupp je zgradila blizu Carigrada veliko tovarno za izdelovanje municije in eksplozivnih tvarin. V tovarni dela 11.000 nemških delavcev. Pri iz-delovauju žvepla se vporablja novo električno postopanje. * Požar v Kottingbrunnu. Vče-rajšnji dnnajski listi poročajo o požaru na dirkališču v Kottingbrunnu, pri čemur so bile uničene tribune in dvorna loža. Vsled vetra se je požar hitro razširil. Do enih je bilo 6 hiš v Of;nju, ob treh je bil požar lokaliziran. * Ce^ar Napoieon I. o Angležih. Svoje dni ie prisel csat Nnpoleon ! tuđi v \\ei:nar na Nemškem. On-dotni župan je v svejem pozdravnem vrovoiu tu cl i re!.el, da hrepeni vse prebivrJsp'o po miru. Napoieon je na to rekel »Dckler bodo An^leži imeli toliko dt%narja, da brdo lahko svet korumpirali, ne more biti miru.^ * Opera »Kamen« prepoveda-na. V gledališki dvorani češkega •>Nnrodnep:a doma-< v Olomucu so hoteli vprizoriti predstavo tuđi v Ljubljani dobro znane onere >^Kar-men-. Predstava je bila že naznanje-na v listih in z lepaki, toda v zadnji uri se je o^lasil — olomuški občinski svet. Ta je namreč prepoveđal vpri-zoritev te opere, češ, da sploh v Olornucu ne pripusti vprizoritje del jie^iiikov in sklacl?.tcl!cv iz držav, ki so 7 Avstrijo v vojni. * Zloraba vere. V nemških listih čitamo, da so najvišji franeoski krogi, kar jih je katoliSkega in cer-kvenesii mišljenja, ustanovili »Kato-liški odbor za franeosko propagando v inozemstvu«. Na čelu tega odbora sta pariški in reimski kardinalanad-škofa, poleg njih pa sedi še devet drugih škofov. osem katoliških čla-nov akademije, najvišje znanstvene korporacije, 24 veleuglednih sena- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. junija 1915. 131. štev. torjev poslancev in znanstvenikov ter rektor katoliške univerze v Parizu. Ta odbor je izdal in razširil različne publikacije v različnih jezi-kih in nemški !:sti pravijo, da imajo publikacije čega odbora namen, vz-buditi proti Nemcem versko sovraž-nost in katoličane različnih narodnosti nahujskati proti nemškemu narodu. * Kdo Je iznašel eksplozivne bombe? Prvi, ki je iznašel eksplozivne bomfce in iiapravi! ž njimi razne poiskuse, je bil Christoph Bern-hard pl. Galen, škof v Miinstru. Vo-jaški oklep mu je bil ravno tako ljub, kakor pa duhovniška halja. Največ je pa posvetil svoje interese za spo-polnitev artiljerije. Holandsko mesto Groningen, ki je bilo 1. 1672. oblega-no od kolinskih in miinsterskih čet, je prvo poskusilo strahovite poskuš-nje za vojno navdušenega cerkvene-ga 1 neza, »Tenips« ćelo trdi, da je priletela v trdnjavo med številnimi streli velikanska bomba v obliki soda. Ko se je razletela, se je pokazal majhen top, ki je bljuval krogije in s strašnirni obrazi opremljene bakrene novce. Kamor je priletela taka bomba, je okužila tuđi ves zrak v okolici, tako da je bilo prebivalstvo prisiljeno zapustiti te kraie, ako si je hotelo resiti golo življenje. Mnogo ljudi je bilo žrtev tega dušljivega plina. Vse spopolnitve, ki so učinek teh bombnih topov le se povećale, se pripisujejo iznajdbi tega dušnega pastirja. Da je sleherna kroglja sigurno našla zaželjeni cilj, tuđi ta iz-najdba se pripisuje njemu. Tuđi se mu pripisuje, da je namesto mani učinkovitih polnih krogel vporabljal kroglje, ki so imele v svoji notranjo-sti zmes smole, žvepla, solitra in smodnika. * Francoski cesar Napoleon I. in zedinjenje ltaiije. Prca nekaj časom smo pojasnili, ria ?e pravzaprav francoski cesar Napleon I. vzbudil v nemškem narodu zavest nacionalne skupnosti in da je zeciinjena Nem-čija, ustvarjena I. 1S70.—1S71. po-sledica razmer, ki jih je ustvaril Na-poleon I. V mnogih ozirih je tuđi Na-poleon I. položil temelj zedinieni Italiji. Apeninski polotok je bil dolga stoletja razdelien na različne manjše države, med katerimi so Savojski vojvode igrali ne prevec znatno vlo-go, dasi so porabiii vsako priliko, da razširijo svojo oblast. Sčasoma so si poleg Savoje piidobil: Pijemont, grofijo Nico. sedanja Švicarska kantona Genevo in \Vavt in grofijo Montferrat. Tuđi Sicilijo so si pridobili, a so jo morali kmalu zarne-niati za Sardinijo in končno so stiske avstrijske cesarice Marije Tere-ziie izrabili, da so svoje meje po-jr.aknili do Tkina. Nai)oleon I. ni mogel rabiti malih držav in se ni dosti m^iiii za pravu: • malih vialir-jev. Pomet3l je v Italili prav temeljito. Premenil i? S.avo;o, Montferrr.t h* del Pij'*mon:a v franeoske dep^r-temente. Ostsli Je! save:s*ce države pa je pridruži! n:ivi kraljevini Italiji, ki jo je bil iistan«vil ] a Napoleono-\a kraljevi; a Italija je bila (losu manjša, kakor je današnja Italija, kajti Nea^o! in Sir.hja nisia pripadala k njej. Ali* t ustanovuv:jo kralv-vine Italije je Napolcon v«tjal v :ta-lijanska srca hrepenenje po zdru>.e-nju, vročo željo po ustanoviti nacijo-nalne države, obsegajoce vse !tali4a-ne in Savojci so znali to misel gojifi in jo koncno uresniči'i.* Najnoveisa porodila. Napačna poročila o napadu na nemški konzulat v Bernu. Bern, 9. junija. (Koresp. urad.) Švicarska brzojavna agentura je po-oblaščena od merodajne strani, da cementira vesti, ki so jih nekateri časopisi prinesli, da se je izvršil na nemški konzulat v Bernu kak napad Na tem poročilu ni niti besedice resnice. Bolezen grškega kralja. Atene, 8. junija, ob 8. uri 40 minut zvečer. (Kor. urad.) Stanje kraljevo se je zboljšalo. Temperatura je znašala zvečer 37°, žila 108, diha-nje 18. Španska nevtraliteta. Madrid, 11. junija. (Kor. urad.) Vlada je izdala najstrožje odredbe v varstvo nevtralitete. Opustitev vjetniškega taborišča na Korziki. Berolin, 11. junija, (Kor. urad.) sNorddeutsche Zeitung« poroča o opustitvi vjetniškega tabora v Časa-bianci na Korziki in Montluis. Jfajboljšo nslngo storite svojim dragim na bojišcn, če jib naročite u „Slovenski jtaroft", ker le na ta način redno dobivajo lOEogU iz domovue. Umrli so v Ljubljani :i Dne 7. junija: Karei Bauer, sin I bivšega posestnika, 6 let, Streliškal ulica 15. — Anton Jelačič, politični! osumljenec, 45 let, Grajska planotal štev. 1. I Dne 8. junija: Jožefa Tomec. mestna uboga, 67 let, Japljeva ulica 2. — Marjan Gruber, sin finančnega nadpaznika, 5 minut, Poljanska cesta 54. — Tomaž Novak, delavec - hira-lec, 71 let, Radeckega cesta št. 9. Dne 9. junija: Ilija Lupu, korpo-rah 46. pešpolka, v rezervni vojaški bolnici, Zaloška cesta 2. — Fran Ko-vič, sin sodarskega majstra, 8 ted-nov, Sv. Jerneja ulica 103 v Spodnji Šiški. — Frančiska Škerjanec, hči železniškega