GLASNIK URADNI VESTNIK OBpIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD • CENTER # MOSTE-POLJE • SISKA • V1C-RUDNIK e ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 25. NOVEMBRA 1966 LETO XIII., ST. 29 MESTNI SVET 80 . Na podlagi 3. člena zakona o me-i stih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, St. 11/64 in 36/65), 14. člena odloka o postopku za sprejemanje urbanističnih pianov in projektov (Glasnik, št. 41,64)\ ter 47. člena stali tula mesta Ljubljane (Glasnik, šte-i- vilka 38'64) je Mestni svet na 22. red-3 ni seji dne 16. novembra 1966 sprejel ODLOK % potrditvi urbanistične dokumentacije i' 1. člen :V S tem odlokom se potrjujejo naslednji zazidalni načrti: 1. ŠS 3 — Zazidalni načrt soseske „ S 3 Šiška (1965); 2. SS 4, 5S 5, Sl 1 — Zazidalni na-Črt soseske S 4, S 5 Šiška (1966); 3. SP 4, SP 5, SI 3 — Regulacijsko-j-astidalni načrt industrijske cone v c(. “iški (1965); 4. SS 109, SP 8, Sl 5 — Zazidalni hačrt Gunclje (1966); 5. SS 110 — Zazidalni načrt Viž-taarje 2 — Nad klancem (19(i5-66); i) 6. SS 111 — Zazidalni načrt Viž-uiarje 3 — Pod klancem (1965-06). 2. člen Spremembe urbanistične dokumentacije, ki je potrjena s tem odlokom, odobrava organ Mestnega Sveta, ki je pristojen za urbanizem Po istem postopku, kakor ga predvl-j ueva odlok o postopku za sprejemale urbanističnih planov in projektov (Glasnik, št. 41/64). 3 člen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnih načrtov, ki se potrjujejo s tem odlokom, vrši inšpektorat za gradnje, urbanizem, komunalo ter promet prt upravi inšpekcijskih služb Ljubljana. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati ureditveni in zazidalni načrti iz drugega odstavka tega člena, ki so bili potrjeni z odlokom mestnega sveta o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik, številka 7/65), ker te načrte vključuje dokumentacija, ki se potrjuje s tem odlokom. Prenehajo veljati: S 2 — Zazidava komunalnega centra ob Celovški cesti (Celovška cesta, Goriška ulica, Alešev-čeva in Djakovičeva; KCS-3) — 1962. — Zazidava komunalnega centra ob Celovški cesti (Celovška cesta, Zvezna ulica, Na Jami, Gospodinjska — 1) — 1961. — Zazidava komunalnega centra ob Celovški cesti (Celovška cesta, Gospodinjska ulica, Novi trg, Zvezna in Celovška, Novi trg. Zvezna, Na Jami — 2, 2 a) — 1962. — Zazidava komunalnega centra ob Celovški cesti (S 5/1, 31) — 1961 64. S 4 Ureditveni načrt za predel med Šišensko cesto, Zvezno ulico in Tugomirjevo ulico — 1962. S 11, S12 Ureditveni načrt osemletne šole Na Jami in zdravstvenega centra — 1963/65. 5. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Glasniku. Štev.: 010-071/66 Datum: 16. novembra 1966 Predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Marjan Tepina, 1. r. 81 Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, štev. 11/65 in 36/65), odloka mestnega sveta o odstotkih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Glasnik, št. 58/65) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38 64) je Mestni svet na 22. redni seji, dne 16. novembra 1966 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o sredstvih za subvencioniranje stanarin V sklepu o sredstvih za subvencioniranje stanarin (Glasnik, številka 26,66) se 2. odstavek cit. sklepa spremeni tako, da se glasi: administrativne in finančne posle za kontrolo obračunov in izplačil subvencij pri enotnem računu bo vodila finančna služba mestnega sveta Ljubljana v soglasju s službo družbenega knjigovodstva, podružnice 501 Ljubljana. Skupščine občin Ljubljane in mestni svet imajo pravico zahtevati podatke o trenutnem stanju sredstev za subvencije v tekočem letu. Številka: 010-07366 Datum: 16. novembra 1966 Predsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Tepina, 1. r. Gradivo za zbore volivcev Gradivo za javno razpravo na zborih volivcev o uvedbi Prispevka za uporabo mestnega zemljišča na območju ljubljanskih