TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za % leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
L RT 0 IX. ________________Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	dne	10.	junija	192«.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	66.
Naš gospodarski položaj.
Na redni glavni skupščini Zveze in-dustrijcev v Zagrebu je zvezni predsednik g. S. D. Alexander govoril o našem gospodarskem položaju. Njegov govor, na katerega smo že na kratko opozorili, priobčujemo spričo izredno aktualne vsebine, programatičnosti in zanimivosti v nastopnem prevodu:
»Prestali smo težko leto, leto krize v našem celokupnem gospodarstvu. Želim posebno naglasiti v našem celokupnem gospodarstvu«, ker začenši od leta 1924. se bori naša industrija, trgovina in ban-karstvo z nastalimi težkimi prilikami, a 1. 1925. je prišlo tudi naše poljedelstvo v težak položaj. Cene so v splošnem padale, na svetovnem tržišču je bilo treba vzdržati ostro konkurenco, d oči ni je ostal način naše produkcije še vedno eksentizno primitiven tako, da mora tudi poljedelstvo skupno z nami in ostalimi gospodarskimi krogi iskati možnosti in pota ozdravljenja. Nastopilo je ono, kar smo vedno trdili, to 'je, da se vse panoge našega gospodarstva morajo strniti in razvijati v skupni harmoniji. Ne sme se ena na škodo druge panoge favorizirati, ker so medsebojno odvisne tako, da nastopa po težkih obstoječih .prilikah splošna gospodarsika kriza. Agrarna, kmečka država smo in sedaj upamo, da bodo merodajni krogi, ko pretežen del našega ljudstva trpi na težki gospodarski krizi, skrbno razmišljali in iskali zdravila, da ne postane naš sedanji položaj katastrofalen. Liga narodov je ugotovila, da je celo težišče za reševanje političnih problemov v reševanju velikih gospodarskih problemov. Zaradi tega znači sprejem in razprava predloga francoskega industrijalea in parlamentarca g. Loucheura znaten korak naprej. Ako analiziramo stanje, odnosno razvoj naših prilik, pridemo do sledečega rezultata. Mnogoštevilna naša podjetja so bila prisiljena, da reducirajo svoje obrate in odpuščajo delavce in uradnike. Je pa precej tudi podjetij, koja so bila prisiljena, da obrat sploh ustavijo, nekatera celo niso mogla zadostiti svojim obveznostim. Zaradi tega je nastopila delna nezaposlenost fizičnih delavcev, kojih število je doseglo 50.000, ločini se morajo odpuščeni uradniki boriti za svoj, vsakdanji kruh. Tak položaj so povzročile v prvi vrsti visoke državne davščine, davki, takse itd. in to neposredno, v kolikor so posamezna podjetja direktno obremenjena, a posredno s fiskalno obremenitvijo konzuma potom trošarin, monopola in carin tako, da so produkcijski stroški znatno porastli, dočim se je konsumna sposobnost v enaki meri znižala ter se je vsled tega zmanjšala potrošnja. Dejstvo je, da pod današnjimi bremeni mora propasti celokupno gospodarstvo, ker ne zadevajo samo dobička, ampak tudi glavnico. Kaj to pomeni za državo, koji po-manjkuje glavnice in koja za sedaj ni v položaju, da si ga pridobi potom kredita v inozemstvu, Vam ni treba razlagati.
Pretečeno leto je operirala naša državna uprava z dvanajstinami, v katere so se sprejele številne odredbe, katere hi spadale v posebne zakone. Vstrajati moramo na tem, da se državna uprava drži rednega proračuna, vrhu tega pa, da se vendar enkrat predlože zaključni računi, ker brez njih ni realnega proračuna. Samo na podlagi realnega proračuna moremo doseči cenene inozemske kredite, katere država rabi za investicijske namene, gospodarski krogi pa za napredovanje in razvoj gospodarstva. Ko-likor je nam znano, znašajo davčni zaostanki približno 2 rn pol milijarde dinarjev, koje se hoče postopoma izterjati. Med tem tje en del podjetij propadel, druga so likvidirala, a ostala pa so raz-
polagala s presežki v smislu bilanc. Ako bi imeli zaključne račune naše finančne uprave, bi se morali vsi ti zaostanki evidentirati in podrobno preizkusiti, pri čemur bi se pokazalo, da naše gospodarstvo takih bremen absolutno ne prenese in da minister za finance ob uveljavljenju davčnih meril ni računil s tem dejstvom, odnosno z nemožnostjo izter-javanja takih bremen.
Vsled tega je skrajni čas, da se izvede izenačenje davčnih zakonov. Potom izenačenega zakona je treba bremena znižati, ker bi bili kraji, kateri so v tem oziru na boljšem, sicer težko oškodovani. Velike važnosti je za vprašanje neposrednih davkov vprašanje avtonomnih doklad. Ako se to vprašanje ne reši pravično in pravilno, bi ostala vsaka davčna reforma iluzorna, ker bi avtonomne doklade absorbirale vse one olajšave, koje mora donesti novi davčni zakon. Skrbeti bi morale za to tudi občine, ker bedo s svojimi visokimi dokladami ubile industrijska podjetja, onemogočile jim obratovanje, a delavci, njihovi občani, bodo ostali brez dela.
Poleg vpliva javnih bremen na razvoj industrije je velike važnosti tudi vprašanje kredita, odnosno obrestne mere. V tem oziru se lahko sklicujem na izjavo češkega finančnega ministra dr. En-gliša in nemškega kanclerja dr. Luthra, koja sta trdila, da četudi je važno davčno vprašanje, ni nič manjše važnosti vprašanje obrestne mere, ker je eno z drugim v vzročni zvezi. Naš dinar se je stabiliziral. Vsled tega je naše ljudstvo dobilo več zaupanja v domačo valuto in je začelo tembolj štediti. -Kupna moč dinarja se vendar ni dvignila, vsled česar se tudi produkcijski stroški niso izpre-menili. Vloge pri bankah so narastle. Dasi nimamo statistike naših bank za
1.	1925., imoremo ceniti porast vlog na 30 do 40%, k čemur so vloge dosegle približno vsoto 5 milijard. Ta porast ni bil zadosten, da nudi kapital, koji bi bil gospodarstvu potreben in koji bi omogočil znižanje obrestne mere. Narodna banka, ki se trudi za splošno znižanje obrestne mere, ne more v tej smeri odločilno vplivati, ker krediti, katere daje posredno potom bank in neposredno gospodarstvu, niso toliki, da bi mogla regulirati obrestno mero. Za 1. 1925. nimamo zaključnih podatkov, a koncem leta 1924. so znašali krediti, dovoljeni potom bank, približno 7 milijard dinarjev. Ta vsota se je tekom 1. 1925. povišala že s porastom vlog, dočim izkazuje Narodna banka koncem 1. 1925. v eskontu in lombardu vsoto 1,2.50.000 Din, to znaša približno 15% od celokupnih kreditov, koja denarni zavodi nudijo. Tako majhen del ne bo nikdar mogel regula-tivno vplivati na obrestno mero. Za aktivno vodstvo našega gospodarstva brezpogojno potrebujemo ceneno obrestno mero. Naše gospodarstvo ne more nikakor več prenašati 15% obresti, tem ma-nje, ker imajo sosedne države cenejšo obrestno mero ter morejo tudi v tem oziru s polnim uspehom konkurirati. Našemu organizmu je treba nove krvi, je treba cenenih denarnih sredstev, a ker je Pri sedanjem položaju našega gospodarstva ustvarjanje novih glavnic izključeno, moramo brezpogojno računiti z dotokom inozemskega kapitala, kateri nam bi omogočil ustvarjanje kapitala doma, onega kapitala, kojega nujno potrebujemo za kulturni, ekonomski in politični razvoj naše države. Minister za finance je dal v zakonu o proračunskih dvanajstinah tujemu kapitalu potom industrijskih obveznic dalekosežne ugodnosti, a dokler ne uredimo dolgov naše države v inozemstvu in dokler naša država sama
ne dobi v inozemstvu večjega posojila, naše gospodarstvo ne more upati, da uspe \ svojih stremljenjih po inozemskem kreditu. Dokler ta čas ne pride, mora država z zmanjšanjem javnih bremen našim denarnim zavodom omogočiti znižanje sedanje obrestne mere. Davil sem se dalje z vprašanji davkov in obresti, ker so to glavni vzroki naše gospodarske krize, a če hočemo izvesti sanacijo, moramo zlo v korenu prijeti.«
(Konec prih.)
Gospodarske vesti iz Poljske.
