278. številka. Ljubljana, v torek 4. decembra. XVI. leto. 1883. Ikhaja vsak dan ivefter, istmii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerake dežele za vte leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ia jeden meneč 1 gld. 40 kr. — Za '■. j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jcdeu meaoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ratnnn se pe 10 kr. za meaoc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina zauAn Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr. če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj ae izvole frankirati. - Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo ln npravniBtvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bifii .Gledališka atolbaV D pravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v.;.- A>lmiibh v Mariboru in Celji slovenske paralelke, naj se uvede slovenski jezik kot učni jezik na učiteljišči v Mariboru; profesorske službe naj se razpisujejo. Na to peticijo je minister tako-le odgovoril: Št. 11968. Častitemu odboru Slovenskega društva v Mariboru. Z ukazom od 14. t. m. št. 6194 je nj. pre-vzvišenoat g. naučni minister deželnemu Šolskemu svetu v Gradci naročil, da naj častitemu odboru Slovenskega društva na prošnjo predsednika v Celji 26. grudna 1882 naznani, da ni zadostnih uzrokov k spremembi, katere pri državnih gimnazijah in pri izobraževališči za učitelje v južnem Štajerskem z ozirom na učni jezik veljajo. Konce vaje ee po taistem ukazu gospoda nauč-nega ministra pripominja, da se navadno, ako se učiteljska služba pri imenovanih šolah komu podeli, tistim prošnikom prednost daje, kateri imajo tudi slovenski jezik v oblasti. Naj čestiti odbor to na znanje vzame. C. kr. okr. glavarstvo v Mariboru, dne 30. julija 1883. C. kr. okr. glave r: II t * i ii m. p. Drugi občni zbor bil je v Šoštanji. Tukaj se je sklenilo, da se napravi spomenica n:i ministra notranjih zadev zastran uradnikov. Vedno se pravi, da znajo vsi uradniki dobro slovenska, zatorej nuj se napravi natančen zapisnik uradnikov, v katerem naj je določno izrečeno, kdo izmej njih zna dobro slovenski v govoru in pisavi, kateri zna samo govoriti, in kateri ne zna slovenski niti govoriti. Ta spomenica se je potem pri tretjem občnem zboru v Sevnici vzprejela, ter jo bodeta, kakor hitro se prevede, g. dr. Vošnjak in g. baion Golel izročila ministru. Potem nastopi dr. Vošnjak , z Živahnim ploskanjem od navzočnih pozdravljen, da poroča o delovanji naših poslancev in o naših političnih razmerah „Ko smo I 1879- zmagali in nas je 14 slovenskih poslancev došlo na Dunaj, sklenili smo, da bodemo sedanjo vlado podpirali, in to zato, ker je vlada v svojem programu izrekla, da bode pravična vsem narodom v Avstriji. Zatorej smo smeli tudi mi Slovenci pričakovati, da bode dala tudi nam vse pravice v šoli in uradu. Drug razlog bil je pa tudi ta, ker je zagotovljala, da bode skrbela za poboljšanje kmetskega in obrtnijskega stanu, katera sta stebra vsake države." Govornik omenja slabih po* stav, katere je prejšnja večina sklepala, in njih slab upliv na kmetski in obrtnijski stan. „ Povsod se je gledalo samo na to, kako bi se iz kmeta in obrtnika dobival denar, ni se p* tudi mislilo na to, da bi si ti stanovi denar tudi prisluževali in pridobivali. Ker je vlada ka/.ala dobro voljo, zaradi tega smo jo podpirali in upam, da jo bodemo mogli še zanaprej podpirati. V narodnem oziru je strašno malo od začetka storila. Državni zbor je sklenil slovenske šole. Dobili so sicer na Kranjskem slovenske paralelke in slovenski jezik uvel se je kot učni jesik na učiteljišči. T.-.in je vlada nekoliko svojih obljub vsaj deloma spolnila. V uradu storilo se je nekaj malega: politični uradniki morajo slovenski uradovati znati; da bi slovenski u rado v ali, o tem pa še ni sledu. Tudi minister Praž&k je slovensko uradovanje zapovedul, dal je tiskati slovenske tiskovine, tako, da bi lehko vsi uradi slovenski uradovali, ko bi hoteli ; ali do/daj se še odločno upirajo. Osobito na Štajerskem ostalo je še skoro vse pri stan m; tukaj imamo še veliko pritožeb, ia te bodemo v prihodnje prav odločno poudarjali. I al jo prih.) LISTEK.