občin i. , Velik porast števila prebivalcev Ljubljane v letih po osvoboditvi (od ‘«0.0oo v 1948. letu na 180.000 v 1965. etu) ter nagel porast potrošnje ko-^unalnih storitev, kot rezultat nara-'^ajočega materialnega standarda j*rebivalcev ob istočasnem zaostajata materialne osnove komunalnega *°sPodarstva so povpročali vse večje /“ostajanje komunalnih storitev za banskimi potrebami. Velik razmah j ““ovanjske izgradnje, ki se je za-j. 1956. leta kot rezultat zagotav-”“ja namenskih sredstev za finan- ciranje izgradnje stanovanj v okviru stanovanjskih skladov, je še bolj zaostril neskladje med dinamiko izgradnje stanovanj in stanovanjskih naselij ter komunalnega urejanja že zgrajenih in novozgrajenih zemljišč. Izredno nagel razvoj motorizacije v zadnjih letih ter vse večje potrebe za modernim načinom življenja so postavili nove zahteve na področju komunalnega urejanja v Ljubljani. V manjši meri je sicer zaostajala izgradnja objektov individualne komunalne potrošnje (preskrba z vodo, električno energijo, plinom, kanali- zacijo), ker je izgradnja tovrstnih objektov zaradi njihove pomembnosti imela prednost. Vendar je kljub temu stanje- tudi na tem področju zelo kritično. Ljubljanski vodovod zaradi nezgrajenih rezervoarjev posluje z Z-urno rezervo vode. Kapaciteta ljubljanske plinarne obratuje brez nujne proizvodne rezerve V primeru okvare. Elektrodistribucijsko omrežje je zastarelo ter zahteva stalne zanje-njave in dopolnitve. S kanalizacijo je opremljena samo tretjina zgrajenih površin mesta. Zlasti pereče je zaostajanje v izgradnji objektov kolektivne komunalne potrošnje: nerešena prometna povezava starih in novih stanovanjskih naselij, neurejena zemljišča okoli stanovanjskih objektov, neurejene parkovne in druge zelene površine v naseljih, javna razsvetljava itd. Uredba o začasnem načinu ureditve prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč iz leta 1959 (Ur. 1. SFRJ, št. 19 59) je prvi poizkus, da se ublažijo neskladja med naraščajočo komunalno potrošnjo in dinamiko izgradnje stanovanj ter zaostajanje v izgradnji komunalnih objektov. Omenjena uvedba je obvezovala investitorje, da za komunalno urejanje zemljišč prispevajo do 10 % od predračunske vrednosti objekta v izgradnji. Ukrep je pomenil delno izboljšanje stanja, toda kmalu je pokazal tudi svoje slabe strani, ki so v naslednjem: — predpisana udeležba investitorja je imela značaj proporcionalnega obdavčenja in ni stimulirala racionalne uporabe zemljišč; — posamezni investitor je lahko pridobil zemljišče, ki je bilo visoko komunalno opremljeno tako, da so dejanski stroški urejanja presegali njegovo 10-odstotno udeležbo in obratno; — uredba je odprla možnost, da se s stroški komunalnega urejanja v mestu ali naselju v pretežni meri obremenijo investitorji, kar je destimuliralo iskanje rešitev za uveljavljanje pravilnejših ekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva. Zvezni, republiški in občinski predpisi o urejanju ter o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, sprejeti v obdobju po 1962. letu, predstavljajo nadaljnji korak v razvoju zemljiške politike. Instrumenti, katere ti predpisi uvajajo, predvsem pa oddaja zemljišč z javnimi natečaji, na katerih se v izklicni ceni določa udeležba investitorjev na podlagi dejanskih stroškov komunalnega urejanja zemljišč, kakor tudi uvedba obveznega plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča, predstavljajo na ekonomskih principih zasnovan sistem uporabe in gospodarjenja z zemljišči. V tem sistemu so v večji meri zastopani ekonomski interesi in smotri uporabnikov zemljišč. Ti interesi ne smejo biti v nasprotju z urbanističnimi progami in rešitvami, temveč le-te postavljajo v oceno družbeno-ekonomskih kriterijev. Tako postavljeni odnosi odgovarjajo našemu gospodarskemu sistemu, zgrajenem na načelu ustvarjanja in delitve dohodka ter neposrednega samoupravljanja. V