mirt.!*** i"'0»">t Oluji in »-'J- v l.„n *•.....-Ij>nji ■>» ,i„,„,,v*>- _ k ,4 .trt l-U . i .. "» .. |N» |IOŠtl ti »« krti "» *>• - , pul Irla . '.< .. - , ,,irt Ml » .. '■'» Vre,lui.tt»in IfrtnUI u u ,t..|n.m trt« 11 O/.naiiiln: / i nau.liM AfW|M| | Trito m» pUi^uj« t; kr., (V s«* natiMiH i krat. .'. kr. fr M ti.kii Skr.it. i kr. it ■«.• Utira Jknt v.. I |tisitirnk*» pltll j »jo po pro.tnru. ■t twk Mati j« rttlttl kolek iSt.M„|.el|) ix .10 k RtkMUl M ti«" iraraju, ItpUl n.i.j N l>lai[»rul|iM fraiikiijcjn. V Mariboru SŽO. Junija 1H<>H. Te6aJ i. iimco Dauaos. to pošlje prisrčno zahvalo, in tntli vsemogočni državni kancelar se g. prvoscduiku trgovske zbornice prisrčno zalivali za prisrčno „V začetku svečana 1867. leta (mislimo 5. svečana) tedanji zalivalo, kakor nam z ironičnim smehom na ustnicah poroča državni minister baron pl. Heust, ko ga je neki na Dunaj pokli- ,,Triester Zeitung", rani cesarski namestnik domislil, ka se bodo Slovani ustavljali Imenovani govor gospoda Beusta je na dva kraja nabrušen. zopetni obveljavi svečanove ustave, odgovori: zmerom laže dva Brali smo. ka nj. veličanstvo nnmerja v kratki dobi iti v Prago, tretjega preverita, nego tretji ona dva; saj Nemci in Magjari so enake misli. — A kaj počnete s Slovani? rekne cesarski namestnik. — Počnem tisto, kar je minister Beloredi hotel z Nemci po« četi (???); če se ne uklone, pritisnem je na steno — odgovori g. državni minister. Ako bi zahteval sani gospod državni kancelar, pripravljeni smo rado imenovati grofa, ki je tO videl in slišni." Tako 1$. dan t. m. podpisano vrednižtvo časopisa „Politik" govori g. Bensttt, kteri je 10, dan t. ni. v poslanski zbornici izrekel, ka nikoli ni izustil, da se morajo Slovani na steno pritiskati. Gospod kancelar je tisto noč poprej menda vrlo dobro spal, jer je bil ta dan tako dobre volje, da ni govoril samo tega, nego rekel je celo, ka Ijubljansko-trebiško železnico je kranjskim Slovencem trebn privoliti za hvaležno nagrado, jer so na Dunaj v leseno poslopje pred škotskimi vrati odpravili poslance, nko tudi so po niilostljivo razgnanem prvem deželnem zboru drugič pri volitvah zopet zmogli. Celo dunajski list „Vaterland" o teh besedah državnega kancelarja piše: „baron „pl. Beust je očevidno nesrečen z mirospravninii govori. (Je so dolgotezni, kakoršne so bile napitnice v lieicheu-hergu, ali krajši, kakoršen je v denašnji seji državnih poslancev, nikoli ne obude tega, kar morda pošteno namerjajo, nego vselej nasprotno. Poslanski zbornici se je trdno držati podanega stališča, H treba, da ona s tacimi milostnimi privolitvami olajša pot do tega prostora — tako doni krotka beseda kancelarja za državne oblasti nj. veličanstva". Kako Čudovito napačna je ta sodba o zdanjem položaji! Kraljestvu in dežele nc hote* daril od zdanje vladne stranke, ktera se vede, kakor „beati possidcntcs", nego očitno in glasno svojih pravic nazaj zahtevajo. Baron pl. Beust naj ne bode slab psiholog, in potem bode razumel ka kdor zahteva svojo pravico, tak je razžaljen, ako se mu po nuja j o darila". Tako sodi „Vaterland", in tako sodi s tem časnikom tudi „Politik". Kako sodijo naši državni poslanci, nam zdaj, ko piše ino te vrstice, ni še znano; ali ka gosp. prvosednik trgovske zbornice v Ljubljani drugače sodi, to nam je znano. Jedva je gosp. V. §. 4. Del o v a n j 6 0 il I) o ni. 1. Vsi predlogi, vpiašanja i. t. d., ki zadevajo društvo, prošnje zn posojilu, pođavajo se odboru ali ustineno nli pismeno; ustniene prošnje se zapisujejo na tiskane pole k temu pripravljene, prosivee jib pa podpiše. (Vso furmulnre ia prošnje, dol/.na pintin, menjioe i. t, d. potem za glavno knjigo in deimik dodum nu koncu pravil) 2. Ustmeno in pisano prošnje prijemlje vsak i dan v društvenem sta-novališči denarničar med 9. uro dopoldne do treh popoldne. (Ker l)i nuše založno v začetku ne bile luko velike, da hi si lehko najela posebnega stanovanja in plaćanih uradnikov, hi so tudi fiai uraduvanja moral omejiti na dva ali tri dni v tednu, posluvim na sredo in nedeljo od 0, do 2, Kar se sploh tiće opravil, moral bi \saki okraj ravnati po svojih okoliščinah.) A. Vsaka ustmena prošnja In vsaka pisana dobi svojo zaporedno številko, njen obsežek in čas, kdaj se je predložila, zapisuje se v posebno knjigo t^dennik). rieh. Ker pa ljudje na noben način ne krvoritijo toliko, kakor bi morali, da bi le nekoliko podobno bilo temu, kar se je že pisalo po svetu, začela je sama narava rogoviliti ter čudne burke vganjati. Ljubljanska okolica popisana je bila za