« Časnikarstvo in naši časniki. Že minulo leto sun nameraval pretresovati naše t. j. slovenske Časnike, a park rat sem bil odložil pero: prvokrat, ker so se bile politične razmere jele razvijati U ko. da nam je bilo treba pred svetom ka/ati največjo slogo javnega mišljenja po vseh slovenskih deželah; drugokrat pa bo me od dela odvrnile volitve za drža\ni zbor, zlasti pa ?& deželne zbore, pri katerih nam je koristila sem ter tja toliko pogrešana, tako čudovito pogažena jed -nost. Tudi sedaj bi še molčal, a uvoden članek »Slovenskega Naroda" v it. 256 (od 8. pr. m.) mi je z nova urinil pero v roke. Takrat mi je ured ništvo našega dnevnika govorilo prav iz srca, povedalo je resnico onim listom slovenskim, ki bi radi ali iz sebičnosti ali pa iz neumnosti obračali politiko našega naroda na stranska pota in v zatuhle kote. Zadnje „Novice" (št. 4G) kaj jalovo odgovarjajo vašemu članku ter se kaj neslano zagovarjajo. Zaradi tega so se rodili sledeči listi. Zaporedoma jih bodem pošiljal si. uredništvu, če jih bode hotelo prijavljati častitim čitateljem „Slovenskega Naroda". Nikdo naj v njih ne pričakuje JBog'Ve kako p r e m iš 1 j e n e ga dela, tudi naj re išče v njih duhovitosti, kaiti sesta\l)a j h strahovito suhojtaren človek, ki se pa že od nekdaj peča tudi z novinarstvom. Slave ne mislim pet' novinarstvu, kajti vsak osmošoloc vam bi lehko na široko in dolgo razlagal in popisoval veliko imen t-nost raznih občasnih t i sk o v i n (dnevnikov, ted nikov, mesečnikov itd.) za razvitek vsakega naroda Tudi ne mislim na drobno preiskovati, kdaj in od koga ie novinarstvo dobilo kaj prikupljivi pridevek „šesta velemoč evropska"; prav za prav bi sedaj morali jo imenovati „sedma velemoč", k«-r se je mej petorico starih velikih držav urin Ia Se Italija. Najbrže izvira oni pridevek od Napoleona Velikega, ki je I. 1814. porojenega Gttrresovega „Merkurja Renskega" imenoval „peta zavezanih sovražnih mu držav". Gotovo ,pa je, da je Napoleon I. znal kaj dobro ceniti vel.ko važnost od i asa do časa na dan prihajajočih tiskovin, ki r očitno spri čuje „histoire secrete du dirrctoire" (II. str. 277). Po tej zanesljivi priči je rekel Napoleon: „Quej q u a tre gazettes hostiles faisaient plus de mul, que cent mille homos en plate campagne". A vseučiliški profesor dr. S pevec iu septemvir Danilo Stan kovic. ^ iiditje države. MpanjMUi kralj je telegratično odgovoril na Čestitko nemškega cesarja o rojstvenem godovanji, zabvaljev.ije se mu za prijazni sj)omin in cesarsko darilo ter izraževaje čutila spoštovanja in udanosti. — V nedeljo priredilo je mestno starešinstvo v Madridu nemškemu cesarje viču na čast godbeuo soarejo v mestni hiši, katere dvorane je čarobno okrasilo. Udeležili so se zabave razen cesarjeviča kralj, vsi članovi kraljeve rodbine in poglavniki špauj-skega plemstva. \t Kriliti* se poroča, de je v pokrajini Dat fur vzplaiiitel ustauek; nje guverner, Avstrijec Stet-tenberg, je bil ranjen. Beduini okoli Kassale so tudi postali uporni. — Dve osobi, došli v Cnnrtum, potrjujete poraz Ilickspaše. Mahdi se je z uplenjenimi topovi, puškami, strelivom in velblodi jiovr-nil v Ki Ooeid. Eirjptska vojska se |e v dvodnevnem boji popolnem uničila; ujetnika. Mahdi ni odvel nobenega pravi „acta urban ar um rerum" ali „aeta urbana", V opis k pa „a eta popu lik4. ^Nepotrebne latinščine bi Be pa zarad teh rimskih novin ne bilo treba uikomur učiti, kajti vsa ta „actaH so se do zadnjega odlomka pogubila. Po takem bi tudi ne zanimalo nikogar, ko bi mu hotel razkladati, da. je rečena „actaa ustanovil prestavni Julius Caesar, da ime pišemo po sovi modi naših zagrizenih Biologov. Ker so bili nehali „annales maximiu, ustanovil je rečeni 11 ndjun leta 59. pred Kristom bvo-jim rojakom imenovani dnevnik. A hudo bi (te motili, ko bi mislili, da so rimska nacta diurna*' res biia to, kar iibur je sedunji dnevnik, ()1 tega so sl močno ločila, ka:* z največjo gotovostjo sklepamo po vseh dotičnih poročilih starodavnih pisateljev. A zgodoviuarji-strokovnjaki naj to stvar dalje zasledujejo »n razkazujejo, tu naj zadostuje opombi, da so nacta diurna" bila le neka bolj priročna dnevna „kronika", ki je prijavljala razne uradne in neuradne dogodbe večnega mesta, drživne, javne in zasebne. (Unije