začetni fazi uveljavljanja tega sistema so nastale tudi slabosti, ki pa niso sistemskega značaja, temveč so posledfca njegovega nedoslednega izvajanja. Pomanjkljivosti so v naslednjem: I 118 —— —• ker ni uvedeno obvezno plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča, katerega sredstva so namenjena za izgradnjo primarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje (prometna povezava starih in novih naselij, zelene površine, javna razsvetljava v teh naseljih) so se za te namene še nadalje uporabljala sredstva investitorjev; — ker so bile cene individualnih komunalnih storitev (voda, plin, topla voda) neekonomske in ni rešeno vprašanje dolgoročnega kreditiranja izgradnje komunalnih naprav tovrstne komunalne potrošnje, se je znaten del sredstev iz udeležbe investitorjev za komunalno urejanje zemljišč uporabljal tudi za financiranje in kreditiranje izgradnje tovrstnih objektov; — tako je prihajalo do prevelike in neopravičene obremenitve investi- torjev, do visokih stroškov v izgradnji stanovanj in drugih objektov in ker tudi tako visoke finančne obremenitve investitorjev niso mogle pokriti dejanskih potreb, se je zaostajanje v komunalnem urejanju zemljišč iz leta v leto stopnjevalo. Takšno stanje napi ponazorujejo podatki o sredstvih za komunalno urejanje zemljišč v preteklih letih in struktura njihovih virov. Na območju Ljubljane so v preteklih letih za. komunalno urejanje zemljišč uporabljena naslednja sredstva: v letu 1963 3.012 milj.. S-din v letu 1964 2.578 milj. S-din v letu 1965 4.657 milj. S-din K stroškom za komunalno urejanje na območju mesta so prispevali po letih: — prispevek investitorjev — komunalna podjetja — občinski proračuni — posojila — ostali dohodki Poudariti je potrebno, da so zbrana sredstva za komunalno urejanje pokrivala samo ca. 40 % najnujnejših potreb, kar je imelo za posledico vse večje zaostajanje tega področja za splošnim razvojem. II. Nadaljnji ukrepi na področju komunalnega urejanja in uveljavljanja ustrezne zemljiške politike, pred ka- 1963 1964 1965 47,1 % 65,7 % 80,3 % 0,0 % 3,1 % 0,4 % 20,4 % 22,6 % 10,4 % 27,2 % 2,3 % 5,5% 5,3 % 6,3 % 3,4 % terimi se nahajamo, pomenijo doslednejše uvajanje ekonomskih odnosov na tem področju v skladu z izvajanjem načel gospodarske reforme. Na podlagi srednjeročnih programov ljubljanskih občin, ki obsegajo najnujnejša vlaganja v komunalne objekte in urejanje zemljišč na območju mesta, je potrebno do 1. 1970 vložiti naslednja sredstva kot pogoj, da se prepreči nadaljnje zaostajanje: v S-din Objekte kolektivne komunalne potrošnje (iz prispevka za uporabo zemljišč): 1967 1968 1969 1970 potrebno: 2.554 1.782 1.983 1.894 možna sredstva: 1.700 1.700 1.700 1.700 primanjkljaj: otroški priprave in urejanja zemljišč (iz prispevka investitorjev k urejanju zemljišč): 854 82 283 194 potrebno: 1.850 1.562 Potrebe se v celoti pokrivajo iz sredstev investitorjev. Komunalni objekti individualne komunalne potrošnje (iz lastnih sredstev komunalnih podjetij in kreditov): 1.455 1.525 potrebno: 5.898 5.708 4.982 5.465 lastna sredstva komunalnih podjetij: 2.039 2.124 2.243 2.393 primanjkuje: 3.859 3.584 2.739 3.072 S sprejemom temeljnega zakona • prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ, št. 10 65) je nehal veljati splošni zakon o urejanju in uporabi mestnega zemljišča iz 1962. leta. V pripravi so novi republiški in občinski predpisi, ki naj bi v skladu z gospodarsko reformo in veljavnimi predpisi uveljavili ekonomske odnose tudi na področju komunalnega gospodarstva in gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Bistvo uveljavljanja novih odnosov na omenjenih področjih je: — komunalna podjetja individualne potrošnje (vodovod, plinarna, toplarna, kanalizacija itd.) ustvarjajo/ preko ekonomskih cen svojih storitev dohodek, od katerega del se namenja za lastno udeležbo in anuitete za izgradnjo njihovih komunalnih naprav