MARIBORSKI Cena ; Din. VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2456 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan 1®*ur' 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani < Poštni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA” 'iWSSSIi Š8ri bolna mesta Evrope Daši sta danes v ospredju vsega zanimanja v evropski mednarodni politiki j Marseilleski atentat in P o - | saarje, vendar tudi ne smemo izpit-j stiti 7, vidika celotnega položaja z vsemi neštetimi kompliciranimi problemi, tar je prav ta položaj ključ do razumevanja posameznih zadev. Kaos, ki je bil glavna karakteristika vse evropske mednarodne politike v letošnjem letu, je poslal sedaj ob zatonu leta še večji! Ko se bo pisala o i. 1934. zgodovina, bo moral zgodovinar zapisati, da je rodilo in načelo nešteto problemov, rešilo pa hi niti enega samega, izven ustvaritve balkanske zveze in zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Le to sta edini svetli točki letošnjega leta in je vsekakor značilno, da se obedve tičeta v prvi vrsti nas Jugoslovanov. Tretji rešeni problem je pa še vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov, dasi je vrednotenje lega dogodka zaenkrat še nemogoče. Ako se zato ozremo iz naše države v svet, vidimo da stojita trdno še vedno dve stavbi, mala antanta in njena zveza s Francijo, pridružuje pa se inimo tega še balkanska zveza, od katere se zlasti Turčija (mimo Jugoslavije in Romunije) vedno tesneje oklepa Francije. Tako so razmere na jugovzhodu Evrope (Balkan) najbolj urejene in stabilne in , Povzročajo najmanj vznemirjanja. Vse drugače je v srednji Evroi>i, ki jo Pioramo deliti v dva dela, južnega in severnega. Direktno ob nas zadeva južni del, indirektno (po Češkoslovaški in deloma Romuniji) pa tudi severni. Tu je Poleg zapada središče in izhodišče večine vprašanj, in to najbolj resnih in nevarnih. Problem, ki nam je uajbližji, je Problem razmerja med Jugoslavijo in njenimi zavezniki (malo antanto, balkan &ko zvezo, Francijo) ter italijansko skupino (Italijo, Madžarsko in Avstrijo). Kljub vsem naporom Francije se to razmerje ni do danes spremenilo niti za las, ampak se je nasprotno zaradi marseilles-taga atentata, in vsega kar mn je sledilo, fe še bolj zaplelo in poslabšalo. Morda je tega poslabšanja v znatni meri krita prav to »sporazumevanje«, o kate-r«m nas nihče nikoli ne bo prepričul, da K pravilno, še manj pa, da bo rodila kdaj Plodne rezultate. Napetost v odnošajih 1 M a d ž a r s k o je v najtesnejši zvezi Ipdi z Italijo in nazaduje tudi z A v-s t r i j o , dasi se navadno ta ne ome-'*ia, to pa zaradi posebnega stališča r a n c i j e, ki zaradi Nemčije sekun dira Italiji. Ako smo odkritosrčni, pa ! Avstrije ne smemo prav nič izvzemati! V severni polovici srednje Evrope se Je težišče napetosti, ki je bilo prej na '"eiali Nemčije in Poljske, preneslo na n‘®ie Poljske in Češkoslovaške ter Poljče in Litve, deloma tudi Poljske in Ru-sbe* Razdalja, ki e nasta'a med Poljsko ‘n njenimi južnimi, severnimi in vzhod-!%i sosedi ni s cer tako nevarna, kakor le razdalja med malo antanto (Jugosla-v*jo) in italijanskimi trojčki, a je še vcd-Pp zadosten povod za r e s n o razmišljale. V sredi med jugom in severom sto* Jl tretje vprašanje — Avstrija — ker padeva enako obe jiolovici (na severu jeničija, na jugu Italija!). Doživela je ‘etos dve ponesrečeni revoluciji, a konč-‘kga nijru vendarle še ni naš'a, V zad-”ii polovici je, hote ali nehote, to je še 'Lrašauje, zašla v popolno odvisnost od 'I ali je (in Madžarske) In je vsaj stvarno “etudi morda ne formalno, danes pod Protektoratom Rinia, kakor_ že od prej Albanija, Avstrija je zato bila, le In bo Silen utis naše spomenice Spomenica z vsem dokazanim materialom o krivdi Madžarske Je !&59a včeraj popoldne izročena generalnemu tajništvu krušiva narodov ŽENEVA, 29. novembra. Včeraj ob 16.30 Je jugoslovanski delegat Konstantin Fotič obiskal v spremstvu jevtieeve-ga tajnika generalnega tajnika Društva narodov Avenoia in mu izročil spomenico jugoslovanske vlade o odgovornosti madžarskih oblasti za teroristično akcijo proti Jugoslaviji. Obenem s spomenico in prilogami je izročil tudi spremno noto, v kateri sporoča, da stavi v imenu jugoslovanske vlade na razpolago 30 kopij, da se razdele članom sveta. Poleg tega je Izročil Avenolu tudi primerek »krune«, to je denarja, ki so ga kovali emigranti na Madžarskem. Kopije dokumentov so bile obenem razdeljene med novinarje, ki so takoj sporočili besedilo memoranduma vsem listom na sve tu. Memorandum, ki je zelo obsežen, opisuje uvodoma začetek terorističnih akcij z madžarskega ozemlja, nato pa zelo podrobno organizacijo terorističnega gibanja na madžarskem ozemlju s pomočjo jugoslovanskih emigrantov. Potem ob- razlaga moralo in preteklost teroristov, nastanjenih na Madžarskem, in sicer podrobno za vsakega posebej. Ugotavlja, da so madžarske oblasti poznale metode in cilje teroristične akcije, dejstvo, da so madžarske oblasti teroristom izdajale potne liste, da so dobivali teroristi za svojo akcijo na Madžarskem iinačno pomoč in materialno podporo, kakor tudi to, da je jugoslovanska vlada že prej ponovno intervenirala pri madžarski, naj bi se teroristične akcije prenehale. Obširno opisuje tudi atentat v Koprivnici in operetno razpravo ter obsodbo pred madžarskim sodiščem v Kaposvaru. Potem našteva rezultate teroristične akcije do marseilleskega zločina, odgovornost za marseilleski zločin sam in postopanje Madžarov po atentatu. Memorandum se zaključuje z zahtevo, da se vsa zadeva preišče in onemogoči nadaljevanje terorističnih akcij proti Jugoslaviji. ŽENEVA, 29. novembra. Med diploma ti in novinarji, ki so zbrani v Ženevi, se ne govori o drugem ko o jugoslovanski spomenici z njenim za Madžarsko poraznim dokaznim materialom. Lahko se trdi, da po svetovni vojni še noben diplomatski akt ni vzbudil toliko napetega zanimanja, kakor ta. Nepcbiini dokazi krivde Madžarske za marseilleski atentat so napravili na vse ženevske kroge