strašno nevarno, se ve da le bolj nemškim tumorjem, ker narodnjake pozdravlja narod s strelanjeni iz možnarjev in širnimi „živio" klici. Tako se je zgodilo te dni družbi dvanajstih Ljubljančanov pod Šmarno goro, ki sp bili vsi začudeni tako srčnemu nepričakovanemu .sprejemu. Narod naš pač res ni tako zelo surov, kakor vpijejo nemškutarji. da pa svoje stanja vedno boljo spoznava jc včasih neprijetno /a take, ki še vedno hočejo ošabno gospodariti in zaničujejo vse, kar je domačega. Vsaka prikazen vzame naj se tako, kakor jc naravna in ne išče naj se zvijačno drugih vzrokov, kakor so ti, ktere vsakdo lehko s prstom zagrabi. Pa, da se vrnemo nazaj na naravo in njeno početje, naj bode. omenjeno, da so začele celo gore razsajati ter sumljivo brenčeče glasove poganjati, (lota Krim na močvirji zadnji čas nekam čudno bobni in renči, kakor jo že dopisnik „Slov. Naroda" naznanil, zadnji čas pa jo dobila neki celo razpoke in se ne ve, kaj bo iz tega. Nektcri ugibljejo, da hode voda plusknila iz nje ter potopila grešno Ljubljano, drugi zopet pravijo, da gora bode ogenj bluvnla in priletel ognjen zmaj iz njenega trebuha. Naj si bode, kakor hoče. zanimiva nntorna prikazen je gotovo, temveč, ker je bilo res nekdaj jezero tam, kjer je zdaj močvir. Morebiti bode gosp. Dežnimi, ki jo tak prijatelj lmtoroznnnstva, to reč šel preiskavat in nam kaj naznanil. Gasa ima menila zdaj zopet nekoliko, ko ni treba politike kovati in pri tej priliki naj ga še spomnimo starin izkopanih pri zidanji nove g. Tavčarjeve hiše. Slišali smo, da so te stvari polegale dolgo iu da se jih je tako dosti razneslo, Darila pri šolskih izprnševnnjib se bodo lednj odpravila, gotovo no 4. Odbor rešuje ustniene in pisano prošnje v svojih sejah. .'). Odbor skrbi za denar in prejema, kar ima društvena denarnica postavno ud koga tirjati. posebno pa mu je skrb. da se vse društvene zadeve redno in bitro opravljajo. 0, Da se zadeve, ki se ne morejo odlašati, nemudoma rešijo, shaja se odbor vsaki teden na odločenem kraji; v tacib sejah so posvečuje m odločuje, če je vsaj polovica odbornikov /branih; absolutna večina glasa, odločuje. 7. Odboru gre pravica, da mu morajo denarstveni uradniki predlagati vse knjige, pisma in gotovi denar, kteri se mora, kakor tudi knjige, braniti v denarnici. 8. Če se kaže, da je dennrnica neredna ali da kaj manjka, sme odbor dotičnega uradnika posloviti, a če je treba, koj skupščino sklicati. 9. Uradniki pri denarnici in odborniki ne sinejo glasovati pri predmetih, ki se tičejo njihovega delovanja. 10. Odbor je opravičen, za društveno denarnico zadolžiti se (na posodo vzeti) do 1000 gld. a. v. po ou/0 obresti in v imenu društva izdavati dolžna pisma, ki vežejo vse društvenike. 11. Odborniki ne stoje za to dobri, kar zgubi društvena denarnica pri nezmožnih dolžnikih, če so le pri posojilu temeljito po pravilih ravnali. 12. Starosta sme v posebnih slučajih odbor sklicati tudi izvanredno. 13. Starosta vreduje razprave v sejah odborovib in odločuje dnevni red. 14. Starosta prejeinlje poklade in doneske v denarji nli zaupnem papirji (Kreditpapier) in jih hrani ter varuje pred ognjem in kradežem, to vse pa tako, da denarničar in preglednik (kontrolor) vse to pregledujeta, in da imajo vsi trije ključe. 1 "t. Starosta zastopa društvo v vnenjib zadevah, ima tedaj pravico, podpisovati vsakovrstne liste in spise v imenu društva po načelih odločenih od odbora, na podlagi teb pravil sklepati pogodbe, dalje toževati v imenu društva in tožbo nadaljevati proti vsaktereinu udu. razprave določevati, prisege nalagati, prisege vračevati, sam prisegati, sodnijske odloke prijemati in sc posluževati proti njim vsakoršnib pravnih sredstev, vse to s pripomočjo društvenega izvedenca v pravu (Rechtskonsulent). Vse listine, kterim se kaka dolžnost uli zaveza, odgovornost nalaga društvu, morajo podpisovati vkupno en odbornik, denarničar in preglednik; liste pa, s kterimi se potrjuje, da so se prejeli denarji, morata podpisovati vsaj denarničar in preglednik. Iti. Pod ravnatelj ima vse pravice staroste, kakor je zadnji zadržan ali pa svoje pravice njemu naloži. 17. Denarničar prejomlje vse denarje in sploh vse reči v imenu društva, in prejembo potrjuje (kvjtiru) vkupno s preglednikom, izplačuje po ukazu staroste, a da morajo ti ukazi izdani biti tudi od podravnatelja in enega odbornika. 1«. Denarničar nadzoruje s starosto in preglednikom društveno denarnico in ima z njima pravo, da imajo vkupno ključe. I H. Denarničar vodi knjige, zapisuje dohodke iu izplačevanja in podaja odboru v sejah tedni ali mesečni pregled vseh udov, ki so kaj zaostali, pa račun o imetku in dolgovih društva. 