in omrežja v skladu z njihovim programom razširjene reprodukcije, ki ga potrjuje delavski svet podjetja, občina pa daje soglasje k programu. Tovrstnim komunalnim podjetjem je potrebno zagotoviti ustrezne kredite iz bančnih in drugih sredstev; — investitorji pokrivajo s svojimi • •redstvi odškodnino za pravico upo- rabe gradbenega zemljišča, t. j. ceno zemljišča, stroške za pripravo zemljišča (stroški urbanistične dokumentacije, odškodnina za objekte, ki se rušijo, stroški rušenja objektov, nadomestna stanovanja itd.) ter stroške komunalnega urejanja neposredne okolice objekta (pristopne poti, zelene površine ter javna razsvetljava, ki služijo samo za potrebe novozgrajenega objekta); — iz sredstev, zbranih na podlagi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, se financira izgradnja objektov kolektivne koreunalne potrošnje, v katere spadajo: prometna povezava naselij, ki jo tvorijo stanovanjske ceste in pristopne poti skupaj s hodniki 'n javno razsvetljavo — hodniki, kolesarske poti, prehodi za pešce ter javna razsvetljava in zelenice kot dodatna oprema javnih cest na mestnem območju — ureditev trgov in parkirišč — ureditev parkov in drugih zelenih površin v naseljih (otroška igrišča, površine za rekreacijo in tnJ-.o dalje); — v okviru občinskih proračunov in finančnega načrta mesta se mora- jo zagotoviti sredstva za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (vzdrževalna komunalna dela) kot so: čiščenje cest in drugih javnih površin — čiščenje snega — vzdrževanje parkov, parkovnih gozdov in drugih javnih zelenic — vzdrževanje in to-kovina javne razsvetljave — vzdrževanje prometne signalizacije. Spričo naraščajočih potreb in vse manjšega obsega proračunskih sredstev, občine težko zagotavljajo sredstva za omenjeno kolektivno komunalno potrošnjo, zato je nerealno pričakovati, da bi se iz proračuna lahko financirala tudi izgradnja, rekonstrukcija in modernizacija objektov kolektivne komunalne potrošnje. Izjema so občinske ceste, mestne ulice, ki povezujejo stanovanjska naselja v mestu, katerih izgradnja in vzdrževanje se financira iz sredstev občinskega cestnega sklada, ki so pa v primerjavi s potrebami daleč nezadostna; — komunalno urejanje zemljišč na območjih, kjer se ne plačuje prispevek za uporabo zemljišč, se lahko financira iz sredstev krajevnega samoprispevka in z udeležbo sredstev iz občinskega cestnega sklada v f>ri-merih, kadar gre za ureditev prometnih povezav teh območij. III. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča pomeni solidarno udeležbo prebivalcev in delovnih organizacij v Ljubljani na urbanistično urejenih naseljih na območju ljubljanskih občin v stroških izgradnje tistih komunalnih objektov, ki vsakodnevno služijo njihovim potrebam. Razen sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni nobenih drugih možnih sredstev za financiranje izgradnje in rekonstrukcije objektov kolektivne komunalne potrošnje. Sredstva investitorjev se v bodoče v td namene ne bodo mogla uporabljati, sredstva proračunov pa so vedno fnanjša in ne bodo zadoščala niti za plačevanje kolektivnih komunalnih storitev (vzdrževanje objektov kolektivne komunalne potrošnje). Brez sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča bi Ljubljana v komunalni ureditvi še hitreje zaostajala, izgled mesta bi vse močneje trpel in mesto bi hitro izgubljalo pridobljeni sloves urejene in »bele Ljubljane*1. Uvedba prispevka za uporabo mestnega zemljišča pomeni nadaljnje uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva, pomeni izvajanje načel gospodarske reforme na tem področju, pomeni nadaljnjo decentralizacijo sredstev ter deetatizacijo opravljanja zadev. Potrošniki direktno financirajo objekte, ki služijo njihovim vsakodnevnim potrebam in zadeve na tem področju se vse bolj opravljajo po načelih samoupravljanja. Skozi ceno vode, plina, toplotne energije itd., plačuje potrošnik vzdrževanje in razširjeno reprodukcijo tozadevnih komunalnih naprav. Skozi ceno bencina in cestnih taks se financira vzdrževanje in novogradnja kategoriziranih cest in mestnih ulic, Ki povezujejo stanovanjska naselja v mestu. Pivko prispevka za uporabo mestnega zemljišča se financira izgradnja objektov kolektivne komunalne potrošnje na območju mesta. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča predstavlja torej osnoven vir namenskih sredstev za izgradnjo objektov kolektivne komunalne potrošnje na območjih, ki jih zajema urbanistični načrt. Prispevek sc lah- . ko troši le tam, kjer se pobira. Med objekte kolektivne komunalne potrošnje spadajo: ■«■*) — stanovanjske ceste, hodniki, kolesarske steze, trgi, javni parkirni prostori (izven cestišč) v stanovanj-skih naseljih, pešpoti, dovozne poti, | cestno-promctna signalizacija; — parkovne in druge zelene ter i rekreacijske površine v stanovanj-, i skih naseljih (otroška igrišča in po-, ; dobno); — omrežje javne razsvetljave; — kanalizacijsko omrežje za od- j vod atmosferskih voda. Prispevek plačujejo: — uporabniki poslovnih prostorov; — uporabniki stanovanjskih prostorov; — uporabniki drugih zgrajenih prostorov; — uporabniki zemljišč. Prispevek se ne plačuje: — za zemljišča in zgradbe, ki se uporabljEjo za vojaške namene (sen) ne spadajo stanovanjski objekti in objekti družbenega standarda, ki so last JA); — za zgradbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob upoštevanju načela vzajemnosti; — za zgradbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne Organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; — za zemljišča, na katerem so zgradbe in prostori, kj jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. Te izjeme določa temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. 1. SFRJ, št. 10/65) in so . jih občine dolžne upoštevati. Republiški zakon ali odlok občinske skupščine lahko predpišeta, da se tudi v drugih primerih ne plačuje ;. prispevek za uporabo zemljišča. Za, območje ljubljanskih občin se pred-,'| laga, da se prispevek za uporabo mestnega zemljišča ne predpiše: — za zemljišče, ki se uporablja za komunalne objekte in naprave ter zaščitna področja, ki so v uprav- i ljanju komunalne delovne organizacije ali občine; — za zemljišče, ki je ob vodotoku in je v upravi vodno gospodarske organizacije ter ni predvideno za gradnjo; — za zemljišču in zgradbe, ki se uporabljajo ža šolstvo vseh stopenj in njihovih domov; — za zemljišča in zgradbe, ki se uporabljajo v zdravstveno in socialno dejavnost ter otroško varstvo; — za zemljišče in zgradbe, ki jih uporabljajo družbeno-politične organizacije, kulturne in prosvetne ustanove ter telesno vzgojne organi za- j cije; — za zemljišče, ki se uporablja za železniške prometne naprave; — za zemljišče, ki se uporablja za dejavnost komunalnih delovnih organizacij (razen stanovanjska!) ob- i jektov in objektov družbenega standarda); — za zemljišče, ki Se uporabijo za kmetijske in gozdarske namene, če se zanj plačuje davek po katastrskem dohodku; — za zemljišče, ki se uporablja za pridobivanje gradbenega materiala (gramoznice, opekarne). — prispevka ne plačujejo zavezanci, ki prejemajo družbeno materialno pomoč. Mestno zemljišče, ki sc uporablja za kmetijske namene in se zanj pl°' čuje davek po katastrskem dohodkih je oproščeno prispevka vse dotlej' dokler se zanj ne sprejme zazidalni načrt. Prispevek se plačuje od površin-, *ke enote neizgrajenega mestnega zemljišča oziroma od površine zgra-1 lenega koristnega prostora (stanovanjske površine, poslovne površine, Karaže itd.). Mestno zemljišče se razdeli na tone, pri čemer se upošteva: — lega zemljišča, — prometna povezanost s centrom, — opremljenost 1 komunalnimi napravami. Kot primer navajamo predlog, da se mestno območje Ljubljane, ki je v območju generalnega urbanističnega načrta, razdeli v tri cone. Predlog razdelitve na