najgloblji vtis. Novinarji že analizirajo posamezne odstavke memoranduma, pri čemer jih zanima posebno dokazilo štev. 48. Gre za neko madžarsko verbalno noto z dne 21. novembra letos, v kateri se priznava, da se je Rsjie mudil nekai čas na Janka pusti in da je tam bi! tudi Poapišil, preden se ie podal v Nagyka-niszo. Tudi dokazilo št. 6 vzbuia pozornost. Po lastni izpovedbi pred bratislavskim sodiščem je prejel terorist Mihalus navodila za teroristična dejanja v ČSR direktno od TiborJa Eckhardta. Med Madžari je pa napravil jugoslovanski memorandum porazen utis. Peklenski komata! se nt*da,šu?e TERORISTI SE SELE PO DOGOVORU MED GČMB0SEM, SCHUSCH-NIGGOM IN MUSSOLINIJEM IZ MADŽARSKE V ITALIJO. DUNAJ, 29. novembra. Kakor je izvedel vaš poročevalec, je bilo na sestanku madžarskega ministrskega predsednika Gombdsa in avstrijskega kancelarja Schuschnigga v začetku tep;r tedna v gradu VVjkialpe v Muriški dclini sklenjeno, da se na Madžarskem živeči in v marseilleski atentat zapleteni teroristi pošljejo zaradi previdnosti v Avstrijo. V tre je treba, da se kapital zopet vrne v promet. Nazadnje je pa Flandin govoril tudi na naslov mladine, ki je brez posla in še zato vdala raznim ekstremističnim idejam. Njegova vlada bo Paveličev! ljudje so bili (po neki vesti poskrbela, da najde mladini (im vet 26, pc drugi 35) v noči od včeraj na mest v državni upravi, od česar bo danes pripeljani v bližino Dunajskega Novega mesta, kjer pa bodo ostali le malo časa, ker bodo posamezno odposlani dalje v Italijo, kjer so voditelji »ustašev« že zbrani. Davi so razširili socialni demokrati letake, v katerih opozarjajo na to mahinacijo avstrijske vlade in na nevarnosti za nutku izročitve jugoslovanske spo-imir, ki iz nje slede. Policija je letake menice je bil ta dogovor tudi izvršen.'zaplenila. V vladi molče. Velik Flandinov gospodarski etovor PROTI INFLACIJI, ZA ZNIŽANJE OBRESTNE MERE IN ZAPOSLITEV MLADINE. — 40 MILIJARD V NOGAVICAH. PARIZ, 29. novembra. Na banketu kongresa industrijcev in trgovcev je govoril ministrski predsednik Flan-din in dejal, da so sedaj v francoski notranji politiki važnejša gospodarska kakor strankarska vprašanja. Predvsem je treba skrbeti, da se poživi v Evropi in po vsem svetu mednarodna trgovina. Deflacija cen je v Franciji že dovršena in se približujejo te svetovnemu tržišču. Zaradi tega odločno odklanja vsako inflacijo. Kot velika poljedelska država mora Francija najprej napraviti red na področju poljedelstva. Že sedaj more zagotoviti kmetom, da bodo v kratkem lahko prodali vse svoje žito, kon sumente pa, da bodo dobili življenjske potrebščine ceneje. Nadalje je kritiziral viseko obrestno mero, o kateri je dejal, da je prava norost. Od 80 milijard frankov, ki so sedaj v Franciji^ v obtoku, jih je polovica tesavriranih, j Sedaj, ko je znižanje cen zaključeno, I— I ........ III rrr rr-TH ............ Evrope! Na zapadli pa daje glavno obeležje položaju razmerje med Francijo in Nemčijo, med katerima leži sedaj eksplozive v prvi vrsti P o s a a r j e. Poleg marseilleskega atentata in njegovih posledic ter Avstrije je to največja nevarnost /ja nadaljnji razvoj evropske mednarodne politike. Plebiscit, ki bo 13. januarja prihodnjega leta v Posaarju, ho za Francijo in Nemčijo ter s tem za vso Evropo silno težka in resna preizkušnja razsodnosti in vzdržljivosti živcev. Vsaka nepremišljenost z nemške kakor s ............-.......-............ , . . francoske strani bi lahko postala usod- j za posledico enak konilikt na vseh drugih straneh. Evropska diplomacija Med tem pa, ko bosta dva (marseilleski atentat in Posaarje) morala biti rešena tako ali tako vsaj v prvih tednih ali mesecih prihodnjega leta, bosta ostala dva najbrže strašila po Evropi tudi še pozneje. O nobenem teh problemov pa danes še ne moremo reči, kako bodo rešeni, ker so zaenkrat mogoče še najrazličnejše rešitve, od sporazuma do spo pada. Nobenega dvoma pa ni, da ne bi skrajna zaostritev kateregakoli teh problemov zaostrila v enaki meri tudi vseh ostalih. Vsak kpnflik na eni točki bi imel na. , . To so štirje glavni problemi, ki obvla dajejo ves sedanji evropski mednarodni morda dolgo ena najbolj bolnih točk I politični položaj ob konou leta 1934. stoji zafo ob koncu letošnjega leta P red tako težkimi nalogami, kakor od leta 1914, ni več stala! -L imela korist vlada, kakor tudi mladina. Franc?!** odkleni s TuršPo zaradi ličileh PARIZ, 29. novembra. Francoski listi razpravljajo o razgovorili med Francijo in Turčijo in nagiašajo, da zaenkrat še ne more bit! govora o sklenitvi skupnega obrambnega pakta med Francijo in Turčijo. Nekateri listi naglašajo, da za tak pakt sedaj ni potrebe, ker je prijateljstvo med obema državama že itak zagotovljeno. Francija upa na sklenitev mnogo širšega sredozemskega pakta, pri katerem bi, naravno, sodelovala tudi Turčija. Pred tem paktom pa je po mnenju listov treba doseči sporazum med Francijo in Italijo. Posebni pakt s Turčijo bi v sedanjih razmerah mogel ovirati delo za sredozemski pakt, ker bi si ga Italija lahko tolmačila tako, da je ifeperjcn prof njej. JEVTIČ SE VRAČA V ŽENEVO. BEOGRAD, 29. novembra. Zunanji minister Jevtič se vrne v soboto v Ženevo, da se udeleži sej sveta Društva narodov. NARODNA SKUPŠČINA. | BEOGRAD, 29. novembra. Narodna ' skupščina se sestane k seji 4. decembra RAZPUST AVSTRIJSKE LEGIJE V NEMČIJI. i DUNAJ, 29. novembra. Tz Monakovega i poročajo, da je avstrijska legija v Nem-I čiji razpuščena in bo L decembra likvidi-! rana. Šest tisoč legionarjev prevzemajo | napadalni oddelki, ostali člar.i pa bodo prepuščeni svoji usodi in bodo dobivali podporo za brezposelne. Med temi ie mnogo takih, s katerimi so v Nemčijo pobegnile tudi žene in otroci. Razpuščen je tudi urad legije v Monakovem, v katerem je bilo zaposlenih mnogo intelektualcev, Voditelj Frauenfeld je pa poklican v Berlin, kjer se bo mora! zagovarjati zaradi primanjkljaja pol milijona mark. Dnevne vesti Pr-dobninstdm zavezancem DOSEDANJI UKREPI GOSPO DARSKIH PREDSTAVNIŠTEV. Objavfljeni