20. Denarničar podava vsako leto račun o prijemkih iu izdavkih iu mu dodava vse potrebne in redno potrjene priloge: da se pregleda in pretresajo tu odboru predloženi račun, zvoli se posebni odsek (Kommission), če odbor račun odobri, potem ga pohvali skupščina in pusti v društvenih sobanah vsaceinu udu v pregled. ()c pa odsek spozna, da račun ni prav, odloči potem odbor, kaj jo storiti. JI. Preglednik nadzoruje vse prijemko iu izdavke, pazi, da so vsi v redu in podpisuje skupno z dcnnrničarom vse listine o prijemkih in izdavkih društvenih. 22. Pregledniku gre tudi pravica, da vkupno pregleduje in zapira društ veno denarnico. 23. Tajnik zapisuje vse vloge v posebno knjigo, piše zapisnike v odborovib sejah in pri glavni skupščini in opravlja sploh pisanje po povelji staroste ali kjer jo treba, podravnatelja. na veselje šolarjev. Kako srečni smo pač mi Slovenci, in vendar vedno tožimo, da se nas „na zid pritiska". Dobili smo te dni tako lepo darilo, tak ,.premijum" s „tleisszettelnom" vred, da mora vsakemu otroku, bodisi majhen ali velik, srce poskakovati. O blažena naivnost otročjih let, kam si zginila, da ne morem tudi jaz veseliti se z veselimi iu z menoj mnogo drugih, ki 80 sicer še „mladi", pa vendar prestari za tako veselje I Toda, tiho, ne kuli veselju, molči iu misli si svoje, ti zabavljivi listkar, draži in razmabuj nem-škutarske napake, domače pa pokrivaj s plaščem kršanske ljubezni, mi šepetu nekdo na ušesa. Naj bo za danes, morebiti začnem danes teden brati domače levite. A. L—č. Srbska. (Dalje.) Srbi so večidel visoko in vitko rasteni, krepke postave, pa žlahtnega ter pravilnega obraza. Možje imajo skozi in skozi ponosno, junaško podobo in že na hoji iu vedenji jim jc videti njihov pogum, in njihova sanio-svest. Oboroženi pa so pravi bratje Davorovi. Obleka jim je po deželi večidel navadna orijentalska: široke nad koleni zdrbnene bregeše, jopica z vezami bogato obšita, na glavi pa fes s čopom. Po večih mestih, vzlasti pa ' Belemgradu se nosijo ljudje ponajveč že po navadnih evropskih šegah. Tudi ženske so poprek lepe postave, vitke rasti in blagega obraza, ravno tako tudi jim priča vedenje o njihovi ponosuosti iu samosvesti. Glede obleke jim velja po deželi tudi še večidel orijentalska, po mestih pa modična evropsku obleka. Vendar nosijo po mestih omožene žene, vzlasti bolj priletne, še znii-raj na glavi rudeči fes, okolo kterega si svojo dolge kite umetno opletajo, kar jim prav dobro in čedno stoji. 24. Će bi bil kteri izmed teb uradnikov zadržan, postavi odbor druzega odbornika na njegovo mesto z enako odgovornostjo. 26. Tem uradnikom, to je, denarničarju, pregledniku in tajniku se daje plaća za njih delovanje, če društvene zadeve take stroške dovoljujejo. O tem pa sklepa glavna skupščina po predlogu odboroveni. 26. Je li treba, da denarničar in preglednik položita varšino (kavcijo) in o tem, koliko naj varšinn znaša, odločuje po predlogu odborovem tudi skupščina. I) opis i. Is Id ubijane, 17. junija. A. (Kaj bo z županom? Pozdrav Palac k emu.) Kakor morska kača vleče se že župana dr. Coste suspenzija. Pred kratkim so pisali nemški listi, da bode skoraj rebnbilitiran, zdaj jo zopet vse tiho. Kdaj bo že vendar rešena ta stvar? To počasno ravnanje v tako važni zadevi nam nič ne dopnde in resnično moramo reči, da bi želeli kmalu vedeti pri čem smo. Enako je z „Južnim Sokolom", tudi tu nobenega glasu! Razun zadnjič omenjenib društev poslali so telegrntičen pozdrav Pa-lackemu k 70. rojstvenemu dnevu tudi gg. dr. Bleivveis in dr. Costa, v Ljubljani živeči Cehi in obrtnijsko podporno društvo. Šlo je iz Ljubljane 8 telegramov k tej slavnosti naroda češkega. Is Istre 16. junija. (Koperska gimnazija, pa ravnopravnost jezikov). Istranskim Slovanom se no vseh straneh jako slabo godi Lahoni v zvezi z uradnimi in vladnimi Nemčoni, ki so se vsaj na pol priva dili italijanskemu jeziku, povsodi jih k zidu pritiskajo. Kako nepopisljivo ve selje navdaja sedaj naše Lahe, da se je nemščina popolnoma iz vrste dru gih učnih predmetov naše gimnazije izbrisala , kajti sedaj ho od prve do zadnje ure celega tedna v gimnaziji kraljevala ljuba italijanščina. Ali se Icmu ne pravi „Slovane k zidu pritiskati", da so se pri tej najnovejši prc-naredbi Kopersko-Istranske gimnazije popolnoma prezrli! Ali tako ravnanje ni ] opolnoma nasprotno §. 