Poljska banka je izkazala 20. maja nadaljnji prirastek zlate zaloge za 34 tisoč zlatov (skupaj 134,310.000) in prirastek devizne zaloge za 1.2 milj. zlatov (skupaj 54.7 milijonov).
Z denarno pomočjo Puljske ‘banke in Poljedelske banke ter ob sodelovanju na eksportu žita interesiranega varšavskega poljedelskega sindikata gradijo sedaj v raznih krajih Poljske mline, ki naj bodo primerni zahtevam eksportne trgovine.
Na Poljskem 'dela sedaj 13 tovarn gazolina, skoraj vse v borislavskem okrožju nafte. Produkcija znaša okoli 1 (XX) vagonov na leto in je vredna ca. 4 milijone zlatov. Gazolin se da najbolje uporabiti kot gorivo za aeropla-ne: ker je pa aviatika na Poljskem malo razvita, gre gazolin v inozemstvo.
Letošnji denarni obtok je dosegel višek 30. aprila z zneskom 834 milijonov zlatov. — Število avtomobilov na Poljskem je znašalo 1. januarja 1926 17.150, za 13 odstotkov več kot
1.	julija 1925; tovornih med njimi je bilo samo 2810. — Izgled letošnje letine presojajo splošno povoljno. — Največ črnega premoga proda 'Poljska v Avstrijo; za njo pridejo Švedska Danska, Italija, Češkoslovaška, Opt-ska, Danzig in Jugoslavija (v prvi polovici maja 11.000 ton).
Produkcija jajec je na Poljskem zelo neenakomerno razdeljena. Okoli 95% produkcije prodajo prekupci in samo 5% zadružne organizacije. Leta 1922 so izvozili 5096 ton jajec, leta 1923 8850, 1924 10.421, lani pa že 27.070 ton. Jasno je vidno, kako važno vlogo ima eksport jajec v poljski zunanji trgovini.
VI. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Znižana vstopnina na VI. Ljubljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926. Da se omogoči obisk te naše največje narodno - gospodarske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanetna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovla-kih in parnikih (razven S. O. E.), je veljala prejšnja leta Din 50.—, letos pa stane samo Din 30.—. Legitimacija se že lobi v predprodaji v uradu Ljubljanskega velesejma, 'Dri Putni-ku, v Ljubljanski kreditni 'banki in pri Josipu Zidarju, Dunajska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi večji denarni zavodi, tujsko-pro-metna društva in trgovske, obrtne in industrijske organizacije v vseh večjih krajih po državi, kakor tudi pri velesejemskih zastopnikih. Vstopnice za enkratni vstop so po Din 10.—. Rodbinska vstopnica stane Din 20.— in upravičuje do enkratnega vstopa 3 oseb skupno, članov rodbine na velesejem.
OZNAČEVANJE BIVALIŠČA V CARINSKIH DOKUMENTIH.
Posamezni uvozniki in izvozniki navajajo v carinskih dokumentih pomanjkljive podatke. To se dogaja tudi v primerih, v katerih so točni podatki v lastnem interesu plačnikov, to je kadar gre za p;.'brano 4% davčno varščino, katero je cdpremiti finančni upravi, da jo za-računi v dobro plačniku. Vsled netočnih podatkov zadržujejo carinarnice odpremo pobranih davčnih varščin, dokler nesporno ne ugotove identitete plačnikov vseh davčnih varščin. Finančna uprava prejema zaradi tega pobrane varščine precej pozno. Posledica tega je, da morajo davkoplačevalci med tem zapadle davke znova plačevati <pri davčnem "uradii, dasi bi bili poravnani z davčnimi varščinami, pobranimi na carinarnicah. Interesenti, ki plačujejo davčne varščine na carinarnicah, naj bi torej na car inskih dokumentih vedno točno navedli svoje bivališče. Pripominja se, da se carinski podatki ne smejo nikdar uporabljati in ukoriščati za davčne namene, to je pri odmeri davkov.
OMEJITEV UVOZA IN KONSUMA V FRANCIJI.
Dne G. t. m. se je pod predsedstvom g. Doumerguea vršila seja ministrskega sveta. Sklenjeno je bilo, da se takoj aplicira program za omejitev uvoza in kon-srnna. Ministri za notranje zadeve, za javna dela, za poljedelstvo in za delo •pripravljajo načrt za izvedbo tega programa. Ideja zopetne uvedbe izkaznic za nakup kruha je bila opuščena, govorijo pa, da bo luksuzni kruli odpravljen. Slaščičarne ne bodo odprte ves teden in dovoljeno bo samo izdelovanje in prodaja biškotov. Tudi glede mesa bodo uvedene razjie omejitve. En dan v tednu bodo vse mesnice zaprte. Prepovedana bo v tistih dneh prodaja mesa in njega konsum v gostilnah, restavracijah in hotelih. Kar se oglja, premoga in bencina tiče, bodo uvedene posebne izkaznice. Vlada bo skušala na različne načine navajati javnost k varčevanju.
Pridelovanje kave.
Kavo dobimo od nizkih dreves ali grmov, 2 do 5 metrov visokih. Arabska vrsta uspeva najbolje v zmerao-toplem enakomernem tropskem podnebju, kakor ga nahajamo v srednjih višinah tropskega gorovja, nekako v višini 400 do 700, tudi do 1000 metrov, in pri toploti 15—27° Celzija. Kava ne prenese hudih vetrov in ostre menjave vremena; vse se mora vršiti polagoma, brez skokov. Arabska vrsta potrebuje veliko vlage, a ko dozoreva in je žetev, suho vreme; povprečno je potrebna padavina 220 do 330 cm na leto (Ljubljana je ima 140 cm). Zato so za to kavo najboljše pokrajine z menjavanjem dežja in suhega časa na obeh straneh ekvatorja. Liberijska kava pa ni tako natančna, tudi proti boleznim ni tako občutljiva; zato se je pa tudi bolj razširila. Od arabske se razlikuje po veliko večjih zrnih in po močnejši rasti. Latinski imeni za obe vrsti sta Coffea arabica in Coffea li-berica.
Kavni grm ima eliptično oblikovana, temnozelena, bleščeča se peresa, majhne bele cvete, sad pa rdeč kot ogenj in češnji enak, tako da dela vedno zelene drevesce ob vsakem letnem času svež in vesel vtis. V češnji sta dve zrni, včasih tudi samo eno. Cvetenje traja tri do štiri dni.
Najbolj ugaja kavi spočita, še neobdelana zemlja, predvsem zemlja vul-
kanskega izvora v pragozdih, ki jih s sekiro iztrebimo in dobimo tako za kavo pripravna sočna tla. Šele tri ali štiri leta po vsaditvi prinaša mlado drevo plod, a še ne veliko. Nato odsekajo grmu vrh, da se lahko'bolj razvije. Med šestim in osmim letom začne dajati grm že večje množine, od V2 kg do 1 kg; več pa povprečno tudi pozneje ne, čeprav daje grm sad in seme do 20 leta. 800 gramov kave na grm označajo kot dober pridelek, 1000 gr pa kot prav dober. Na liter pride 400 do 770 zrn, kakršna je pač kvaliteta; na kilogram pa 1210 do 3125. Kultura grma zahteva veliko pozornosti in truda, zeml ja za nasade kave mora 'biti prej po možnosti očiščena, rastlina mora biti večkrat obrezana, razdelitev za grme je v ravni črti, normalni presledki so 3-5 do 4-5 m; povprečno pride 1000 rastlin na 1 hektar. Trud se pa slednjič tudi splača, nobena kulturna rastlinami za skrbno gojitev tako hvaležna kakor kava, ne samo da veliko nese, tentveČ tudi po kvaliteti zrn, ki je ja pri določitvi cene merodajna.
Terjatve do države iz nabav ali opravljenega dela pa zakon o državnem računovodstvu.
(Iz sodne prakse.)
Tožeča tvrdka je po naročilu pristojne gradbene direkcije opravila v dobi od julija do septembra 1922 v nekem državnem poslopju razna popravila. Njen račun je gradbena direkcija preizkusila in odobrila ter ga v izvirniku meseca decembra istega leta predložila pristojnemu ministrstvu v kritje iz likvidacijskega budžeta, ker je bil redni kredit že izčrpan. Ker ni bilo rešitve na ta ipredlog, se je tvrdkina terjatev s 6% obrestmi vpisala v seznam neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, ki se je predložil ministrstvu s prošnjo, naj se otvori potrebni kredit iz partije 55 državnega budžeta za poplačilo te obveznosti, in to ponovno, tako tudi še v maju in zopet v juliju 1925. Tem predlogom pa tudi še v decembru 1925 ni bilo ugodeno. Gradbena direkcija je tožniku na njegove pospešitve za poravnavo računa ponovno zatrdila, da dobi plačilo, kadar bode zaprošeni kredit dovoljen, kar je ob sebi umevno in ga je zadrževala od tožbe, seveda brez prejndica za pravno stališče tožeče stranke. — Ker pa le ni bilo plačila, je tvrdka vložila tožbo proti državnemu zakladu na plačilo dolžne vsote s 6% obrestmi od 19. decembra 1922 dalje.