prih.) Dopisi. Iz Ptuja 3. decembra. [Izv. dop ] Naš grški doktor je čuden mož — če se smejo taki ljudje možkega spola — imenovati možje. V pisarni ima pravega posla malo, piše pa rad, da, še celo prerad, posebno če se mu je mogoče maščevati nad ubogim slovenskim jezikom Mi ne spregovorimo radi o takih stvareh, kajti spadale bi v drugo področje iu rekli bi, naj ima tudi nekaj veselja na tem grešnem svetu, pa meje bi vender ne smel prekoračiti, če se pomisli, da je advokat. Tu in tam so namreč pripeti, da tudi on dobi kako slovensko razsodbo v roke. Ako se to primeri, potem pa uboga slovenščina! — ne pardon, on ne pozna slovenskega jezika, ampak le samo „bindiš". Memogrede naj tu omenim, da se je gospod doktor strašno jezil pri zadnjih volitvah v okrajni zastop in nekateri so že celo trdili, da je nevarno zbolel; kajti on je zelo nervozen, ker sta novo pečena liberalna-slovenca — lie-ber alles als Slovenca — Ekl in Pisk in zopet Pisk & Ekl, pošiljala mej slovenski svet slovenske manifeste, v katerih sta hotela našega kmeta prav debelo nalagati, da sta „i dutom m telom Slovenca". Pa sem že zopet predaleč. In nu, kadar dobi razsodbo, grški doktor namreč, takrat pa začne per la-tum et longum pisati o našem „bindišem jeziku" n pred kratkim časom napisal je 6 (reci šest) ozko pisanih strani j, kjer trdi, da „bindišarjiJ teg* jezika ne razumejo, nikoli razumeli neso in ga nikoli ne bodo ter ga tudi nečejo razumeti. „W:r tsind keine Kroa« ten und man mbge uns mit diesem idiom versebo-nen" vsklikne patetično. Časa imate ?ado ti, gospod doktor, da se ukvarjate s tacimi — Bkoraj bi se mi zareklo, da bi rekel — bedarijami, zakaj pa ste Juks" študirali, ako ne zato, da bote slovensko-biu-diško in hrvatsko literaturo kritizirali. Kaj bi v Gradci rekli, ko bi slovenski odvetuik take šušma-rije napisal, staute pede mu nalože ua| manje 25 gld. iu prav bi bilo; toda naš „doktor" pa imajo nek privilegij in zato smejo in tudi hočejo pisati. Radoveden sem, če gospod doktor taka brezmiselna pisanja gratis piše, ali si ja morebiti da plačati; sod-nija mu ja ne more pri poznati. Gotovo je, da s ta-cim kvašenjem svoje) stranki škoduje iu kot advo kat bi moral vedeti, da je dolžan zastopati po svojej naj bol j še j moči svojo stranko, če pa tega ne ve, potem naj pobere kopita in gre agitirat za nemški „šulferajn." Za danes toliko, drugokrat pa nekaj o obna-, sanji nekaterih naših „nemških velikancev" v — gle-galiw-i. Iz Litijo 30. novembra. | Dv. dop J Čuti je sploh, kako so v tem času povsod ceste slabe in blatne, ali gotovo in smelo bi lahko trdil, da tako ko pri nas nikjer. Ako stopiš po sredini, t. j. po cesti, v nevarnosti si, da pustiš svoje obuvalo; ako grefl pa ob strani, t.akozvauem trotoarji, potu za ptjšce, pazi, da v blatu tre utoneš. Nikjer in gotovo nijednemu no bi zopet na misel prišlo, da bi iz srede ceste blato na stran strgal in ga potem tukaj pustil, da leži iu trg krasi, pri tem pa neljubo mehko pot pešcem prouzroćuje. Toda ravno to se pri nas godi. Ko so dotičniki na silno prianjanje slavnega cestnega odbora cesto skozi naš trg slednjič posuti morali, postrgati BO blato s sredine na kraj in ga tu mirno le/ati pustili. S tem svo|im činom pokazili so mirnim pešcem j>ot, iu prigodilo se je že, da je malo dete v sredi te gošče obtičalo in milo jokalo, predno ga je kak močnejši iz te neljube mu situ-vaeije reSil. Toda tu li odrašcenim iu na sej gospddi ni ravno kaj ustreženo s tem, kajti ako se človek samo na ulico piikaže. ni že več tak, da bi šel mej pošteno družbo. Toda, ako se vprašamo, kako da je tu pri nas toliko blata, priznati moramo, da jo to kaj lahko mogoče. Cesto nasipajo s peskom iz Save, brez da bi ga presojali. Tedaj s peskom ob jednem tudi že novega blata na ulico pri vlečejo, in v par dneh je na novo posutej cesti več blata, kakor ga je bilo, predno je cestu posuta bila. In kla Be nu stran nastrgano blato ne počedi in odpelje, Itemu uzrok je premehko občinsko gospodarstvo, kojega naloga je, občinska pota strogo nadzorovati, in ako tedaj dotičniki svoje dolžnosti takoj ne spolnijo, je šiloma prisiliti. Upam, da bode že to svojo nalogo občina spoznala in tudi v vsem povoljno rešila. Prav nujno potrebno bi