19. osnovnih postav V Ali se preslavno ministerstvo r:e šali z osnovnimi postavami, ko se na razupiti 1!) rečenih postav sklicuje in gimnazijo italijanščini izroča! Ali ono morebiti ne ve. daje pravi deželni jezik po Istri slovanski? Ali mi Istranski Slovani nismo tudi avstri-janski državljani, za ktere bi tudi splošne državljanske pravice veljale (la legge ibndamentale . . . sui diritti generali dei cittadini, kakor so dotični mi« nisterski ukaz izrazi)! Kaj nam pomaga, da Tržaški namestnik baron Bach z nekim nemškutarskim svetovalcem pogostonia po Istri potuje, in se po nc-kterih poitalijančenih mestih in trgih dobro ima, če njegova sporočila meščanskemu niinistcrstvu le sporočajo, da po Istri sami Italijani žive. G. namestnik nas ne razume in ne pozna naših potreb, z Italijani pa vsaj nekoliko pokramljati more, zato je morebiti ministerstvu tudi nasvetoval oni znameniti ukaz, ki ima slovenske Italijane v koperski gimnaziji popolnoma poi-talijančiti. Drugi pa pravijo, da je ministerstvo nasproti namestniškemu na svetu prostovoljno izdalo rečeni ukaz. Pa kaj pravim, saj se bo slovenščina in hrvaščina tudi podučevala v rečeni gimnaziji. Tema jc odločenih osem piš-kavili ur na teden; prislonjeni učitelj jih bo opravljal ob prostih, nešolskil dneh in popoldneh! Hej, Istranski Slovani! štejete nad 100.000 duš ali štiri petino vseh istranskih prebivalcev, ali še hočete več časa imeti, da bi se vsaj v svojem maternem jeziku nekoliko izurili? Italijani zahtevajo, da morate trpini za večno ostati, da morate v duševni tamoti vsaj tako dolgo tavati, dokler vam od zahoda sem (!) ne priseje italijansko sobice! Istranski po slanci, zaprav le zastopniki istranskih Italijanov v državnem zboru podpirajo zahteve svojih ljubljenčkov in naših najhujših narodnih nasprotnikov; preslavno ministerstvo pa jih verno posluša in osrečilo nas je z imenovanim ukazom! občil „Slov. Narodu" , da so naši gimnazijalci vlomili v stanovanje nekega učitelja malih šol in rim vse raztrgali, pobili iu polomili, oh kratkem, prav po vandalsko — divje so razsajali ti mladi zastopniki italijanske omike! Te dni sta pa zopet dva iz med njih na utirali napadla lastnega učitelja in ga prav po italijansko božala! To je prvi najlepši sad ministerskega ukaza, ki ga ja ravnatelj naše gimnazije celega nabil na nnznaniluo črno desko' To jc sad prečudne italijanske odgoju in njenih odgojiteljev, kterih jeden je blezo pred dijaki očitno izrekel; šolske postave so za vas nepotrebne! Le pametni bodite! Hes dijaki so svojo italijansko pamet pri omenjenih in mnogih drugih prilikah kaj lepo pokazali. Radoveden sem, kaj bo naša „Provincia" (jedini italijanski list, ki v Kopru izhaja) sedaj rekla o naši učilnici, ki jo je že zarad neke druge stvari v 8. listu jako grajala. Morebiti bo sedaj razuzdani mladini slavo pela, kakor je zadnjic ininisterskeinu ukazu, ki prepo-blevne Istranske Slovane popolnoma prezira, ki Avstriji ziuiraj zveste in mirne Slovane še bolj tlači, kakor so jih tlačile stare razmere. Iz Prage 16. junija. [Izv. dop.j (Princ Napoleon in cesar Franc Jožef v Pragi). Vkljub vsemu vpitju oficijelnih in oticijoznih časnikov dunajskih se je vendar zgodilo — prišel je „rudeći" princ v Prago. Francoski in dualistični dunajski listi so si sicer prizadevali tajiti politični pomen prineovega potovanja v Prago. Morem vam pa zagotavljati, da je prišel princ v Avstrijo edino le zato, da je, spoznaval in pregledal tukajšne razmere. Po njegovem spraševanji in pozvedenji soditi, hoče se do dobregu prepričati, ali je Avstrija že tako vred jena, kakor veduo razupijajo dualistićni časopisi, kajti jegov stric Louis se bo gotovo le z moćno Avstrijo hotel družiti. Princ je bil na Dunaji. Dobro vem, da je že pred svojim prihodom na tanj ko vedel, da se cela nova doba le naslanja na laž in ziaotnjavu. Zvedši na Dunaji, kar jc vedeti hotel, podal se je v Drago, glavno mesto nikakor še ne pomirenoga naroda, brez kterega je Avstrija nemogoča, in tudi na svoje okrepčanje misliti ne more, dokler se mu ne zadovoli. č'ehoni neprijazni dunajski listi so na polna usta pripovedovali, kako je hvalil princ novo-avstrijanski liberalizam in ustavnost ali konštitucijonali-zem, in preklinjal gibanje (!esko. Vse blebetanje je prazna iznajdba. Princ je preveč skrivstven in diplomiitičen, da bi vse izpovedal, kar vu ali si rnisli. On veliko poprašuje, pa razsodek varno hrani zase. Konečno se je vendar povedalo, da pride princ v Prago. Zdaj ho zopet po drugi strani sc na kozji rog postavili dunajski časniki, oni so svoje bralce