Toženi erar se brani plačati, češ da tožničina terjatev še ni zapadla v plačilo, ker po predpisih čl. 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu še ni kritja za to terjatev; dokler pa ni budžetskega kritja, terjatev še ni dospela in se plačilo ne more izvršiti. Z dogovorom pa, ko se
je delo oddalo, se je tožeča tvrdka podvrgla predpisom zakona o državnem računovodstvu. Po teh predpisih pa je, kakor rečeno, izplačilo vsake terjatve zoper erar tako dolgo nemogoče, dokler ni potrebni kredit odobren.
Tožeča stranka se upira trditvi, da bi se bila podvrgla predpisom zakona o državnem računovodstvu; njena terjatev je po predpisih občega državljanskega rakuna že zapadla v plačilo, ker plačilni obveznosti ni bil postavljen določen rok in je bila dolžnost tožene stranke, da poskrbi za pravočasno likvidacijo. —
Pravdno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. — Tožena stranka je utože-vano terjatev v vsem obsegu priznala in je terjatev torej po glavnici in v obrestih opravičena. Iz gornjega izhaja, da se tožeča tvrdka ni podvrgla predpisom zakona o državnem računovodstvu v tem zmislu, da bode čakala na plačilo tako dolgo, da bode kredit za terjatev odobren. Sicer pa mora pritrditi tožeči stranki, da je terjatev vsekakor tudi v zmislu občega državljanskega zakonika že davno zapadla v plačilo (§§ 904., 1170. odz.), ker je račun bil po odobritvi predložen v likvidacijo že 19. decembra 1922 in' je bila dolžnost tožene stranke že davno, poskrbeti za izplačilo.
V prizivu je tožena stranka uveljavljala, da je neodločilno, ali se je res tožeča tvrdka naravnost podvrgla predpisom zakona o državnem računovodstvu ali pa ne. Ta zakon je bil pravilno raztegnjen na ozemlje vse države in izpopolnjuje določila Občega državnega zakonika. Ima torej; splošno Obvezno moč, in ga morajo upoštevati ne samo upravna oblastva, ampak tudi redna sodišča. Členi 60. do 66. 'zakona o državnem računovodstvu pa določajo, da se nobeno državno izplačilo ne srne izvršiti poprej, nego ni za to izplačilo določeno budžetsko kritje. Po izvršenih dokazih pa iza iztoževa-110 terjatev v redni ibudžet še ni postavljena potrebna postavka, terjatev torej še ni dospela in je tožba prerana.
Prizivno sodišče prizivu ni ugodilo. — Ugotovitev prve sodbe, da se tožeča tvrdka ob prevzemu gradbenega dela ni podvrgla predpisom zakona o državnem računovodstvu v tem 'smislu, da bo čakala na plačilo tako dolgo, da bode potrebni kredit odobren, se v prizivu ni niti pobijal. Stoji torej, da pogodbena tvrdka pogodbenim potom ni obljubila, da bode čakala, da se kredit odobri. Toda tudi s svojo trditvijo, da je tožeča stranka po predpisih zakona o državnem računovodstvu dolžna čakati na plačilo, tožena stranka nima prav. Določbe tega zakona so predpisi za državna oblastva, ki upravljajo državno imovino. Ti organi seveda 110 smejo izvršiti nobenega izdatka brez predhodno odobrenega kredita. S tem pa še niso razveljavljene določbe občega državljanskega zakona, zlasti tudi ne določbe v §§ 1170. odz. in nasl. Ker je ugotovljeno, da je delo izvršeno, terjatev pravilno ugotovljena in še ne plačana, po
zakonu o državnem računovodstvu samem ni ovire, da se obsodi toženi erar v zmislu tožbe. —
V reviziji poudarja tožena stranka, da ni res, da bi se predpisi zakona o državnem računovodstvu tikali samo državnih upravnih oblastev. Ta zakon ima marveč obvezno moč tudi za zasebnike, ki stopajo z državo v pogodbe, bodisi po dobavah ali po izvršitvi naročenih del. Za ta zakonita določila pa mora vedeti vsak dobavitelj ali vsaka tvrdka, ki izvršuje erarju kaka naročena dela; če pa zakona ne pozna, jih to po § 2 od«, ne opravičuje.
Revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo. — Podsodno neizpodbitno je ugotovljeno, da se tožeča tvrdka ni pogodbeno zavezala čakati na plačilo vtoževanega zneska, dokler zanj ne bode kritja v državnem proračunu. Ni pa pravilno naziranje tožene stranke, da se je tožeča stranka že s prevzemom predmetnega dela v to zavezala z ozirom na določbe čl. 60. do 66. zakona o državnem računovodstvu, ki zab ran ju jejo izplačila države, preden se ne preskrbi potrebno kritje v budže-tu. Ta določba zakona se ne tiče upnikov države in njih pravic, temveč je le obvezno navodilo upravnim državnim oblastveni radi notranjega reda državnih financ. Država je kot dolžnik prav tako obvezana, da poravna svoje obveznosti ob njih dospelosti, kakor vsaka zasebna ali vsaka druga pravna oseba. Le v pogledu načina izplačila se mora upnik držati predpisov, da je treba najprej predlagati nakazilo pri pristojnem oblastni in šele nato temeljem takega nakazila zahtevati plačilo od državne blagajne. Res je zakon o državnem računovodstvu obvezen tudi za upnike države, toda ne v smislu, da morajo čakati s svojimi zahtevki, dokler ne bode kritje preskrbljeno z budžetom. Skrb, da se to pravočasno zgodi, bodisi posebej za že dokS čene, bodisi vobče za še nedoločene terjatve, ki jih je predvideti, je na državnih oblastvih. S podpisom pogodbe, ki je z njo upnik bil prevzel delo ali dobavo ra državo, se je pač zavezal, da delo ali dobavo izvrši v zmislu. dogovora, in da se glede modalitet nakazila in izplačila svoje zahteve iz pogodbe podvrže predpisom državnega računovodstva, ne pa, da bode čakal za izplačilo, dokler se bode državnemu oblastvu hotelo poskrbeti za budže-tarno kritje. Tožba torej, tudi če za izto-ževani znesek kritje v državnem proračunu ni preskrbljeno, ni preuranjena in zato prizivni sodbi ni moči očitati nepravilne pravne presoje, vilne pravne presoje.	R.	St.
maBssssssssseiissssa
)BU0DHA< l	Z..	-.-.II
Ako piješ „Buddha“čaj, uživaš že na zemlji faj!
Trgovina.
Izvozniki deželnih produktov. Zastopstva naših tvrdk, ki se baviijo z ekspertom koruze in žita, išče neka tvrdka v Gorici. Interesenti, ki se zanimajo za to, naj naznanijo svoj natančen'naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Opozorilev trgovskim potnikom. Zbornica za trgovino in industrijo v Skopi ju objavlja, da morajo imeti trgovski potniki, ki hočejo poslovati v Južni Srbiji, pismeno pooblastilo svoje tvrdke, ki mora biti potrjeno od pristojne trgovske zbornice in od javnega notarja.