predlogi davčne upr. mesta Maribora z a ocenitev dohodkov so, kakor je bilo pričakovati, izzvali med davčnimi zavezanci izredno vznemirjenje, ker mnogi podjetniki vidijo v pretečem davčnem predpisu ogroženo svojo in svojcev eksistenc,. Strokovna združenja so redkokdaj bila tako oblegana z vprašanji in klici po odpomoči, kakor te dni. V informacijo in onvirjenje davkoplačevalcev poročamo, da predstavništva gospodarskih organizacij porabijo vsa mo žna in dopustna sredstva, da dosežejo za članstvo odpomoč in preprečijo nesreče, ostre kritike in prenagljene ukrepe. Narodni poslanec g. Krejči je že dne 22. trn. ustmeno razložil finančnemu ministru položaj obrta, trgovine in industrije v dravski banovini in posredoval za odpravo prestroge davčne prakse. G. minister je takoj poslal v Ljubljano pomočnika gosp. Nedeljkoviča in obljubil, da se bo tudi osebno prepričal o razmerah v slovenskih davčnih področjih. Predsednik ZTOI g. Jelačin je dne 22. tm. finančnemu rav vatclju g. dr. Valjavcu in 3 dni pozneje I pomočniku finančnega ministra g. Nedeljkovih predstavil reprezentance gospodarskih krogov in po večurnem razjasnjevanju dobil pomirjevalna zagotovila. Danes, dne 29. tm. pa predloži tudi posebna delegacija mariborskega gospodarskega predstavništva spomenico finančnemu ravnateljstvu. Davčni zavezanci lahko vidijo iz tega, da vodilni predstavniki gospodarskih edinie pozorno pazijo na interese članstva. Za ostrejše nastope trenutno ni povoda. Z zaupanjem pričakujemo, da bodo davčni odbori s premi-s jenim in humanim ocenjevanjem mogli popraviti marsikako trdoto, ki jih je v izloženiti uradnih ocenitvah mnogo. Davčni zavezanci naj pa tudi vsak konkretni primer pritožbe brez odloga prijavijo potom svoje strokovne organizacije, ali neposredno pristojnemu gospodarskemu predstavništvu, katero bo v vsakem primeru potrebno ukrenilo, ozi roma dalo pojasnilo, da se nenamerava-ne krivice mirnim in pravilnim potem I odpravijo. Golgota zavednega vzgojitelja g. Franja VabiČa Mnogo žalostnih spominov je bilo obu jenih letos ob 20-letnici izbruha svetovne vojne; saj skoro ni i/nteligenta med nami ki ne bi tedaj občuti! strahotnih krivic avstrijske soldateske, najbolj pa n a rodno-zavedni učitelji. Kogar niso vtaknili v cesarsko suknjo, je pač moral v ječo. Slednje je moral posebno bridko okusiti tudi g. Franjo V a bič, tedanji šolski voditelj na slovenski okoliški šoli v Ptuju. Od nemčurjev ovaden, da je odobraval sarajevski atentat, je bil 1. avgusta 1914 odveden v graške zapore. Po štirih tednih so ga kot zločinca prepeljali zopet v Ptuj, kjer je bil 29. novembra — torej danes pred 20. leti — obsojen na 15 mesecev težke ječe. »Visoko sodišče« je obstojalo iz voj. sodnika in 4 mlekozobih častnikov. Po prestani kazni, ki jo je odsedel v zaduhlih ječah, je bil g. Vabič konfiniran v Gradcu za celo dobo vojne. ^ Šele 1. avgusta 1918. se je vrni!’ k dru žini v Maribor, služba nadučitelja na deški osnovni šoli I. pa mu je bila podeljena komaj 2. aprila naslednjega leta. Bil je torej 57 mesecev brez službe! Posledice niso izosta’e. Od 10 otrok jih je v najlepši mladosti v kratkih presledkih pobrala smrt sedem: Gorazda, Olgo, Mileno, Vrasta, Nado, Sergeja in doktorico Vero. Silni, nepojmljivi udarci! Uteho je pa g. Vabič našel v tem, da je še celo vrsto let vzgajal zaupano mu madino v strogo jugoslovanskem duhu. Že kot mlad učitelj se je s priznanim uspehom udejstvoval na kulturnem in gospodarskem področju bodisi kot pevovodja, bodisi kot praktičen sadjar. Nič manj kot 3 diplome in 11 pohvalnih pisem brani g. Vabič. Navdušenemu Jugoslovanu in priznanemu pedagogu, ki bo v kratkem slavil svojo 75-'etnj£o rojstva, in ki vkljub bridkemu trpljenju ni bil tekom 44 let učiteljevanja niti en dan bolan, iskreno čestitajo k jubileju vsi njegovi bivši tovariši in tovarišice ter številni prijatelji! NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Z ozirom na to, da se morajo v decembru zaključiti vse knji ge, prosi uprava lista svoje naročnike, da naročnino za mesec december nakažejo takoj prve dni v mesecu. One naročnike, ki so še v zaostanku, prosimo, da ga poravnajo še ta mesec, in to do 15. decembra, da nam s tem olajšajo letni zaključek. Pravočasno plačilo je v interesu naročnikov samih, kajti le oni naročniki, ki redno plačujejo list, imajo pravico do redne dostave! Uprava »Večernika«. Iz banovinske službe. Za banovinsko upravno pisarniško uradnic*) pri upravi splošne bolnišnice v Mariboru je imeno- vana Justina Beraničeva, za banovinsko zvaničnico pri hiralnici v Ptuju pa Jožica Lavrenčičeva; upokojena je banovinska služite'jica v ptujski hiralnici Ana - Solinškova, izstopala pa je iz banovinske službe zvaničnica Elza Uran-Pihlerjeva. Nov grob. Včeraj popoldne je v mariborski bolnišnici umrla v starosti 74 let I ga. Antonija Siničeva. Pokopali jo bodo | jutri v petek ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalja! Na dan 1. decembra mora počivati vse ; delo. Po nekaterih mariborskih obratih, zlasti pa po nekaterih mariborskih tekstilnih tovarnah je bilo delavstvo obveščeno, da v soboto 1. decembra ne bo praznika in da bo delavstvo moralo delati. Opozarjamo mariborske delodajalce | na § 154. zakona o obrtih, ki pravi: »Ob državnih praznikih, na rojstni dan Nj. Vel. kralja in na praznik narodnega zedinjenja 1. decembra morajo biti zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča vsakega obrata in se mora na ta dva dneva ustaviti vsako delo. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru poziva vse rezervne častnike, da se udeleže v soboto 1. decembra, na praznik narodnega zedinjenja, slovesne svečanosti, ki bo ob 11. uri dopofdne v tukajšnji stolnici. Komur je mogoče, naj pride v uniformi. Na dan obletnice ttržavnega zedinjenja v soboto 1. decembra 1931 se bodo služila bogoslužja v tukajšnji stolni in mestni župnijski cerkvi ob 11. uri, v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob 9.30 in v evangelski cerkvi ob 10. uri. Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega na-! če’stva v sobi štev. 38-1., kjer je v ta ! namen vpisna knjiga. Vsi gg. šefi in i predstavniki državnih im samoupravnih i uradov, ustanov, zavodov, društev in korporacij so vabljeni, da bogoslužjem prisostvujejo! Opozarjajo se vsi vojni obvezniki, roj. letnikov od I. 1910 do 1885, ki še niso dobili ali so izgubili vojaške »Isprave«. da takoj zaprosijo zanje, ker bodo sicer od pristojnih voj. poveljstev najstrožje kaznovani. Vse podrobne informacije daje nnestni vojaški urad v Mariboru, Slom škov trg 11, pritličje. Vajenci in pomočniki, ki so razstavili svoje izdelke na Mariborskem tednu, se naj zanesljivo udeleže proslave 1. decem bra kot početka »Obrtniškega tedna«, ker se bodo ob tej priliki razdelile nagrade. Zbirališče ob tričetrt na 9. uro v Narodnem domu (dvorišče). Prosimo tudi gg. mojstre, da se te proslave udeleže. Obrtniki, rokodelci! Prireditev »Obrtniškega tedna« je namenjena vam in vaši bodočnosti. S široko zasnovano propagando hočemo opozoriti javnost na 1 vaš bedni položaj, ki izvira iz nezaposle- nosti in nerazumevanja javnosti, ki naroča rajše slabše tuje izdelke, kakor pa da bi naročala pri našemu poštenemu in solidnemu slovenskemu rokodelcu. Pozivamo vas, da se udeležujete vseh pri redb, ki se prirejajo za časa »Obrtniškega tedna« v Mariboru, to je od 1. do 8. decembra t. 1. Zlasti vas prosimo, da pridite na manifestacijsko zborovanje 2, decembra ob 10. uri v veliko kazinsko dvorano v največjem številu. Pripeljite pa s seboj tudi svoje znance in prijatelje, kajti tudi do njih hočemo spregovoriti, da spoznajo težnje rokodelskega stanu in mu v tem spoznanju naklonijo svojo pomoč. Nabavite si vsi pri svojih združenjih naše lepake, propagandne na pise, znake in znamkice, da tako pomagate k moralnemu in gmotnemu uspehu obrtniškega tedna. Obrtniki, rokode’ci! Bolj kakor kdajkoli preje velja vam klic: Vsi na plan! Predsedstvo krajevnega delovnega odbora. JNS Maribor V. okraj, propagandni od' sek bo imel v četrtek, dne 29. novembra t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih v hiši Olepševalnega društva za Magdalen ski okraj v Magda'enskem parku sestanek. Članstvo naprošamo, da se sestanka v čini večjem številu udeleži. Dobro došli tudi somišljeniki. »O priliki »Obrtnega tedna« bo v soboto, dne 1. decembra tl. družabni večer v prostorih Gaimbrinove restavracije v Mariboru s pričetkom ob 18. uri. Sodeluje pevski odsek Združenja pekov skih mojstrov in tamburaški zbor obrtniškega naraščaja. Prosimo, da sc udeležijo obrtniki tega družabnega večera v čim večjem številu. Vabimo pa tudi vse znance in prijatelje obrtniškega stanu! Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, pododbor Maribor, poziva in vabi svoje članstvo, da se popolnoma vse udeleži skupnega zborovanja, ki bo 29. t. m. ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice v Mariboru. Danes vsi na skupno zborovanje vseh privatnih nameščencev v Delavsko zbornico! Začetek ob pol 20. uri. Pomočniški odbor — tajnik. K. D. »Triglav« priredi Miklavžev večer 1. decembra v vseh prostorih Narodnega doma. Triglav-jazz. Združenje brivcev naznanja cenjenemu občinstvu in svojemu članstvu, da so brivnice in damski saloni v soboto 1. in nedeljo 2. decembra odprti od pol 8. do /2. ure. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem., ki pridejo v kri. Vozne olajšave. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po 10 dnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici, v času od 26. decembra do 17. januarja zadostuje nepretrgano bivanje 5 dni. Vin-kovci, skupščina lovskih društev, 1. decembra, polovična vožnja za de'egate v času od 28. nov. do 4. dec. na podlagi železniške legitimacije po Din 5.—. Zagreb. razstava perutnine, golobov in malih živali. 30. novembra do 3. decembra, Dolovična vožnja pri povratku z železn. legitimacijo. Novi Sad, razstava in sejem živine, 1. do 3. decembra, polovična vožnja pri povratku v času od 29. nov. do 5. dec. na podlagi železn. legitimacije. Zagreb, skupščina skautov, 3. decembra polovična vožnja za skaute v času od 26. nov. do 3. dec. na podlagi železn. legitimacije. Nemčija, po 7 dnevnem bivanju v času od 21. novembra do 17. marca pri vožnjah tja in nazai 60°/» popusta na nemških železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic, viz in valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova ce-rta 35, telefon 21.22. Radio Ljubljana. Spored za petek 30. r. m. Ob 11: šolska ura; 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče; 18: razprava o sodobni umetnosti; 18.20: radio-orkester; 18.40: Sokolstvo ob letošnjem 1. decembru; 19: radio-orkester; 19.25: nacionalna ura; 19.50: jedilni list, program za soboto, prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, radio-orkester Narodno giedališce REPERTOAR. Četrtek, 29. novembra ob 20. uri: »C3f jevlč«. Red B. Petek, 30. novembra: zaprto. Sobota, 1. decembra ob 16. uri: »Hamlet. Znižane cene. Ob 20. uri: »Urh, grof Celjski.« Premiera.« Slavnostna predstava. Nedelja, 2. decembra ob 15. uri: »Gugalnica«. Znižane cene. Ob 20. uri »Car* je vič«. Svečana predstava na praznik zedinje nja v soboto 1. decembra ob 20. uri bo premiera Parmove operete »Urh, groi Celjski«, ki jo pojo obenem tudi v spomin desetletnice smrti tega zaslužnega skladatelja, ki je mnogo svojega truda posvetil mariborskemu gledališču. Melodic no delo nam pripoveduje, kako so Te-harčani postali plemiči. Režija je Skr-binškova, novo, okusno inscenacijo so pa izgotovili pod vodstvom ing. arh. B. Stupice. Nastopijo v posameznih ulogah: Zamejic-Kovičeva k. g., Udovičeva, Ne-ralič k. g., Sancin, P. Kovič, Medven in Gorinšek. Popoldanska predstava »Hamleta« po znižanih cenah bo na državni praznik v, soboto 1. decembra ob 15. uri. Delo splošno ugaja in je bila njegova prva popoldanska predstava izborno obiskana. Kdor se hoče nasmejati do solz, naj obišče popoldansko predstavo »Gugalnice«, ki bo v nedeljo 2. decembra