sleparili rekoč, da gre obiskat cesarja Ferdinanda; a ta biva zdaj v Ploškovicah in princ še Prago zapustil ni. Došel jo saboto večer ob 9% ravno tedaj, ko je šla baklada mimo gostivne pri črnem konji, kjer se jo nastanil. Tukaj jo z lastnimi očmi videl, kakšna je l stvorjenim čestvom. On si je dal poklicati krčmarja g. Cifko, ki jo odkritosrčen č'eh, in si razlagati o posameznih oddelkih slavnostnega prohoda. Posebno so ga mikali dijaki in oborožena meščanska krdela. Drugi dan v nedeljo je oficijelno zaslišaval. Sprejel je namestnika Kellersbcrga, dež. maršala Ad. Auersperga, praškega poveljnika generala knjeza M on tenu o v a; zu drugo je bil pa vedno v „naših rokah". Župan Klaudv ga jo vozil v svoji kočiji več kakor (i ur po mestu, kazaje uiu znamenitosti. Za tem ga je zaslišaval %we\ med tem jc moral dež. maršal čakati pred durimiv Nemški listi so sicer raztrosili, da pripravljajo Oehi slovesen sprejem, in da bodo šli se mu poklanjat. A naši prvaki so dobro vedeli, zakaj da jo prišel v Prago, in so se previdno zadržali. Kar so pričakovali, res soje zgodilo. Princ jo naprosil Palackega in Itiegerju, da ga obiščeta, čeravno se Ali se slovanščine, jezika za pastirje iu hlapce in za drugo slovnu- naši niso zato poganjali, iu govoril je ž njima l'/9ure o avstrijskih in čeških sko drhal znane Pazeuskc prošnje, kaki lstrijan uči ali ne, jepropuščeno njo-j zadevali. Lebko si mislite , da je mnogo zvedel, kar se mu jc na Dunaji govi volji (spontane amente), zato tudi še tako slabi red (nel caso d' esito zamolčalo. sfarevole) v spričevalu nima nikakoršne veljave. Včeraj se je peljal v Lednice na Moravskom, Klaudv ga jo spre- In glejte! ti opiljeni italijanski dijaki so mi res pravi uzori italijan-^mil do kolodvora. Princ je kazal županu nenavadno zaupanje, in pri ločitvi ske omike. Neki dopisnik iz Koperskega okraja je pred nekaj tedni bil pri-,mu je srčno roko stisnil. Naši voditelji so s prineom čisto zadovoljni. Srhi so zelo verni, vero svojo „pravoslavno" visoko čislajo. Vendar pa nima duhovništvo na Srbskem onega spoštovanju, toraj tudi ne one veljave ter upliva, kakor pri inarsikterem drugem narodu. Nekaka vez, iu sicer zelo mogočna vez med Srbom in ltusom je toraj Srbu že prirojena od mladih nog; vera pravoslavna. Srbsko ljudstvo živi zelo zmerno iu trezno. Okroglo rejenih debeluhov boš med Srbi tako redko in malo našel, kakor pa pijanega človeka. Pijanost jim jc komaj po imenu znana. Zato pa je med Srhi, kakor pri ori-jentalcih sploh gostoljubnost doma in v veliki čisli. Ptujcu se kaže Srb zelo postrežnega in prijaznega, rad in z veseljem mu gre na roke. Najviša postavodajna oblast v deželi je skupščina. Skupščina se v neposrednih volitvah ljudstvo izbira samo. Uprava je večidel ponarejena pruski, odlikuje jo veliki red in natančno in brzo poslovanje. V denarstvenih zadevah je Srbska pri svoji varčnosti bolj na trdih nogah, kakor marši ktera ošabna velevlast, dasiravno so naravna bogatost srbske dežele še ne porablja, kakor bi se lahko rabila, in dasiravno razun živinoreje Srbska ne pozna nobene obrtnije , ki bi to ime zaslužila in je tedaj tudi prosto ljudstvo večidel revno. Ko si evropske države s posojenim denarjem svoje železnice zidajo , si je mislila Srbska na svoje stroške in iz svojih blagajnic zidati veliko železnico, ki bi iz Belegagrada peljala po celi deželi, in bi se prijela železnic, ktere nameravajo ptuji podvzetniki po Turčiji sezidati, tako da bi potem srbska železnica peljala na jedni strani do Carigrada, in na drugi do Salonike. Posebne hvale in opazovanja vredno je na Srbskem šolstvo in pod'.;!. Da jo oskrbljena cela dežela z dobrimi ljudskimi šolami, povedali mo že popred. Vendar ni skrb za šolstvo zaspala pri ljudskih šolah, tudi za višo znanstveno omiko se je v Srbiji prav veliko storilo. Da jasno govorimo, ima Beligrad svojo akademijo, na kteri se uro razve zdravoslovja vsi drugi znanstveni stroki. Ta akademija si je pri deželnih Srbih in drugih Jugoslovanih toliko glasa pridobila, da jp ravno v tolikem številu obiskujejo domači, kakor ptuji učenci. Kazun akademije ima še drugih izvrstnih učilnic iu odgo-jilnic, ktere jo tudi država ustanovila in jih še zdaj izdržava. Da izmeri mnogih omenimo le jedno, ima Beligrad višo dekliško šolo, kteri je glede njene odlične osnove iu izvrstnih učiteljev iu učiteljic teško para, celo v Nemcih iu v Švici. Tako je tudi država ustanovila in še zdaj stroške plačuje za akademičen zavod, v kterem sc brihtno iu marljive deželne hčere v vseh lepih