Prodaja. Dne 3. julija t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici pfertalna, licitacija glede prodaje 500 . komadov lesenih sodov od mineralnega olja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za izvoz v Egipt. S strani našega no-, voustanovljenega poslanstva v Katri (Egipt) je dobilo ministrstvo inosfranih del obširno poročilo o uvozu predmetov, katere tudi mi v naši državi ne samo izdelujemo, ampak tudi izvažamo. Naše poslanstvo v Kairi je vedno pripravljeno, da da interesentom vse potrebne informacije, ki bi bile koristne za organizacijo trgovskih stikov z Egiptom. Med predmeti, ki bi mogli najti v Egiptu ugodna razpečavališča, navaja poslanstvo zlasti; koruza, ki se sedaj uvaža največ v Egipt iz Rumunije, fižol, ki se uvaža iz Madžarske in Japonskega, a iz naše države preko Trsta in Soluna in to seveda pod tujini imenom; grah, ki se uvaža v Egipt iz Italije in Francije; krompir iz Francije, Italije, Malte in Kipra; moka iz Kanade, Indije, Kitajskega in Rusije; makaroni iz Trsta in Italije: kislo izeljte iz Italije in Francije; sveže sadje (jabolka, hruške, slive, kostanj in orehi), suho sadje (slive, fige), konzervirano sadje, pekmez, črne nasoljene olive; tobak; živa goveda, ki se sedaj uvaža v Egipt iz Abesinije, Sudana, Kipra, Turške, Grške, Sirije, meso in mesni izdelki, ki se uvažajo iz Amerike, Anglije, Italije, Francije in Holandskega; svinjska mast iz Italije in Amerike; maslo; kaokaval, iz Grčije in naše države; sardine v soli, iz Italije, Francije, Španije, Portugalske; vino, iz Italije, Grčije in Francije; pivo, iz Avstrije, Nemčije, Holandije; maraskin, iz Italije; žganje, iz Italije in Francije; alkohol, iz raznih držav; stavbni les, ki- se uvaža iz Rumunije, in drva za gorivo, iz Turčije; razne vrste kanma, iz Italije; mramor, i« Italije in Grške,; cement, iz Francije, Belgije in naše države; apno, iz Francije in Grčije; opeka, iz raznih držav; karbid, iz Trsta; soda, iz Nemčije in Francije; lepenka, iz Trsta; papir, iz Trsta; preproge, iz Turčije, Perzije, Francije in Nemčije.
Soliter. Vsled kronične prodajne krize na trgu solitra^so znižali v Chile ceno
11
LISTEK.
Borza,
uje pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi.
(Nadaljevanje.)
Ce si strani; i — kupec in prodajalec — ne izmenjata sklepnih pisem, sme zahtevati vsaka stranka naknadno izmenjavo sklepnih pisem. Stranka, ki to zahteva, mora poslati drugi stranici najkas-ueje prvi delovni dan po sklenitvi posla sklepno pismo, v katerem morajo biti označeni bistveni pogoji posla ter jo pozvati, naj ji pošlje protisklepno pismo.
Pozvana stranka mora izročiti proti-sklepno pismo, če stanujeta obe stranki v istem kraju, najkasneje drugi delovni dan po pozivu, če pa ne stanujeta v istem kraju, pa v onem roku, v katerem se lahko pričakuje odgovor, ako je bil poslan v redu in z obratno pošto.
Ako pa v tem danem roku pozvana stranka še ni poslala protisklepnega pisma, ima druga stranka pravico v 30 dneh po tem roku s tožbo pri boranem razsodišču zahtevati izdajo sklepnega pisma in obenem povračilo škode, ki bi nastala zaradi tega, ker ji ni bilo pravočasno izdano sklepno pismo.
Stranka pa, ki se hoče poslužiti te pra-
vice, mora tekom dveh delavnih dni po preteku roka, s katerim je pismeno zahtevala protisklepno pismo, obvestiti s protestnim pismom (§ 78.) imenovanim kratko protest — nasprotno stranko v tej svoji nameri. Protest se pošlje stranki priporočeno (rekomandirano).
Stranka, ki prote tira, mora navesti v protestu točno katerih pravic, naštetih v §§ 77., 83., 84. in 85. se bo v tožbi poslu-žila, sicer te pravice izgubi, razven v slučajih § 78., točka a, b, c.
Za posle sklenjene izven Borze, morajo pogodbeniki, kupec in prodajalec, če hočejo uporabiti pomoč in intervencijo ljubljanske Borze, sprejeti in napisati v pogodbo, da je v slučaju spora merodajno razsodišče ljubljanske Borze.
Pravna veljavnost posla ni zavisna od tega, če sta stranki izmenjali sklepni pismi.
Iz trgovskih poslov, ki jih sklene kdo za tretjo osebo, mora imeti oni, ki sklepa ta posel pooblastilo za sklepanje po-isla. Vse pravice in obveznosti iz tega posla nastanejo samo za onega, ki je dal pooblastilo, ako je posel sklenjen v mejah danega pooblastila. Za tega se ne jemlje v poštev, ali je sklenil posel ustno ali pismeno, kakor tudi ne, ali se je sklenil izrecno v imenu pooblastitelje-veni ali pa je razvidno iz okolščin, la
sta ga sklenili stranki v imenu poobla-stitedjevem.
Če sklene kdo posel v tujem imenu, a nima za to pooblastila, ostane samo ta oseba zavezana proti drugi strani; i. Poslednja stranka lahko vporabi proti tej Osebi izbiro izmed pravic, navedenih v § 77. uzanc, izgubi pa vsako pravico, če preje ne priglasi' protesta zaradi tega, ker ni bilo pooblastilo ali pa, ker se je pooblastilo prekoračilo. Protest se mora prijaviti tekom dveh delovnih dni od časa, ko je stranka morala doznati, da pooblastilo ni bilo ali pa, da se je isto prekoračilo.
Na primer: Trgovec Anton Rojnik v Kranju, pooblasti Ivana Repca, da kupi ta za jnega In njegov račun 100 (j koruze po cehi 120 Din, .postavljeno franko vagon Škofja Loka. Ivan Repec pa kupi to blago po ceni 125 Din franko vagon Ljubljana. S tem je Ivan Repec očividno prekoračil meje Rojni/kovega pooblastila, in je odgovoren za posledice, ki »vsled prekoračenja nastanejo. Ko je prodajalec Ivan Koren v Novem Sadu prejel od Antona Rojnika obvestilo, da je Repec prekoračil meje danega pooblastila, mora tekom dveh delovnih 'dni vložiti pri Borzi ali direktno s priporočenim pismom pri Repcu protest in ga opozoriti, da mu je odgovoren za vso nastalo škodo in da se bo tožb enim potom pri raz-
sodišču Borze prislužil pravic, ki mu pripadajo po § 77. Uzanc. V protestu mora pa točno navesti, katero točko tega paragrafa bo napram Repcu uveljavil, to je tožil.
Ako pa je stranica, ki je sklepala kupčije, videla, da ta oseba nima nobenega pooblastila ali da je meje danega pooblastila prekoračila, tedaj nosi ta stranka sama odgovornost za kupčijo in ne nosi tretja oseba nobene obveze.
Na primer: Ivan Koren je vedel, da plača Rojnik za koruzo samo 120 Din franko vagon Kranj, in je torej vedel, da je Repec prekoračil pooblastilo, pa je vkljub temu kupčijo zaključil. Vsled tega nima nobenih pravic do Rep.ca.
Pogodniki, ki niso protokol i rani v trgovinskem registru, morajo podpisati sklepno pismo svojeročno. Protokolirano firmo podpisujejo oisebe, ki so za to upravičene po zakonu.
Če ena stranka ne ud reže tem pogojem, ima druga stranka pravico, zavrniti sklepno pismo, kakor bi sploh ne bilo izdano.
Samo kupec sme odstopiti komu drugemu pravice, ki mu pripadajo po sklepnem pismu, a to samo, če je s privolitvijo prodajalčevo navedeno v sklepnem pisunu, da se to sme odstopiti. Vendar pa jamči kupec prodajalcu tudi po odstopu za izpolnitev.	(Dalje	sledi.)
tono za cel funt. Na evropskih trgih je sedatj okoli 215.000 ton solitra, ki jih ne morejo prodati, in sicer zaradi relativno cenejših umetnih produktov. Tudi sedaj še, ko so šli v Chile s ceno tako dol, je diferenca med obema vrstama še zmeraj velika.
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
Industrija.
Fosfor električnim potom. V Witten-bergu ob Labi je tovarna dušika, ki hoče •z nekaterimi drugimi podjetji vred začeti s proizvajanjem fosfora električnim potom. Za fosfor, ki ga bodo napravili, imajo že polno uporabo, je že ves naiprej prodan. Zaenkrat mislijo na 115.000 ton fosfora v fakturni vrednosti 40 milijonov mark.
Kriza v češki železni industriji. Praška železo industrijska družba je zadnjih 14 dni zopet odpustila 4000 delavcev in je računati, da sledi še večja odpustitev delavstva.
Denarstvo.
Finančni odbor Družbe narodov. Finančni odbor Družbe narodov je včeraj imel sejo. Razpravljal je o prošnji Bolgarske za posojilo v prid bolgarskim beguncem. Na prihodnji seji bo odbor razpravljal o gospodarski obnovi Avstrije in Madžarske.
Nemški in ameriški kapital. V majni-ku so dobili Nemci v Newyorku 10 'A milj. dolarjev posotjila, v juniju jih bo pa več. Na podlagi že sklenjenih pogajanj gre za posojilo v znesku 75 milijonov dolarjev, od kojih pride samo na Združene jeklarne 40 milijonov. — V majniku je bilo na Nemškem 1042 kou-kurzov, za 20% manj kot v aprilu in za polovico manj kot v januarju ali februarju.
Pengii. Ogrska Narodna banka je odredila, da se morajo bankovci, glaseči se na ogrske krone, pre/.igosati na vrednoto pengo. Zahtevala je, naj tudi druge banke in denarni zavodi začnejo voditi račune v tej vrednoti, in sicer is 1. I. 1926. Bančni krogi so pa to zahtevo odklonili in pravijo, da zaključujejo račune BO. junija in 31. decembra ter da bi morali v drugi polovici leta voditi knjige v dvojni vrednosti. Ker bi nastali na ta način nesporazumi in diference, so sklenile banke, da bodo prešle na računanje v novi vrednosti šele 's 1. januarjem 1927. Do takrat bodo pa vodile račune še v kronah.
Za stabilizacijo naše valute. Te dni je imel finančni minister daljše posvetovanje z načelniki svojega ministrstva. Na tej konferenci so razpravljali o stabilizaciji naše valute ter o potrebi čim večje kontrole nad borzami.
Naši dolgovi v Angliji. V angleški poslanski zbornici je dne 8. t. m. izjavil državni tajnik za finance Mac Neil, odgovarjajoč na neko interpelacijo glede višine vojnih dolgov kraljevine SHS Angliji, da znašajo po konstataciji meseca marca tega leta jugoslovenski dolgovi celokupno 31 milijonov funtov šterlin-gov. V ta znesek ni vračunan odbitek
2,533.000	funtov, ki je bil dan kot pomoč tej državi po vojni. Vojni dolgovi od strani Jugoslavije še niso dovolj zajamčeni.
Promet.
Razširjenje Mednarodne družbe spalnih vagonov. — Mednarodna dražba spalnih vagonov, s sedežem v Bruslju, je izdala svoje poročilo. Beremo, da bodo leta 1926 njeni železniški vozovi vozili tudi po italijanskih in grških progah državnih železnic in da se pripravlja tudi dogovor s turško vlado. Z družbo nemških državnih železnic so se sklenile nove pogodbe in bo vozilo po nemških železnicah odslej veliko več spalnih voz te družbe kot jih je doslej. Sedaj obratuje 1739 voz, gradi se jih pa 360. Bru-todobiček se je dvignil od 65,302.000 belg. frankov v letu 1924 na 90,393.000 b. fr. v letu 1925; čisti dobiček leta 1925 je znašal 49,738.560 frankov in bodo razdelili 40 odstotno dividendo (lani je bi-37 odstotna). 4,418.000 frankov bodo naložili na nov račun.
Nov rekord z letalom brez motorja. Letalec Schulz je v Rossitenu ob Baltiškem morju dosegel nov svetovni rekord z letalom brez motorja. Vzdržal se je v zraku 9 ur, 21 minut in 53 sekund. Schulz je moral pristati, ker je nastala nevihta z dežjem.
Zračni promet. Ameriška družba za pospeševanje aviatike je razpisala nagrado 1000 dolarjev za onega ne še 18 let starega Amerikanca, ki bo prvi letel čez kontinent iz S. Francisco v Boston. Tudi deklice se smejo tekmovanja udeležili. Vršilo se bo najbrž v septembru. Prednosti letavstva je doživel zadnjič spet neki Anglež, lastnik velike kemične tovarne. Delo v tovarni mu ni dovolilo več kot enodnevno odsotnost, moral je pa priti na vsak način k važnemu razgovoru v Nurnberg na Nemškem. Najel si je aeroplan, je odšel ob 6. zjutraj z letališča Croydon pri Londonu, je letel čez Bruselj, Koln in Frankfurt v Nurnberg in je prišel tja deset minut pred d vern i. Razgovor je trajal do 3.10, nakar je takoj spet odletel in je bil zvečer ob 9.38 že zopet v Londonu. 1930 km dolgo progo je prevozil Anglež v 15 in pol urah. z ladjo in vlakom bi bil pa potreboval najmanj 80 ur. Danski aviat-ski častnik Botved je odšel 16. marca iz Koebenhavna in je priletel 1. junija v Tokio, s Fokkerjem. 78 dni je letel, zelo dolgo; vzrokov je bilo več, motor se je pokvaril, pristajanje in odhajanje je bilo težko, zlasti težavna je bila pa nabava nadomestnih delov. Pravi letavni čas za 20.000 km dolgo progo je znašal 120 ur.
Avtonomija bolgarskih državnih železnic. Enkrat že smo pisali, da bo dala bolgarska vlada državnim železnicam avtonomijo. Zakonski predlog pravi, naj se pretvorijo železnice v samostojno gospodarsko podjetje na sledeči podlagi: železnice dobijo avtonomijo in prosto roko v najemanju posojil, železniški minister pa ostane odgovoren za vse poslovanje. Beremo, da bo zakonski predlog sprejet.
Gibanje parnikov. Paroplovna družba »Oceania«; v Sušaku objavlja naslednje poročilo (5. t. m.): »Mrav« je prispel 5. t. m. v Kavarno, nadaljeval bo v Napoli. »Jadera« je odpotoval dne 31. maja iz Šibenika v Hamburg. »Zora« je v Gružu, nadaljeval bo v Rauen in Cardiff. »Sava je prispel 3. t. m. na Sušak. »Kostrena : je odpotoval dne 5. t. m. iz Marseille v Alžir, Oran, Casablanco, Las Palrnas in Teneriffo. »Sud« je odpotoval dne 4. t. m. iz Bone v Bizerto, Alžir, Tanger in Casablanco. »Vladimir« bo prispel v Trst dne 8. t. m. »Morava« je prispel dne 5. t. m. v Burgas. »Diamant« je na progi Jadransko - Egejsko morje—Carigrad. — »Oceania«.
RAZNO.
Gospodarsko odlikovanje. Dne 29. maja t. 1. je imela v Milanu svoj kongres Unija mednarodnih velesejmov. Skoro vsi velesejmi, člani Unije, so bili zastopani po svojih predsednikih ali posebnih delegatih, ki so člani uprav posameznih velesejmov. Ljubljanski velesejem ni mogel poslati na kongres svojega posebnega delegata, ker stoji baš pred otvoritvijo letošnje prireditve. Zastopal pa je Ljubljanski velesejem naš konzul v Milanu g Bogdan Smiljanovic. Kongres je otvo-ril g. senator Nava, predsednik milanskega velesejma in bivši minister naci-jonalne ekonomije, ki je bil soglasno izbran tudi za predsednika kongresa. Pri volitvah centralnega odbora Unije mednarodnih velesejmov je bil poleg delegata velesejma v Leipzigu in Bordeauxu soglasno izvoljen v centralni odbor tudi predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franjo Bonač. To odlikovanje, ki je bilo izkazano predsedniku Ljubljanskega velesejma, je znak uvaževanja naše gospodarske institucije v inozemstvu in bo gotovo tudi s tem dvignjen gospodarski ugled naše države.
Odprava finančne kontrole nad Av-stni°- finančni odbor Društva narodov je končal razpravo o avstrijski kontroli. I’ inančni odbor je predlagal, da se odpravi kontrola Društva narodov nad Avstrijo, ker je Avstrija ugodila vsem pogojem, ki so se stavili na jesenskem zasedanju Društva narodov. Kontrola 'bo odpravljena s BO. t. m. Finančni odbor je tudi dovolil, da sme Avstrija izdati
zakladnice v višini 75 milijonov šilingov, ki se bodo porabile za redne potrebe avstrijskih državnih blagajn 'in za to, da se bodo predujmi iz kreditov Društva narodov mogli uporabiti v produktivne namene. Finančni odbor je nadalje predlagal naj se iz kreditov Društva narodov dovoli avstrijski vladi za izvršitev njenega programa za gradnjo kablov 27 milijonov šilingov. Ta gradbeni program predvideva priklopitev na gradbo kaib-lov, ki jih izvršuje Švica, Nemčija, Mar džarska in tudi Italija, ki hočejo v Evropi zgraditi veliko kablovo mrežo za mednarodni promet, tako, da bodo mogoči direktni razgovori med Londonom in Moskvo, Berlinom in Rimom ali pa z Berlinom in Beogradom. Avstrijski program predvideva tudi gradnjo kabla v Mariboru za priklopitev na jugosloven-sko kablovo mrežo. Dunajski listi pozdravljajo vsi ukinitev finančne kontrole nad Avstrijo od strani Društva narodov zelo radostno.