pa tudi bilo, da bi se popolno ves trg predrugačil, da bi ne bilo toliko blata po njem. Zadnji dopis od tu dregnil je z opisom tukajšnje, povsem nezdrave „studenčne vode" prav v sršenovo gnezdo. Povsod Be je čez to kritikovalo in dopisnik se je popolno obsojal; a trezni misleči posestniki so spoznali, da je imel vender le prav, in ako tudi še tu v Litiji ni nikdo „žeje poginil", bi vender bilo prav in potrebno, ako bi se občini poskrbelo zdrave pitne vode, in so iz tega ozira Že potrebne korake storili. Saj pa je tudi res to pravi unicum na svetu, da cel trg tako rekoč odvisi od volje zasebnika, posestnika vodnjaka, ako hoče zdrave vode dobiti. Ako hočeš sedaj zdrave pitne vode dobivati, moraš jo, akoravno ne predrago, vender le plačevati, kar je gotovo popolno prav in umestno, kajti posestnik onega vodnjaka ima gotovo tudi mnogo stroškov, pri tem pa tudi „providnost ne škoduje". Skrbite torej, da se občinski vodnjak slednjič že postavi, da se pa tudi, ako se v zadujem dopisu omenjena voda porabi, dobro napelje in pravilno in dobro čisti. Možie, ne jirezirajte sveta zadnjega dopisa in izročite vodo strogemu nadzorstvu glede čistenja. Glede razsvetljave in drueega v zadnjem dopisu omenjenega ostali smo pri starem, izvzeto je le to, da je posestnik tukajšnje knvatne-gostiloe j>red svojimi prostori priredil močno svetilno, in s tem zopet občini pokazal, kakšna bi morala razsvetljava biti. Di bi slednjič veuder občina spoznala napravila še par ali bolje dva para prenovili svetiluic, toda ne „brljavk" ali haj vender morate videti, kako potrebno potrebo in potrebnih „krsnic"! je to, ker vsak večer hodi mimo vuših hiš toliko čedi in odpelje, svetilnie Saj ste nam pred letom upeljal pasji davek, porabite ta denar za napravo iu oskrbovanje nočno razsvetljave. Tudi ograjo za Savskim bregom tik Litije, kjer vender tudi ljudje hodijo iu stanujejo, bi bilo dobro prirediti; a občiua imela bi že s svetilnicami odveč stroškov, počaka:rno torej še. Sklepam pa ta svoj dopis s prav pobožnim zdihljejem: „Sv. Florijan, obvaruj nas M sreče po ognji!" K—cev. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Centralni odbornik g. Robič jioroča: 81. 0. kr. deželna vlada je z dopisom 13. dne februvarja meseca 1883. 1. štev. 1545 poslala centralnemu odboru it poročila gospoda potnega učitelja Kramarja o svoji delavnosti v minulem letu 1882. v preudarek predloge, ki jih je le-ta stavil, in sicer: a) naj se uvede in kolikor mogoče razširi zboljšani Zugmsverjev plug z železno plužno, za kar naj se prosi podpora, da bi se lehko oddajal prošnjikom jio znižani ceni ter se tako razširjal. b) Naj bi se nastavil za močvirsko okolico plemenski bik Holandec, c) poudarja potni učitelj v svojem letnem poročilu jiotiebo, da se natanko omeje kraji, kjer se ima Pincgavsko-Beljansko pleme, in kjer Muriško pleme križati z domačim plemenom. V svoji izjavi s 14. dne aprila meseca t. 1. štev. 13G izrazil se je centraini odbor ad s), da se popolnoma ujema z nasvetom zaradi uvedenja zboljšanega Zugmayerjevega pluga z železno plužno, kakor tu li i načinom, kako bi se napravil in razširil ta plug, zaradi česar je prosil si. vlado, da dobode v ta namen že letos podporo na višjem mestu, za 1884. 1. pa se je za to postavila v proračun podpora 300 gld. V dotični izjavi ae je mimogrede še opomuilo, da je centralni odbor izvrstuost tega pluga že 1869. leta popolnoma ocenil ter ga ne le sploh priporočil, temveč poslal je tudi takšnih plugov v vse tri kraje dežele: na Gorenjsko, na Dolenjsko in na Notranjsko, da romajo od poddružoice do pod družnice ter se delajo ž njimi poskušnje v posnemanje. ad b) Predlog, da bi se nastavil za močvirsko okolico bik Holandec, zavrgel se je popolnoma, in navedli so se uzroki temu protivni. ad c) Kar se tiče te točke, določilo se je omejenje, katerega želi potovalni učitelj, že takoj pri uvedbi podpor, ter se je tudi naznanilo b1. c. kr. mi-nisterstvu poljedelstva z dopisom 20 dne decembra meseca 1877. 1. štev. 1066. Vodja g. Dolenec .-.(pravi, da utegne Zug-maverjev plug pač dober biti za Gorenjsko, za Vipavsko dolino pa ne bode ustrezal, kajti tam je jako trd svet in dosedaj uvedeni plugi so bili v 3 do 4 letih popolnem razjedeni. V Vipavskej dolini, kjer je najslabše za krmo in steljo, treba plugu pred preči 3 pare volov, da se kaj opravi. Tu ne zadostuje jeden konj, teiaj je treba pri oranji zm;rom Bkupnega delovanja več posestnikov. Angleških Egertovih plugov ni mogoče nakupiti Vipavcem, kajti za nakup jednega tacega pluga treba celega premoženja. A ne manjka na Notranjskem jako spretnih kovačev, kateri bi poznajoč odnošaje kraja lahko napravili za Vipavsko doliuo rabljive iu cene pluge. Treba je zato le nagiba, iu to bi se dalo doseči, ako centralni odbor kmetijske družbe po konkureučnem potu razpiše darilo za najboljši, Vipavskim razmeram ustrezajoč plug. V tem smislu stavi vodja g. Dolenec tudi predlog. Poročevalec g. Robi č pritrdi popolnem pred logu g. Dolenci iz lastuega osvtdočeuja. Po tri in Štiri čevlje globoko orjejo v Vipavskej dolini, ker je treba, da se sadež ukorenini in se zamore braniti poginu po silnej burji. Zato priporoča predlog. Predsednik baron Wurzbach pravi, da je treba določnih podatkov za razpis nagrade, kajti splošen razpis bil bi po njegovom mnenji brezuspešen. Vodja g. Dolenec se obveže, da bode potrebne podatke za nizpis darila centralnemu odboru izročil. Gospod Ogulin pravi, da i on z ozirom na Metliški okraj mora toplo podpirati predlog gosp Dolenca, kajti tla v Metliškem okraji so Vipavskim zelo podobna, zatorei je tudi v Metliškem okraji, akoravno je živina manj močna, trdnega pluga treba. Predlog g. vodja Do'enca se potem v/.prejme. Gospod Robič poroča v imenu centralnega odbora na dalje: Pri uredbi novih zemljiških knjig se je mej si. erarom in kmetijsko družbo lastninska pravica zaradi botani.škega vrta, o kateri je tekla jn-avda, tako poravnala, da po odloku si. c. ki', deželnega sodišča v Ljubljani s 24. dne marci ja meseca 1883 l. štev. 2111 njegov del, ki meri 665 □ sužnjev, prej parcelna štev. 159/b, zdaj parcelna štev. 158/2, ostaue lastnini kmetijske družbe iu se ima prenesti na poseben folij z do.stavkom, da je ta del odločen c. kr. eraru v botanišk vrt. Zaradi drugih t »rjatev pa se je odkazal družbi pravden pot, katerega vender j»o nasvetu odvetni-kovem ni nastopila, tem menj, ker nema v roki ni-kacih dokumentov, da bi mogla ž njimi dokazati svoj« druge pravice. Poročilo se odobri. (Daljo prih.) Domače stvari. — (Za Miklavžev večer) delajo se tolike in tako izredne priprave, da se smemo nadejati jako zabavnega večera. Razen muzikalnoga sporeda, pri katerem sodeluje g. Meden, veselimo se posebno Miklavža s njegovim sijajnim spremstvom. Opozar jamo tedaj p. n. občinstvo še jedenkrat na to redko zabavo. — (Umrl) je včeraj po noči tukajšnji knji govezec in hišni posestnik g, Matija Gerber, mej meščaui jako priljubljena osoba. Gerber je bil dolgo let mestni revni oče in okrajni predstojnik, sosebno delaven pri katoliški rokodelski družbi, kateri je bil častni član in blagajuik iu katero je vsekdar z veseljem podpiral. Ranjki Gerber založil je tudi dokaj slovenskih molitvenih knjig. V m. p.! — (V odbor »Slovenskega društva" so voljeni pri volitvi, ki je bila dne 2. t. m.: Pred sednikom po nusvetu g. dr. Radaj-a, ki je da tega mesta za to leto ne more vzprejeti: g. Pavi Simon. Za odbornike po nasvetu g. dra. Vošnjaka: gg. dr. Dominkuš, dr. Radaj, dr. Glančnik, dr. Gregorec, Ivan Dečko, Mih. Vošnjak, dr. Prus, Božidar Raič, dr. Gregorič. — (Seja trgovinske in obrtnijske zbornice dne 3 0. novembra 188 3.) 1. Proračun za leto 1884. se v celej svoti 4221 gld. po sekcijskem nasvetu odobri in z blagajničnim prebitkom ter z doklado v sedanjem znesku pokrije. — 2. Za izpraznjena mesta cenzorjev pri poddružnici avstro-ogerske banke v Ljubljani so se nasvetovali sledeči gospodje: Fran Kolman, Josip Krisper, Josip Luckmann, Ferdinand Souvan, Valentin Zeschko. Vazo Petričič in Ivan Perdan. — 3. Sklenilo se je c. kr. finančnej direkciji naznaniti, da zbornica pritrdi sprejemu po njej nasvetovane določbe v plačilno tarifo služabnikov pri c. kr. glavnem carinskem uradu, vsled katere naj bi se plačevalo za vsak carini podvržen paket, brez ozira na to, če je v posebnem voznem listu omenjen ali z druzimi v jednem samem, po 2 kr. Sklenilo s>? je tudi nekaj druzih prenaredb v tarifi. — 4. Šoli za lesne izdelke v Kočevji se je dovolilo v podporo 50 gld. — 5. Prošnja županstva v Gori za dovolitev dveh letnih in živinskih sejmov se podpira. — 6. Po nasvetu trgovinskega svetnika Karla Luckmanna se sklene uložiti na c. kr. trgo vinsko ministeratvo peticijo, n>\j bi se vozila pošta iz Kranja v Tržič in iz Lesc v Bohinj tako zgodaj da bi se dobivala pisma v Tržiči lahko okolo osme v Bohinjskej Bistrici pa okolo jednajste ure dojiolu dne. — 7. Po nasvetu trgovinskega svetnika Kor dna se sklene prositi, da se poviša carina na pa kote. ki so upeljani na užitninske pakete do 5 kilo : — 8. Po uasvetu trgovinskega svetnika Perdana se skl* ne c. kr. trgovinskemu ministerstvu poročati, da zbornica nema nič dostaviti natančnejim zaznamkom o blagu, ki je v posamičnih trgovinskih Btrokah uvršteno pod skupuirni imeni (špecerijsko in kolon: jalno blago, trgovina z mater.jalnim blagom, trgo vina z mešanim blagom, branjarija.) — 9. Po na svetu /.borničnega tajnika, cesarskega svetnika Ivana Murnika se sklene vnovič potezati se za ustanovite strokovnjaške šole v Kroj>i iu Kamni (iorici, oziroma za dovoljenje ustanov /a obiskovalce pušk.irske šol v Borovljah. — 10. Po nasvetu zborničnega tajnika se sklene prositi za ustanovitev šole za lesovino Ljubljuni. — („Obtnika") izšla je 8 štev. z za obrtnike jako zanimljivim, deloma tudi precej rezkim gradivom. Obrtniki in zadruge, ki se hočejo seznaniti z obrtnimi vprašanji, dobe še lahko vse letošnje številke broširano za znižano ceno 80 kr. v tiskarni gg. Klein & Kovač v Ljubljani. — („Vrtecu, časopis s podobami za r*io ven s ko ml ud in o), prinesel je za mesec december naslednje sestavke: 1. V dolini (pesen) F. Krek; 2. Jezu-ček v gozdu (pesen); 3. Materino oko (pesen), zl. Milj en ko Devojau; 4 Sanje (pripovedka spodobo), spisal Stanetinski; OiiOlo domače peči (jrovest), t*p. .los (liada-Can; 6. Visoka Tat;a (s podobo); 7. Sveti Miklavž (povest), sp. Roza Kosova; 8. Duh (narodna pripovedka), spisala J. Miklavčič; i). Nosorog (s j)o(loho); -- 10 Razne stvari: Drobtine, kiatkočas nce itd. — Kakor poprejšnji „Vrtčevi" broji, tako je tudi broj 12. zanimiv po vsebini in lepih podobah. V tem poslednjem letošnjem broji vabi uredništvo k novej naročbi ter obljubuje, da hoče skrbeti, da se bode ,,Vrtfc" tudi v prihodnjem letu odlikoval ne samo po primernej vsebini za našo slovensko mladino, nego tudi z lepimi podobami iz domačega, narodnega življenja. A k temu je treba zdatne materijalne podpore, ker podobe stanejo mnogo novcev. Mi se nadejamo, da bodo „Vrtčevi1 prijatelji tudi v bodočem letu skrbeli, da se „Vite ohrani naše] slovenskej mladini ter ga bodo podpi rali in širili po vseh pokrajinah naše lepe slovenske ob 2. uri popoludne. Red zborovanja. 1. Predsednikov ogovor. (dr. Pitamic.) 2. Letno poročilo o odbo-rovem delovanji. (Fr. P.) 3. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu. (Josip LavrenčiČ) 4. Volitev n.čunskih pregledovalcev. 5. Društveni proračun za eto 1884. 6. Predložitev novo izdelanih društvenih pravil. 7. Posamični nasveti. 8 Volitev vse«a odbora. Častiti društveni udje naj se polnoštevdno tega znamenitega velikega zbora udeležiti blagovolijo. — (Izpred porotnega sodišča Ljuh-janskega.) Včeraj je bila zatožena nad 30 let stara delavka Ivanka Tavčar iz Spodnje Planine hudodelstva detomora. Zatožena je obstala, da je 6 septembra t. 1. svoje jedva porojeno dete zadavila in potem v stranišče vrgla. Sramota pred ljudmi in skrb, kako bode živila dete, pripravila jo je k zločinu. Sodišče obsodilo jo je na tri leta teške ječe, poostrene s postom. — (»Koncertna beseda" slovanskega pevskega društva na D u n a j i) bode v sredo 3. dec. t. 1. v dvoranah vrtogradnega društva (k. k. Gartenbaunesellschuft, 1. Pararing). Vspored je sle-leč: I. 1. a) Ze I. Himna, srbski zbor, b) Kuhač F. Š. Kitica bolgarskih narodnih pesnij. 2 Dargo-rnižskij: a) Elegije, h) romance, alt s spremljevalnem na glasoviru, poje gosoica Marija ilorn-steinova. 3 a) Uendl: K. lliidnko ma dfimej, čeiki zbor; b) C h val a E.: Červena voda, ceski bor. 4. R u bi u s te in : a) Uarkarola, b) ma/.urka, ^ra na glasoviru Ivana p 1. Seemannova. 5. Zelen s ki L a d. Chor strzeleovv, poljski zbor s spremljevanjem 4 gozdnih rogov. 6. (ilinka: Ruska pesen, poje gospica Marija Ilornsteiuova (Rusinja). 7. a) Smetana: R<)zmy.sl' si, Maivnko; b) Doppler: Klekani, igra na gozdne rogove; kvartet članov godbe c. kr. dvorne opere. 8. a) (lerbič Fr.: Želja Slovenca na tujem — (besede Urbasove) slovcnsk zbor, b) Tovaoovsk^ A. B. Bolgarske narodne pesni. II. koncert polkovne godbo 84. polka, kapelnik g. Komziik. Zbore vodi pevovodja g. A. A. Buchta. GoBpica Ilornsteiuova sodeluje s privoljenjem ravnateljstva Dunajskega konservatorija. Na gaaoviru spremljata g. dr. Gausbacher, profesor na Dunajskem konservatoriji in član društva g Trav ni če k. (Jlasovir Biiseudorferjev. Ustopuire dobivalo se pri dr. J. L en o ehu I. Priiiinorstrasse 4, v „Slov.tnsui Besedi", I. VVallm rstrn^se 2. — (Razpisane službe.) Tčiteija na jedno-razrednici v Šent Vidu pri Vipavi. Plača 450 gold. Prošnje do 15. januvarja 1884 na okr. šel. :^vet v Postoiini. - Drucega učitelja na trirazrednici v Srednji Vasi v Kočevji. Plača 450 gld. Prošnje do konca t. m, — Uradnega sluue prt e. kr. okr. sod-niji v Idriji. Plača 250 gld. in obleka Piošnie do 30. t. m. na predsedstvo d« ž. sodo. v Ljubljani. Telegrami Slovenskemu Narodu1. Dunaj I. decembra. V zbornici poslancev predložil je finančni minister budget za 1884 1., kateremu je dodal e\pose. Po tem proračuneni so izdatki na 5111 172:7i<>, primanjkljaj pa na nov, prouzročen produktivnega računijo oni znaša priman, osobito x, po dežele. — S prihodnjim letom stopi „\rtec" v svojo štirinajsto dobo in stoji za vse leto 2 gld. 6 0 kr., za pol leta 1 gld. 3 0 k r. — (Vabilo na redni velikizbor Čitalnice Postoj inske) v nedeljo 9. decembra 1883 ,0, dohodki na 887/io miujo-izrednih izdatkih značaja. Ako se od izdatkov od-prodiiktivnega značaja, potom ;ljaj samo o7,,, milijona. Ako se glede gospodarstva 1H8:>. 1. napravi jednaki -calcul", potem so kaže deficit za 1. 1884. za 47/l0 milijonov manjši nego L883. 1. Finančni minister je opazil, da se vlada poslužuje najstrožje štedljivosti, da pa smatra za svojo sveto dolžnost, da se store taisti izdatki, ki so za vzdržanje racij onalnega, zdravega gospodarstva, zlasti zji razvoj pouka iu prometa neobhodno potrebni. Minister se spominja troškov za Arl-Bko železnico, za gališko transversalko. katerih plod bode uživala država. Ko se dovršiti ti železnici, bode sestava budgeta lozja. Glede pokritja ravnala so je vlada vestno po dejanskih razmerah. Neposrednih in posrednih davkov uplačalo se je v prvih devetih mesecih 1883. 1. za 6 l/» milijonov več, nego v jednakoj dobi 1882. 1. Prirastek davkov in carine omogočil je amortizacijo državnega dolga iz teh pomnoženih dohodkov in ni bilo treba uporabiti že izgotovljenih 15 Va milijona rente, ki je še zdaj v državnih blagajnicah na razpolaganje in se bode, kakor se nadeja finančni minister, upotrebila v to, da se ž njo pokrije deficit za 1884. leto. — Naposled pozivlje minister zbornico, da se odobre finančne predloge, da definitivno napravi red v gospodarstvu. Dunaj 4. decembra. Po pozdravnem govoru predsednika predloži Huančni minister proračun za 1884. 1. Vsi izdatki 510 milijonov, dohodki 472, primankljaj 38 milijonov, mej temi za železnične zgradbe 22 milijonov, za javna poslopja 900.000 gld., za Koroško in Tirolsko 3,400.000, za bednostne podpore 600.000 gld., za erarične ceste in stavbe v vodi 1,200.000 gld. Vlada je predložila zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam (Unfall-versicherung). Justični odsek predlaga, da se pozove vlada, naj priredi načrte zakonov zaradi odvetniškega izpita, zaradi potrebne daljše prakse in proti zakotnim pisačem. Lek v dober kap. Kolujočim na želodci priporočati so pristni „.Moli-o vi Sei dlitz-praski", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj w. izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690-2) Meteorologi čil o poročilo. S a Čas Opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo 7. zjutraj! 738-37aa. — 0*6'0 si. zali. 9. pop- 736-14 nu. + 01° (J si. avz £>. zvečer 731 81 mm. I — 0*0*0 si. svz. obl. ob), obl. Mo-kriua v m m. 0-00 am. dežja. Kreditne srečke......100 gld. 172 gld 50 kr Kudolfove srečke .... 10 „ 19 „ — Ak. i je anglo avstr. banke . . 