ob 15. uri. »Gugalnica« je dosegla izmed veseloiger povodnjih sezon najmočnejši uspeh. Veljajo znižane cene. Katja Delakova je odlična plesna umet nica, ki ima v Ljubljani svojo lastno ples 110 šolo in je tudi Mariborčanom znana, saj je že nastopila v našem gledališču. S plesnim sporedom »Cesta«, ki mu jc pisatelj Mrzel napisal vmesno besedilo, nastopi plesalka te dni na Dunaju (na povabilo), v torek 4. decembra pa ponovi ta večer v našem gledališču. Opozarjamo že danes na ta večer. Rezervi-rajte vstopnice! (Tel. 23-82.) Grajski kino. Danes četrtek zadnji dan »Fraskita«. Od jutri petka dalje monumentalni velefilm v nemškem jeziku »Bitka«. V glavni vlogi Inkišinov. Krasni posnetki morja, gigantski posnetki bitke na morju. Ta velefilm je eden najlepših, kar jih je stvorila filmska industrija. Kino Union. Od danes četrtka dalje najnovejši in naj'epši planinski film »Kralj Mont Blanka« (Večni sen). Napeta vsebina, lepi posnetki in krasna glasba. Sepp Rist in Brigita Horney v glavni vlogi. ___________________________ Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Božičnica za mestne delavce. Mestni uslužbenci in delavci bodo tudi letos dobil' božičnico v isti izmeri kakor lani. Smrtna nesreča. Pretekli torek so našli v Dravinji blizu Majšperga truplo 33-letnega uradnika majšperške tovarne strojil, Romana Vigeleta. Pogrešali so ga že od sobote, ko se je pozno zvečer vračal domov. S poti, ki ga je vodila preko Dravinje, je padel v reko ter se utopil. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otročiča. Nesrečni pokojnik je bil zelo priljubljen v Majšpergu, imel Pa je mnogo prijateljev in znancev v strokovnih organizacijah, kjer se je udejstvo val zelo uspešno. Pokopali so ga danes dopoldne na majšperškem pokopališču-Bodi mu ohranjen trajen spomin! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza toplomer 1.6 stopinjo C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.3 stopit1! C pod ničlo; barometer je kazal pr' stopinjah 750, reduciran na ničlo pa 748: relativna vlaga 86; vreme je tiho i*1 oblačno; vremenska prognoza: nobene bistvene spremembe sedanjega vremena. '/ Mari boru, dne 29. XI. 1934. ■■■BHHMMMBBUift.da Direktor Andrej Žmavc šestdssetletnik ZASLUŽENA BESEDA STROKOVNJAKU IN ODLIČNEMU RO DOLJUBU. Je skoraj indiskrecija, da to povemo, ker bi mu nobeden ne prisodil že desetletno bivanje v Abrahamovem naročju, če ga vidi korakati z mladeniško čilostjo in svežostjo, razpravljati veselo ali pa resno v prijateljski družbi, ali pa še bolj duševno svežega Pri opravljanju uradnih poslov in neutrudljivega pri znanstvenem in strokovnem delu. In vendar sc je Andrej Žmavc rodil že 29. novembra leta 1874. v Kapelah pri Brežicah •>a stari štajersko-hrvatski meji kot sin pristne kmečke hiše. Že od mladih let je čutil, da je iz kmečke grude zrasel in je tej kmečki grudi posvetil celotno svoje življenjsko delo in se je z ljubeznijo oprijel učenja, da bi ji koristil. Zaradi tega je zapustil učiteljsko in absolviral klosterneuburško šolo, od koder ga je potem vodila pot široko po sve tijske šole na kmetijski fakulteti univerze v Zagrebu in je nadaljnje imenovanje leta 1929. odklonil zaradi svoje neuteme’jene predčasne upokojitve, ki mu je za nekaj časa zagrenila ljubezen do dela, s katerim si je postavil neumrljiv in stalen spomenik, tako, da bo vedno stalo njegovo ime v prvih vrstah jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov. Njegovo strokovno delo je bilo torej vsestransko in karakteristično je zanj, da je dosleden bojevnik za idejo, za katero poprime, če je prepričan, da je prava. To se je videlo pri njegovem javnem udejstvovanju za pobijanje peronospore in tudi pri njegovem udejstvovanju za prospeh poljedelskega zadružništva. Okoli 20 kmečkih posojilnic je ustanovil, nešteto zadružnih trsnic, zlasti ono v Juršincih pri Ptuju. Posebno se tu. Ponudil je svoje strokovno znanje ruski, | je potegoval za zadružno prodajo vina, pri bolgarski in srbski vladi in je že v letu tem je pa vedel tudi vpoštevati realno tr-1900. bil imenovan od srbske vlade za stro- . govino z vinom. Boril se je za enotni vinski kovnega učitelja za sadjarstvo na vinarski ^ zakon za vso Jugoslavijo in je nastopal vejil sadjarski šoli v Vukovem pri Newtinu. dno za odpravo trte samorodnice in ener-takrat je pokazal svoje zlato jugos.uvan- gično za kvalitetno vinarstvo. Postal je apo-sko srcc. V poznejših letih sc je praktično j stol za kombiniranje gnojenja vinogradov ter udejstvoval, notranji nagon pa ga je gnal, ga je videti v prvih vrstah v boju zoper da se je vedno bolj izpopolnjeval ter pre- grozdne škodljivce. Že v Nemčiji so se pre- potoval vse dele avstrijskih alpskih krajev. Leta 1904. je prišel nato na grad Johannis-berg ob Renu, kjer se je praktično in strokovno izpopo'nil, zlasti v Zadružništvu in v vinarski stroki. Dunajsko poljedelsko nflnistrtvo je že davno postalo pozorno nanj in ga je zato °dposlalo zaradi nadaljnjega študija v južno Francijo. Ko se je vrnil, je postal leta 1905. zadružni potovalni učitelj, pozneje pa zadružni .komisar pri Zvezi poljedelskih zadrug v Gradcu. Leta 1908. se je vrni! kot pričali o dobroti njegovih metod, zlasti glede obdelovanja vinogradov zaradi trtne uši. Kamor torej pogledamo, in kjer je Andrej Žmavc bil, povsod se poznajo ugodni sledovi njegovega intenzivnega dela — od Nemčije do Dalmacije! Ko je postal direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru, postal ji je pravi oče. Z vso vnemo jo je dvigal in mo derniziral, da je zamogla držati korak z enakimi zavodi v tujini. Da je imel pri tem dosti težav, zlasti, ko so se menjavali sistemi in se ie tudi šolski učni tip večkrat me- Predstojnik kronskega posestva na grad Jo- njal, kar ni bilo ravno ugodno. Priznano pa hannisberg ob Renu. Leta 1912. je postal inšpektor državne olivne sekcije pri dalmatinskem kulturnem svetu v Zadru, leta 1914. Pa ga najdemo zopet na Dunaju kot predstojnika Splošne zveze ' poljedelskih zadrug, kjer mu je pripadla