URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 4. MARCA 1988 LETO XXX • ŠT. 53. • CENA 400 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVI CE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTI JA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNAFRONTASLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK Danes Petkov teden Dela: Kabelski tv program, redni tedenski rtv spored, kulturni koledar, športne prireditve, dežurstva in vremenski komentar Družbene dejavnosti pred izzivi razvoja CK ZKS: Ne gre le za varčevanje, pač pa za preobrazbo družbenih dejav nosti — V Sloveniji ne moremo prepovedati razprave o JLA in SLO LJUBLJANA, 4. marca — Očitno je, da družbena kriza teija nove odgovore na temeljna družbeno-razvojna vprašanja, med dragim tudi na preurejanje družbenih dejavnosti. Neskladja med potrebami in razpoložljivimi sredstvi ne bo več mogoče odpravljati zgolj z omejevanjem, so menili na današnjem zasedanju centralnega komiteja ZKS. V večurni razpravi o družbenih dejavnostih kot sestavini razvojne strategije družbe niso samo navajali problemov, temveč so se predvsem spraševali po konkretnih rešitvah. Tina Tomlje je v svoji uvodni bese di razmišljanja usmerila k trem glavnim problemskim sklopom: de regulaciji, racionalizaciji in dopol nitvam sistema. Razprava je poka zala, da se zveza komunistov ne sme in ne more odločiti za ponovno reetatizacijo tega področja, saj so, kot je menil Milan Kučan, prav procesi etatizacije glavni vzrok, da te dejavnosti vse bolj nazadujejo. Konkretne sklepe bodo sprejeli na zasedanju, na katerem bodo raz pravljali tudi o nujnih spremembah v gospodarski strukturi. Sprejeli so tudi poročilo o uresni čevanju stališč, usmeritev in nalog komunistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, ki so jih sprejeli pred dobrim letom dni. Iz poročila in iz uvodnih besed Jožeta Miklavca je razvidno, da na tem področju čaka še veliko dela, pred vsem pri pripravi dolgoročne stra- Gospodarska delegacija SFRJ v Teheranu TEHERAN, 3. marca (Ta njug) — Namestnik zveznega se kretarja za zunanjo trgovino Ne nad Sunarič je_ izjavil, da je bil obisk v Teheranu izredno kori sten. Jugoslovanska gospodarska delegacija, se je na obisku mudila sest dni. Pred današnjim odhodom iz Teherana je Sunarič dejal, da bi lahko jugoslovansko-iransko so delovanje še okrepili. Gre predvsem za sodelovanje na področju energetike in težke industrije, vodja iranske delega cije Afdžad pa je danes naletališ- ču Mehrabat omenil tudi dobavo zemeljskega plina Jugoslaviji. tegije vzgoje in izobraževanja. Centralni komite je danes sprejel tudi poročilo občasne komisije to variškega razsodišča za priznanja staža v KPJ oziroma ZKJ komuni stom. ki so bili obsojeni na dachau skih procesih. Sprejeli so sklep, da Andrej Bohinc in Vlasto Kopač ne veljata več za izključena iz KPJ, kar pa ne velja za Ivana Ranzingeija, ker njegova izključitev ni bila v po vezavi z omenjenimi procesi. Z drugim sklepom pa so to razve ljavitev razširili na vse, ki so jih izključili iz partije zaradi obsodbe na dachauskih procesih, ne glede na to, ali so še živi. Milan Meden je predlagal, da bi žrtvam teh proce sov ‘postavili primemo spominsko obeležje, ker rehabilitacija ne more biti samo administrativni sklep. Slavko Soršak je centralni komi te obvestil o stališčih in dejavnosti predsedstva CK ZKS v zvezi z zad njimi zapleti okoli JLA in njenega medijskega tretmaja. Dejal je, da delovni ljudje v Sloveniji kritičnega pisanja o JLA ne jemljejo kot napa de nanjo, temveč v kontekstu širi tve demokratičnega prostora. Seve da pa je treba ločiti med razumlji vim interesom za žgoča vprašanja, kot so uporaba jezikov v JLA, fi nanciranje armade, ugovor vnesti itd., ter med resnično sovražnimi tezami. Znameniti uvodnik v Mla dini je v tem pogledu vsekakor pre segel meje družbene tolerance. Soršak je zavrnil napade iz nekate rih okolij v Jugoslaviji, da sloven sko politično vodstvo ne ukrepa ali da celo usmerja napade na JLA. Milan Kučan je centralni komite obvestil o pismu Andreja Marinca, v katerem umika svoje soglasje za evidentiranega kandidata h kandi daturi za možnega predsednika predsedstva SR Slovenije, pri če mer je poudaril, da je Marinc.poka zal visoko stopnjo odgovornosti. V tej zvezi so sprejeli več sklepov, med njimi tudi tega, da bodo kmalu odprli razpravo o številnih nenačel nih potezah in navijaškemu duhu, ki spremlja sedanje volilne postop ke. Miloš Prosenc pa je poročal o domnevnih političnih ozadjih za prtega dela zadnjega zasedanja cen tralnega komiteja ZKJ, ki jih v res nici ni bilo. Navzlic temu so menili, da bi moralo predsedstvo CK ZKJ v skladu s sprejetimi sklepi omogo čiti normalno novinarsko poročanje z njegovih sej. Poleg tega so sprejeli sklep o skli cu in dnevnem redu konference Zveze komunistov Slovenije, ki se bo začela 22. aprila v Cankarjevem domu, predvidoma pa bo trajala dva dni. Izvolili so tudi 20 delega tov za konferenco ZKJ in sprejeli finančni načrt centralnega komiteja za letošnje leto. (Več na 5. strani.) BORIS JEŽ TEMA DNEVA V krogu brez modela o>Seja slovenskega cekaja o družbenih dejavnostih je potekala po načetih partijske »prenove*. Bila je ena od tistih tematskih sej, ki ne skrivajo ambicije, da bi postopoma pokrile prav vsa pomembna družbena stanja in na koncu prišle do celovitega projekta »izhoda iz krize*. Za sejoje bilo pripravljeno gradivo, ki ne boleha za čvekavostjo in ki opazno premešča poudarek z ideoloških aksiomov na vprašanja racionalnosti in učinkovi tosti. Vendar pa tudi na tej seji razprava v glavnem ni bila vredna uvodnega gradiva. Ne 'gre samo za duhamomo ekstenzivnost, ki je »tehnične* narave (ker nobena časovna omejitev ni obremenjevala nekaj desetin razpravljalcev). Bolj je pomembno to, da se je večina razpravljalcev vrtela — in v glavnem tudi povsem ujela - v znanem začaranem krogu razprav o družbenih dejavnostih: gospodarstvo se komaj še vleče pod bremenom dolgov in inflacije, zato vpije po nadaljnji uporabi železnega »protiinflacijskega orodja* — omejevanja skupne porabe; na drugi strani pa je tudi že jasno, da je ta »poraba* v veliki meri prav elitni proizvodni dejavnik, brez katerega si ni mogoče predstavljati uspešnega gospodarstva. Rešitev so sicer v razpravi iskati in našli v povečevanju družbenega proizvoda in hkratnem »prestrukturiranju« druž benih dejavnosti (racionalizaciji, deregulaciji, ponovnem povratku države in privatne pobude itd.). Vse to pa je bilo še daleč od kakšnega operativnega modela. Seveda bi lahko to dobrohotno pripisati poskusu partijskega odmika od starega oblastnega in predpisovalnega obnašanja. Žal pa nekatere izkušnje iz zadnjega časa kažejo, da to lahko pomeni, da tudi v nepartijskih organih ne bo nastalo nič posebnega. MILE ŠETINC Aretirali skupino huliganov Nedorečeno uradno sovjet sko stališče do nacionalistič nih trenj v Zakavkazju MOSKVA, 3. marca (Tanjug) — Sovjetski predstavnik za tisk Genadij Gerasimov je danes iz javil, da se je položaj v Azer bajdžanu in Armeniji normalizi ral. Na rednem sestanku z novi narji je Gerasimov poudaril, da so v mestu Sungait aretirali »skupino huliganov« in da so z odločnimi ukrepi uvedli red. Ustanovili so državno komisijo, ki jo vodi predsednik republiške vlade, državno tožilstvo pa si prizadeva, da bi odkrilo vse pov zročitelje nemirov. Gerasimov pa ob tem ni hotel povedati, koliko žrtev so terjali nemiri. Domnevajo, da so bili nemiri, ki so nastali zaradi naci onalističnih trenj med Armenci in Azerbajdžanci, velikega obse ga in da so povzročili hude po sledice. Manila v ognju MANILA, 3. marca — Predmestje filipinskega glavnega mesta je zajelpožar, ki ga doslej še niso ustavili. Trije ljudje sp zgoreli, škode pa je za pol milijona dolarjev. (Telefoto: Reuter) Shultz prihaja tretjič na pogajanja v Izrael V Bruslju je izjavil, da se ne bo pogovarjal s PLO, dokler ni pripravljena priznati Izraela TEL AV1V, 3. marca (Tanjug) — V Jeruzalemu so danes potrdili, da bo ameriški zunanji minister George Shuitz zvečer spet pripoto val v Izrael. Jutri se bo sestal s premieram ! mirom in zunanjim ministrom Peresom. Tako kot pred nekaj dnevi, bo vmes na kratko odpotoval v Kairo, se vrnil v Jeruzalem, v soboto pa odpotoval v VVashington. V zadnjih petih mesecih je to že tretji Shultzev obisk na Bližnjem vzhodu. Danes je George Shultz v Bruslju ponovno zavrnil mož- • Izraelska armada je lesene pendreke, s katerimi je obraču navala s palestinskimi uporniki, zamenjala s palicami iz pleksi stekla. Predstavnik armade je pojasnil, da so se lesene palice prehitra lomile.________________ nost, da bi se v arabsko-izrael- ska mirovna pogajanja vključila tudi Palestinska osvobodilna or ganizacija. PLO v pogajanjih ne bo mogla sodelovati, dokler ne bo priznala izraelske države. Hkrati je ameriški zunanji mini ster izrazil željo po »širšem in boljšem« dialogu s Palestinci. Ameriška politika do PLO osta ja nespremenjena, je dejal Shultz. Ne bomo se pogajali vse dotlej, dokler PLO ne bo prizna la Izraela ter se odrekla teroriz mu in nasilju. Shultz je to izjavil na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali po vrhu NATO v Bruslju. Popoldne je odpotoval v London, kjer se je pogovarjal z jordanskim kra ljem Huseinom, od tam pa v Iz rael. Potrjevanje enotnosti Bruseljska deklaracija naj bi dokazala enotnost Zahoda — Posodobitev jedrskega orožja, »kjer je potrebno« - Največ o odnosih Vzhod-Zahod OD NAŠE DOPISNICE BRUSELJ, 3. marca — Voditelji 16 članic NATO so ob koncu dvodnevnega sestanka sprejeli deklaracijo, s katera znova opozar jajo na skupne cilje in ideale, ki so temelj zahodnega zavezništva, ter na pomen, ki ga ima strategija pakta za varnost Evrope. Skopaj z včerajšnjim dokumentom o nadzora konvencionalne oborožitve je zahodna vojaška zveza začrtala prednosti in smeri obrambne poli tike po sporazumu o evroraketah, ki sta ga Reagan in Gorbačov podpisala decembra. Sama po sebi ne pomeni de klaracija nič posebno novega, saj so bili poglavitni poudarki znani že, predno so jo objavili. »Svo boda, demokracija in napredek evropskih in severonoameriškib zaveznic so neločljivo povezani. Dolgoročna zavezanost ameri ških članic NATO zahtevam var-' nosti in miru v Evropi ostaja še vedno v veljavi, tako kot ostaja jo v Evropi tudi konvencionalne in jedrske sile ZDA,« je med drugim rečeno v deklaraciji. Bolj presenetljivo pa je izzvenel od stavek o posodobitvi jedrskega Kritika in obramba konsenza v federaciji Drugi dan posveta o spremembah ustave SFRJ in SR Srbije je bil posvečen odnosom v federaciji OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 3. marca — Odnosi v federaciji in njena organizacija so bili poglavitna tema dragega dne posvetovanja o spremembah ustave SFRJ in ustave SR SAije. Na prvenstvu LAO — start biatloncev POKLJUKA, 3. marca - Po vsem svetu znane proge za tek na smučeh sredi čudovitih pokljuških gozdov na Rudnem polju so bile danes kraj prvih zanimivih tekem tridnevnega 13. smučarskega prvenstva Ljubljanskega armadnega območja (LAO). V biatlonu (z enim streljanjem - stoje in leže po pet strelov) so se pomeriti prvi udeleženci prvenstva, največ uspehov pa so imeli Kranjčani pred Mariborčani in Postojnčani, v posamični konkurenci pa so biti najboljši Miroslav Butkovičt Primož Zidar in Boris Premuž, vsi člani kranjske ekipe. Tekma je tekla brezhibno, organizacija prvenstva je na visoki raVni. Trinajsto smučarsko prvenstvo LAO je slovesno odprl poveljnik LAO, generalpodpolkovnik Svetozar Višnjič. ki je poudaril izjemno velik pomen takih in podobnih športnih srečanj, vrh vsega še v krajih z zgodovinskimi obeležji iz NOB, hkrati pa je zaželel 120 tekmovalcem v osmih ekipah čimveč uspehov. Na stiki: med govorom Svetozarja Višnjiča na praznični otvoritvi prvenstva LAO. Več na 9. strani. (H. U. foto: Srdjan Živulovič) Letališko stavbo na Brniku bodo posodobili Zaradi naraščanja prometa je postala pre tesna — Dela bodo začeli v letošnjem letu BRNIK, 3. marca - Ljubljansko letališče se v zadnjih 15 letih ni nič spremenilo, le vzletno-pristajalno stezo so posodobili. Ker pa se je promet medtem precej povečal (lani je bilo že 6000 pristankov letal, 870.000 potnikov in 7500 ton tovora), je letališka stavba postala pretesna Kot je v današnjem pogovoru z novinarji povedal direktor leta liškega podjetja Vinko Može, že prihaja zaradi stiske s prostorom občasno do velike gneče, slabše gostinske oskrbe, slabših letali ških storitev in do zastojev. Za radi tega se po svetu že širi slab glas o ljubljanskemu letališču. »Če ne bomo v kratkem iz boljšali tehnologije in kakovosti storitev, bo naše letališče upo rabno le še za športno letališče ter za občasno prevažanje potni kov po Jugoslaviji, ker bo izklju čeno iz svetovenga letalskega prometa. V letališkem podjetju so se za to zavzeto lotili priprav na gradi tev nove letališke stavbe, ki bo stala na nasprotni strani vzletno- pristajalne steze kot dosedanja. Zanjo so na natečaju že dobili prve idejne zasnove, ki jih na meravajo letos dopolniti z idej nim projektom in investicijskim programom. V pripravo teh na črtov so vključili tudi tuje stro kovnjake. Kot računajo, bo nov potniški terminal z opremo ter novo leta liško ploščadjo in tako imenova no rulno stezo stal okoli 40 mili jonov dolarjev. Denar za to in vesticijo bo moralo prispevati predvsem slovensko gospodar stvo. Še pred posodobitvijo, ki je predvidena v prihodnjem srednejročnem obdobju, pa bo do morali v letošnjem in prihod njem letu obnoviti in posodobiti sedanjo stavbo. Za to bodo po trebovali okoli 7 milijard di narjev. LADO STRUZNIK Izpuščen talec BEJRUT, 3. marca (Tanjug) — Davi so v zahodnem, musli manskem Bejrutu, izpustili liba nonskega inženirja zahodnonem- škega rodu Ralfa Schraya, ki je bil 36 dni v rokah neznanih ugra biteljev. Umaknili obtožni predlog zoper Andreja Novaka LJUBLJANA, 3. marca — Te meljno javno tožilstvo je danes umaknilo obtožni predlog, ki je publicistu Andreju Novaku očital kaznivo dejanje žalitve SFRJ po členu 157 zveznega kazenskega zakona v članku Generali in ge neracije, objavljenem v šesti le tošnji številki Teleksa. Članek naj bi bil žalil oborožene sile SFRJ. Obtožni predlog je temeljni javni tožilec vložil na podlagi ob veznega navodila zveznega javne ga tožilca Miloša Bakiča, na isti podlagi pa hkrati tudi obtožni predlog zoper odgovornega ured nika Mladine Francija Zavrla za radi članka Mamula go home! Temeljni javni tožilec Boris Stad ler je povedal, da umika obtožni predlog, po včerajšnji izjavi Milo ša Bakiča za javnost, da sam ni dal nobenega obveznega navodi la za pregon. Glede na to izjavo temeljni tožilec meni, da je ob vezno navodilo s tem umaknje no, v samem članku pa ne vidi kot je že prej izjavil, elementov kakršnegakoli kaznivega dejanja. Umestnost obtožnega predloga zoper Francija Zavrla pa bodo še pretehtali. (Več na 8. strani.) B. G. Že na začetku razprave je dr. Ivan Kristan z ljubljanske prav ne fakultete opozonl na nevar nost, da bi se razprava o spre membah ustave omejila na repu- bliško-zvezne odnose in da bi razglasili za poglavitni pogoj za odpravo krize bistveno pešanje moči republik in pokrajin na eni in krepitev položaja federacije na drugi strani. Splošni interes federacije je lahko le interes, s katerim se strinjajo republike in avtonomni pokrajini. Ce bi bi lo drugače, če bi posegli po me todi majorizacije, bi bili interesi posameznih republik in pokrajin vnaprej ob možnost, da bi jih razglasili za splošni interes. Ne kaže sprejeti stališča, da se je treba zaradi odgovornosti za skupni razvoj odreči pravici do samostojnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti. Ni torej mogoče poudarjati le odgovor nosti za skupni razvoj in je raz glašati za progresivno plat fede rativnih odnosov, skrb za razvoj lastne republike pa za egoizem in potencialni separatizem. Djordji Caca z bitolske prav ne fakultete sodi, da se je kon senz pri odločanju o najpo membnejših vprašanjih skupne ga pomena v federaciji v praksi zelo pogosto sprevrgel v lastno nasprotje. Usklajevanje stališč do vprašanj, za katera je predvi deno soglasje, se je namreč po časi spremenilo v pogajanja, ki se končujejo s kompromisom in koncesijami do posebnih in par cialnih interesov republik in po krajin, ki jih praviloma predstav ljajo kot interese narodov in na rodnosti, tako da dobivajo poli- tično-nacionalno razsežnost. Vojislav Simovič z beograjske pravne fakultete je spregovoril o delitvi zakonodajnih pristojno sti med republikami in pokraji nama in federacijo. Poudaril je, da se s predlaganimi dopolnili ni spremenilo načelo delitve zako nodajnih pristojnosti, sprejeto z ustavo iz leta 1974. Ljnbiša La zarevič z beograjske pravne fa kultete je opozoril, da jugoslo vanska kazenska zakonodaja že deset let deluje na podlagi deli tve pristojnosti. Izkazalo se je, da je mogoče v eni državi izdati devet kazenskih zakonov, vpra- .šanje pa je, ali je to smiselno. Mijat Sukovič iz Titograda je poudaril, da je bilo pri uveljav ljanju načela konsenza v praksi nešteto nepravilnosti, zato je po stal eden izmed vzrokov neučin kovitosti odločanja v zveznih or ganih. Siavoljnb Popovič iz Niša je spregovoril o izvajanju zvez nih zakonov in dejal, da bi mo rali uvesti temeljite spremembe pri delovanju inšpekcijskih služb. Sedanji predpisi so po manjkljivi, zato so zvezni uprav ni organi le redko posredovali v obliki inšpekcijskega nadzora v republikah in pokrajinah. Po mnenju Olivere Vučič iz Beograda sedanji način voljenja predsedstva SFRJ ni v skladu z ustavnimi opredelitvami skupš čine SFRJ. Skupščina SFRJ v razmerju do predsedstva SFRJ ni vrhovni organ, ker nima no bene možnosti vplivati na volje- nje članov, ki ga sestavljajo, in, ker ji predsedstvo ni odgovorno za svoje delo. Dejstvo, da so čla ni predsedstva SFRJ odgovorni svoji republiki ali pokrajini, jem lje skupščini SFRJ možnost, da bi odločala o njihovi odgovorno sti in o morebitnih sankcijah. ŽARKO RAJKOVIČ orožja v Evropi, in sicer »pov sod, kjer je to potrebno«. Tega, kaj naj bi to konkretno pomeni lo, generalni sekretar NATO lord Carrington na sklepni ti skovni konferenci ni komentiral. Dejal pa je tisto, kar je sinoči na prvem delovnem sestanku v okviru srečanja povedala bri tanska ministrska predsednica Margaret Thatcher. NATO, ki je v zadnjih desetih letih zmanj šal svoje arzenale med drugim za približno 2500 jedrskih konic, ta ko je dejal lord Carrington, ne more mimo {gledati, kako se draga stran vse bolj oborožuje. Značilno je, da so dva pred sednika — Reagan in Mitterrand — in 15 premierov največ pro stora v deklaraciji posvetili od nosom med Vzhodom in Zaho dom. Enigmatični naslov odstav ka: .Vzhodno-zahodni odnosi — kako naprej?* zrcali spreme njeno ozračje v paktu, ko gre za Mihaila Gorbačova. Sveže ideje sovjetskega voditelja nedvomno zaslužijo veliko pozornosti, toda to bo treba v prihodnje previd- To v nekoliko omiljeni obliki navaja tudi sklepna deklaracija, ki pravi, da vztrajno naraščanje sovjetske vojaške sposobnosti • Tass ocenjuje skupno izjavo kot kompromis privržencev ta kojšnje modernizacije jedrskega orožja in predstavnikov Zahod ne Evrope, ki stvameje mislijo. Glavno zagovornico ostre smeri, britansko premierko so bolj strpni predstavniki NATO pre govorili, naj se odreče vztraja nju pri nadomestitvi jedrskega orožja, odstranjenega na teme lju sporazuma med ZDA in ZSSR. Ameriški predsednik pa je izjavil, da je bruseljsko sreča nje popolnoma podprlo njegova prizadevanja. • Po prvih zahodnonemških odzivih na srečanje NATO naj bi bila naloga tokratnega skup nega sporočila izpričati enotnost zahoda pred Reaganovim poto vanjem v Moskvo, zato je sporo čilo seveda najbolj neoprijemlji vo tam, kjer se pogledi članic NATO pač razhajajo. Poleg ne katerih pridržkov pa so prve re akcije ugodne. neje dozirati, je bilo slišati med razpravo za zaprtimi vrati. Thatcherjeva je menda celo izja vila, da nekateri najnovejši kora ki, kot na primer v Afganistanu, ne bi smeli nikogar preslepiti, kar zadeva sovjetske cilje v Evropi. Denuklearizacija stare celine, menda ostaja pomemben cilj Moskve. Po njenih besedah je treba točno ločiti med sovjet sko retoriko in konkretnimi de janji, pri katerih ni zadnja leta niti najmanjšega znamenja, da bi na sovjetski strani omejevali po sodobitev in kopičenje bodisi je drskih ali pa konvencionalnih ar zenalov. zahteva nenehno pozornost in budnost zahodne vojaške zveze. MIRJAM AČIMOV-OBLAK Tison pri Mojsovu in Mikuliču Plodni pogovori s perujskim zunanjim ministrom o medse bojnem sodelovanju BEOGRAD, 3. marca (Tanjug) — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je danes sprejel pe rujskega zunanjega ministra Alana Wagneija Tisona. V prisrčnem po govoru sta izrazila zadovoljstvo z razvojem sodelovanja med dve ma prijateljskima državama, po sebno še na gospodarskem področ ju in v neuvrščenem gibanju. Izme njala sta poglede na možnosti več jega angažiranja neuvrščenih pri reševanju gospodarskih, posebno dolžniških problemov dežel v raz voju. Perujskega zunanjega ministra je danes sprejel tudi predsednik izvrš nega sveta Branko Mikulič. Med daljšim in prisrčnim pogo vorom, ki se ga je udeležil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar, so izmenjali mne nja o dvostranskem sodelovanju DANES V DELU V™1................................ • Pričakujemo tehten dialog Pred obiskom Gor bačova v Jugosla viji • Najtrši orehje prihodnost Afganistana Poseben dopis z že nevskih pogajanj stran |3 • Kaj je obvezno navodilo? Zveznijavni tožilec lahko da obvezno navodilo , toda spet so nastale motnje v merilih, kaj je kaznivo stran 4 • Grega Benedik zmagal v slalomu za EP V močni medna rodni konkurenci na Golteh naš smu čar dosegel odme ven uspeh stran 9 • • Na Bjelašnici naivno upajo, da bodo še dolgo živeli na račun olimpijske slave Ocenjujemo smu čišča stran. 10 Vojna mest se širi Na Teheran padlo že 27 raket — Bombardiranih še 7 iranskih mest — Ostra kampanja proti Moskvi — Jugoslovani v Iranu na varnem TEHERAN, BAGDAD, 3. marca (Tanjug) — Že četrti dan trajajo letalski in raketni napadi na Teheran in Bagdad. Število raket, ki so bile te dni izstreljene na Teheran, se je ob občasnem letalskem bombardiranju iranske prestolnice povzpelo na 27. Hkrati so pazda- rani, kot trdijo danes v Teheranu, ob 13.55 po lokalnem času izstrelili že deseto rakejo zemlja-zemlja na Bagdad. Četrti krog vojne mest se je razši ril še na druga iranska mesta. Med tarčami iraških raket velikega dose ga in lovcev bombnikov so bila v zadnjih 24 urah iranska mesta Kom (že drugič), Širaz, Isfahan, Hamadan, Karadž, Rašt in Desful. Ena od raket, ki je preletela približ no 700 kilometrov, je danes ob 9. uri padla na Teheran. Bolnišnica Šarjati je bila ob Šipe, kakih 20 pacientov pa je bilo ranjenih. Teheransko časopisje je v okviru komentiranja najnovejšega kroga vojne mest danes po daljšem obrav navanju iransko-sovjetskih odno sov začelo ostro kampanjo proti Moskvi. »Še pred kratkim so nas prepri čevali, da bi radi izboljšali odnose z nami, hkrati pa so prodajali rake te, ki pobijajo civiliste v Tehera nu,« piše uradni Džumhuri Islami. Časopisi k obtožnici proti ZSSR za radi »zavezništva« z Irakom tudi dodajajo, da sovražnik sovjetske rakete izstreljuje »na ukaz Was- hingtona.« Zamudne obresti za dolžnike ZIS: Vrednost predmetov, kijih lahko prinesemo v državo iz tujine, je odslej večja za 250 odstotkov — Okrepljeno sodelovanje na Balkanu BEOGRAD, 3. marca (Tanjug) — Na današnji seji zveznega izvrš nega sveta je zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar poročal o poteku in rezultatih sestanka zunanjih ministrov balkan skih držav, ki je bil od 24. do 26. februarja v Beogradu. Zvezni sekretar je posebej poudaril, da je sestanek potekal v izredno kon- straktivnema ozračja. K tema so prav gotovo pripomogle vse bal kanske države, Id si želijo okrepiti večstransko sodelovanje na Bal kanu. Na današnji seji so izoblikova li tudi predlog sprememb zakona o sanaciji in prenehanju organi zacij združenega dela. Cilj tega predloga je, da ozdi, ki imajo težave v poslovanju, ne bi bili v slabšem položaju od tistih, ki poslujejo z izgubami. Organiza cija združenega dela, ki je imela v zaključnem računu za lansko leto izgubo, lahko kot akontaci jo osebnega dohodka izplača največ 95 odstotkov povprečne ga osebnega dohodka iz leta 1987, in sicer vse dokler ne bo pokrila izgube. Izoblikovali so tudi osnutek sprememb zakona o obligacij skih razmerjih, po katerem mora dolžnik, ki ni pravočasno porav nal svoje denarne obveznosti, poleg glavnice vrniti tudi zamud ne obresti, Id jih bodo določili z drugim zveznim zakonom. V osnutku zakona o višini za mudnih obresti, ki so ga prav tako izoblikovali na današnji se ji, so za vse subjekte (družbeno- pravne osebe, občane in posa meznike), ki niso v roku porav nali svojih denarnih obveznosti, določene enake zamudne obre sti. Stopnjo zamudnih obresti so določili v višini eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije, po večane za 50 odstotkov. Na seji so obravnavali tudi in formacijo v zvezi s sistemom vključevanja nosilcev samostoj nega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov v gospodarske odnose s tujino v letošnjem letu. Spremenili so tudi odlok o pro metu, količini in vrednosti pred metov, za katere veljajo pri uvo zu carinske olajšave. Vrednost predmetov, ki jih lahko naši dr žavljani ob vsakem prihodu iz tujine prinesejo v Jugoslavijo — ta je bila do zdaj 175.000 di narjev — so povečali za 250 od stotkov. Za to spremembo so se odločili zato, ker se je od spre jetja odloka leta 1986 vrednost dinarja občutno zmanjšala. Na današnji seji so sprejeli tu di več rešitev s področja kadrov ske politike. Za pomočnika zveznega sekretarja za zunanje • Zvezni izvršni svet na današ nji seji ni podprl pobude skupne seje sodišč združenega dela re publik in pokrajin, po kateri naj bi ustanovili sodišče Združenega dela Jugoslavije. zadeve je bil imenovan Dževad Mujezinovič, za pomočnika zveznega sekretarja za finance pa Vladimir Pintar in Nenad Uroševič. Prepeljali žrtve letalske nesreče NIKOZIJA, 3. marca (Ta njug) — Posebno Jatovo letalo s posmrtnimi ostanki sedmih Ju goslovanov, ki so umrli v letalski nesreči na Cipru, je danes ob 12.30 po našem času vzletelo z le tališča Ercan na severu Cipra. Pred odhodom je bila v letalu DC 9 kratka žalna slovesnost. Govoril je jugoslovanski velepo slanik na Cipru Veselin Popovac. Žalne slovesnosti so se udele žili tudi strokovnjaki za sodno medicino in zdravniki iz Beogra da. Koliko žrtev so zahtevali raketni in letalski napadi na Teheran in druga iranska mesta v zadnjih se demdesetih urah, uradno niso spo ročili, neuradno pa trdijo, daje ubi tih več kot 200 civilistov. Družine Jugoslovanov, zaposlenih v iran skem glavnem mestu, so pred dve ma dnevoma začasno preselili na 200 kilometrov oddaljeno gradbišče Geotehnike ob jezeru Lar, da so nevarnost za naše državljane zmanjšali na najmanjšo možno mero. Iraško raketno poveljstvo je da nes potrdilo, da bo nadaljevalo ra ketne in letalske napade na Iranska mesta, predvsem na Teheran in Kom, dokler Homeinijev režim ne bo opustil agresije in sprejel miru v skladu z resolucijo varnostnega sveta od 20. julija lani. Iraške raketne enote so ponoči izstrelile prvo, ob tretji uri drugo, ob 8.30 pa tretjo raketo zemlja- zemlja na Teheran. Ob 9.11 so eno izstrelili tudi na teološki center v iranskem svetem mestu Komu. Jutri v prilogi: Silvestra Rogelj Hočemo veliko, znamo pa malo ★ Ivan Vidic Izgube devettisočkrat , prekaljene ★ Slobodan Dukič Česa je obtožena Boirba? ★ Vinko Skalar Konflikt v šolanju učiteljev ★ Mija Repovž Pluralizem institucij, ne pa več strank ★ Barbara Guček Ali sodni mlini meljejo hitreje? ★ Boris Šuligoj »Plava laguna« le sen? Do zdaj so na iransko glavno mesto izstrelile 23, na Kom pa tri rakete. Toda to je samo »majhen del« iz strelkov, ki jih ima Irak, opozarjajo v današnjem uvodniku, objavlje nem v dnevniku obrambnega mini strstva Al Kadisija, in dodajajo, da • BONN, 3. marca — Po mne nju bonskih diplomatskih opazo valcev so prizadevanja za uresni čitev resolucije Varnostnega sve ta št. 598 o ustavitvi spopadov med Irakom in Iranom stopila v odločilno obdobje. V ta okvir naj bi sodili tudi iraški raketni napadi na Iran, pri čemer v Bon nu posebej opozarjajo, da je Ba gdad te napade sam utemeljil z željo, prisiliti nasprotnika k popuščanju. -M. S. ima Irak toliko raket, »da lahko iranska mesta zbriše z zemljevida.« Na Bagdad je v zadnjih štirih dneh priletelo osem iranskih raket zemlja-zemlja, če štejemo tudi dve današnji. Iran odgovarja še s topni škim obstreljevanjem napol poruše nega južnega pristaniškega mesta Basre ter Kurne in drugih obmejnih mest in naselij. Letošnji načrti so še vedno le na papiijn Operativni odbor za sanacijo srednjih šol v Ljubljani čaka na prostorske akte v Centru LJUBUANA. 3. marca - Od bor za sanacijo srednjih šol v Ljub ljani je za skupščino Mestne izo braževalne skupnosti pripravil po droben pregled (tudi finančen) o opravljenem delu v zadnjih dveh letih, hkrati pa bo predložil tudi načrt za letos. Gre predvsem za tista dela, ki bodo s povečanjem učnega prosto ra omogočila večji vpis srednješol cev. Začel se je že tretji mesec le tošnjega leta, vendar so vsi načrti za zdaj še vedno le na papirju. Srednjo šolo za gostinstvo in turi zem naj bi začeli zidati maja, do septembra naj bi bili usposobljeni tudi podstrešji na srednji pedago ški in srednji družboslovni šoli/ Za vse te šole pa velja ugotovitev, da občina Center še vedno nima ure jenih prostorskih načrtov, Iri omo gočajo potrditev gradbenih dovo ljenj. Poseben problem postja srednja upravno-administrativna šola, Iri so ji — tudi v Centru — po stavili pred nos stanovanjski blok in s tem omajali že nekaj let stare načrte o prizidku in nadzidku šole. Več na 7. strani.
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy ODgyMjIy