in koristnih vednostih in umetnostih temeljito podućujcjo. Ravno tako je tudi srbsko vojaštvo lepo razvito in opazovanja vredno. Vojaštvo je večidel po pruskem izgledu osnovano in uravnano, samo s tem razločkom, tla potrosi v primeru Prusija mnogo več novcev za svoje vojaštvo, nego Srbija. V Srbiji je namreč vojak vsak odrasli mož, ki je sposoben za orožje, in vsak vojak skrbi na svoje denarje za potrebno obleko in orožje, kolikor gaje po Jeni, da ga more biti v zasebnem premoženji. Za vse drugo, kakor za topove, za potrebno orodje pri obleganji in v vojski, za konje, vozove itd., skrbi država. Tako, pa tudi le tako jc v Srbiji mogoče s primerno malimi stroški iu sredstvi veliko armado na noge iu pod orožje postaviti. V vsem vkup ima Srbska, kar se tiče njenega razvoja in ustave, vzlasti pa glede šolstva in vojaštva, veliko sličnosti z republikansko Švico. ,,Wien. Abdp". Kaj imn tO pomeniti, si lože mislite, kakor jaz pri nafti liberalni tiskovni postavi na papirji izrečeni. Brez ovinkov p« smem redi, ne boji, «la l>i mi kdo očital nepremišljeno«!, m Vam za zdaj le toliko naznaniti, da se bo kmalu francoski dvor pri nafte m zato poganjal, da se na vsak pogoj prej ko slej zadosti Coboni V ozki zvezi s princovim obiskom je prihod Nj. veličastva v Prago vprihodnjo saboto . ako sc mi j<' pral povedalo. Nedavno som Vam pisal, kaj ima ta prihod pomeniti: namreč pogajanje s češko opozicijo. Že sem-tertje SO se slišali glasovi, koliko da nam čejo oddeliti. S tem pa se ne bo zadovoljila opozicija. Ne za las no jenjamo od naše tirjalve. da to dobimo, kar Magjari že imajo. Historično pitno češke korone ni za črko slabeje, ne za dan mlajše od ogerskega. Ako bode na tej podlagi Nj. veličastvo svojo državljansko modrost pokazalo nam Čehom, našlo bo nas voljne in pripravne za vsakorino Žrtvo. če Id pa poskušalo v smislu ministerskega sovetačeško opozicijo z.ii novo dobo vneti, morali bodo naši prvaki odkritosrčno izjaviti, da bodo še za naprej v lojalni opoziciji strpeli, dokler Nj. veličastvo ne spozna za dobro drugače se odločiti. V Belemgradu 8/15. junija. Danes dopoldne je bil pogreb vbitega knjeza. Sprovod je imel kreniti iz dvora ob š uri zjutraj, sveta pa se je nabralo že rano jedno ali dve uri popred, ker si je hotel vsakdo najboljše mesto poiskati. Ulica, v kteri stoji dvor kacih 600 korakov dolg, je bila z vojaki zavarovana, in samo odlična, lica , ki so bila k sprevodu povabljena, puščala so se v njo; narod pak se je razprostrl po širokih Terazijah itd. Vsa okna so bila polna sveta, ulice prepolnjene, celo na drevesa in strehe se je množica spenjala. samo da bi še zadnjikrat videla svojega knjeza. Po vseh ulicah iu hišah so se vile črne zastave, okna in prodajalnice so bile obložene s črnim suknom, ves odličneji svet je bil črno oblečen. Ob osmih poči top na gradu, zvonovi zazvone iu mrtvo telo polože na mrtvaški voz. Potem se krene vojska, naprej Bcligrnški narodni eskadron konjikov. 1 baterija s topovi, 2 Beligraške baterije, 1 četa z bando, a za njimi učenci vseh šol. za temi pevsko društvo, ki je pelo „Sujati Bože1'. Žalostno seje razlegala pesem po širokih ulicah, a še mnogo tužnije je bilo videti, ko so dovedli črno pokritega konja knježevega, ki bi ga bil imel v slavno vojsko nositi. Potem so prišli nosilci knježevib odličij s saldo vso obsojano z dijamanti, njegovim kalpakom in redi, ktere je dobil od ptujih držav. Za njimi so nasoli najod-ličneji uradniki iu meščani pokrovec ovit z. vencem, kterega so darovali tu-kajšni južni Slovani velikemu rodoljubu v spomin svoje hvaležnosti z nadpi-pisom: „Tvoja misao poginuti noče"; za njimi je prišlo dubovstvo, nadškof Beligraški in še 2 vladiki, h Karunoveu in Negotine. Zdaj sc je vvrstil mrtvaški voz , kterega je peljalo ti konj s črnini suknom pokritih, na desni in levi so bili viši častniki. Ko je narod zagledal voz in na njem zadnje ostanke svojega vladarja, jelo si je vse solze brisati pa tudi glasno jokati. Videti ni bilo neorošenega očesa, celo 8 bosanski Turki, ki so jo bili ravno k pogrebu sem zadeli, plakali so glasno videti ginljivi prizor, kako žaluje ves narod za svojim ljubljencem. Za vozom je šla knjeginja Julija, ki je došla iz. Dunaja knježova .sestra g. Perka iu vsi udje knje/.eve rodbine, potem členi numest-ništva, ministri, leni. baron Gablenc kot poslanec iu namestnik avstrijskega cesarja, Ali Nizanič beg kot namestnik Sultana, uradniki in nebrojna množina ljudstva ne samo iz Srbije, tudi iz Avstrijo. Truplo se je neslo v