uslužbenca, 17 let, Tr-žaška cesta 41. — Ivan Krol, pešec 58. pešpolka, v garnizijski bolnici. — Josipina Globočnik, trgovčeva so-proga, Elizabetna cesta 2. Današnj list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar Lastrnna in tisk »Narodne tiskarne«. Racionalno negovanfe las se ie raz- pravljalo po vseh časih in mnogo poklicano pero se je v blagobit človeštva pecalo s tem poglavjem. Dolpo Časa se je videlo kakor da im?jo samo premožnejši razume-vanje za neobhodno potrebno skrbno neceo-vanje las, ki polno razviti nišo samo okras našega telesa in glave, neso igrajo važno vlogo tuđi v splošnem počutenju Neizmeina tvontev tolšče pri la-eh, nečistost kože na glavi, prhijai, rrezi»odnia plešavost so ro-gosto nepnjetne posledice zanemarienega neeovania las in glave. Vsern tem razmeram se dandanes uspešno lahko umakne vsak in je zato naivečje važnosti med p>'nuianimi neŠtetimt sredstvi za negovanje las izbrati najrrimernejše, naiboltše^ in po uč nku naj-uspešneiše Zar<> ie pa pogosto pohvaljenim Ubpehom in osebnim priporočilom od kupca do kupca pripisovatr, da ima »Shampoon s crno glavo« veliko prednost r red vssmi enakimi izdeki in je v tisočih rodbin v rabi »Shamroon s crno glavo« očisti iase pih-ljaja, jih de!a polne in svetle, osnaži kožo na g!av;, osveži živce, pospe5uie rast las, tako da ga je ob ceni ^ vip.anev za za-vitek vsem krogom priporočati za naiboljše in najcenejše umivalno sredstvo za ?!ivo. Dobiva se po v?eh lekarnah, drogerija^ in parfumerijah Zahtevajte povsod izrecno »Shampoon s crno g!avo« in energično za-Čajte vse izdelke brez te varstvene znamke. ^1 MWt za H | ni?svanie zob. M VlSloi aađ morjem 305*2 Sređn i zračn' tlak 730 r.-m \ pas ^Stanie «o \ = °naZ0' metra |S VetlOvi Neb° "" va"Ja v mm £ Š 10. 2. pop. 734*2 ?.n'7 p.m.jvzh. del. oblač. „ 9. zv. 735 0 ' 22 0 sr. szah. de!. jasno 11. 7. z}. j 736 2 19 3 sK jvzh. del. oblač. I Srednja včerajšna temperatura 22 3", noim. 17'2°. Padavina v 24 urah mm 00. Trgovski pomoćnik vojaščine prost, slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, želi v mestu ali v večji trgovini na deželi, manufakturne stroke v kratkem vstopiti, ozirajoč se samo na stalno mesto. 141* Cenjena vprašanja pod „Zatraost/ 1414" na upravn. »Slov. Naroda«. Spre]mem takoj liveibancga Hega pomočoika. Plača 40—48 kron mesečno in hrano. Ponudbe na Hermlna BakOTian, Postojna. 1413 Dva Ma sotroilflika ena ali dva prađaJalU naiaaa stroka ln krapak tfeiek kat učenec ae apraimejo taka] pri iwrdkl I Opn. Kioiice, St. itajenti 1404 r ■ H jRODNDbtvBCA JJ LtJUBLUANA komenskegmjlica^ \ \\ sef-zdrm* FMMARki^FR DERGANo \ Stenogra/inja izurjena v strojepisju s triletno prakso v odretniški pi^arni želi premenitl Biasta. Sprejme mesto rudi v kaki orugi pi>arni in s:cer najraje v Ljubhani. Činjene ponudbe na uprav. »Slovenci;. Naroda« pod „Stencgraliiifa 14SC". Išče se mlad in spreten mr etpftipfsf^sf ki obvladuje v govoru in nisavi slo- venščino in nemsćino. Prednost imajo taki, ki znajo steno^rafirati Pc^nudbe z navedbo plače na naslov : dr. Alojzij Bratkovič, osvetnik v Slovenigrsđcn. 