Podaljšanje pogodbe med državami Male antante. Pogodbe med državami Male antante, ki zapadejo prihodnji mesec, se obnovijo še pred konferenco Male antante, ki se bo vršila 17. in 18. t. m. na Bledu.
Borza dela v Mariboru. Pri borzi dela v Mariboru je v tednu od 31. maja do 6. junija t. I. iskalo dela 811 moških, 704 ženskih, t. j. 1515 oseb. 618 osebam, 40!) moškim in 209 ženskim, se je delo ponudilo; borza je posredovala uspešno pri 41 moških in 34 ženskih, t. j. 75 osebah. Odpotovalo je 19 moških in 8 žensk; skupaj 27 oseb, odpadlo jih je 4 moški in 2 ženski, skupaj 6 oseb.
Sladkorna pesa. Zadnje Lichtovo poročilo pravi, da se je s sladkorno peso obdelani prostor v Evropi povečal; Licht ga ceni na 2,180.000 hektarov, d oči m je meril lani 2,130.000 ha, predlanskim pa
2,080.000	ha. Nemška sladkornopesna površina je ostala skoraj nespremenjena in znaša 365.000 ha napram 366.800 v letu prej. Torej so bile vesti o velikih redukcijah preuranjene.
Iz Rusije. Produkcija nafte v aprilu je znašala v okraju Baku 448.000 ton, produkcija plina, preračunjena v petrolej, 13.500 ton, vrtalno delovanje 19.300 metrov, izvoz v inozemstvo 76.600 ton. V okraju -Groznij šo pa v istem mesecu producirali 193.000 ton nafte, so imeli navrtanih 5400 metrov rovov in so eks-pcrtirali v inozemstvo 41.600 ton čez Novorossijsk.
V aprilu je šlo iz Rusije na Poljsko 729 vagonov blaga po 15 ton: 639 vagonov železne rude, 33 vagonov rib, 26 vagonov prosa, 18 vagonov tobaka, 4 vagone gob itd. Iz Poljske v Rusijo je pa odšlo v istem času samo 80 vagonov: lesovina, cink, svinec, svinčniki itd. Skoz Poljsko je šlo iz Rusije 485 vagonov tranzitnega blaga, v Rusijo pa 559 vagonov.
Rusija je začela izvažati v Ameriko cement. V pristanišču Novorossijsk ga je 4000 ton, namenjenih v Ameriko.
Od septembra 1925 do maja 1926 so vpeljali Rusi za 4.5 milj. rubljev galanterijskega blaga. Več kot polovica (2.5 milj. rubljev) pride na Italijo, kjer nakupuje ruskoitalijanska družba Cice«. Anglija, Francija, Nemčija in Poljska so prodale za 1.3 milj. rubljev, druge dežele za 0.7 milj. rubljev. Italijani izborno znajo; če jih pri enem oknu zaradi slabe kvalitete blaga — primer, tekstilno blago — vržejo ven, pa prilezejo pri drugem nazaj noter.
15. junija je ustanovitev vsedržavnega kovinskega sindikata. Kot ustanoviteljice sindikata nastopajo vse kovinske in strojne tovarne. Torej tudi na Ruskem isto stremljenje po karteliziranju kot drugod.
Albanija in pogodbe. Albansko poslaništvo v Rimu zdnikuje vesti listov, da je albanska vlada sklenila z Jugoslavijo nekatere dogovore o albanskih železnicah. Albanska vlada ni sklenila nobenega sličnega dogovora in drugih političnih dogovorov z ostalimi državami, ker hoče .ostati v prijateljskem stiku z vsemi državami.
Velesejem je institucija, ki po svojem ustroju skrbi za trgovska zbližanja in ki nudi skrbno organizirane razstave, ki seznanjajo, obiskovalce z najmodernejšimi pridobitvami vseh vrst gospodarskega značaja. Posebej bo v letošnjem letu preurejena higijenska razstava, zanimiva in pomembna razstava »Slovenska žena«. Uprava je letos znižala perma-
nentne legitimacije na Din 30.—.. Kakor druga leta tudi letos nudi legitimacija polovično vožnjo, na vseh naših železnicah. Družinske vstopnice za tri osebe in sicer za enkraten obisk velesejma se dobe za Din 20.—, običajne za enkraten obisk posamezni osebi pa Din 10.—.
Velesejm na Lipskem. Lipski berski velesejm je obiskalo 140.000 interesentov. Največ je bilo Čehov (3.690), Avstrijcev (2450), Angležev (1630), Holandcev (1600), Jugoslovanov je bilo na velesejmu 286. Razstavljalcev je bilo 10.667 in sicer 10.075 Nemcev in 592 inozemcev.
Gospodarske drobtine. Znana angleška strojna in ladjegradbena tvrdka Armstrong Co. v New Castle ni mogla za lansko leto izplačati nobene dividende; 1. 1924 je izplačala 5%. — Družba Cosulich (prejšnja Austro- Američana) bo izplačala pro 1925 8-odstotno dividendo in bo zvišala rezervni fond mi 45 milijonov 500.000 lir. — Ford si osvaja nove trge. Podružnico v Stockholmu bo preložil na Finsko, tako da bo ruskemu trgu še bližji; po poročilih ruskih časopisov, bo dovolil Ford šestmesečne kredite. — Sovjetski finančni komisariat je izdelal načrt za notranje posojilo 100 milijonov rubljev, obrestljivo z 8 odst. in vračljivo v šestih letih. Posojilo bo prosto davkov in pristojbin. — Tudi Brazilci hočejo svojo valuto stabilizirati in jo spraviti v trdno razmerje do funta in dolarja. Mil-reis hočejo napraviti enak 9 pene© in se pričakuje zato v Londonu in New Yorku dvig milreisa. Predpogoji za stabilizacijo st podani z izenačenjem proračuna, ki se je končal leta 1924 še z deficitom 2 milijona 700.000 funtov, a je izkazal lani že
10.000 fimtov prebitka. — Tovarna vagonov v Brodu je sklicala za 10. junij občni zbor v Zagreb. Bilanca izkazuje deficit
673.000 dinarjev in ne bo plačala družba nobene dividende. Lanska bilanca je pa izkazala 5.5 mil. dinarjev čistega dobička. Beremo, da si bo država sama ustanovila lastno tovarno vagonov. Dosedanja elektrifikacija na Ruskem gre tako počasi naprej, da je sklenila vlada s Finsko dogovor glede dovajanja električnega toka za leningrajsko industrijo. Tok bo dajala reka Voks, odtok velikega jezera Sajma, -okoli 220 km daleč. Dovodna dela se bodo izvršila na ruske stroške; zaenkrat 40.000 KW letno, za ceno 0.56 rublja za KW uro. — V tretjem majnikovem tednu so šle na Nemškem insolvence zelo nazaj; zlasti položaj delniških družb se je izdatno izboljšal.
Po svetu. -Ameriški Federal Reserve Banki v New Yorku so dali pravico dajatve denarja v inozemstvo, z bolj ugodnimi pogoji, kot so bili običajni doslej; Zlasti gre za prav majhne kredite z dolgim rokom. — Ameriško narodno premoženje cenijo na 110 milijard funtov; vsako leto priraste 10 do 12 milijard. Narodni dohodki so znašali leta 1923 14 milijard in se povečajo vsako leto za približno dve milijardi. Trgovska komisija, ki je te podatke priobčila, ceni udele/Jbo glavnih industrij na narodnih dohodkih z 42%, udeležbo poljedelstva s 14%, trgovine z 12%. Hitro po množite v narodnega premoženja pripisujejo prednostim ameriške vzgoje, za katero izdajo na leto 400 milijonov funtov. V U. S. A. deluje nad 1 milijon učiteljev s povprečno plačo 250 frankov. Ameriški učni načrt sistematično vzgaja iniciativo in častihlepje. — Rusi so izdali spet novo carinsko tarifo za izvoz, četrto, odkar obstoji sovjetska vlada; od prvotnih 23 članov jih je v novi tarifi samo še 10. Odpadejo vse carine za ono blago, kojega izvoz je bil po ekspertni carini oviran, na primer meso, živina, čreva, ščetine, perje, kože, semena i. dr. — Češkoslovaška tTgovska bilanca je bila v aprilu za 179 milijonov 8sl. kron aktivna' napTam 19 milijonski pasivnosti v marcu. Če vštejemo še januar in februar, znaša aktivnost prvih štirih mesecev 417 milijonov Kč; lani je zanašala v istih mašečih 744 milijonov. Iz Jugoslavije je dobila Češkoslovaška v aprilu blaga za 31 milijonov Kč — 2.66% vsega uvoza, iz Nemčije pa 22.46%, in je Nemčija daleko pred vsemi drugimi državami; kajti prva za njo, Poljska, izkazuje 7.33%, Avstrija 7.15% itd. — V prvem letošnjem četrtletju je obratovalo na Češkoslovaškem 296 premogovnikov, 110 za črni premog, 186 pa za rjavi premog. Zaposlenih je bilo v premogarstvu 96 tisoč oseb. Nakopali so 3,300.000 fon črnega in 4,700.000 ton rjavega premoga.
Dopis.
MARIBOR V CVETLICAH.
Maribor ne more zaostati za drugimi jugoslovanskimi mesti. Posebno letos je tu opaziti veliko zanimanje za cvetlice, kajti na trgu, kakor tudi po cvetličarnah se cvetlice mnogo več prodajajo, kakor do sedaj, pa tudi im oknih, balkonih in terasah je videti krasne cvetlice, katerih do sedaj ni bilo. To je vzbudilo tudi hišne posestnike in zasebnike same, da k rase svoje vrtove, terase in okna s cvetlicami, kar kaže, kako ljubi Maribor lepoto narave.
Ako si vse bliže ogledamo, vidimo Kavarno »Jadran« na Aleksandrovi cesti, katera ima s cvetočimi cvetlicami obsajen obronek terase, kar napravi prav vsakemu domačinu, pa tudi vsakemu z Glavnega kolodvora prihajajočemu tujcu Vtis, da smo prijatelji cvetlic. Kavarnar Serec je prav dobro pogodil, da je svoje ideje uveljavil. Enako okrašenih oken je opaziti na mnogih hišnih poslopjih v mestu, kakor tudi izven mesta. Veliko cvetličnih vrtov se je letos in v teku zadnjih let preuredilo in obsadilo s cvetlicami, ki so v resnici kras mesta, kar nam tudi kaže, da imajo nekateri vrtnarji prav spretno roko in smisel za okusno preureditev starih, zapuščenih vrtov. V Majstrovi ulici je preuredil svoj vrt gosp. Plemelj in sedaj gradi sam tudi železno ograjo. V Razlagovi ulici si je dal preurediti zapuščeno goščavo v krasen vrt gosp. Gaspari, solastnik tvrdke Gaspari in Faninger; preuredil mu ga je vrtnar Jemc. — Tudi gosp. dr. Marin si je dal v tej ulici ograditi svoj vrt z moderno izdelano ograjo. Majstrova in Razlagova ulica imata pred hišami najlepše vrtove. V Trubarjevi ulici je opaziti že par let sem skrbno gojen vrt, obsajen s cvetlicami in krasno zeleno livado, kateri vrt je last gospoda Pogačnika. V isti ulici proti kolodvoru so ravno tako okusno novopre-urejeni vrtovi gg. dr. Škapina in dr. Robiča. V Aškerčevi ulici na vogalu je vrt, last gospe Zupanc, mojstrsko izdelan. V tej ulici nasproti zavoda »Vesna« pri vili g. inž. Bauerja se nahaja tudi skrbno gojen cvetlični vrte«.
Letos je tudi glavni kolodvor prvikrat okrašen, toda žalibože mnogo premalo, ker lepo izdelane posode so sicer na prav primernem mestu nameščene in tudi z bršlanom okrašene, toda manjka cvetočih cvetlic, katere bi oživele celo kolodvor. Mogoče, da ni denarja za to -prepotrebno okrašenje. To je tembolj obžalovati, ker so vse druge jugoslovanske postaje do Beograda na eni, do Rakeka na drugi in proti koroški meji na tretji strani s cvetočimi cvetlicami zelo lepo okrašene.
Slovenska številka ^Poljoprivrednega Glasnika«. — 10. junija t. 1. izide v Novem Sadu slovenska številka »Poljoprivrednega Glasnika«, najboljšega in najbolj razširjenega ikmetijsko-strokovnega lista v naši državi. Ta številka bo v spisih in slikah podala pregled kmetijstva v Sloveniji z namenom, da se predvsem naši bratje, Srbi in Hrvati seznanijo z našimi kmetijskimi razmerami. Sotrudniki so torej sami priznani slovenski kmetijski
trokovnjaki, ki kot taki uživajo sloves tudi izven Slovenije. Ta izdaja »Poljoprivrednega lasnikas bo lično opremljena ter ne bo nikakor zaostajala za posebno ameriško in fe-koslovaško številko, ki sta izšli v minulem letu, ampak ju bo še nadkrilila s svojo bogato vsebino in pestrimi ilustracijami. Posebna skrb je bila posvečena tehnični opremi ega zvezka. Prvo stran platnic bo krasila izvirna umetniška slika slovenskega akadem-kega slikarja Rudolfa Maršiča. L ozirom na pomen, ki ga ima ta opis kmetijskih razmer v Sloveniji, se ta številka ; Poljoprivrednega Glasnika« prodaja tudi posebej ter stane 20 dinarjev izvod. Naročila sprejema administracija lista v Novem Sadu, Željeznička ulica ‘20. Ker bo to izdanje mnogo pripomoglo k spoznavanju kmetijskih razmer v Sloveniji po vsej naši državi, smo Slovenci lahko hvaležni uredništvu »Poljoprivrednega Glasnika«, da si je nadelo to nadvse hvalevredno nalogo. Pa tudi za nas Slovence ima ta številka precejšen pomen, ker dobimo v njej zbrane spise skoraj vseh kmetijskih panog v Sloveniji, kakor jih ne najdemo združenih v nobeni slovenski publikaciji. Zato toplo priporočamo narofi-tev te številke »Poljoprivrednega Glasnika?: vsem, ki hočejo dobiti kratek pregled kmetijstva v Sloveniji.
Ljubljanska borza.
!). junija 1926.
Blago: Smrekovi hlodi od ‘25 om napr., fco nakj. postaja, 1 vaj?., den., bi. in zaklj. 180; celulozni les, 70% smreka, 30% jelka, 1 in '2 m dolž. 10—‘24 cm deb., fco meja tranz. den. ‘220; smrekovi in jelovi hlodi, 4, 5 in ti n> dolž., od 30 cm prem. napr., fco Jesenice tranz. den. 300. Pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco vagon slov. post., 10 vag., den. 300, bi. 365, zaklj. 360—365; 'koruza, fco vag. slov. po.st., 1 vag., den., bi. in zaklj. 180; koruza’, fco vag. sremska postaja bi. 150; koruza in-zulanka, fco vag. prekm. post. bi. 165; oves rešeta ni, fco vag. nakl. post. bi. 195; ajda domača, fco vag. slov. poet. bi. '255; proso rumeno, fco vag. Ljuibljajna (bi. ‘217.50; rž, fco vag. Ljubljana bi. ‘217.50.
Vrednote: lnvest. pos. iz 1. 1921 den. 72, bi. 79; loter. drž. renta za voj. škodo den. 299, bi. 30t>; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. '22; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska po«, den. 193, bi. 195, zaklj. 195; Ljublj. kred. banka den. 175, bi. ‘200; Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Prva hrv. štedkrnica den. 865, bi. 868; Slavenska banka den. 50; Kreditni zavod den. 165, bi. 175; Strojne tovarne den. 65, bi. 73; Trbov. prem. družba den. 305, bi. 312; Papirnice Vevče den. 100; Stavbna družba den. 55, bi. 65; Selšir den. 103.
TRŽNA POROČILA.
Tržno cene ita ineso v Celju 1. junija. Govedina: V mesnicah: 1. vrste 16 do 18,
II.	12 do 14; na trgu: 1. 16 do 18, II. 12 do 14, 1 kg vampov, pljuč, jeter 8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 19, II. 17, jeter 15, pljuč 13. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. 27.50, II. 22.50, pljuč 15, jeter 20, slanine I. 24, 11. 22.50, na debelo 22.50, masti 27, šunke 32.50, prekajenega mesa I. 30, II. 27.50. Klobase: 1 kg krakovskih 30, debrecinskih 40, hrenovk 32.50, posebnih 30, tlačenk 20, suhih kranjskih 40, brunšviških 20, salami 100. Perutnina: 1 piščanec majhen 15, večji ‘20, kokoš 35, petelin 35, domač zajec večji 20, manjši 15. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2.50—3, 1 liter kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 44, čajnega masla 64, masla 36, bohinj skega sira 42, trapistnega 28, ementalskega 60, sirčka 14, eno jajce 1 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Celju (1.
junija). 1 kg kave Portoriko 72, Santos 60, Rio 52, 1 kg pražene kave 1. 84, 11. 70, III. 60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 22, riža I. 12, riža II. 9, 1 liter namiznega olja 22, 1 kg testenin 1. 13, M. 10.