eerkvo, kjer je po svršeni službi božji govoril metropolit ginljivo besedo in potem so spustili sanduk (mrtvaško Irugo) v rako, kjer počiva tudi oče ranjcega knjeza, Miloš. Pevsko (lrufttvo jo zapelo: „večnaja pamjat" iu ves narod je začel na novo jokati , tako , da je jok in ihtenje vdušilo pevske glasove. Zadnji pozdrav od vojske, trikratni ploton je zagimel pred eerkvo iz. trdnjavo so odzivali topovi. Tako se je vršila zadnja pot knje/evn: tudi mi od njega jemljemo slovo: Večna mu pamet. Ta dan zapustil nam je lužen spomin. Bolj, kakor kdaj smo čutili, kako je. bil ljubljen in spoštovan Knjez Mihajlo. Nočemo naštevati njegovih zaslug za narod in zemljo, dovolj nam je. da smo videli, kako more ceniti narod vladarja, ki je bil vselej pripravljen žrlovati so za blagor svoje domovine , ki ac je zmiraj sknznval očeta sirot, ki je modro in čvrsto postopal, da unapredi zemljo, dajo pripravi za veliko prihodnost, ktere žalibože on sam več ne bo mogel videti, Nedovršene -o ostale njegove namere, ali prepričani smo, da bo njegov duh ostal vselej živ v Srbstvu — njegova misel ne bo izginila. Belgrad 4/16.junija. Poprej že enkrat sem Vam pisal, daje uboj knje-žev izišel od tako imenovane liberalne stranko, ki sije hotela s silo prilastiti vlado. Topa se ne potrjuje. Kolikor jo sodniško preiskovanje moglo pokazati, imel je pri hudodelstvu svojo skrivno roko knjez srbski Aleksander Karaeorževič, ki živi v Pešti. Ubijalca knježova sla 'j brata Itadovanovičn, jeden je rokodelec, drugi bankrotiran kupec , a v ječi je tudi še tretji brat, ki -je tudi pomešan pri zločinstvu. Tretji ubijalci; je jetnik Maric, ki je obsojen zavoljo uboja svoje žene Pri tem je sodelovalo še nekoliko jetnikov, ktere jc opravitelj jetniš-niec svobodne puščal. Deležniki hudodelstva so bili sorodniki Aleksandra Karažorževiča po njegovi ženi Persidi. To je rodbina Nenadoviča. Opravitelj jetnišnice Svetozar Nenadovič je podkupil nektero stražnike in jetnike ter je napeljal knjeza , da se je tam sprehajal, kjer so bili namenjeni hudodelstvo izvršiti. Knjeginja Perside bral. Simn Nenadovič jc bil v Pešti, kjer je dobil denarjev. Zaprt je tudi drugi brat knjeginje Mladen, ž njimi vred tudi dva Stanojcviča. (iavrilovič, oni žlahtuiki knjeginje Perside. Uboj sc jo dogodil v parku, kjer je jetnišnica. Po dovršenem hudodelstvu je iz Belegagrada pobegnil bivši svetnik Mnjstorovič v Sniedercvo, da tam povzdigne punt. Tam pa so ga vjeli in pripeljali v Beligrad, Ta Majstdrovič je bil pred II leti glava zaroti', ki je hotelu knjezu Mihajlu življenje vzeti. Tedaj jih je vrhovna sodnija nedolžne spoznalo, češ, ker sta bila '2 izmed njih — pod knjezom Aleksandrom ministra, pa da sta toraj nezadovoljna s stanjem sedanjim. 1/d'itulj in odgovorni vrednik Anton Tomšič Prisedniki te sodnije so se potem obsodili na jedno leto ječe. Vsi li-ti t• * tedaj kričali, kaka nepravica je to. da se obsoduje najviša sodnija. Ali OVO Vam zdaj žalostnih dokazov, da so jim tedaj ni bila krivica Zgodil«, I/ tega so \idi. da jo pri tem ubojstvu sodeloval samo dobiček in za sebni hasek. Izišlo je od ljudi, ki so mislili po dokončanem delu nepriljubljeno rodbino Kurnžorževičevo posaditi na prestol in nabirali so za zločin ljudi, ki so bili duševno in gmotno propali; zločincem iu ubijalcem se je izročila deželna osoda. Pri celem hudodelstvu ni sodeloval ni jedcu pošten človek. To ni več političen fanatizem, ki se da po svojem krivem prepričanji zapeljati, da kaj tacega stori. Lica, koja so z delom rokovala, gledala mi samo. kako bi si pridobila vlasti in blaga; ubijalci že so popred ubijali, go-1 n ti 11 i druge, pa so za denar tudi ta zločin storili. Vsemu narodu se to delo gnjusi. Kdor je bil na pogrebu, videti jc mogel, kako jc žaloval narod za svojim nepozabljivim knjezom, tako, da gotovo nikoli pri smrti kakega vladarja ni bilo take tuge, takega vseobčega joka. Jeli to znamenje, da si je želel promeiio, da si je želel Karažorževiča nazaj I? In divni red, ki je vladal za celo vreme in še zmiraj vlada, ni li to znamenje, da je narod svojega knjeza ljubil V /ena knježova. knjeginja Julija, ki je došla na pogreb iz Dunaja, prepričala se je, kako ume narod ceniti svojega knjeza; agenti ptujih dežel izrazili so naniestništvu svoje spoštovanje do naroda, ko so vdeleževaje sc pogreba videli, kako je žaloval nebrojni svet. Namestništvo je danes izdalo proklamacijo, ki to potrjuje iu pravi, da mora cela Evropa ista čustva imeti, koja so imeli generali, poročniki i u zastopniki ptujih dvorov