težka naloga preskrbe Poljedelstva s semeni, vitriolom, žveplom itd., kar med vojno pač ni bilo lahko. Ob razsulu Avstro-Ogrske so v njem oživele nove sile. Že leta 1919. bi moral v Beograd, kar pa je iz družinskih razlogov odklonil, prevzel pa je mesto inšpektorja pri agrarni reformi v Ljubljani in v letu 1920. se.jc izvršilo, za Maribor in za vse slovensko °zemlje važno dejstvo: Andrej Žmavc je postal direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru, v katerem svojstvu se je nepretr-Koma udejstvoval že preko osem let, to je do 31. decembra 1928., ko so neznosne stran karške razmere onemogočile temu velezasluž iiemu možu, da bi svoje vsestransko zaokroženo strokovno znanje še nadalje nudil l|čeči se mladini v korist celokupnega naroda. Storjene krivice mu ni nikdo popravil. Dosti se je obl]ub'jalo, ničesar se mu pa ni dalo, n>ti moralnega povračila ne. Edina zavest nioža, odkritega, doslednega in vedno ponos-nega strokovnjaka in znanstvenega pisca, ta zavest,mu je ostala ter ga drži pokonci kot svetel vzgled značajnosti in neutolažljivega hrepenenja po čisti resnici in znanosti, celemu narodu. Vsestransko je bilo literarno in stvarno de-Andreja Žmavca, čim je absolviral svoje študije. Pisal je od leta 1899. dalje v slo-v°nske in srbohrvaške strokovne časopise, n°sebno v »Kmetovalca«. Pozneje tudi v nem ie bilo njegovo delo leta 1925. s pohvalo poljedelskega ministra, v letu 1926. pa je dobil ravnatelj Andrej Žmavc tudi na zunaj vidno amice! pohvalo v ob’iki reda sv. Save IV. razreda. Še mnogo bi lahko povedali o priljubljenem direktorju Andreju Žmavcu. Omeniti pa moramo le še to, da se ga je v letu 1929., ko je izvedel za upokojitev, spomnil v dunajskem časopisu »Das Weinland« v štev. 12, izdani decembra leta 1929., znani strokov njak vi. svetnik prof. dr. Fritz Zvveigelt z obširnim življenjepisom in opisom njegovega strokovnega udejstvovanja doma in v tujini, in je njegov članek bil spisan z veliko ljubeznijo in toploto, tako solnčno, kakor je naš varuh vinske trte in njenih »kondenziranih so'.nčnih žarkov«. Na koncu članka pravi dr. Zweigelt, da se mu zahvaljuje v imenu celotnega tovarištva kot internacionalen forum za delež, katerega je imel Žmavc Andrej na napredku celotnega evropskega vinarstva in kletarstva in da objavlja članek zaradi tega, da ostane v trajnem spominu vse, kar je napravil in da se prepreči, da bi se zgubilo ime moža, kateremu se ima Jugoslavija mnogo zahvaliti, med političnim prerekanjem. Tako mu je v letu 1929. spregovorila tujina, za katero je tudi delal in se jasno in brez pridržka z zahvalo pridružuje tem be-. sedam prof. dr. Z\veige'.ta tudi njegova ožja domovina, ki mu želi ob njegovi obletnicah v letu 1934.: 40-Ietnici mature, 35-letnici absolviranja kmetijskega šolskega študija in 35-letnici kmetijskega strokovnega pisateljevanja iz dna srca vse najbolje. Pri tem pa naj bo pozabljena le obletnica, to je 5-let-nica krivične predčasne upokojitve! Letos 31. julija, točno ob sklepu 62. šolskega leta vinarske in sadjarske šole v Mariboru, bi Dil Andrej Žmavc doslužil svojih polnih »35«. Da se je to zgodilo, bi bila narodu škoda prihranjena in njemu grenkoba. Ob šestdesetletnici življenja, na 29. novembra 1934, želimo zaslužnemu možu gosp. direktorju Andreju Žmavcu, naj pozabi na to zadnjo obletnico. Vsa napredna slovenska javnost bo ta dan s srcem pri njem. Ta dan in naslednji (30. novembra), ko praznuje svojega patrona Andreja: Ad multos annos, r. f. --------. v.. Prlvafm nameščenci zahtevalo pojasnila! POZIV »MEDSTROKOVNEMU ODBORU« V MARIBORU. Od Društva zasebnih in autononmihlv.se nameščence ali samo nameščence nameščencev v Mariboru, ki je včlanjeno v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani smo prejeli sledeči dopis: V Vašem c. listu z dne 24. t. m. ste objavili med drugim tudi oglas novoustanovljenega »Medstrokovnega odbora« v Mariboru, ki poziva vse privatne, trgovske in farmacevtske nameščence, da se vdeležijo dne 29. t. m. skupnega zborovanja vseh privatnih nameščencev, kjer naj bi se razpravljalo in zavzelo stališče napram vprašanjem pokojninskega zavarovanja za vse nameščence v državi, o izvajanju obrtnega zakona in zakonski df'■'Mtvi minimalnih plač za vse delavce in nameščence. Torej o zadevah, ki zadevajo ves nam&ščensk; in delavski stan. Dolžnost »Medstrokovnega odbora« bi bila, če bi se nadel to ime, da ne dela tu nobenih izjem iz eventue’nih o-sebnih sporov, temveč je sveta dolžnost »Medstrokovnega odbora«, da deluje z obstoječimi organizacijami v Mariboru. Ker pa dvomimo o nepristranski stanovski misiji tega odbora, ki si je nadel to nalogo, nam je v dokaz, da tu ne gre IUUI y iiStflli 1 . , v v 1 v »kem jeziku v časopisu AVeinlaube*. Potem K P™ ,vseh »peščencev temveč V raznih strokovnih časopisih v Nemčiji. Le-1 samo onih, k, so včlanjeni v strokovnih k* 1907. je izdal brošure) »Kmečka posojilni- ležil proslave in podpisa prisege, bo po odredbi zveze črtan iz seznama članstva. Le težka bolezen im nujna odsotnost se more opravičti. Kdor je na tak način zadržan, bo moral priseči v 14-dneh br. društvenemu starosti, za kar se bo naznanil kraj in čas v listih. Na proslavi bo prečitana zvezina poslanica, nadalje je na sporedu nastop pevskega društva »Jadrana« in »Drav*« ter recitacije. Sokol Maribor I. kliče vse svoje članstvo, naraščaj in deco na svečano sejo. ki bo 1. decembra ob 11. uri dopoldne v telovadnici vojašnice kralja Petra 1. Zbor bo najkasneje ob 10.30. Kdor bi izmed članov, oziroma članic izostal, se bo moral opravičiti in priseči v nedeljo 9. decembra ob isti uri v telovadnici vojašnice kralja Petra. Društvena uprava ponovno opozarja vse svoje članstvo, da je zaprisega strogo obvezna in bo vsakdo, ki bo neopravičeno izostal, izločen iz sokolskih vrst. Sokol Maribor III. priredi proslavo ob 11. uri v telovadnici na Zrinjskega trgu. Društvena uprava ponovno poziva vse svoje članstvo k obvezni udeležbi. Proslave naj se udeleži tudi naraščaj in de-ca. Na sporedu so recitacije in druge toč ke, ki bodo dale proslavi čim slovesnejše lice. »Sokolska sroa.