Mlevski izdelki na trgu v Celju (1. junija) 1 kg moke št. 00 5.70, št. 0. 5.70, št. 2 5.30, št. 4 4.60, št. 5 4.20, št. 6 3.80, št. 7K 2.20, ržena enotna moka 3.70, ka-. ša 4.90, ješprenj 4.40, otrobov 1.40 do
I.80, koruzne moke ‘2, koruznega zdroba 3.‘20, pšeničnega zdroba 6.80, ajdove moke I. 5.90 Din.
Zagrebški tedenski sejem (9. t. m.). Dogon goveje živine srednji, le telet je bilo obilno. Kupovala so se teleta za izvoz v Italijo. 'J udi svinj je bilo precej. Cene popustile povprečno 50 par pri kg. Konji so se nakupovali največ za Italijo. Cene za kg žive teže: voli I. 9.25—10.50 (izjemno 11—11.50), II. 8—8.50, III. 5.50 do 7, bosanski 111. 6—6.25, krave domače I. 8—9.50, II. 6—7, 111. 3—5, junici I 9—,11, II. 6—8, junice 1. 7.50—8.50, 11. 4.75—6, teleta 6—10 (zaklana 10—13), svinje nepitane 10—11, domače pitane 12—12.50, sremske 12—12.50 Din. Konji 5000—14.000 Din par, jahalni 1000 do 4000 Din komad. Krma: seno I. 75—125,
II. 60 do 75, detelja 75—125, otava 125 dinarjev za 100 kg.
Dunajski goveji sejem (7. t. in.). Dogon 3039 komadov; od tega iz Jugoslavije 64 glav. Cene popustile do 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.40—1.65 (izjemno 1.70—1.80),	11.
1.15—1.35, III. 1—1.15, biki 1—1.35, slaba živina 0.60—0.80 šilinga.
KOVINSKI TRG V ZAČETKU JUNIJA.
V Ameriki so napravili v aprilu manj jekla kot v prejšnjih mesecih. Druga majnikova polovica ni imela toliko naročil kot prva in računajo za majnik spet manjšo produkcijo kot za april. Angleški štrajk pa na ameriški trg ni nič kaj posebno vplival. Na trgu se pozna nemška konkurenca ki ponuja pod ameriškimi cenami. Trg surovega železa je miren, cene so popustile za 25—50 centov.
Evropski trg ni nudil nič zanimivega, položaj evropskega gospodarstva je nespremenjen. Frank se je dobro držal; Francija je naplavila vse, da ustavi njegovo padanje! V Nemčiji gre stabilizacija vrednote naprej; podatki o izvozu in uvozu v prvem četrtletju so zadovoljivi. Na evropskem eksportnem trgu nobene spremembe, ne glede nakupov ne glede cen. Zadnje cene: železo v palicah 4/18, valjano železo 5/13, surova pločevina 5/5, srednja 5/9, fina 8.
O kakšnem rednem obratu na angleškem trgu ne moremo govoriti. Povpraševanje je večje kot produkcija. Vsled velike nesigurnosti glede bodočih cen premoga so tudi angleški producenti v svojih ponudbah prav oprezni. Tovarniške zaloge so majhne; cena surovega železa je za 2 šilinga in pol višja kot je bila pred š.trajkom. Cleveland št. 3 je notiral 72/6, št. 1 71, št 4 71/6. Cena he-niatita se je dvignila samo za 1 šiling. Jekleni trg se razvija v bolj ugodnih po-
gojih, cene so z malimi izjemami ostale nespremenjene. — Poročila iz Francije se ne glasijo ugodno. Na domačem trgu je tendenca živahna, ker pričakujejo zvišanja cen in se hoče vsak ob pravem času založiti. Surovo železo se je v ceni dvignilo za 40 fr. Producenti he-matita so sklenili zvišanje za 50 frankov. Tovarne so še zmeraj prav dobro zaposlene in imajo naročil za tri do štiri mesece. — Belgijska kovinska produkcija je rezervirana. Trg surovega železa in polfabrikatov je miren, jekleni trg je neenoten. Zadnje cene na belgijskem domačem trgu:	železo v palicah
750 belg. frankov, tračnice 750, surova pločevina 750, srednja 800, fina 975 do 1100. — Trenutni položaj luksemburških obratov je prav zadovoljiv in beremo, da so dobili spet nova večja naročila. — Položaj nemške železne industrije slikajo kot poslabšan, zaposlenost obratov se je zmanjšala. Kovine predelujoča 'industrija trpi slejkoprej na majhni zaposlenosti in delajo strojne tovarne samo s 65 odstotno kapaciteto. V eks-portni trgovini se trudijo Nemci na vse kriplje, da bi dobili zgubljene kupce spet nazaj, pa zadenejo pri tem na nizke belgijske in francoske cene in motajo zato svoje zahteve znižati. Družba surovega železa je omejila pretekli mesec produkcijo za 35 odstotkov in ostane ta omejitev v veljavi tudi še za junij. Cene se niso spremenile. Aprilova produkcija je bila manjša kot marčeva. — Položaj na češkoslovaškem trgu v je še zmeraj zelo napet, kupčija je čisto mirna, nagibov ni ne od zunaj in ne < d znotraj. Tudi eksportna trgovina ne kaže v primeri s preteklimi tedni nobene spremembe.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave: Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. junija t. 1. ponudbe za dobavo 30 kvadr. metrov plohov za žage. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg loja. Do 18. junija t. 1. za dobavo 14.500 k "'pocinkane žilizne pločevine. Do 22. junija t. I. za dobavo 20.000 komadov listov iz molino platna za poliranje in za dobavo 700 kg plovca. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ede-lenju te direkcije. — Vršile se bedo naslednje ofertalne licitacije: dne 19. junija t. 1. pri intendanturi III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave 170 komadov sodov (po ‘200 litrov) in 5 sodov (po 500 litrov) iz pocinkane pločevine. — Dne 2. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega papirja. Dne 6. julija t. 1. pri dir. drž. železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala, dne 9. julija t. 1. pa glede dobave 2000 kvadr. metrov lomljenega kamna za zidanje. — 38. pe-šadijski polk v Cetinju si hoče nabaviti 2000 kg mila za pranje. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno omenjenemu polku.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, abrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
Mtau raiaraonta jpa«aa»a. ab ra«
dobite nt polrebttln« n ilvllje, krojotc, čevljarje bi ledlujc na veliko In malo po nejnlijl dnevni ceni.
mtiii
(majski sir)
mehak, prvovrsten v 5 kg-posodah po Din* 100‘— franko vsako poštna postaja proti nakaziiu zneska vnaprej.
Sirarna
ARNOLD WEISZ
VELKE ŠARLUHY (Slovaško) Zastopniki se i#£®Jo I
Veletrgovina kolonifalne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave,
rudninske vode.
o v
n. s
ESENCI
za rum, konjak, likarja In lianjc
Ekstrakti in arome
za nealkoholne »ijate vseh visi
Koncentrirani sadni
-i„: za aromatizirani* kanditov Gteri	in	sladtic
PRAVI MALINOVEC
MHNMUMlIlir Sadni grog (Punsch)
■■ Limonov sok --
priporota:
Srečko Potnik in drug
j Ljubljana, Metelkova ulica 13 !!! Zahtevajte cenike II!
i.
Odfovoml u»d»lk dr. IVAH PLBSS, Ljublj«*. - Z. T*«o^i»du*ri^o d. d »MERKUR« kot i-daj.*** to ttatarja: A.3EVER, UjuDijana.
KJE SE KUPI? c
L« pri tvrdki
Jtsip Petelin
Ljubljana
Mba Praiaraoraga spomonika ob radi.
Najbolj U Mvabri »IroJ *• rodbinsko L«H ob rt mo rabo, svetovno inonln »narok Orllmer • Adler * Phi5nlx. latotam po»amexne dele »a »troje kolesa, 101«* olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o vetenj« na »troj brezplačen I — Večletna garancija 1 Na veliko! Na malo!
z
sirite
Trgovski lis!
\
z
Veletrgovina
t =
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovralno žganje moko ln deželne pridelke if raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo In mlin za dl- I Save x električnim J