pri pogrebu. Na narod ne pada sramota, pada puk na rodovino Karažorževiča, pada na same zločince in ubijalce. Knjeginja Julija je izdala pri svojem odhodu sledeče pismo narodu srbskemu: Začasnemu naniestništvu knjez. dostojanstva! Ni mi mogoče zapustiti srbsko zemljo, da ne bi izrekla svojo naj-srenejo in najtoplejo zahvalo vžaloščenemu narodu, ki je danes z menoj zajedno pokopal ne samo svojega knjeza, nego tudi velikega rodoljuba, vselej občinski brinečoga se za svoj narod, a tudi za vsakega posamezno. Vaše sočutje globoko me je ganilo; ono vas diči, ker samo plemenite duše umajo biti hvaležno, kakor Vi. Ce se tudi jaz ločim od Vas, misli moje ostajajo pri Vas in moja najtoplejn molitev bo, da Bog povzdigne Srbijo, da procveta srečna, da sc izpolnijo želje, ki jih je Vaš prezgodaj vrnili knjez hranil v prsih svojih za Vaš blagor, Julija Obrenovič. rojena Huniadv. Politični razgled. Gosposka z. bo ru i ca je potrdila postavo o neposrednih volitvah za državni zbor. Posvetovanje o prennredbi železniških tarifov je zopet dal" priliko govoriti <• žaleni pravici, kar je posebno Šmerling povdarjal. Zelo zaiiiniiinn e BO besede g. ministra Plenerja: „ko bi železnice ne hotele vstre-zati pravičnim željam, potem bi bilo potrebno, da dado postavodnjstvo pomoči, potem je potreba, da ne ostanemo pri pisanem, samemu zase neveljavnem pravu, ampak da se pogodimo z resničnimi ljudskimi pravicami, da vstrožomo tirjatvam sedanjega časa in pomagamo". Res, gospodje ministri v boj postavijo zdaj pisano postavo proti naravni, zdaj zopet narobe, zdaj postavo proti času . zdaj čas proti postavi, kakor jim je ravno potreba kaj je tudi za to, če se ne vstreže niti pravici, niti tirjatvam časa in ljudstev, da se le vstreže tirjatvam ministerstva: država, to smo mi! Postava se je z. malimi dostavki sprejela, tako tudi postava, kako odganjati živinska kužno bolezen. V zbornici poslancev se je sprejela postava o nedaeenji žganja po premembah gosposke zbornice. Sprejel se je tudi vladni predlog o po-vikšonji neposrednega davka po nasvetu odboroveni. Postava povekšuje zu celo leto 1HGS priklade k neposrednim davkom in sicer pri zcmljaščini za 12. del", pri hišno-razredneni davku za I. del, in pri dohodnini za 3 petini obstoječega rednega davka. Pridčl se je še nasvet Petrinov: Vlada se pooblašča postavo o nadaeenji žganja že od 1. avgusta 18(1« naprej v moč deti. Na dalje se je z nekterimi spremembami sprejela postava o upanji po-vžilnino od žganja, piva in sladkorja; in ravno tako postava o izdaji novih dolžnih naslovov skupnega državnega dolga mesto izphičljivih dolžnih naslovov dosedanjega drž. dolga. Iz Belegagrada se brzojavlja: Buski cesar je izrekel svojo sočutje, iu želi, naj bi se mir ohranil, ter volilo po želji ranjcega knjeza; kjer i«1 bil knjez umorjen, stavila se bo obljubna cerkev in veličasten spominek. Namestništvo obeta, da si bo prizadevalo, da obvelja volja narodova. Zaprti zločinci ne taje. 5 dijakov in sestra knježine Karazorčevičeve so v zaporu. Nj. veličastvo pride v nedeljo 21. junija zjutraj v Prago. Javne riral.he 23. juniju. Kranjsko: JI i/.v. it. Delkotu prilistne pravico na pohištvo kotn,k. št. 32 * Oirknioi 600 gl. vredn. in zavar. tiristve S40 gl. vr. III. izv. dr. pos. Ivana ŠatVrja v Kiiinnu , pri okr. ur. v Kamnu. Prest. III. izv. dr. pot, Andr. Lebstuk-n, hiš. št. 45, okr. ur. Zužeinbcrg. Sop. III izv. dr. pos. Ivana Ueršela v Velsku, hiš. št. 4, url), št. 103 ad Luegg, pri okr. ur. v Postojni, zar. 108 gl., c. 1853 gl. 81'/, n. l'on. III. izv. dr. pos. Matiju Slabe-tu v Ziboršab, hiš. št. 47, rktf. št. 579, nrb. »t. 216 ji. Logatca. Prest. III. izv. dr. pos. Mat. Skerlu iz Krušco, pri okr. ur. v Laščah, zar. 124gl. 98 kr., c, 1485 gl. Št ajorsko: II. izv. dr. Stahelovn pos. ur. št. 90 ad Spital Neucilli, pri ok. H. na Vranskem, zar. '.'95 g|. 78 n., c. 1500 gl. II. izv. dr. pos. Antona in Tereze Kanipl, urb. št. 9/1, fol, 501 od Gult Skogg'''1. pri okr. ur. v Maribora, cena :)(i0 gl. Bon, I. izv. dr. pos. And. Franičn, urb, št, 49 ad Mahronborg, ok, ur. Maribur, cena 7027 gl. liOterijitc »rečlu' 17. Junija. Iz Gradca: 72 26 12 44 54. Dunajstlin borza od 10. juniju. 5% metalike 57 fl. 20 kr. Kreditna akcijo 191 (I. 40 kr. 6% metalike r. obresti v maji in nov. 58 (1,50 London 110 (I. 05 kr. 6% narod, posojilo 08 fl, — kr. Srebro 118 H. 75 kr. 1800 dri. posojilo 84 (l. :)() kr. Cekini 5 fl, 53 kr. Akcijo narod, banke 70 fl, 90 kr. tiskar latuard Jun>.lč Lastniki: Dr. Ji>/» Vouiijnk In drugi.