« Na dan 1. decembra bodo organizirala vsa sokolska društva, socialno akcijo »Sokolskih src«. Določeni bratje in sestre bodo prodajali majhna srceta, ki naj jih pripadniki sokolske organizacije ne odklanjajo. Prav vsakdo mora kupiti na sokolski praznik »sokol-sko srce«! Sokol Tezno. V nedeljo 2. decembra po dajo maiš-i vrli sokolski diletanti na novo urejenem odru Jurčičevo gledališko igro »Domen«. Pričetek ob 15. uri. Bratje iti sestre, oddolžite se delu naših marljivih diletantov in poselite polnoštevilno to lepo narodno igro. Zdravo! Krčevina Andrej Majhen, šestdesetletnik. Predvčerajšnjim je obhajal svoj 60. rojstni dan že 30 let v Krčevini v hiši ge. Gonza stanujoči upokojeni železničar g. Andrej Majhen. Naš sestdesetletnik nima seveda zaslug niti za slovensko literarno niti za našo umetnost, pač pa jih ima obilo za bivšo občino Krčevino. Dolgo vrsto let je bil član in prvi svetovalec občinskega odbora, v katerem je njegova moška, preudarna beseda in bogata življenjska izkušnja mnogo zalegla in bila navadno merodajna za važne ukrepe. Gospod Majhen je bil mož dela, agilen zlasti pri komunalnih napravah in je rade volje ustregel vsakomur v občini, če je bilo le količkaj mogoče. Zato pa je lani v občinskih volitvah, ko se ga še kot ne-upokojenega ni moglo uvrstiti na občinsko listo, ostal vsem krčevinskim občanom v najboljšem spominu. Tudi občinski reveži, za katere je po svojem socialnem čutu vselej in s poudarkom, po- v oglasu navedenih organizacij. Ker se je tu briskirala najmočnejša organizacija privatnih nameščencev v Mariboru, vpra šamo javno: Ali ta skupina nameščen-stva nima pravice do solidnega nastopa v boju za svoje pravice? Ali gospoda pri novoustanovljenem »Medstrokovnem odboru« smatra člane te najmočnejše stanovske organizacije za manjvredne tovariše in ali ti gospodje mislijo, da bodo sami dosegli, kot bi se doseglo v solidarnem nastopu? Iz proglasa je razvidno, da je naloga tega »medstrokovnega^ ?) odbora nastopati skupno in voditi akcije za obrambo pridobljenih pravic, odnosno za njih zboljšanje. Izgleda torej, da organizacije, ki tvorijo ta odbor, p r v o t no niso imele v svojem prejšnjem programu teh navedenih smernic ter so se šele s skupnim nastopom ojunačile in prevzele tudi to na!ago v svoj program, med tem ko se naše organizacije borijo za to že od vse- j vzdignil svoj glas, ga ne bodo pozabili, ga začetka. Ker so razlogi ustanovitve p0ieg svoje službene obveznosti in ir.no- Ca«, leta 1912. brošuro »Dve vinogradniški vnrašanju<. Leta 1925. učno knjigo za vinarstvo pod imenom »Vinarstvo«. Leta 1927. 1'rošuro »Gozdni sukač«; od leta 1927. dalie le izdajal »Naše gorice«, ki so izhajale do jeta 1930.. ko je uredništvo odložil. Priredil ie nadalje leta 1929. »Izvestje« vinarske in sadjarske šole v Mariboru s sodelovanjem Profesorskega zbora, ki je izšlo kot prvo v slovenščini, odnosno prvo po našem ujedi-,lie«iu in najobširnejše vobče. V letu 1931. je izdal prevod jugoslovanskega vinskega zakona na nemški jezik, kar je b‘I° zlasti v interesu našega izvoza. Sledi v letu 1932. »Vinski zakon in kletarski 'jedež«, ki je izšel v letu 1933. še ei;’'rat v drugi predelani in pomnoženi izdaji. Že svo-jedohuo smo Izdali ugodno kritiko tega dela, k> ie pc.? v resnici potrebno vsakemu vlnar-Ju> bodisi kmetovalcu, bodisi prodajalcu. Domovina in tujina je Andreja Žmavca za-radi njegovih duševnih vrlin in strokovnjaškega znanja in nastopa vedno spoštovala. ^ letu 1932. je postal častni občan svoje domače občine kapelske; od tega leta dalje je Predsednik nadzorstva Kmetijske družbe v ^Ubijam. Član je stalne vinarske komisije Za Jugoslavijo pri mednarodnem vinarskem “radu v Parizu od leta 1930. dalie. Imenovan organizacijah, mednarodno orijentiranih, v narodni državi Jugoslaviji. Edina narodna strokovna stanovska organizacija v Mariboru, torej v svobodni Jugoslaviji, se je prezrla, dasi je po številu članstva relativno najmočnejša organizacija v Mariboru. Ugotavljamo, obenem, da se je skril za Zvezo privatnih nameščencev skitn pokretom, osnovanim na mednarodni bazi. Mi privatni nameščenci moramo biti povsem na jasnem, ali ta odbor zastopa »Medstrokovnega odbora«, ki ne obsega vseh nameščenskih organizacij iluzorni pravi »Savez privatnih namještenika Jugoslavije,« da bi s tem prevari! privatne nameščence, ki se ne strinjajo s stanov-ln se hoče tu ribariti v kalnem, zahtevamo javnega pojasnila, zakaj se niso vpo-števale pri ustanovitvi takega foruma, kot bi naj bil »Medstrokovni odbor« v Mariboru, vse stanovske organizacije? Ako to ni bilo storjeno namenoma — o čemur pa dvomimo — temu »Medstro-kovnemu odboru« ne bo težko dati na naše vprašanje točnega in jasnega pojasnila ! Sokolstvo Prvi december sokolski praznik PROSLAVE POSAMEZNIH MARIBORSKIH EDINIC. SOCIALNA AKCIJA »SOKOLSKIH SRC.« Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije • vajoč zvezimo okrožnico, so se vse maje odredila, da morajo vse sokolske edi- riborske edinice kar najsvečanejše pri-nice proslaviti državni praznik L de- pravile na ta izredni dogodek, cembra na najsvečanejši način kot spo- i Sokol Maribor Matica bo imel prosla-minski dan viteškega kralja Aleksandra vo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani I. Zedinitelja z zaprisego zvestobe stare- Narodnega doma. Ob tej priliki bo ce- gih poslov pri občini se je g. Majhen zad nja leta marljivo udejstvoval tudi v občinskem odboru Rdečega križa, v uprav nem odboru Sokolskega društva Maribor 111. ter v krajevni organizaciji JNS. Sodeloval je pri raznih društvenih prireditvah. Vsi, ki ga poznamo in čislamo, bodisi iz bivšega obč. odbora, bodisi iz raznih društvenih odborov, mu kot 60-’et niku čestitamo z iskreno željo, naj bi mu bilo usojeno z njegovo skrbno družico go. Katico doživeti v zasluženem pokoju še mnogo srečnih let. -o. Polfčane Šini jugoslovanskega Sokolstva Nj. Vel. kralju Petru II. Zato bo imel letošnji 1. I Pomen. Upo^ pa bo tudi pism.no. Kdor se ac hfuto Skupno članstvo položilo ustmeno prisego zvestobe novemu kralju, priseglo f Marija Negovetlčeva. V Poljčanah je umrla v nedeljo 74-lebna upokojena učiteljica gdč. Marija Negovetičeva.. Simpatična gospodična, ki smo jo še do nedavnega vsak dan srečevali na njenih običajnih sprehodih, je bila mladostno čila do zadnjega; ko jo je kratka bolezen priklenila na posteljo, nismo slutili, da ji bodo kmalu potem že zazvonili zvonovi. Rojena v Ilirski Bistrici, je obiskovala učiteljišče v Gorici, službovala najprej v Postojni, nato v Vuzenici in pred upokojitvijo z Zg. Polskavi. Zadnja leta je preživela v Poljčanah. Kot dobrotnico in podpornico vseli tukajšnjih kulturnih dru štev, bomo blago pokojnico ohranili v najlepšem spominu. Prizadetim rodbinam izrekamo iskreno sožalje! Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« jutra. A. K. Grln: Bopasfoo Roman. »Jaz ostanem na vrtu kot policist,« je menil drugi Degraw, »da čuvam njo, ki je zaradi mene, čeprav brez moje krivde, v nevarnosti.« Korakali so skupno po štoparicah navzdol. Pri vhodu jim je prišel nasproti mož, v katerem je umetnik takoj spoznal Byrda. »Kako?« je vprašal Gryce ter obstal pred svojim tovarišem. Byrd je motri! oba Degrawa z začudenimi pogledi, ko ju je videl korakati tako zaupno s svojim predstojnikom. »Ne prinašam nika-kih dobrih novic,« je odgovoril potrto. »Ali je mož zbežal?« so ga vprašali vsi naenkrat. »Uganili ste. Da, zbežal je in ne vem kam.« »Potem moramo seveda biti na straži,« je pripomnil Gryce obema gospodoma. »Gotovo ni daleč od tu in namerava nekaj slabega proti gospodični Rogerso-vi. Gotovo se ne bo obotavljali, da izvrši svoje načrte mogoče že nocoj!« Poklical je Byrda k sebi in hitel ž njim po cesti navzdol; oba spremil je valca sta mu sledila v skrbeh. V Mariboru, dne 29. XI. 1934. ' gMMffT—~THTOTT-- -r--"- -- XXV. Na potu k gospodični Aspinv/allovi je izvedel Byrd od svojega predstojnika', da nima Degraw iz Clevelanda s spletkami svojega služabnika ničesar opraviti. Kakor vsi drugi, je tudi on radoveden, na kak način pride policist zločincu na sled. Po tej izjavi je Byrd pomirjen obširno pripovedoval, kako je na podlagi raznih znakov začel služabnika sumiti in ga že delj časa tajno opazovati. Ko se je priplazil danes ta človek v umetnikovo sobo, se mu je zdelo potrebno, da ga zasleduje javno. K sreči je prišel prav v trenutku, ko je lopov stresel neki prašek v vino. Takoj je planil nanj in je mislil, da ga že drži, toda gladek kakor jegulja se miu je izmuznil in skoči! skozi okno, preden se je Byrd tega zavedel. Ko je hitro izlil v peč nevarno vsebino steklenice, da prepreči nesrečo, je hitel za beguncem. Bil je to obupen lov skozi goščavo in trnje, po bregu navzgor proti hotelu, nato proti kolodvoru, kjer se zasledovancu ni posrečilo doseči odhajajočega viaka. Že je menil Byrd, da ima svoj plen na varnem, ko je sluga bliskovito smuknil v zavito cesto, in preden ga je mogel policist dohiteti, mu je izginil skozi tajni prehod v stransko ulico. Byrd je izgubi:] sled in je moral opustiti nadaljnji lov. Toda mesta ne bo mogel tako lahko za- pustiti, kajti policist ga je postajenačel-niku natančno opisal, da ga bo po možnosti zadržal, in tako ga lahko imamo že jutri v svoji oblasti. Do tedaj pa nam more povzročiti še marsikatero nesrečo. Ta razmišljevanja so pospešila korake vseh. »Še pred eno uro sem se čutil prav izmučenega«, je pripomnil Gryce, »toda zdaj me je minila vsa utrujenost.« Tudi v obrazu obeh Degrawov sta se izražala pogum in odločnost. Ko so dospeli do hiše gospodične Aspanwal!ove, je bilo že vse tiho in temno. Vsi so se podali k počitku in vrata so bila zaklenjena. »Moramo dobiti na neki način vstop,« Je rekel Gryce; »in čim manj bo ropota, tem boljše bo za nas.« »Hočem pozvoniti,« je predlagal umet nik, »in ako nam odpre stari Jakob, hočem prositi gospodinčo Aspimvallovo za razgovor. Sluga me dobro pozna, je pameten in svoji gospodinji zvesto vdan. Gotovo ji sporoči mojo prošnjo, ne da bi prestrašil ostale goste.« Gryceju se je zdel ta načrt najboljši. On sam je hotel umetnika spremiti v hišo, Byrd in Dcgravv pa naj stražita zunaj. Prvemu je odkazal mesto v lopici, odkoder je lahko pregledal zadnji del hiše, kjer je bilo tudi okno gospodične naj bo skrit v Rogersove; zadnji pa grmovju pred vhodom. Zvonec je skrivnostno odmeval po tihi hiši, in več glav se je prikazalo iz o-ken gornjih sob. Napeto so prisluškovali pozni gostje, dokler ni prišel sluga in jim odprl. Umetnik mu je razložil nujnost svoje zadeve, in da prosi, če bi še danes mogel govoriti z gospodično Aspiinval-lovo. Nato je stari Jakob spustil oba v hišo ter skrbno zaklenil vrata. V veži je. gorela medla luč, d,a nista ostala popolnoma v temi; gospica Aspin-walldova pa jih tudi ni pustila dolgo ca kati. Prihajala je po stopnicah, spremljana od sluge. Nosila je še isto obleko, kakor jo je umetnik videl popoldne; o-grnila si je samo lahko odelo iz rožnate svile. »Kaj se je zgodilo?« jima je zaklical in gospoda povabila v knjižnico, v katero so bila vrata odprta. »Jakob bo takoj prižgal svetiljko.« »Pustite nas rajše brez luči,«, je rekel policist, stopivši v ospredje. »Prositi moramo odpuščanja, da motimo tako pozjio — a eni dami te hiše preti nocoj nevarnost po zločincu, ki ji streže po življenju, zato smatramo za svojo dolžnost, nocoj varovati vašo hišo. Poslali so me zato iz New Yorka od tajne policije. Moje ime je Gryce.« (Se bo nadaljevalo.) Soort Nova slovenska športna knjiga SMUČARSKA GIMNASTIKA. Hitreje začne utripati srce vsakemu vnetemu smučarju, kadar začno padati prve snežinke; približuje se čas pravega smučarskega veselja in prešernosti. In ko dobijo poljane svojo snežno odejo, zaorje po njih sto in sto smuči: s m us ka sezona se je začela. Malo je smučarjev, ki se za sezono primerno pripravijo. Večina pozablja in omalovažuje glavno — namreč okrepitev telesa. In da nas temeljito pripravi na smučanje, z