140S WtELEZNAT0 VIN0SKINC fleksrnorp PICCOLhja i I v Ljubljani 1 Vsebuje navedeno »^ mnjžmo želeie. ^ ka ~jt-$: ' sličnih vtnih aiđlokdci 1 stfHlenica 2 Kroni. "*1 Izobrafena * * * d i « k dvema deklicama se ne pod w^jr ces. i u kr. Apostoskeca Veličanstva 31. c. kr. državna lolerija za skupne f« t&fm&^n iftlf-^Hf! opsega 21.S46 dobiikov v gotovini v VI )k£ii&ii\u itltiSjil slmpnem znesku 625.000 krom Glavni dobiiek znaša 1369 SOOOOO kron. Zrebanje bo javno na Bunsju 15. juiija 1915. Srećka stasite 4 krone. Srečke se dobivaio pri odđetku za dobrodelne I^terije na Dunaju, HI. Vordere Zollaratsstrasse 5, po loteriiskih nabir.ilnicah, trafikah. nri davcnili, poštnih, brzojavnih in železniškili uradih, rae- njalnicah itđ. Igralni nacrti za kupovake srečk zastonj. Srečke se dopošljeja poštnine prosto. Od c. kr. genera'nega ravnateljstva državnih loterij (Oddelek za dobrodelne loterije). Izobraženci, ki so spoznali vrednost skibnega negovanja tas, na} ^J rabili za necovanje in čiščenie Ins 2e 10 let milijonkrat rreizkušeni in obnesli »Shampoon s crno glavo«. Z redno vsakotećensko porabo se odstranijo prah, rot j in lazkrojevalni proizvodi lasišča, ki se kajpada, na glavi j poležejo. S tem se posrešuie razvitek in preprečute iz- I padanje las. Ns sarr;o, da ima »Shampoon s crno glavo« I eminentno Čistilno vrednost pa tuđi moČno razkužuje ' ter škodljive kali, ki pogosto povzrocajo izpadanje las, zadržu;c v rasti in pomori. La^je se očistfjo prhijaja, postanejo polni in blečšeči in zopet nastopi lepa prirodna barva. »Shampoon s črno clavo« stane zavitek 30 h, ludi s pridodanim rumenjakom, kotranom ali kamili- cami. Na 7 zavitkov eden povrh. °roti prezgednjemu osivanju, za okrepitev rasti, ^^essmj&^ G za olajšanje počesama po umitju glave rabimo za lase in lasišče redno i I emulzijo Peruyd, velika steklenica K 2*—, poizkusna steklenica 80 vin. ' Dcbiva se po lekarnah, diogertiah. parfumerijah in brivnicah. 1 Gen. zaloga za Avstrijo: Felix GriensteidI, Dunaj I 1, Sonnenfelsgasse 3. j Edina tvornica: Hans Schvvarzkopf, dr. z o. z., Berlin N 37. i. se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla-tinka, ospice, koze, kolera, tiias nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 4179 povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsalci hiši. NajprimCrnejŠe razkužilo sedanjosti je po pre-iskavah zavodov prof. Lofflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pieifferja, Vertuna, Pertika, Vaša itd. nesporno ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekami in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej £a zdravniki priporoćajo za razkuževanje pri bolniŠki postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in ^a irigacijo. Lysoformovo milo * je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično ili se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tuđi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo nnvidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. EOfll&đ stane K l'2O. Lysoform s poprovo meto je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniŠki odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriju Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinlek-čija« posije na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lysotorm-wcrke Dunaj. XX, Petraschgasse 4.