cone je naslednji: Višina prispevka po conah naj bi bila: za stanovanjske površine s pritiklinami, garažami, objekti družbenega standarda (samski domovi, objekti družbene prehrane) za nezazidano gradbeno zemljišče, ki pripada stanovanjskim objektom in objektom družbenega slandarda in ostalo mestno zemljišče, za katerega se ne plačuje davek po katastrskem dohodku za poslovne prostore in proizvodne i Prostore za nezazidano mestno zemljišče, ki se uporablja za gospodarske in dru-6e pridobitvene dejavnosti I. cona II. cona III. cona 0,20 N-din 0,15N-din 0,10N-din 0,06 N-din 0,04 N-din 0,02 N-din 0,20 N-din 0,20 N-din 0,20 N-din 0,06 N-din 0,04 N-din 0,02 N-din Pri stanovanjih se vzame kot °snovk za obračun prispevka korist-ne površine na podlagi popisnega li-sta pri popisu stanovanj. Pritikline stanovanjskih hiš (pralnice, drvarni-ce itd.) se pri obračunu prispevka °bravnavajo kot zemljišče. Prispevek za enoto zemljišča se Plačuje za tisti del mestnega zemljica, ki ostane po odbitku zazidanega Zemljišča (fundusa). Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačati lastnik oziro-P^a imetnik pravice uporabe, zakup-n*k ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati PrispeVek nosilec stanovanjske pravice. Na ostalih območjih mesta in ljubljanskih občin, zn katere ne obstaja urbanistični načrt, se lahko uvede samoprispevek občanov in de-•ovnih organizacij, kateri bi sc name-Pil za določene komunalne ureditve. tcmi sredstvi bi razpolagala krajevna skupnost oziroma zainteresira-ni občani. Za orientacijo se prikazuje obremenitev nekaj karakterističnih zavezancev za plačevanje prispevka: 1. Primer: Stanovanje v bloku 60 m1. Gradbeno (funkcionalno) zemljišče, ki pripada bloku, razdeljeno na posamezno stanovanje na osnovi kvadrature stanovanja ne. predstavlja neke pomembne vrednosti. Zemljišče pod stavbo (fun-dus) se posebej ne obremenjuje. I. cona Obremenitev po površini stanovanja: 60 X 20 1.200 S-din. Prispevek mesečno: 1.200 S-din. Obveza plačevanja prispevka se določi z odločbo, ki jo izda občinski organ, pristojen za komunalne zadeve. Zoper odločbo občinskega organa je dovoljena pritožba. Odločba za obvezno plačevanje prispevka naj bi se izdala na podlagi obstoječih podatkov in prijave zavezancev. Uporabnik zemljišča bi prijavil upravnemu organu občine površino stanovanja, poslovnega prostora oziroma zemljišča, za katero je po sprejetem odloku obvezen plačevati prispevek za uporabo zemljišča. Občinski upravni organ pa ima pravico, na naknadno preverja točnost prijave in v primeru, da se ugotovi netočnost podatkov, se odločba korigira in koristnik zemljišča je dolžan poravnati razliko od dneva, od katerega velja njegova obveza plačevanja prispevka po prvotni odločbi. Na ta način bi se poenostavili administrativni stroški v zvezi z izdajo odločb in delo na ugotavljanju osnov bi se časovno raztegnilo na daljši čas. Ta čas bi se lahko z odlokom določil v trajanju 12 mesecev. Po tem roku se razlika za nazaj ne bi mogla uteljaviti, temveč samo za naprej. Po izračunih bi sc na mestnem območju ljubljanskih občin letno zbrala naslednja sredstva iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča: občina Center občina Šiška občina Bežigrad občina Moste-Polje občina Vič-Rudnik Skupaj : 302 milij. S-din 441 milij. S-din 308 milij. S-din 337 milij. S-din 359 milij. S-din 1747 milij. S-din II. cona Obremenitev po površini stanovanja: 60 X 15 - 900 S-din. Prispevek mesečno: 900 S-din. III. cona Obremenitev po površini stanovanja: 60 X 10 600 S-din. Prispevek mesečno: 600 S-din. Primer: Enostanovanjska hiša. Površina stanovanja 100 m2. Zemljišče, ki pripada hiši 250 m2. Ne računa se površina zemljišča pod stavbo (fundus). I. cona II. cona III. cona Površ. stanovanja 100 X 20 = 2000 100 X 15 =» 1500 100 X 10 = 1000 Površini zemljišča 250 X 6 = 1500 250 X 4 = 1000 250 X 2 = 500 3500 2500 1500 Prispevek skupaj: