HIŠA UČENOSTI NA AŠKERČEVI
Zunaj še grda, znotraj obnovljena
Srednje šole usmerjenega izobraževanja ob Aškerčevi cesti 7 in Kardeljevi cesti 24 vsako leto obiskuje več kot 3.000 učencev. V zgradbi so srednja šola za strojnišlvo, lesarstvo, srednja kemijska šola in šolske delavnice teh-ničnih šol. Zaradi starosti zgradbe in dofrajanosti lafco vseh komunalnih vodov, podov, strehe m ne nazadnje tudi fasade su na šoli s prvimi nbnovitvenimi deli začeli že pred ieti. V zddnjih štirih letih so notranja obnovitvena dela in oprema za šolske delavnice stali že okrog 180 milijbnov dinarjev. Če to vsoto »prestavimo v leta nazaj si lahko predstavljamo obseg narejenega dela.
Takoj po zaključku minulega šolskega leta so sc začela letos obnovitveni1 dela vodovodne napeljave in sanitarij, saj so imeli od prvega do četrlega nadstropja vsa leta vclikc težave zaradi pomanjkanja vode. Tako kanalizacij-sko kot vodovodno omrežje in sanitarije so bili popolno-ma dolrajani. Prav zato je prva faza obnovitvcnih del predstavljala popolno obnovo in zamenjavo vodovodne-ga omrežja in vertikalne kanalizacije v vseh prostorih, obenem pa je bila v to fazo vključena obnova vseh sanitarij. Kcr so v kritičnem stanju tudi plinske naprave, zaradi česar kemijski laboratoriji niso mogli obratovati že eno leto, je bila v ta okvir zajeta tudi obnova vseh komunalij in plinskih naprav v kemijskih laboratorijih.
Vsa načrtovana dela so bila načrtovana zelo obsežno, saj je bilo treba dobesedno prekopati tako rekoč vsc prostore v ogromni štiri nadstropni zgradbi. Za dokonča-¦nje vseh del je bilo predvidenih štiri in pol mcsece. Večina del je bila opravljenih do 25. avgusta, lorej do začelka prvih rokov za popravne izpite. začela pa so se 1. julija Ictos. V celoti je bil projekl pripravljen do 1. septcmbra, razen kemijskih laboratorijev, kjer gradbena in druga obnovitvena dela šc vedno potekajO; Predsednik gradbenega odbora in direktor šolskib. delavnic Vili Be-lič. je v najinem pogovoru želel tudi javno pohvaliti izvajalce in se jim za požrtvovalno in hitro delo tudi zahvaliti. Obnovitvena dela je opravljal Imos s svojimi tozdi in kooperanti Instalacije Grosuplje, SGP Grosu-plje. Sodelovala je tudi Elektromonlaža, dobro delo je opravil Industrijski biro za vodenje inženiringa in nadzo-
ra. Izpustiti ne smemo tudi našega občinskega komiteja za urejanje prostora in občinsko skupščino nasploh, saj je vsc obsežne dokumentacije postopke uredila v nckaj dneh.
Dcnar za obnovilvcna del.l — 76 mijijonov diruirjev \c bil zagotovljen s pomočjo mestne skupščine, mestne in republiške izobraževalne skupnosti. Zbiranje dodatnega denarja za obnovo kemijskih laboratorijev - zbrati jc treba 40 milijonov dinarjev - še poteka preko sozda Kemija.
Za vnaprej je v načrtu šc druga faza obnovitvenih del, seveda pa je spet vprašanje, kako priti do denarja. Samo za obnovo električnih vodov bo treba po sedanjem pred-računu odšteti 210 milijonov dinarjev. Obnoviti bi bilo treba tudi še okna, pode in fasado, zadnja faza »uredi-tve« srednjih tehničnih šol pa je še dozidava objekta, da bi šola dobila prepotrebno telovadnico, ki je več kot 3.000 učencev tako rekoč niraa, in pa ureditev nekaterih, prav tako prepotrebnih specialnih učilnic.
Sogovornik je šc posebej, poudaril, da bi bilo prav, če bi se poleg družbeno politifinih in posebnih izobražcval-nih skupnosti in izobraževalnih skupnosti, pri zbiranju denarja »zbudile« tudi gospodarske delovne organizacije, za katere šola pravzaprav vzgaja bodoče delavce. Dejstvo je, da marsikatcra delovna organizacija še vedno lahko odšteje kar čedno vsoto za olepševalna dela svojih pro-storov, denarja iz »hiše« pa ne da.
Čeprav morda ne sodi prav na konec pa naj vsecno povemo na koncu: Gradbeni odbor, ki je za hitro opra-vljena dela pohvalil vse sodelavce in tiste, ki so dali denar, se jc na koncu najinega pogovora spomnil 5e nekaterih delovnih organizacij. Tako je Mestni vodovod zamcnjal vodovodne priključke kot svoj prispevek k ob-novi šole, TOZD Komunalne gradnje pa so dela opravile šo režijskih stroških kar je prav tako šoli prihranilo nekaj denarja. In nekaj hvale bomo dodali ie mi: marsikaj ne bi bilo tako hitro opravljeno in morda marsičesa šola prav gotovo ne bi dobila, če predsednik in gradbeni odbor ne bi s tako zavzetostjo in zagnanostjo »stala« za obnovo šole.