120 . 107 „ 25 , Tranimway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 217 .50 Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in moren papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Št. 16 654. " r766—8) ttazglaa. Mogu vsemogočnemu se je v nerazumljivh njega sklepih zazdelo poklicati k sebi v boljše življenje našega ljubega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, tasta in dedka, gospoda Matijo Gerber-j a, hiSnega posestnika in meso. knjigoveza, zasnuvšega danes ob '/a3. zjutraj v 66. letu svoje dobe po dolgem mučnem trpljenji, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogrebni sprevod bode Sel v sredo 6. dan decembra popoludne ob 8. iz žalujočega doma na Kongresnem trgu št. 4. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. (777) Prosi se tihega sočutja! V L j ubijani, 4. dne decembra 1883. Marta Gerber, roj. Potočin, soproga. Tine, Josip, Fran, sinovi. Ana Acbtscbin. Angela Valentinitscli, Marta Gerber, hčere. Albin Achtschin, Karol Valentin itacii, zeta. — Marija Gerber, Ana Gerber, sinahi. — Albin, Marija, Ki nest, Beti, Tončka, Ana Achtschin; Karol, Josip Valentin i t srh; Josip Gerber; vnuki. Srednja temperatura — 0*4*, za 1-4° pod normalom, XD-ULra.€w3»3acSL boi','-:., i dne 4 decembra t. I. (Izvirno telegrafičnu poročilo, i ) upinm renta .... ..... 79 gld. 20 ) i "■•rebrna rent« .... . .... 79 „ 50 l .-fta renta ........ . • 98 „ 50 r r" marčna renta......... 93 , 75 Akcije narodne banku ...... H35 , — . B Kreditne akcije..... . . S89 „ 40 , London......... 120 „ 55 Srebro ... ...... — , -- „ Napol......... 9 „ 58 C. kr. cekini. . . ... o „ 70 r Nemške marke . « . , f9 „ 15 , 4U , diŽHvne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 , 50 Državne srečke iz 1. 1864. 1C0 gld. 167 , 25 4° „ avstr. zlata renta, davka prost*. . 98 „ 35 „ Ogrska zlata renta «"/„...... 120 „ 35 „ . . ... 87 „ 25 r , papirna renta 5°/(...... 85 a 15 ■r)c , -tajerske 'zemljišč, od rikmt«,P *RI8 Dr. Bohmidt-OVi uspešni i u kurja oče:- cenejši kakor povsod drugje prodaje notari štausctitff* Var t\ t-na znamka. na Dunajski cesti št. 18. Ako se vzame: 10000 kg. 1 železniški voz, stane 50 kg. . . 88 V, kr. 5.000 „ /t železniškega voza, n 60 „ . . n 2.f>00 „ = 7« r» »» ti f,0 , . . 40 n 2.000 „ 40 čolnih stotov M 50 B . . 41 „ 1.000 n 20 n f* H 50 „ . . 42 n 500 n 10 » » n 50 „ . . 4.'l n 860 „ = 5 n » n 50 „ . . 41 n v Grad.šči št 9. (774—'J) i/, kolodvora. uporabljajo se %e mnogo deseti' tii kot brez bole-<'■ i n e in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjib oees. Uspeli teb dr. Stdi . idt-ovih prilep kov /a kurja 0CCM j*1 S koro OBU p Ml v, kajti po opetovane] rabi teh prilepil >v se odpravi vsako kurje "ko brez vsake op* racije, ('ena škatljiei s 15 prilepki in roiei im dletceni n lidiranje kurjih o6ei '-''i i* r. »»• • Niš. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno patiti na to, ima i vsaka škatlj ea na /,\imanjem ovitku UtlSnOtiOgori '/.a/.iinineiiuvaiio varstveno znamko. biNifiia ziiatiiLi', Dr. Behr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po posebnem naeinu i/, leksrskih zelišč ter so že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti boleči« nam na živcih, migreni, iselio di, bolečinam v križu in hrbtnem mozgu, botja- sti, olipueniu, i slabljenju in polucijuin. Na dalju se d r Be li r«o v Iiv6ni ekstrakt z naj bo jAiin uspehom rabi pi< ti: protiuu iu drsanju, otipnelosti milic, trganju v elenkib iu mišica:;, nervoznemu glavobolju in šumenju v ušes li. Dr. Pebr-ov živčni ekstra-1 se uporablja le zvunaiije. Cena teklenicl s točnim navodom uporabe 7. n. nbfilnstvo rači vedno patiti, je li pri \ sakej Bteklenlol na viiaejeni ovitku utisnena SgOmJa VWC stveua znamka. ■ > || magazimi. : i doooooooooooooooooorocoocoi (Havna raspošiIjnliia salogS : (>l«»Kgiiil tn Nižje-Avstnj-ko, lekarna J. Itiltii«>r-ju. I>r. s* lun i d i -o % *■ |in:<-|it.i /.» kur u očchu m «lr. Ifielir-ov živimi ckHlritkt prodtijata v l.jubljttiil likarnarja: J. Sm.ImuIu h .1. pl. Trn i. <»«■ / j . ter tudi Vol drugi lekarmoji. ii>T1 — 4) I I/.dutelj in odgovorni urednik Makso A mi i 6. Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne*