Liublfana, sobota 16 mrrca 1929
Cena 2 Din
Narodnim aaia mesečno 25 Din. H inozemstvo 40 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kreafljeva ulica S. Telefon Ste v.
3122. 3123, 3124. 3125 ia 3126. Maribor: Aleteairidrova cesta 13. Teleioa St. 440.
Celje: Kocenova ul. 7. Telefon štev. 190. Rokopisi se ne vračajo. - Ozhsd po tarifo.
Ljubljana, 15. marca
V	naši javnosti so ostaie skoraj ne-opažene živahne diskusije, ki so se razvile v pravoslavnem delu naroda povodom priprav za novi enotni zakon o ureuitvi pravoslavne cerkve. Problem, ki je postavljen na dnevni red. je pomemben ne le za pravoslavni narod in za državo, temveč zasluži s stališča njegove načelne rešitve tudi največjo pozornost pripadnikov drugih ve-roizpovedanj in ne v zadnji vrsti tudi pozornost katoličanov.
Pravosiavni Srbi so bili pred vojno razdeljeni na več samostojnih avtoke-falnih cerkva. Predvsem je obstojala pravoslavna cerkev kraljevine Srbije, imenovana tudi beograjska mitropoliia Poleg nje je obstojal srbski pravosiavni patrijarh v Sremskih Karlovcih. pod katerega so spadali vsi pravoslavni Srni bivajoči na ozemlju Hrvatske in Ogrske. Posebej je bila organizirana bosansko-hercegovinska srbska pravoslavna cerkev, ki je bila popolnoma neodvisna od sremsko-karlovškega pa-triiarhata; pravoslavni Srbi v Dalmaciji so spadali zopet pod kompetenco bukovinskega mitropolita, dočim je imela kraljevina Črna gora svojo posebno avtokeialno cerkev.
V	naši novi državi so se vse te pra voslavne cerkve ujedinile 1. 1919 v »Srbski pravoslavni patrijarhat«, kateremu načelnje »Patrijarh srbski in ar-hiepiskop peški«. Za prvega patrijarha je bil izvoljen na podlagi posebne uredbe ministrstva ver leta 1919. te' danji beograjski mitropolit Dimitrij.
To ujedinjenje, s katerim je dobila srbska pravoslavna cerkev v Jugoslaviji skupnega poglavarja, pa ni odstranilo posebnih zakonodajnih in avtonomnih institucij dotedanjih avtoke-falnih cerkva.-Le v dotedanjem srem-sko-karlovškem patrijarhatu ie bila suspendirana institucija srbskega narodnega cerkvenega sabora.
V	letih 1927. in 1928. je pričel episkopat ujediniene pravoslavne cerkve živahno akcijo za sestavo enotnega cerkvenega ustrojstva in za ureditev odnošajev srbske pravoslavne cerkve napram državi, V bivših kraljevinah Srbiji in Črni gori sta bili pravoslavni cerkvi istočasno državni cerkvi in pravoslavna vera državna vera. Episkope in mitropolita ie imenovala vlada s kraljevim ukazom. Cerkev v Srbiji in Črni gori je bila urejena po bizantinskem (tanarijotskem) sistemu, kateri daje episkopom pravico do cerkvene eksekutive in legislative brez sodelovanja lajiškega elementa.
Čisto drugačen je bil položaj v bo-sansko-hercegovinski srbski pravoslavni cerkvi, a prav poseben pa še v srbskem pravoslavnem patrijarhatu srem-sko-karlovškem. V tem poslednjem je bil zakonodajna oblast srbski pravoslavni narodni cerkveni sabor, v katerega je volil narod 75 poslancev, med njimi 51) lajikov in 25 svečenikov. Ta narodni cerkveni sabor je sprejemal zakone o upravi cerkve, o cerkvenih financah, o duhovniškem sodstvu, o cerkvenem šolstvu ip, vseh drugih vprašanjih, zvezanih z življenjem cerkve. Potom posebnih odborov pa je narodno cerkveni sabor vršil tudi upravo: »saborski odbor« se je bavil z administracijo cerkve in upravljanjem njenega premoženja, »šolski odbor« je upravljal narodne cerkvene šole, »me-tropolitski svet« je bil najvišja instanca za duhovsko sodstvo. Vsaka epi-skopija sremsko-karlovškega patriiar-hata je imela svoje eparhijske skupščine, analogne narodno cerkvenemu pa-trijarhatskemu saboru. Te eoarhijske skupščine so sklepale o odlokih in .uredbah, veljavnih za teritorij njihove episkopije. Kakor narodni cerkveni pa-trijarhatski sabor so tudi one volile tri
Upravnl&tvo: Ljubljana, Prešernova tri 54.
Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernov
ufica 4. Telefon §t. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest
St. 13. Telefon št 455 Podružnica Celje: Kooenov« ulica St 1.
Telefon St. 190. Račuiri pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana S«. 11.842; Praha čisto 78.180; Wie» Nr. 105.241.
organe za upravljanje cerkve. Vsaka eparhija se je delila zopet na cerkvene občine, ki so provedle potom cerkvenih skupščin slično organizacijo za reševanje administrativnih in šolskih vprašanj ter si zlasti same izbirale župnike. Na ta način je bil zgrajen sistem cerkvene avtonomije od vrha do tal, ki je najožje spajal narod s cerkvijo.
Sličen sistem organizacije je obstojal tudi v bosansko-hercegovinski srbski pravoslavni cerkvi s to razliko, da so imele posamezne mitropolije (tuz-lanska. sarajevska, mostarska in banja-luška) prilično samostojnost in da tli bilo skupnega zakonodajnega organa v obliki narodno-cerkvenega sabora.
Pravoslavni episkopat je 1. 1928. izdelal projekt za unrikacijo pravoslavne cerkve, osvojivši v glavnem tako zvani fanarijotski sistem, ki" izključuje sodelovanje lajikov in. se torej približuje upravnemu sistemu katoliške cerkve. Ta projekt, ki ga je bivša doktor Koroščeva vlada že odobrila, pomenja popolno un:čenje narodno-cerkvene avtonomije bivšega sremsko-karlovškega patrijarhata in bosansko-hercegovske srbske pravoslavne cerkve, popolno eliminiranje nesvečeniškega elementa pri upravi cerkve, posebej še ce-kven1^ občin, katere so izvrševali laiiki v sremsko-karlovškem patrijarhatu dolga stoletja. Posebno težak bi bil ta udarec,
Delo Vrhovnega zakonodajnega sveta
Na včerajšnji seji je bil pregledan zakon o advokatih, danes pa pride na vrsto zakon o državnih pravdnikih
Beograd. 15. marca č. Danes dopoldne je Vrhovni zakonodajni svet imel svojo drugo sejo, na kateri je pričel z meritornim delom Seji so prisostvovali tudi danes vsi člani razen bivšega finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča, ki se zdravi v inozemstvu. Vrhovni zakonodajni svet je na današnji seji razpravljal o odvetniškem zakonu in razpravo že skoro zaključi!. Preostali so le še zadnji členi zakona. Zakon o odvetnikih se bo najbrž uveljavil že 19. t. m., to je na dan, ko bi bil mora-1 stopiti v veljavo od bivše Narodne skupščine sprejeti odvetniški zakon, ki bo z novim zakonom deloma izprernenjen.
O današnji seji vrhovnega zakonodajne-na sveta .ie bil izdan naslednji komunike:
Seja Vrh ovnega zakonodajnega sveta je bila otvorjena ob 9. dopoldne ter trajala do 12.30 popoldne. Po prečitanju in odo-brenju zapisnika včerajšnje seje je bil vzet v oceno in pretres predlog zakona o advokatih Razpravljalo se je v načelu in v podrobnostih ter je bilo dovršeno vse do poglavja XIV. Prihodnja seja je napoveda-
Redigiranje vladnega delovnega programa
Čajanka pri predsedniku vlade — Seja ministrskega sveta —
Delovni program bo objavljen skupno s proračunom
Beograd, 15. marca p. Ministrski predsednik general Pera Živkovič je priredil nocoj na Topčideru čajanko, ki
so se je udeležili vsi člani vlade in člani Vrhovnega zakonodajnega sveta. Po čajanki se je vršila seja ministrskega sveta. Kakor je mogel izvedeti iz avtentičnega vira. bo ministrski svet iu-tri zaključil svojo razpravo o vlad.iem delovnem programu. Ta program ne bo obsegal samo dela v ministrstvih, mar-
več bo vseboval tudi nekak delovni program za vse oblasti in bo odreja velikim županom naloge, ki jih morajo skušati izvesti v bodočem proračun skem letu. Ko bo definitivno sestavljen celotni program, se bo vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kral.ia. na kateri bo dobil ta program končno sankcijo. Program vlade bo objavljen skupno s proračunom.
Uradna objava o škodi, povzročeni po ledu
Trije porušeni in več poškodovanih mostov - Poplava v Sremu
Beograd. 15. marca č. Danes dopoldne je ministrstvo za javna dela izdalo naslednjo objavo:
»Zaradi naraščanja temperature ie priče! led na vseh rekah pokati ter s svojim gibanjem povzroča nevarnost za mostove na rekah. Most preko Mure pri Gor. Radgoni je bil na ta način že porušen. Porušila se je ona polovica mostu, ki pripada Avstriji, dočim ie bila naša polovica rešena, ker je bil led na naši strani pravočasno razbit. V svrho zaščite so bili premični deli mosta demontirani in preneseni na breg.
Reka Bosna ie polna ledenih plošč, ki so porušile leseni most v Nemiio.ii ter leseni most pri Modriču, kier je bilo odnesenih 7 obokov. Poškodovan je most pri Doboiu. kjer sta porušena dva ledoloma, vendar pa zaradi tega promet ni prekinjen.
V Sremski Mitrovici ie Sava narasla za pol metra. Led plove mimo Mitrovice že dva dni, tako da je nemogoč vsak promet na Savi. Led ie po--;:"!) pontonski mest, pri čemer so se trije pontoni potopili, šest Pa se jih je poškodovalo. Poškodovanih je bilo tudi šest mlinov; voda je prepravila obrežje pri Mitrovici.«
Beograd, 15. marca. p. Sava je v zidnjih treh dneh narasla pri Beogradu za nad 2 ni in je d os p ein sedaj že 520 cm nad norm-ilo N"a več mestih nad Beogradom se je te kom minule noči in današnjega dne razlila preko obrežja in poplavila okolico. Največja nevarnost cbslcva pri Sremski Mitrovici. kjer je ponekod led porušil nasipe. Od Mitrovice dalje Proti Beogradu je odneslo več mlinov in poškodovalo skoraj vse obalne naprave.
Vprašanje reforme naše uprave
Tozadevne vesti so deloma preuranjs-ne, deloma netočne.
Beograd, 15. marca. p. V javnosti so bile zadnje dni razširjene vesti, da je vlada dogotovila zakon o vrhovni državni upravi in o splošni državni upravi. V prvem zakonu je najvažnejše vprašanje redukcije ministrstev, v drugem Da bi se imela izvršiti jačja de-koncentraci.ia v smislu razširjenja kom-petenc velikih županov in pa revizija dosedanje razdelitve države na oblasti. tako da bi dosedanjih 33 oblasti bilo rcduciranih na 14.
Kakor je vaš dopisnik izvedel iz me-rodajnega vira. so vse te vesti deloma preuranjene. deloma netočne. Tozadevni projekti so bili sicer pripravljeni. vendar se vlada ni mogla odločiti, da jih sprejme kot osnovo za definitiv-ni zakonski načrt. Vršile se bodo še nadaljne študije in ie računati, da zlasti zakon o splošni upravi še ni neposredno aktualen.
Deputacija slovenskih tiskarna™ e v v Beogradu
Beograd. 15 marca. p. Semkaj je danes prispela deputacija tiskarnarjev iz Sloveni-j.e. Deputacija ie posetila ministra trgovine dr. Mažuraniča in prometnega ministra dr. Korošca. Intervenirali so v raznih zadevah, tičočih se tiskarniške obrii.
ker bi s tem izgubili laiiki pravico do svobodne volitve svečenikov, ki bi iih postavljali episkopl brez kakršnegakoli vp'iva s strani naroda.
Proti takšni rešitvi cerkvenega vprašanja ie vstala med pravoslavnimi Srbi na teritoriju bivše Avstro-Ogrske velika akcija. Posebno širok razmah je dosegla v Bosni in Hercegovini, od koder prihajajo deputacije v Beograd, da Intervenirajo proti detinitivnemu uza-konjen.iu predlogov episkooeta. Kdor oozna velik pomen t^adcije avtonomnega življenja in delovanja v bivših a. iokefalnili cerkvah na Hrvatskem, v Vojvodini in v Bosni, ta more presoditi važnost teg-j narodnega nokreta. M hoče očuvati narodna prava v cer-kvi.
Jagosfovensko-avstrijske ohmeme postaie
Beograd, 15. marca. č. Med našo državo in Avstrijo, so se vršila pogajanja za do= ločitev skupnih železniških postaj na meji. Dosežen je sporazum in bodo skupne po* staje v Mariboru, Jesenicah, Pliberku, Dra= vo^radu in avstrijski Radgoni. Te skupne postaje bodo imele tudi skupno carinsko in policijsko osobje.
Neresnične vesti o demisij-skih namerah dr. Marinko-viča
Beograd, 15. marca. p. Neka inozemska agentura je te dni razširila po listih vest. da je zunanji minister dr. Marinkovič obvestil vlado, da namerava podati ostavko na novi portfelj. Z uradnega mesta to vest najodločneje demantirajo. Nasprotno se povdarja, da je dr. Marinkovič že tako okreval, da se bo mogel že tekom prihodnjega meseca vrniti na svoje mesto.
Pirotska konferenca
Beograd, 15. marca. p. Mešana komisija v Pirotu je danes nadaljevala razpravo o varnostnih ukrepih na meji. Razprava bo jutri zaključena, nakar bo sestavljen konč= ni zapisnik. S tem bo delo komisije kon* čano. Po konferenci bo jugoslovenska de-legacija posetila Sofijo, kjer ji pripravlja; jo svečan sprejem. Bolgarska delegacija bo takoj nato vrnila poset v Beogradu.
V Splitu se že kopljejo
Split, 15. marca. n. Tudi danes je bilo po vsej Dalmaciji pravo pomladansko vreme. Preko dneva je bilo izredno toplo. V Split je danes dospelo s parniki vse polno tuj* ccv. Ljudje hodijo v poletnih oblekah ter sc celo že kopljejo. Temperatura je znatno višja kakor lani ob tem času.
Odpuščeni nameščenci bivše Narodne skupščine
Beograd, lo. marca. 6. Predvčerajšnjim je bil podpisan odlok, s katerim se odpušča 12 zvaničnikov. 33 razvrščenih in 12 nepredvedenih služiteljev ter 40 dnevni-čarjev in zvanicnikcv bivše Narodne skupščine. Glede oslalesa osobja bivše Narodne skupščine se finančni minister dr. švrlju-ga še ni odločil- Z odlokom od 1. februarja je bilo odpuščenih že 29 uslužbencev bivše Narodne skupščine.
na za 16. t. m. ob 15. Na seji bo dovršen pretres predloga zakona o advokatih ter vzet v oceno načrt zakona o državnih pravdnikih.«
Stalni referent dr. Ninko Peric je odšel po seji VZS k predsedniku vlade generalu Živkoviču in mu poročal o poteku današnje seje Popoldne ob 4. je priredii dr. Ninko Perič v svoiem stanovaju čajanko vsem članom VZS. lutri dopoldne bodo posamezni člani stopili v slik z raznimi korpo-racijami, popoldne pa bo Vrhovni zakonodajni svet nadaljeval svoje delo. Doslej še ni znano, ali bo po končani razpravi zakona o šeri.iatckih sodiščih, ki bo prišel na vrsto po zakonu o državnih pravdnikih VZS prekini! svoje delo a'i na bo nadaljeval razpravo o drugih zakonih, ki o tih v posameznih ministrstvih izdelani in poslani predsedstvu vlad?, da jifi izroči Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Zanimanje za delo VZS je zelo veliko, zlasti z ozirom na pričakovani zakon o centrali1; državni upravj.
špansko meščanstvo podpira dijaške nemire
Nemiri so se razširili tudi na Barcelono — Ponovni krvavi spopadi med dijaštvom in policijo
Pariz, 15. marca s. Ha vas poroča iz Madrida, da so razne skupine dijakov ponovno priredile demonstracije pred notranjim ministrstvom. Nastopila je policija in aretirala nekaj dijakov. Lastniki kavarn in prodajaln so zaprli svo-ie lokale, ker ie prišlo med policijo in d jaki do krvavih spopadov. Gibanje zavzema že revolucijcnarno obliko in se med dijaki vedno boli širi. Akcijski odbor deli s strojem pomnožene leta-
ke. v katerih poziva Primo de Rivero
naj odstopi in napoveduje, da bodo dijaki nadaljeval: z metodično organiziranimi demonstracijami, dokler ne bodo sprejete njihove zahteve. V Barceloni so bili s/popadi še ilnejsi kot v Madridu, ker se ie prebivalstvo priključno d jakom. Vlada namerava nastopiti proti stavkujočim dijakom z vso energijo ter že pripravlja posebne na~ redbe za vzpostavitev miru.
Anglija in pomorsko oboroževanje
Debata povodom razprave o mornariškem proračunu v spodnji zbornici — Dokler prevladuje miroljubnost, oboroževanje ni
nevarno
— London. 15. marca. Na sinočnji seji spodnje zbornice je prvi lord admiralitete bridgemari predložil mornariški proračun, ki izkazuje 1,435.000 funtov šteilingov mani izdatkov kot lanski. Pred letom 1914 je tvoril mornariški proračun skoro četrtino celotnega proračuna Ta odstotek se je znižal sedaj na 6.9 odst število letal vojne mornarice se je povišalo od 105 v letu 1924 na 1H5 v letu 1928. Letos se bo povišalo na 153 Prihodnje leto bodo gradili tri nove križar-ke. Pred vojno je imela Anglija 114 križark. sedaj jih ima 52. Anglija je izmed vseh držav največ storila za razorožitev na morju.
Storili smo več kakor vse druge države v razorožitvenem vprašanju, če se pomisli, da je Anglija edina država na svetu, ki je
popolnoma odvisna od prostega uvoza po morju in da je to vprašanje za njo življenske važnosti, je lahko upravičeno zadovoljna, da je storila za razorožitev vse, kar je rno^la. Vse trditve o [»morskem tekmovanju z Ze-dinjenimi državami so popolnoma neosno-vane, kar so dokazali tudi že naši predlogi na ženevski pomorski razorožitveni konferenci
Močne vojne mornarice v rokah niro-ljubnih držav niso nevarne svetovnemu miru. Vzlic lemu je omejitev oboroževanja v interesu varčevanja in človečanstva potrebna. Ako bi se posrečilo odpraviti vojno 9 podmornicami, strupenimi plini in letali, bi lo bila velika sreča za nevojujoče se prebivalstvo.
Katastrofalne poplave v Ameriki
Reka Pejo je porušila jezove in poplavila mesto Eiba — Tudi
Mississippi prestopa jezove
Chicago, 15. marca, (ri.) Veletok Missis* sippi in njegovi dotoki groze ponovno z velikimi poplavami. V veliki nevarnosti se nahajajo države Ilinois, VVisconsin in Indi* ana; Prebivalstvo se seli proti severu.
Newyork, 15. marca. s. V bližini mesta Elhe, ki leži ob reki Peji v južni Alabami. se je nenadoma porušil velik jez, zaradi
šesti del sveta - Antarktična Amerika
Letalec Byrd je odkril antarktično celino — Odprava s sanmi na južni tečaj — Polet preko tečaja in obratno
Mala Antarktična Amerika. 14. marca. io. južnemu tečaju. V celem bo na vsej pTO'>i
r»r»IJ imuricl/i lofnlm-* L-^ .. D... J : „ ____ __•r_rt.	i - ■ «	A . ??
česar je poplavil Pejo veliko ozemlje okoli Elbe. Nevarnost je bila tako velika, da je guverner Elbe brezžično prosil za nujno pomoč, ker bi sicer v 6 do 8 urah utonili vsi prebivalci. Voda stoji že t metrov visoko, tako, da je v drugem nadstropju velike osnovne šole obkrožila 350 šolskih otrok.
Smeli ameriški letalec kapetan Bvrd je no» vo odkritemu ozemlju okoli južnega teča= ja dal ime Mala Antarktična Amerika, ker je po dosedanjih raziskavah to ozemlje
pet sličnih postaj, kjer bodo razen živilskih tudi velike zaloge pogonskega materijala za letalce. Obenem z odpravo je odletela letalo z geologom Larrvjem Gouldom. ki
l i T i —--■>— --------------------jjtuiugimi L.dLi\jem vjouiaom. ki
tako veliko, da ga ni mogoče smatrati za |	ima nalogo, da preišče v poletu Rockefeb
otok. marveč za poseben šesti del sveta. !— - •	......- - —
Prošlo soboto je odšla iz Bvrdovega zim*
skega taborišča odprava na saneh v notra* njost nepregledne ledene pustinje. Vsak dan prevozi Bvrdova junaška četa na štb rih pasjih vpregah 60 do 70 milj. Napredo* vanje na poti je zelo otežkočeno, ker je ; treba premagovati visoke snežne žamete, I gore in globeli, ter obiti ali prevoziti glo* boke razpoke v ledu Slednje so večji del skrite pod snegom, zato je treba skrajne previdnosti. Zadača odprave je postavitev j dvakrat, prve etapne postaje z zalogami na potu k
lerjevo pogorje, ki ga je odkril Bvrd. To gorovje je že površno preiskano v £ccw
ic/škem pravcu. Ako bo vreme ugodno, bo iz taborišča prirejen še en polet na Ročke« fellerjevo pogorje v večjem obsegu. Na pomlad namerava Bvrd poleteti na južni tečaj ter tako preleteti vso antarktično ce« lino od Rossovega do \Veddelovega moTja. Drzni raziskovalec je napravil načrt za takojšnji obratni polet po isti pTOgi, tako da bi brez pristanka preletel vso celino
GosDodarska Mala antanta
Bukaretta, 15. marca p. Dnevnik »Luptu-r poroča, da se bo vršila gospodarska konfe* rcnca Male antante koncem meseca maja ali začetkom junija v Jugoslaviji. Na kon» ferenei bodo razpravljali o ustanovitvi skup* ne trgovske zbornice Male antante, o hi* perprodukciji posameznih proizvodov in o sodelovanju emisijskih bank Male antante. Važna bo tudi razprava o ukinitvi vizumov za potovanje med državami Male antante.
Registriranje prijateljske pogodbe s ČSR
Ženeva, 15 mirca p. Tajništvo Društva narodov je danes objavilo komunike, da je Češkoslovaška registrirala pred Društvom narodov podaljšanje prijateljskega pakta med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je bi! sklenjen 31 avgusta 1922 in podaljšan 19. septembra 1928.
Sledovi Tukovega izdajstva vodijo k ie^uitom
Praga, 15. marca g. V zadevi aretiranega poslanca dr. Tuke. ki je. kakor znano, ob-.ožen vohunstva in veleiz-daje. so oblasti včeraj izvedle IrStio preiskavo v jezuitskih samostanih v Rožnovu in Bratislavi. Oblasti so iskale pri dveh iezuKskih patrih obiežvini materija!. Oba patra sta postavi'ena pod policijsko nadzorstvo. O iz:Ju preiskave v obeh samostanih niso
znane n:kake podrobnosti. /
Francija in Italrfa odplačujeta vojni dolg
London, 15. marca (lo.) Italijamsika vlada je plačala danes angleški vladi 2.125.000 funtov siterKnigov na račum vojnega dolga, hstoifaiko ie plačala danes Francija naglešiki vladi 4 milijone funtov sterlingo-v na račun francoskega vojnega dolga Angliji.
Nov sr*or v Južni Ameriki
\sonclon. 15. marca (be.) Brazi+ski vajaki so zasedf oaraguavsko mesto Is-Ja Margareta in pregnali tamošnjo paraguaysko posadiko. Para-guaysfca vlada je takoj protestirala in zahtevala takojšnjo izpraznitev zasedenega ozemlja.
Vprašanje ru^imskih restitucij
Bukarešta, 15. marca g. Rumunsko-jugo-slovenska pogajanja, ki bi se morala dne 2'). marca pričeti v Beogradu so bila odgo-dena do 8. aprila. Kakor izve list »Lupta-', bi pri tej priliki prišlo prvič na dnevni red vprašanje jugoslovenskih restitucij Rmnu-niji. Kakor zarrjuje, gre za razne predmete in knjižnico v temešvarskem muzeju, kakor tudi za rumusko privatno lastnino v Banatu, ki je bila za časa svetovne vojne Iz Banata prepeijana v Jugoslavijo. O tem vprašanju se do sedaj med obema vladama ni razpravljalo. Dejstvo, da je nova jugoslovenska vlada pristala na razpravo o tem vprašaniu. je izzvalo v rumunskih političnih krogih najboljši vtis.
Grško-turška pogajanja razbila
Rim, 15. marca. h. »Giornale d'Italia« po-roča iz Carigrada, da so se grško-turška pogajanja izjalovila, najsi sta obe državi popustili v zahtevah do skrajne meje.
Tudi madžarsko-rumunska dogajanja ne gredo od rok
Bukirešta, 15. marca g. Zunanje ministrstvo izijavKa danes z ozirom na nadaljevanje rna-dž.arsiko-ru,mu,ns'k.ih ofrtaetsk;h pogajanj, ki se prično 1. aririla na Dunaju, oficijelsio. da so vse vesii o dosedanjih usoelrh pogaiani neresn:čre. Viada bo dala o pogajanjih izjavo, kadar b cl<' zaključena.
Seja reoaracijrkega odbora
Pariz, 15. marca (ri.) Odbor strokovnjakov za rešitev reparacijskega vprašanja je nadaljeval razpravo o poslovanju nameravane mednarodne reparacijske banke.
Belgija proti znižanju re^a*--"
Bruseli. 15. marca (lo ) V belgijski zho-r.:c' "e izjavil zunanji minister Hjtnans. da Belgija .it bo dovolila znižanja nemških reparacij.
Vsebina spravne pogodbe in konkordata med
Italijo in Vatikanom
Važna določila glede uradnega jezika in šolskega pouka Papež ponovno prepoveduje duhovnikom vsako delovanje v političnih strankah
Rim. 15. marca d. V svojem poročilu o spravni pogodbi in konkordatu med Vatikanom in italijansko državo je predsednik vlade Mussoiini očrtal na kratko zgodovino spora med Italijo in sv. Stolico, omenjajoč težki polžaj, ki je nastal z odklonitvijo garancijskih zakonov s strani Vatikana. Ako bi bil papež tedaj sprejel, kar mu je nudila država, bi bilo ozemlje njegove države daleko večje nego danes. V pogajanjih, ki so se vršila na inicijativo vlade od 1. 1926 do 1. 1929., ni Vatikan nikoli izrazil kake želje po izhodu na morje ali po kaki znatni povečavi papeškega ozemlja. Sv. Stolica je sprejela temeljno idejo Italije, ki ne bi bila nikoli dopustila najmanjše odstopitve teritorija. Po dolgotrajnih pogajanjih so bila rešena vsa vprašanja do najmanjših podrobnosti in letos se je ustvarilo neporušljivo stanje medsebojnega priznanja de jure v spravni in mirovni pogodbi.
Uradno besedilo pogodbe
V čl. 1. do 3. prizna Italija rimsko-kato-liško vero kot državno vero, proglaša suverenost sv. Stolice in priznava nje polno lastnino nad ozemljem, ki je po pogodbi postalo papeško. Nadaljnji členi 4 do 6. določajo podrobnosti o suverenosti juris-dikciji, lastnini in prometnih zadevah. V zadnji člen spadajo določila glede brzoja-va, telefona, radia in let^tva. V čl. 7. se Italija obvezuje, da ne^jPj gradila novih poslopij, ki bi kakorkoli segala v '„tikan-sko ozemlje. Naslednji člen pa določa, da bo Italija vse atentate in žalitve papeža smatrala kot žalitve in atentate na kralja in jih kaznovala enako. Čl. 9. do 11. govore o podaništvu nove papeške države, nadaljnji trije pa o diplomatski svobodi papeške kurije in pri njej akreditiranih zastopnikov tujih držav. Vsi ti dostojanstveniki so oproščeni dolžnosti italijanskega vizuma. Kardinali pa uživajo v Italiji prednosti, ki gredo kraljevim princem savojske hiše. Zanimiv je čl. 24., s katerim se papež obvezuje, da se ne bo udeleževal razprav o posvetnih vprašanjih na mednarodnih kongresih.
Konkordat
Besedilo konkordata, zaključenega med sv. Stolico in Italijo, navaja uvodoma, da je sv. Stolica v teku pogajanj izrazila željo po konkordatu, ki naj bi bil nekako dopolnilo spravne in mirovne pogodbe.
Prvi paragraf pogodbe določa popolno svobodo cerkve pri izvrševanju njene evangeljske misije. V tern členu se Italija obvezuje, da bo čuvala značaj Rima kot centra katoliškega sveta in smoter številnih romarjev iz tujine. § 2 določa
uradni jezik
ki se ga imajo posluževati papeži in škofje pri občevanju z verniki. To določilo se glasi: »Sporočila vemikom se bodo vršila v italijanskem ali latinskem Jeziku, toda du-hovska oblast lahko doda italijanskemu besedilu prevode v drugih Jezikih.«
Naslednjih osem paragrafov obravnava ugodnosti duhovnih oseb glede vojaške službe in privilegije cerkvenih poslopij. Važ na sta zopet §§ 16 in 17., ki določata, da ne sme nobena italijanska dijeceza segati preko državne meje, kakor ne smejo tuje škofije segati v Italijo. Vatikan se obveže ustanoviti
škofijo v Zadru
Določila §§ 19, 21 in 22 obravnavajo vprašanje imenovanja nadškofov, škofov in koadjutorjev ter župnikov. Vsi ti morajo biti vešči italijanščine, kjer pa bo potrebno, naj dobe pomočnike, ki poleg italijanskega govore in razumejo
tudi drugi jezik
da lahko podeljujejo verska tolažila vernikom v njih jeziku.
Naslednji paragrafi do vključno § 33 do-tačajo cerkve in svetišča (Loretto, Assisi, Padova). ki jih država odstopa v upravo Vatikanu, med temi določa § 30, da pristo-ii uprava nad cerkvenim imetjem samo cerkvi, tako da je vsaka intervencija države v tem pogledu izključena. Tudi katakombe v vsej Italiji pridejo v cerkveno upravo, ki se zaveže, da jih bo vzdrževala.
Zakon in ločitev zakona
Tozadevna določila pravijo: Takoj po izvršenem zakramentu bo župnik poročence-ma pojasnil državljanske posledice tega akta s tem, da jima bo prečital določbe italijanskega civilnega zakonika. Nato bo župnik vpisal novi zakon in prepis akta poslal občini, da ga vpiše v svoj spisek. Ločitve od mize in postelje sklepa komisija sv. Stolice, izrekajo pa jo italijanske civilne oblasti.
V § 37 se opominja mladinska društva, športna vodstva in šole, da naj svoje delovanje urede tako, da bo mladini ob nedeljah omogočena udeležba pri službi božji.
Verski pouk v šolah
Srednje šole, ki jih vzdržujejo in vodijo duhovniki ali redovniki, imajo iste pravice glede izpitov, kakor državne šole. V § 36. priznava Italiji verouk kot krono in temelj javnega pouka, in sicer v obliki katoliške tradicije. Vlada dovoli, da se verouk poučuje tudi na srednjih šolah po načrtu, ki se bo določil sporazumno med cerkvijo in državo. Pouk bodo vodili duhovniki in redovniki, za pomoč pa so jim lahko tudi učitelji in profesorii-Iajiki, ako so za to usposobljeni. Učne knjige za verouk se smejo rabiti šele, ako jih odobri cerkvena oblast.
O papeških univerzah
govore §§ 38 do 42. Imenovanje profesorjev katoliške univerze v Milanu je odvisno od privoljenja sv. Stolice. Vseučilišča in seminarji, kjer se šolajo duhovniki, so pod-
vržena samo papeški oblasti in nimajo posvetne oblasti nanje nikake ingerece. Država pa prizna veljavnost diplom, pridobljenih na papeških univerzah in fakultetah ter na papeških paleografskih in diplomatskih šolah. Vlada dovoljuje italijanskim državljanom nositi papeška odlikovanja in priznava plemstvo, ki ga podeli papež.
Katoliška akcija in prepoved strank
Vlada priznava delovanje italijanske katoliške akcije. V § 43. pa se sv. Stolica obvezuje ponoviti prepoved vsemu duhovni-štvu in redovništvu, vpisati se v katerokoli politično stranko ln delovati v niej.
Zadnji (45) paragraf razveljavlja vse dosedanje določbe, ki bi bile v nasprotju z določili konkordata.
Venizelosova notranja politika
O notranji grški politiki se pri nas in po svetu razmeroma malo čuje, odkar je na vladi Venizelos. To je vsekakor dobro znamenje, znak, da so se politični prepiri med grškimi strankami skrčili na oni minimum, ki inozemstva več ne zanima.
Kakor znano, je Venizelos pri volitvah lanskega avgusta dobil 90 odst. vseh poslanskih mest v parlamentu. S tem je dobil od naroda tako zaupnico, da more zares svojo oblast i-porabiti tako rekoč neomejeno, ali konkretneje, da more svoj program izvesti mirno in sistematično, ne da bi se mu bilo treba brigati za ohranitev oblasti same, na kar so bile primorane neprestano misliti poprej koalicijske vlade.
Venizelos je po svoji veliki volilni zmagi izjavil, da si je postavil program, ki ga bo mogel izvršiti šele v petih letih. V notranji politiki je smoter Veni-zelosove politike, poravnati nasprotstva med strankami, toda ne morda za ceno principijalnega popuščanja. Venizelos je pokazal že ponovno, da v tem pogledu ne pozna kompromisov. Saj se je lani spri celo s precejšnjim delom lastne stranke in Kafandaris, ki je bil do Ve-nizelosovega povratka v politiko šef liberalne stranke, je ostal tudi še sedaj njegov nasprotnik. Ali ta nasprotstva Venizelosu niti ugleda niti moči v državi ne zmanjšujejo, zakaj ogromna večina stranke stoji trdno za njim. Nekateri pristaši mu tudi zamerijo, da ni v takih odnošajih do rojalistov, kakor bi si želeli ekstremisti. Venizelos se je namreč postavil na stališče, da je nastopila doba .konstruktivnega dela. od katerega se ne sme nihče odganjati. Zato je vzel za svoja sodelavca tudi dva bivša rojalista in se ne briga pri tem za očitke nejevoljnih pristašev.
Še v eni specijalni stvari se je zameril nekaterim partizanom. Kot v mnogih balkanskih deželah je tudi na Grškem še močno razširjeno razbojni-kovanje. posebno v srednjih in severnih pokrajinah. Razbojniki pa včasi niso povsem navadni rokovnjači. marveč imajo nekoliko političnega atributa. Cesto so v zvezi z zaupniki političnih strank ter izvršujejo, ako treba, tudi politične naloge. V času volilne kampanje se je včasi zgodilo, da so »nesimpa-tičnega« kandidata na agitacijski turneji zaskočili in ga odgnali po potrebi v gore, kar je običajno prineslo tudi denarno odškodnino. Tudi s takimi zadevami se je moral pečati Venizelos ter je pričel z železno brezobzirnostjo zatirati raizbojništvo tudi politično, čeprav to nekaterim interesentom njegove lastne stranke ni posebno všeč.
Iz takih in sličnih vzrokov ima Venizelos ravno v lastni stranki največ nasprotnikov. kar pa ga niti najmanj ne ovira pri delu. zakaj v svesti si je, da ogromna večina prebivalstva od njega pričakuje sanacije in reda.
Finančni položaj Grčije se je sicer izboljšal in država je dobila v inozemstvu precej posojila. Toda s tem še ni dovoli storjenega; Grčija potrebuje zelo mnogo. Begunci, ki so prišli iz Male Azije, trpe v grški Makedoniji silno pod malarijo. Zato delajo grške oblasti z vsemi silami, da osušijo prostrana močvirja v Ma>kedoniii ob Vardarju in ob spodnji Strumi, s čimer se odpravi vzrok boleznim, vrh tega pa se pridobi za kulturo velik area!l, kar je za naselitev beguncev prav tako zelo važno. Vlada je angažirala že več inozemskih družb, ki kanafeirajo in osušujejo ravnine v navedenem ozemlju. Vse to pa velja seveda ogromne denarje.
Ker pojmuje Venizelos svojo nalogo v notranji državni sanaciii. ie razumljivo. da je v vnanji politiki koncilijan-ten. Niti najmanj ne moremo dvom'ti o iskrenosti njegovih zagotovil, da Grči;a v nobeni smeri ne misli na ekspanzijo. Pogaiania z Jugoslavijo so dovedla do pozitivnega zaključka. z Bolearsko se namerava trgovinska pogodba, dočim se vprašanje gospodarskega dostopa Bolgarije do Fgejskega morja očividno Se ni postavilo v nuien štadii. Odnošaji do Turčiie pa se nikaikor nočejo popraviti in zlasti v pogajanjih glede imetja zamemanih beguncev se ne morejo spraviti v sklad interesi obeh dr?nv. Al; preizkušeni Venizelos bo pač tudi tod našel pravo pot do cilja.
Pred volitvami v Angliji
Po poročilu iz Londona je v ministrskem svetu že padia odločitev, da se bodo volitve v spodnjo zbornico vršile še pred zakonitim zadnjim rokom. Namesto v oktobru bodo angleški volbci poklicani že koncem maja. da izreko svojo sodbo o petletnem režimu konservativne vlade pod vodstvom Stan-leyja Baldwina.
Po svetovni vojni ni nobena angleška vlada ostala toliko časa na krmilu kot sedanja in razen Lloyd Geor-gejeve koalicije tudi ni razpolagala s tako močno večino. V novembru 1922. so pri volitvah zmagali konservativci, ki so si priborili 296 sedežev. Asquitho-vi liberalci so jih tedaj dobili 54, Lloyd Georgevi 51. delavci pa 138. Že pri de-cemberskih volitvah 1. 1923. pa so konservativni nazadovali na 216. dočim so združeni liberalci napredovali na 145, Labour Party pa kar na 188. Toda Macdonaldova delavska vlada, ki ie živela od pomoči liberalcev, je morala že za oktober 1924. razpisati nove volitve. Te so končale z nezaslišno zmago konservativcev, ki so znali sijajno izrabiti protibpljševiško razpoloženje dežele in porrrankljivosti Macdonaldo-vega režima. Konservativni blok si je priboril izmed 615 poslanskih mandatov kar nad dve tretjini, liberalci so bili strahovito j>oraženi, saj se jim je posrečilo rešiti komai 40 sedežev, pa tudi delavci so po številu mandatov znatno nazadovali. Pri tem pa se vendar ne sme pozabiti, da so se konservativci za svojo ogromno zmago imeli močno zahvaliti angleškemu volilnemu redu. Pri enem milijonu novih glasov so pridobili kar 200 mandatov, dočim so delavci dejansko tudi napredovali za 1 milijon glasov, a pri tem zgubili čez 40 mandatov. Poraz liberalcev pod vodstvom nestanovitnega Kelta in no-vopečenega frankofoba Lioyda Geor-gea pa je bil tudi s stališča proporcijo-nalnosti zaslužen. Zgubili so nad milijon glasov in nad 100 mandatov.
Baldwinova vlada je uvedla novo strujo v angleško politiko. Doma je začela s krepko akcijo proti socialističnim tendencam in je zlomila generalni štrajk in večmesečno rudarsko stavko. V zunanji politiki je vrgla čez krov Macdonald-Herriotov ženevski »protokol« in inaugurirala ero regijonalnih varnostnih in prijateljskih paktov. Chamberlain je poživil prijateljstvo s Francijo, na katero se odslej oslanja britska zunanja politika. V aktiva nove taktike je predvsem šteti sklep locarn-skih pogodb in vstop Nemčije v Društvo narodov. Po začetnem ozkem sodelovanju z Italijo, ki io je rabil pri reševanju spora med Turčijo in Irakom in ki je v mnogočem povzročila tudi komplikacije v Albaniji in na Balkanu sploh, je Chamberlain pozneje vodil evropsko politiko v tesnejšem sporazumu s francosko vlado, kar je rodilo dokaj dobrih posledic tudi na Balkanu in koristilo jadranskemu miru. iV* .lugosloveni bi bili krivični, ako tega ne bi ugotovili.
Navzlic nepotntnim uspehom doma in na zunaj pa konservativni režim vendarle ni mogel zadovoljivo rešiti perečih angleških in svetovnih problemov. Brezposelnost se ni zmanjšala, zlasti je beda rudarjev narastla. Delovni pogoji v Angliji so se poslabšali. Propadla je pomorska razorožitvena konferenca. Iz nje je zrastlo novo oborožitveno tekmovanje na morju. Prijateljski pakti so se razmnožili kot gobe po dežju, toda niso vsi navdahnjeni z mirovnimi idejami. Locarnski duh je zadnje čase močno obledel.
Ni čuda, da ima opozicija močne argumente proti konservativnemu režimu. Izrablja jih tudi z vso vehemenco. Razne nadomestne volitve zadnjih let so pokazale, da konservativna stranka med množicami nazaduje. Danes se že sme reči, da ne bo mogla obdržati ogromne večine iz 1. 1924. Ali pa bo potisnjena v manjšino? To ni potrebno, če bo znala pravilno izrabiti teh 6 tednov, ki dele Anglijo od volitev.
Ofenziva generala Callesa
Mexico Citv. 15. marca, (lo.) Proti mestu Torreon, glavnemu taborišču upornikov, koraka pod poveljstvom generala Callesa pet vladnih armad. Vladne čete nameravajo obkoliti generala Escobarja in ga prisiliti k odločilni bitki. Calles je pozval brzojavno Escobarja, naj se vda. Po zadnjih poročilih zvezne čete zelo počasi napredujejo, ker so vse železniške zveze prekinjene. Verjetno ie, da bo general Eseobar zasedel Chihuahuo prej ko bo zavzel general Calles Torreon. Uporniki, ki so branili položaje pred mestom Torreon. so bili poraženi. Vladne čete so vjele 80 mož. V bližini mesta Encautada v državi Coahuila so se razvili novi boji.
Mexico, 15. marca. s. Štirje uporniški častniki so bili včeraj usmrčeni v Veracruzu. 81 drugih častnikov je vojno sodišče obsodilo na daljše zaporne kazni. Uporniški poveljnik mesta Chihuahua zatrjuje, da je bilo pri Higuerasu med Salltilom in Monta-rem vjetih 280 vo.iakov zveznih čet, veliko število pa je bilo baje ludi ranjenih.
Trockij ne sme v Francijo!
Pariz, 15. marca. s. jPetit Parisient izjavlja, da je pooblaščen za oficijelno izjavo, da Trockij pod nobenim pogojem ne bo prejel dovoljenja za bivanje v Franciji. Trockij je skušal sicer s posredovanjem Leninove sestre kupiti večje posestvo, vendar se mu načrt ni posrečil, ker je francoska vlada izjavila, da ne bo razveljavila svoiečasnega naloga, s katerim je bil Trockij izgnan iz Francije.
Zepoelinov sredozemski polet
Friedrlchshafen, 15. marca (be.) Ker se Je priglasilo veliko število potnikov, se bo vršil Zep-ipelinov sredozemski polet šele sredi meseca aprila. Vožnja bo stala 3000 mark za osebo.
Cela ciganska naselbina obolela na steklini
Grozne posledice nočne ciganske gostije s pečenko zaklanih steklih svinj — 59 ciganov v smrtni nevarnosti
Beograd, 15. marca p. Iz Darde v Vojvodini poročajo o nenavadnem dogodku. Nekemu tamošnjemu posestniku je obolelo več svinj na steklini. Po odredbi živinozdravnika so svinje pobili in jih zakopali. Ponoči pa so cigani iz bližnje ciganske naselbine svinje izkopali, si j h med seboj razdelili in si ponoči priredili po;edino. pri kareri so se vsi člani naselbine, 59 po številu, mastili s strupeno pečenko.. Posestnik je zjutraj opazil prazne jame ter je o tem takoj obvestil oblasti. Orožništvo je izdalo opozorilo, naj se ljudje, ki so jedli meso steklih svinj, takoi javijo, vendar pa se ni nihče zglasil.
Že dva dni pozneje pa so prebivalci iz okolice ciganske naselbine v Balma-nu prijavili, da je v ciganskem taborišču bržkone izbruhnila kaka epidemi-
ja, ker se vedejo cigani povsem nenavadno. Orožniki so se takoj podali med cigane in na svoje nemalo začudenje ugotovili, da se pojavljajo pri vseli članih ciganske naselbine znak: stekline. Pri zaslišanju so cigani po kratkem oklevanju priznali, da so zaužili pokopane svinje. Nekateri so že takoj drugi dan čutili bolečine v želodcu, vendar pa so mislili, da je to pripisovati le preobilo zaužiti masti.
Orožniki so o svoji ugotovitvi obvestili sresko poglavarstvo, ki je odredilo kontumaciranje ciganske naselbine, obenem pa potom zdravstvene oblasti ukrenilo vse potrebno, da se še ne oboleli cigani takoi cepijo proti steklini, oboleli pa prepeljejo v Pa-steurjev zavod.
Važna razsodba Stola sedmorice
Zagreb, 15. marca č. Pred dvema mese-ccma je bil po novem tiskovnem zakoiru obsojen v Zagrebu skupno z Avgustom Ce-sarcem, urednikom Usta »Zaštita čovjeka«, tudi tiskar Zidan, ki je list tiskal. Umevno je, da ie nastala med tiskarji zaradi tega precejšnja razburjenost, pa tudi ugledni pravniki so dokazovali, da se more tiskar proglasit za krivega le tedaj, ako se mu dokaže krivda po splošnih načelih zakona. Na Stol sedmorice ie bil vložen priziv proti obsodbi tiskarja Zidana in Stol sedmorice ie to obsodbo res razveljavi] z motivacijo, da je krivda tiskarja neodvisna od krivde pisca in da je za obsodbo tiskarja potreben pogoj, da se subjektivna odgovornost dokaže po splošnih načelih kazenskega zakona.
Dijaški dom v Zagrebu
Zagreb, 15. marca č. Kakor se doznava, je rektorju univerze dr. Belobrku uspela njegova akcija za zgradbo novega dijaškega doma v Zagrebu že v toliko, da je zagotovljena vsota 6 milijonov dinarjev v t° svrho in da se bo v bližini dosedanjih paviljonov dijaškega doma pričela graditi v Vodnikovi ulici moderna trinadstropna hiša z mansardami. V tem domu bo nastanjenih okoli 200 dijakov. Za zgradbo novega dijaškega doma v Zagrebu se mnogo zanima tudi kralj sam. ki je izrazil željo, da bi se siromašnim in dobrim dijakom redno nudila pomoč za dovršitev njihovih študijev Tudi načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Štampar, je obljubil za dom primerno vsoto iz dijaškega zdravstvenega fonda, ki se zbira iz letnih prispevkov dijakov vseh šol. Ker so skoro vse priprave za zgradbo novega doma že dovršene, ie pričakovati, da bodo z delom pričeli v najkrajšem času.
Radio Beograd
Beograd, 15. marca. p. Beograjska radio-oddajna postaja, ki bo svečano otvorjena '24. t. m., .je danes priredila prvo večje poskusno oddajanje. Uprava ie povabila tudi novinarje, ki so si ogledali vse naprave. Predsednik uprave dr. Milan Stojadinovič je priredil novinarjem zakusko ter jim v pozdravnem govoru izjavil, da jim bo beograjska radio - postaj? vselej na razpolago pri sprejemanju in oddajanju vesti.
Avdijence
Beograd, 15. marca p. Krali ie sprejel danes v avdijenci predsednika vlade generala Pero Zivkoviča. ministra za kmetijstvo dr. Frangeša in guvernerja Narodne banke Ignata Ba.ilonija.
Poseti v zunanjem ministrstvu
Beograd, 15. marca p. Zastopnik zunanjega ministra dr. Mažuranič je tekom današnjega dne spreiel posete avstrijskega poslanika g. Pleinisa, švicarskega poslanika Jennera in komisarja za ruske begunce generala Strandmana, bivšega ruskega poslanika v Beogradu.
Nastopna avdijenca našega varšavskega poslanika
Varšava, 15. marca č. Danes ie sprejel v avdijenci predsednik poljske republike novega ju-goslovenskega poslanika v Varšavi dr. Branka Lazareviča, ki je izročil svoja poverilv.a pisma. Slovesnosti je prisostvoval tudi poljski zunanji minister Zaleski, ki se je pravkar vrnil iz Ženeve.
Zaprisega novega predsednika zagrebške zbornice
Zagreb, 15. marca č. Novi predsednik zbornice TOI v Zagrebu Milivoj Crnadak je bil danes zaprisežen od velikega župana dr. Zoričiča ob prisotnosti vseh članov zbornice.
Zagoneten napad na katoliškega župnika v Hercegovini
Ljubuški, 15. marca. n. Preteklo noč je bil v selu Studencih izvršen atentat na katoliškega župnika Skoka. Opolnoči je nekdo potrkal na njegovo okno in ko je župnik prišel k oknu, je neznanec ustrelil vanj ter ga ustrelil v čelo. Po čudnf-m naključju krogla župnika ni ubila, ker se je na kosti zasukala ter nato obtičala v zidu. O napadu so bile obveščene oblasti, ki so uvedle preiskavo.
Aretacija tatinskih menihov
Atene, 15. marca (ri.) Grške oblasti so areii-rale 30 redovnikov pravoslavnega samostana Ayhia Cavra. ki so osumljeni, da so ukradli samostanski zaklad, v katerem so se nahajale razne nenadomestljive raritete grškobizantinske umetnosti.
Nov prekooceanski Dolet
Newyork, 15. marca (be.) Frank Taggart namerava leteti v nepretrganem poletu iz New-yorfca v Parit in nazaj. Polet se bo vršil s tri-motornim letalom proti koncu meseca maja.
Mimster, ki zmerja vclilce
Brno, 15. marca. h. Pred tukajšnjim sodi« ščem se je vršila razprava o tožbi želez« niškega ministra Najmana proti odgovor« nemu uredniku lista »Ruha«, v katerem je poročal o psovkah ministra, ki jih je baje izrekel proti nameščencem brnske mestne električne železnice. Glavni urednik je pri« vedel 16 prič, ki so vse izjavile, da je mi« nister v resnici zmerjal nameščence z voli. Zastopnik železniškega ministra je nato do» kazoval. da je pri obhodu korakal med po« slanci in senatorji človek, ki je bil popol« noma podoben ministru in tudi izrekel ta« ke žaljivke. Zaradi tega je predlagal, naj bi sodišče povabilo tega človeka, na kar je predlagal tudi zagovornik obtoženca, naj pride pred sodišče tudi minister Najman, da bi ga s to osebo konfrontirali. Sodišče je predlogu ugodilo in razpravo odgodilo.
Jugcslovenski apaš pred pariško poroto
Pariz, 15. marca. h. Lani je Srb Milan Djorič izvršil na češkoslovaškem poslani« štvu v Parizu veliko tatvino. Odnesel je soprogi poslanika Osuskcga mnogo drago« cenosti, ter razen tega izvedel po Parizu 15 drugih ropov, zaradi katerih se sedaj zagovarja pred pariško poroto. Škoda, ki jo ima na vesti Djorič je tem večja, ker ni bilo mogoče najti dragocenosti, ki jih je Dioričcv tovariš, ruski emigrant Novak odnesel v inozemstvo.
Czechowicz pride pred državno sodišče
Varšava, 15. marca s. Proračunski odbor poljskega deželnega zbora, ki se je sestal kot izredni pododbor, je sklenil z 18. glasovi opozicije proti 9 glasovom uradnega bloka predlagati sejmu, naj stavi bivšega finančnega ministra Czecho\vicza zaradi prekoračenja proračuna v letu 1927-28. pred državno sodišče. Poljska vlada je poslala včeraj proračunskemu odboru pismo, v katerem odklanla predložiti sklep ministrskega sveta, s katerim jc pristal ta na prekoračenje proračuna. Odbor je sklenil, da tega dopisa ne vzame na znanje.
Velik gozdni požar pri Lccarmi
Locsrno, 15. marca. s. V gorskih gozdo« vih severno od Lacarna in pri Orselini so izbruhnili v sredo popoldne veliki gozdni požari, ki se neprestano širijo. Celokupno prebivalstvo je na delu, da požar omeji in uduši. Vas Orselina je že v nevarnosti.
Rumunska kraljica v inozemstvu
Bukarešta, 15. marca. p. Rumunska kra« Ijica vdova Marija je sinoči v spremstvu kneginje Ileane odpotovala v Francijo. Iz Pariza bo odpotovala v Madrid, kjer bo gost španskega kralja. Iz Madrida bo od» potovala v Cadiz kjer se sestane s svojo sestro infantkinjo Reatrico. Tam bodo njej na čast priredili tudi velike bikoborbe. Me« seča maja se bo kraljica vrnila Bukare« što. Rumunski listi poročaj-, da se bo kra« ljica Marija v Parizu sestala tudi s prin« cem Karlom
Beograd, 15. marca d. Naša kraljica Marija ]e odpotovala nasproti svoja materi kraljici Mariji rumunski, ki potuje v inozemstvo. Obe kraljici se bosta sestali v Senti, odkoder bo rumunska kraljica nadaljevala svoje potovanje v inozemstvo, dočim se bo naša kraljica Marija vrnila v Beograd.
Sestra cesarja Viljema v kenkurzu
BerHn, 15. marca. g. Dane3 je bil po nalogu kneževske visoke zbornice v Biicke-burgu objavljen konkurz nad imovino Viktorije Zubkove, sestre bivšega cesarja Viljema. Dosedaj je bilo prijavljenih za okroglo 250.0<)0 mark terjatev. Visoka zbornica v Biickeburgu je odredila konkurz, da bi preprečila nadaljnje oškodovanje Zubkove in njenih upnikov. Glavni posvetova-lec Zubkove ie bil bivši ruski advokat Ivanov, ki je zbežal v inozemstvo. Odvetnik je iniel na žensko, ki ni bila vajena kupčij-skih poslov, velik vpliv in jo je pregovoril, da se je udeležila cele vrste fantastičnih podjetij.
Madžarske manjšine
Budimpešta, 15. marca. p. Zunanji mini« ster Valko je izjavil novinarjem, da bo madžarska vlada opirajoč se na sklepe sve« ta Društva narodov povodom manjšinske debate na zadnjem zasedanju predložila odboru trojice, ki je bi"! določen, da prouči manjšinski problem, obširen memorandum o položaju madžarske narodne manjšine v nasledstvenih državah bivše Avstro»ogrske monarhije.
Kitajska ratificirala Kelloggov pakt
\VasIiinxtoti, 15. marca (lo.) Kitajska nacionalistična vlada ie ratificirala Kelloggov proti-vojni pakt. Izmed 15 signatarnih držav je sedal Japonska edina, ki tega še ni storila.
in ljudje
Praznik slovenskih pevskih zborov
(V nedeljo 17. t. m. ob Jn. v »Unionu«.)
Zborovo petje, ki se je od nekdaj gojilo pri Slovencih v precejšnji meri in se bo nedvomno gojilo tudi v bodoče v taki ali drugačni sestavi, preživlja danes — zaradi novih smeri moderne glasbe — do neke mere nekakšno krizo. Gre za sestavo pevskih zborov. Dosedanja glasba, ki je imela svoj temelj v veličastni harmoniji vseh glasov, je zahtevala močne, krepke, zvočne pevske zbore. Čim večji, krepkejši in seveda homogenejši je bil pevski zbor, tem veličastneie je donela pesem, ki je po svojih širokih akordih, po melodiji in čustvenosti izraza globoko govorila do srca in do čustev. Moderna glasba polaga zaradi svojega večinoma poliioničnega značaja važnost na samostojnost vsakega posameznega glasu, ki mora biti na moč čim prožnejši. Zato bi za izvajanje takega petja bi! potreben in bolje primeren le manjši zbor, v katerem so posamezni glasovi vsak zase čisto samostojni, v ničemer podrejeni vplivu drugih glasov. Kako se bo eventualna reorganizacija pevskih zborov izvedla, je seveda še vprašanje časa in bo v prvi vrsti tudi odvisna od nadaljnjega razvoja moderne glasbe, ki danes stremi, a ni še dosegla ustaljenosti. Danes imamo vsekako še večinoma močne zbore in je celo še vedno za posebne prilike videti tendenco, združevati več zborov v velik mogočen zbor.
Efekti takih sestav bodo posebno vidni na nedeljskem pevskem prazniku v »Unionu«. Aranžma tega impozantnega pevskega nastopa je velikopotezen, kakršen doslej še ni kmalu bil. Iz okrožja ljubljanske žuoe Jucoslovenske pevske zveze nastopi v nedeljo nič manj nego 8 zborov, moških in mešanih, vsak najprej samostojno. Večina teh zborov šteie med najboljše in najjačje slovenske pevske zbore, tako da bo prilika, slišati v nedeljo relativno najboljše slovensko zborovo petje. V tem pogledu bo ta pevski oraznik prava, izbrana pevska smotra. Z druge strani pa bo ta prilika tudi še Izredno zanimiva, ker nastopi tudi več združenih zborov, i:i sicer 4 močni ljubljanski pevski zbori (»Ljubljanski Zvon«, »Gl. Matica«. »Krakovo-Trnovo« in »Slavec«) pod vodstvom skladatelja Juvanca, in 3 veliki mešani zbori (»Ljubljanski Zvon«. »G!. Matica«- in »Slavec«) pod vodstvom dirigenta Prelovca. Posebno zadnja točka — /druženj mešani zbor kakih 250 pevcev in Pevk s spremljevanjem 50 godcev bro.ie-čega orkestra državnega konservatorija. torej skuoa.i korpus 300 ljudi — bo nekaj čisto nenavadnega^ impozantnega. Kdor ve. kake težkoče povzroča, združiti i^ obvladati tak velik aparat. mu vdahniti tako rekoč enotno volio in inspiracijo. ta bo vede' tak aranžma še posebej ceniti. Ker so vsaka treh pesmi, ki iih bn izvajal ve-'iki mešani zbor (F). Jenko; »Zbor ciganov \7 snevoigre »Vračara«, dr. A. Schwab: »Dobro iutro« in P. H. Sattner: »O nevih-ti«) svoieea posebnega značaia. en'-) lahkotno ritmična. drura nežno lirična (v prijetnem va'čkovem feninuV tretia na mogočno dramatična, bo ta nastop toliko bolj zanimiv Tudi oba skupna moška vbnra sta' različnega značaia. Aljaževa »Divna noč« ie mehka, blagoglasna nečem, polna crlobo-ke poezije. Juvančeva »Budnica« pa krepka .navduševalna. bojevita himna. Orkester, ki bo snremljal mešane zbore, bo štel: 9 prvih violin. 10 drucih. .=5 viol 3 če'e. 3 kontrabase. 2 flavti, 2 oboi. 2 klarineta, 2 fagota. 3 roeove. 2 trobenti. 3 pozavne in potrebna tolkala.
filas o tem velikopoteznem pevskem prazniku. ki bo obenem Dodal dokaz o resnem, marljivem in smotrenein delovanju naših slovenskih pevskih zborov, ie naravno prodrl v najširše kroee in vzbudil posebno v pevskih in glasbenih vrstah posebno pozornost. Ni čuda tore.i. da prihaia.io mnocošte-vilna prigla.šanja za ta nastop iz Koroške, Štajerske. Gorenjske. Dolenjske. Notranjske in celo iz Hrvatske Gotovo bosta slika nastopajočih zborov, posebno združenih zborov, na odru. na tudi slika, kakor kaže. svečano polne unionske dvorane visoko c* \ienilj razpoloženje vseh udeležencev. Zato ie pričakovati, da bodo vsi sodelujoči ter motrilci in nos'n5alci odnesli s tega nevskesra slavja najboljše vtise in marsikateri zdrav nauk za bodočnost naše slovenske zborove Pesmi.
Pri zastarajoei telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu. razdražljivosti, tesnobnem počutku. splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo mila naravna »Franz Josefova« grenčica. v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali «Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspeiiom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt dr. I. Czifraka
Murska Sobota, 15. marca
Že nekaj tednov se je govorilo po Prekmurju, da leži dr. Czifrak na smrtni postelji. Govorice so dobile novo hrano, ko se je razvedelo, da je prodal svojo hišo, ki jo je občina Murske Sobote hotela svojc-časno kupiti za novo okrožno sodišče, in da je prispela njegova žena in njegova hčerka iz Madžarske. Te dni je bil bolnik z avtomobilom prepeljan na kliniko v Gradec. Bilo pa je prepozno, dan pozneje je umrl in njegovo truplo je bilo prepeljano že v četrtek zopet nazaj v Mursko Soboto.
Z dr. Czifrakom je legel v grob najinar-kantnejši prekmurski preu u madžarskega režima. I»nma — ga bogastva, deloma zbog svojih nemalih političnih sposobnosti (bil je tuui prvo v i-sten govornik) je bil za Prekmurje ves •as najintimnejši zaupnik in informator Budimpešte. Politični preokret mu je zasekal hude rane. Zaradi znanih manifestacij je bil tudi nekaj časa interniran v Mariboru, nakar se ie popolnoma odtegnil javnosti. Šele 1. 1927. je ponovno otvoril odvetniško pisarno, ki bi jo itak na.ibrže moral zopet zapreti, ker se v dvajsetih letih ni niti malo privadil prekmurščini. še manj pa seveda slovenskemu jeziku. Sicer pa je bi! lojalen državljan, čeprav ni nikoli skrival svoje orijentacije. V družabnem življenju pa kavalir onega kova, kakor jih pri nas le redkokdaj srečamo.
Številčna slika stanovanjske bede v Ljubljani
Mestni stanovanjski urad je sestavi! zanimivo statistiko, ki drastično osvetljuje stanovanjsko mizerijo v Ljubljani. Od lani do 9. marca letos je bilo vloženih 158S prošenj za dodelitev stanovanj. Od prosiiccv je bilo med drugimi 83 deložirar.cev, dalje 258 prosilcev, ki so stanovali v skrajno nehigijeničnih stanovanjih, 110 brezstano-vanjcev iti 104 barakarji. V kleteh, skladiščih, delavnicah, šupah in podstrešjih je stanovalo 177 prosilcev, ki so tudi zaprosili za dodelitev stanovanj. Ostali prosilci so deloma stanovali na deželi, deloma v predragih stanovanjih ali pa so bili podnajemniki.
Sodno je bilo stanovanje odpovedano 445 orosilcem. Med deložiranci ,ie bilo 8 delavcev, 20 zasebnikov odnosno vdov, 19 aktivnih državnih uslužbencev, 9 državnih upokojencev 6 mestnih uslužbencev in 21 svobodnega poklica. Deložiranci so skupno z družinskimi člani šteli 536 ljudi. Največ (20) je bilo deložiranih družin s tremi člani. V nehigijeničnih stanovanjih stanuje 25 prosilcev delavcev, 23 zasebnikov odnosno vdov, 76 aktivnih državnih uslužbencev, 48 mestnih uslužbencev in 70 prosilcev drugih Pok'icov. Vsega skupaj je stanovalo po stanju z dnem 9. marca v nehigijeničnih stanovanjih 1390 ljudi. V barakah je stanovalo 27 prosilcev delavcev. 21 zasebnikov odnosno vdov. 18 aktivnih državnih uslužbencev, 12 državnih upokoiencev. 10 mestnih uslužbencev in 16 prosilcev drutrih poklicev z rodbinskimi člani vred. Vsega sku-Da.i je iz barak prosilo 536 ljudi za novo stanovanje.
Žalostno sliko nudiio tudi stanovanja pa kleteh, skladiščili, delavnicah, šupah in v podstrešjih. Od prosilcev za nova stanovanja je bilo ?9 delavcev. 19 zasebnikov odnosno vdov. 57 aktivnih državnih uslužbencev. 15 državnih upokojencev. 36 mestnih uslužbencev in 22 raznih poklicev, skupno 881 ljudi. V času od 18. februarja do 31. decembra 1928 ie bilo nakazanih prosilcem 207 stanovanj v mestnih hišah na.iveč v hišah na Vodovodni cesti (81*. v Nušakovi voiašnici (58) in za artil.ierijsko vojašnico (.32).
0 centralnem šolstam vrtu
Ljubljana, 15. marca
Znano je, da pri posameznih ljubljanskih šolah ni dovolj prostora za vrt. Toda šolskim vrtovom pripadajo tako važne naloge v vzgojnem, poučnem, gospodarskem, so-cijalnem in zdravstvenem oziru, da nikakor ne smemo prezreti uspehov, ki so jih s šolskimi in tudi s centralnimi šolskimi vrtovi dosegla mnoga večja in manjša mesta po naprednih deželah. Zato je ljubljanska občina že pred šestimi leti dala za ustanovo centralnega šolskega vrta in z n.iim v zvezi otroškega igrišča obširno zemljišče v Ko-leziji ter prevzela s*roške za njegovo ureditev in vzdrževanje.
Na žalost pa do danes ta vrt — poglavitno zaradi stroškov — še ni urejen in nima šolska mladina od njega še nobene vidnejše koristi. Po obstoječem pravilniku bi morala obiskovati centralni šolski vrt mladina meščanskih in osnovnih šol od 5. šolskega leta dalje (vseh teh zavodov je v Ljubljani lD. Danes je ta obisk še slaboten, nereden in brez prisilne kontrole. Ko pa bo vrt urejen in ako se bosta trdneje organizirala tudi obisk in sodelovanje
šolske mladine, tedaj bo imela Ljubljana v centralnem šolskem vrtu izvrstno sredstvo za vzgojo šolske mladine.
Šolski vrt ni le za to, da bi mladina pod vodstvom učiteljev opazovala njegovo rast ter ostala pri tem več ali manj pasivna, ampak se bodo morale učencem dodeliti v obdelovanje posebne gredice, katere bi sami oskrbovali od setve do pridelka. Šolski vrt ne sme biti zgolj biološko učilo za pri-rodoznanstveni pouk. temveč naj se iz njegovih nalog živo javlja ideja ustvarjajoee-ga otrokovega dela! Bitno značilen obraz šolskemu vrtu naj daje delo šolskih otrok!
I.e tako, da bo šolska mladina aktivneje sodelovala pri vrtnih delih, se bodo potem dosegli tudi pravi, realnejši uspehi v vzgojnem, socijalnem in higijenskem oziru. Vsak višji razred naj dobi na vrtu — slično, kakor to organizirajo na šolskih vrtovih n. pr. tudi Nemci — primeren kos zemlje in te za dobo šolskega leta v kolektivno last razreda dane parcele naj učenci razdele v več gredic in obdelajo z raznimi kulturami, tako da bo potem posamezen učenec mora! sam gojiti po nekaj rastlin od vsake kulture. Ta metoda delovne šole na vrtu bi mogla buditi v mladini konkurenco, pridnost in zmožnost! Tu na šolskem vrtu naj se vkoreniiii v domačo zemljo mladost meščanskih otrok, ki nimajo vrta doma iti katerim bi sicer ostala beseda o domovinskem čustvu brez vsebine. Tu naj bi se spoče-nja!o spoznanje nravnih vrednot, ki izvirajo iz skupnega dela. Ves razvoj otrokove osebnosti naj uravnava in dvigne vzgojna moč lastnih doživetij na šolskem vrtu! —J.
Hude posledice zime v štajerskih vinogradih
Ivanjkovci, 15. marca Letošnja izredna zima, ki je dosegla v naših vinorodnih krajih 3u in še več stopinj Celzija, je nakopala vinogradnikom velike skrbi. Ze ob začetku hudega mraza so se s strahom vpraševali, če bo trta pozebla. O tem se razgovarjajo še sedaj in so mnenja različna. Nekateri so pesimisti, drugi pa zopet optimisti. Kdor pa trto preišče, mora ugotoviti, da je pozeba huda.
V največjih skrbeli so zlasti mali vinogradniki, katerim je vinograd edini vir dohodkov. Ti vinogradniki gledajo z največjo skrbjo v bodočnost. Izdatki bodo enaki, dohodkov pa ne bo, ali pa bodo minimalni.
Vse lege in vse vrste gotovo niso enako poškodovane. Iz preiskave, ki jo je izvedel priznani vinogradnik-sirokovnjak v svojem vinogradu, se lahko dobi precej točna slika o škodi hude zime.
Strokovnjakov vinograd leži v Veličanali. prav blizu Jeruzalema na skrajno lepi južni legi in je srednje visok. Preiskava je bila izvršena 12. t. ni. Vinogradnik je vzel od vsake vrste po 10 rozg po okroglo osem popkov. Preiskalo se je 50 popkov z naslednjim rezultatom:
Pri šiponu je bilo glavnih zdravih 5. postranskih zdravili 10, pri laškem rizlingu glavnih zdravih 8, postranskih zdravih 18, pri zelenem silvancu glavnih zdravih 7, postranskih zdravih 12, pri belem burgundcu glavnih zdravih 6, postranskih zdravih 14, pri muškatnem silvancu glavnih zdravili 4, postranskih zdravih 12.
Vinograd je v dobrem stanju in je torej les močan! Muškatni silvanec je nov, drugo pa 20-!etni nasad. Zanimivo je še to, da so nepoškodovani popki vedno višje na rozgi ter le izjemoma na spodnjem de'u. to je tam, kjer .ie rozgo oklepal sneg. Stanje v tem vinogradu je gotovo katastrofalno in četudi škoda ne bo sovsod tako strašna, je vendar jako huda. Enaka poročila prihajajo tudi iz gornje-radgonskega vinarskega okoliša in iz Haloz.
Z nožem v pljuča
Nesrečen konec fantovskega prepira.
Litija. 15. marca Ta teden je stopil 22-letni Franc Kolman iz Gradca pri Litiji prvič na »šiht« v litijski predilnici, odkar se je povrnil od vojakov S svojimi prijatelji je hote! ta važen dan nekoliko proslaviti in se je poda! v gostilno. Okrog 23. ure so fantje zapuščali gostilno in so pred Lebingerjevo hišo naleteli na družbo dveh iantov in deklet, s katerimi so se srečali že v eni prejšnjih gostiln. Morda je bilo vzrok koketiranje ali
Danes ob 14.30 uri v kinu Matica
C H A N G
(Lov na divje zveri v Siamu).
Življenje v džungli. Lov na tigre in slone! Velcsenzacijonalno!
Zveza kult. društev
r
Danes!
Novo!
Danes!
\m Možuhin
slavni, veliki umetnik v grau-dijoznem veleiilm-u
Ljubezen. Junaštvo. Kavalir-tvo. Romantika. Mojstrska igra in režija!
Pri predstavah ob pol S. in 9. uri poje operni tenorist gospod S. Banovec šlager »K r e o I a«.
Predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. in 9. uri.
Tel 2124. Elitni kino Matica.
kaj, da so se začeli prepirati.
Nekateri so le odnehali, v prepiru sta ostala ie Kolman in neki Cimerman.
Kmalu so se zaslišali po trgu obupni klici: »Na pomoč! . . . Zakial me je! . . . Obe družbi sta se jadrno povrnili pred Le-binger.ievo hišo, kjer je ležal France Kolman v mlaki krvi. Pri svitu vžigalic so ugotovili, da .ie dobil mladenič dva opasna ureza, ki sta inu prerezala obleko in perilo ter mu predrla tudi pleča. Iz ran jc bruhala kri.
Ranjenca so odnesli k zdravniku, ki je ugotovil, da sta oba ureza zelo opasna, posebno kritičen pa ie sunek, ki jc prt rezal pljuča. Ce se bo izlečil Kolman iz teli ran. bo prava sreča, saj je izgubil skoraj poldrugi liter krvi. Ko je zdravnik zašil rane, so odnesli Koimana na njegov dom na Šta-le. Njegovo stanje je tako opasno, da je celo prevoz v bolhico preveč tvegan.
Cimerman je izginil takoj po krvavem dogodku. Doma je iz Most pri Ljubljani in se nahaja za 30 dni na vojaškem dopustu. Ker pa ima v Litiji prijateljico, se je preoblekel v civilno obleko in .ie prišel k njej na obisk.
Litijski orožniki so preiskali vso okolico, pa ga še niso našli.
Pred novimi razkritji v vinski aferi
Ljubljana. 15. marca
Nedavno smo obširno poročali, kako so vozili iz Ljubljane v občino Moste tri sode »vina«, ki pa ni bilo vino, marveč prava pristna voda. Doliodarstveni urad je uvedel obširno preiskavo in revizijo vseh bolet, ki se nanašajo na vino trgovca Joža Niniča. V pojasnilo navajamo, da _ trgovec Jožo Ninič. ki ima svoje kleti v Šibeniku, kier tudi stalno biva. ni bil pri ateri sam osebno udeležen, pač pa je napram mestni občini glede trošarine in drugo odgovoren. Manipulacije z vodo in s tranzitno boleto je izvršil tiiegov namestnik Nino Mendušič. rodom iz Šibenika.
Preiskava je zavzela velik obseg ter bo trajala še nekaj dni, preden dožene.io pravi dejanski položaj. Kakor nam daVie javljajo. tudi Špiro Labura, ki stalno biva na Tavorniku pri Jesenicah, ni osebno udeležen pri manipulacijah. Njegov namestnik je brez njegove vednosti in privoljenja manipulira! z Niničevim namestnikom. Šoiro '.abura je drugače soliden trgovec. Preiskava se je sedaj usmerila v popolnoma drugo stran ter bo bržkone prinesla na dan marsikatere čedne zanimivosti.
7a?onet»sa smrt vene
73«rr>n«hv>	moža
Pred kakimi šestimi dnevi s'a v vasi Sorčini bi zu Zemuna kakor običajno !es;la k počitku seliaka Ivan Dubrovič in Ana Oreškovič. ki sta se brez cerkvene oblasti združila v življenju. Drugo jutro nista šla, kakor običajno, na delo in ko iz hiše n; bilo ves dan nikogar na spregled, so postali na dvojico pozorni sosedje meneč, da se ie pripetila kaka nesreča. S silo so odprli vrata in našli oba v trdem, nenavadnem snu. Enako trdno sta spala oba tudi naslednji dati.
S čudnim spanjem se je ukvariala najprej vaška fantazija, končno pa oblast in zdravniki, ki so odredili prevoz obeh 'v beograjsko bolnico. Tu se ie Ivan tretji dan kmalu zdramil, gleda! ie okrog in cclo na vprašanja .ie kratko in zmedeno odgovarjal. Videlo pa se mu ie, da ni pri pravi zavesti. Ana pa se ni zdramila. Spala je. kakor so jo našli v domači hiši. Namestili so oba v eni in
isti bolniški sobi. Kadar se ie Ivan zdrami] in gledal naokrog, ni očividno niti opa. zil, da lež: blizu njega njegova tovarišica. V polsnu je Ivan sprejemal celo hrano. Ztno pa so morali hraniti innernim potom.
Sedaj je Ana iz svojega čudnega spanja prešla v smrtno spanje. Ivan še vedno spi. a se često napol predrami in odgovarja razločneiše na na stavljena vprašanja. Samo tega ni mogoče spraviti iz niega, v kakih okolnostih sta oba zaspala. Vedno odgovarja: »Legla sva kakor vsak večer. Bil jc večer kakor navadno. Na ničesar posebnega se ne spominjam. Ničesar posebnega nisva jedla ali pila-'. — Zaslišali so tudi sosede in ti vedo samo to, kar so videli, ko so vrdli v hišo. Z zagonetnosmrt-io Ane Oreškovič so ss odprla naslednja > prašanja: Bolezen? Zločin? Slučajno al: zločinsko zastruplienie? Na ta vprašanja skušajo odgovoriti oblasti in zdravniki.
VALČKOV VEČER SOKOLŠIŠKA
V DVORANI RESTAVRACIJE
»GORENJSKI KOLODVOR« :: DNE IS. MARCA — ZAČETEK OB S. URI
va boli po?nane jK^OLJ pleten;ne za
VeHkoiioč
pri ti. Qr čšr S JVTcjač Ljubljana
Selen buigova ulica
Oooisi
\'OJS'IK. Zvezni odbor, ki ima nalog ), da postavi velik spomenik svctovno*vojnim žrtvam za občine trg Vojnik, Škofja vas. Višnja vas in Bezoviea. je ponovno začel s svojim delom, ker je sedaj dobi! dovo* ljenjc za postavitev spomenika od mini* strstva. 1'rošio nedeljo jc bilo na sestanku sklenjeno, da se prične takoi s pripravami in delom. Zategadelj bodo zaupniki zbirali denarne prispevke in pro.->imo vse. da jim priskočijo na pomoč z darovi, da čim pre= jc i/gotov i jo težko nalogo. Spomenik bo postavljen pred trgom, kar bo kras voi-niški okolici. Občine so se zavzele, da bodo odbor podpirale v največji moči. Župan* st\o Vojnik bo spomenik prevzelo pod svoje varstvo.
RAKA PRI KRŠKEM. Smrt jc iztrgala iz naše srede uglednega in dobrega trgovca Ivana Baloha. Bil je prijeten družabnik in skrben družinski oče. Blag mu spomin, so* rodnikom iskreno sožalje! — Sejem v ponedeljek U. t. m. jc bil poln iepe živine, vendar se je zaradi pomanjkanja denarja prav malo prodalo. Kakor povsod, tako je tudi pri nas letošnja zima i/praznila malo* ne vsakemu mošnjo do zadnjega dinarja. Vpliv mraza na trto se kaže zlasti v mlajših vinogradih.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
ljubljanska drama
(Začetek ob 20.. spremembe označene.)
Sobota. 16.: Utopljenca. C.
Nedelja, 17.: ob 15.: Snegulčica in škratje. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20 Dobri vojak Švejk. Ljudska pred slava po znižanih cenah Izv.
Ponedeljek, 18.: Dantonova smrt. A.
Torek, 19.: Danes bomo tiči. Izv.
LJUBLJANSKA OPERA.
/Začetek ob pol 20.. spremembe označene.)
Sobota. 16.: Faust. Gostovanje g. Iličiča. Izv
Kedelja, 17.: ob 15.: Poljska kri. Gost. g. Ili-čič. Izv Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob pol 20.: Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Križaj. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Ponedeljek. 18.: Zaprto.
Torek, 19.: Grof Lusemburški. Premi.jera. Gostuje g. Iličič. Izv.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Sobota. 16.: Pred poroko. Abonma Stoti na stop ge Bučarjeve in g. Lavriča.
Nedelja, 17-: Pred poroko. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobota. 16.: ob 20.: Poljska kri. B.
Nedelja, 17.: ob 15.: Romeo in Julija. Kuponi. _ Ob 20.: Bajadera. Gostovanje gdč. Lubejeve. Kuponi. Zadnjič v sezoni.
Gostovanje članov pariške Comedie Fran-:aise v ljubiian«keni Naroduem gledališču. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani želi prirediti v opernem gledališču gostovanje slovite franoske drame Comedie Fran-gaise sredi prihodnjega tedna. To gostovanje se bo vršilio le v primeru, ako bo dovolj odziva s strani gledališke publike. Zato prosi uprava vse interesente, da obvezno naroče ednosno rezervirajo pri dnevni blagajni v operi tekom sobote 16 in nedelje 17. t. m. sedeže in lože za to gostovanje Cene iste kakor pri gostovanju Hudožestve-nikov. Ce bo dovolj zanimanja, se bo vršilo gostovanje najbrž v sredo, 20. t. m. Gostovalo bo osem članov Comedie Francaise. Vse podrobnosti javimo v soboto popoldne.
Gostovanje olomuške drame v Zagrebu. Po vesteh »Češkega slova« bi imela češka drama v Olnmucu, ki bo letos gostovala ua Dunaju, nastopiti tudi v Zagrebu in Beogra-
du. Dokončen repertoar še ni znan, vendar bi šlo na kakih 4—5i izvirnih čeških dram. Ali ne bi mogla uprava ljubljanskega -jlt-di-lišča pridobiti olomuške drame za gostovanje v Ljubljani — morebiti vsaj za dve predstavi? Ta dramski ansambl, ki ga štejejo Čehi med najboljše in najagilnejše, je dal v tej sezoni — kakor znano — Novaea-novega »Hermana Celjskega«.
Naši konzervatoristi *
»NekoČ-sedaj« so krstili ljubljanski konzervatoristi svojo interno prireditev v ka-zinski dvorani. »Nekoč* je obsegal skladbe I. S. Bacha in Marcella, sedaj pa skladbe Kričke, Jiraka, Aurica. Poulenca in Stra-vinskega ter prvence gojencev konservatorija šušteršiča in Ranč i gaja. Izven programa so se kot komičen del prireditve izvajale varijacije na tema »Izidor ovčioe pasel*. Ferd. Juvanec je napisal dve varijaciji la Bach, Mozart). Lipovšek eno (Debussv), Les-kovic eno (Chopin), šušteršič eno (violinska kadenca) in P. Šivic. dve (Chanson triste, Jazz). _ Bachova kantata »Molčite . . .«, tzv. kavna kantata, je bila podana v maskah in kostumih tedanje dobe. Bila je prav dobro naštudirana. Kot pevci so se pri njej izkazali Arkova, Rus in Gostič. Spremljevanje je bilo zelo vestno naštudirano, le imitacija »čembala« me je motila. Tempa in pojmovanje polifone Bachove glasbe nam je dokaz,
da se mladi naši glasbeniki ne zanimajo le Za tehnično plat podajanja, temveč tudi za unielniško. Prav globoko je pojmoval B. Leskovic čedno Marcellovo sonato za čelo in klavir. Gdč. Vedralova in Arkova sta kot so iopevki povsem zadovoljevali; posebno me veseli navdušenje Arkove za najmodernejšo glasbo. Lipovšek je kot pianist že znan. Igral je Auricev : Prelude in Poulencov Yalse\ šušteršičeva dva stavka iz ldarinet-nega kvinteta bi morala biti še boljše naštudirana. da bi prišla do veljave. V oceno skladb kouservatoristov se ne morem spuščati, ker so vsi moji učenci.
Dvorana je bila nabito polna, animirauost se je stopnjevala od točke do točke. Po koncertu se je razvila neprisiljena zabava, tako, da je menda tudi blasaina zadovolina.
Slavko Osterc.
Rivista di leterature slave« o Iv. Cankarju. V najnovejšii številki rimske revije »Ri-vista di ietterature slave« je izšla stuiija LTmberta Urbanza - Urbanija o Ivanu Cankarju. Pisec- sodi, da je Cankar pesnik novega človeštva, ki nastaja iz bede in bolesti. V isti številki je objavil Arsen Wenze-lides obširno studijo o Avgustu Šenoi.
Sedmi zvezek zbranih spisov Bore Stankovima. Izšel ie sedmi zvezek zbranih spisov najboljšega sodobnega srbskega pripovednika Bore Stankoviča. Obsega njegove spomine, avtobioerafijo in nekatere intim-
nejše črtice, ki so v ozki zvezi z življenjem tistega Beograda, ki neizprosno izumira v senci nove. velemestne prestonice~.
Zbor jugoslovenskih geografov v Ljubljani. V dneh 4., 5. in 6. junija t. 1. bo v Ljubljani letošnji zbor jugoslovenskih geografov. Navzoči bodo geografi iz vseh delov države. Mimo referatov, ki se bodo tikali po večini Slovenije st> na programu strokovne ekskurzije na Kras. v Alpe i. dr Ob istem času priredi tukajšnje Geografsko društvo razstavo o Sloveniji. K sodelovanju bodo povah Ijena vsa društva, ki i mak) prikladen materijah tako Društvo za raziskavanje jim, Slov. planinsko društvo, j Prehuda . -Silila - i. dr.
Andrč Messager. franoski operni skladatelj. je umrl \ Parizu, star 75 let.
Predavanja prof. Warnier-ja o Jugoslaviji. Lektor francoščine na zagrebškem vseučilišču prof. R \Varnier je predaval 5. marcc na univerzi v Lille-u o kulturnem življenju v Jugoslaviji. 8- marca v Arrasu o prirodnih lepotah naše države. 17. t. m. pa bo govoril o istein predmetu v Marseillu, kamor <_ra je povabilo ondolno Geografsko društvo, itevl-ja >La Dediteranee . napoveduje njegovo studijo o Jugoslaviji in sredozemskem pro blemu.
Sovo gledališče v Sofiji se bo otvorilo dne 17. t. m. z domačo draino ;Zidari: Petka 1 Todorova. Nameravane slavnosti ob priliki otvoritve so se opustil?.
Domače vesti
*	Odlikovanje. Predsednik grške republike je odlikoval z redom feniksa našega generalštabnega polkovnika N. Hrističa v spomin na skupno zmago leta 1913. Hri-stič je bil predstavnik naše vojske pri veliki vojaški slavnosti v Kukušu julija meseca lanskega leta.
*	Učlteljstvo. Poverjeništvo UJU Ljubljana nas obvešča o poročilu iz centrale UJU v Beogradu, da je kredit za izplačilo marčevih prejemkov otvorjen in dobi tudi ostalo učiteljstvo plačo v najkrajšem času.
+ Novi predpisi o državljanstvu. Načelnik ministrstva notr. del. in predsednik komisije za reformo državne uprave dr. Otmar Pirkmajer je v svoji Zbirki zakonov za upravno službo izdal Zakon o državljanstvu z razlago, uredbo za izvrševanje zakona, določbe mirovnih pogodb, mednarodne konvencije in druge dosedanje zakonske določbe glede državljanstva, oziroma domovinstva. Pridejan ie tudi Zakon o manjšinah. Ta knjiga bo dragocen pripomoček ne le za one, ki bodo v ura-dovanju pristojni za izvesne posle po zakonu o državljanstvu t. j. politične urade, sodišča, občinske urade, notranje, župne urade, žandarmerijo, odvetnike itd., marveč tudi za vse osebno interesirane. Knjiga, ki obsega 300 strani, se dobi vezana v platno za SO Din. Poštnina stane 2 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani oz. Mariboru.
*	Rezevnl oficirji, ki se žele včlaniti pri Zvezi rezervnih oficirjev v Ljubljani, katere področje obsega vso kraljevino, naj javijo z dopisnico svoj naslov, na kar se jin bodo poslale pristopne tiskovine in pravila. Članarina za leto 1929 znaša 40 dinarjev, vpisnina pa enkrat za vselej 10 dinarjev. Pristopne tiskovine in ustmena pojasnila se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Kogresni trg l-II (Kazino), vsak torek in petek od 18. do 19. Izven Ljubljane stanujoči člani dobe tudi ob drugem času ustmena pojasnila, ako sporoče tako žejjo vsaj dva dni prej potom dopisnice Zvezi. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 26. z dne 14. t. *n. objavlja zakon o imenih in pravila o ocenjaniu državnih uslužbencev v resoru ministrstva za narodno zdravje.
*	Ekskurzija češkoslovaških kemikov v Jugoslavijo. Društvo slušateljev kemije na praški tehniški visoki šoli bo priredilo v početku meseca maja ekskurzijo v Jugoslavijo. Izletniki bodo posetili industrijska podjetja Slovenije, Hrvatske. Dalmacije in Bosne ter se bodo nekoliko dni mudili tudi na jugoslovenski rivijeri. Ekskurzijo bosta vodila profesorja dr. Milbauer in dr. Svager.
*	Predavanje v šolah o Društvu narodov. Ministrstvo prosvete .ie izdalo nared-bo. da se v vseh osnovnih in srednjih šolah tudi v letošnjem šolske ti letu posveti ena ura predavanju o pomenu in delovanju Društva narodov.
*	Opozrilo. Iz Celja smo obveščeni, da se je neki Z. zadnji čas tam predstavljal kot urednik »Jutra«, poslan po zaupnih službenih opravkih v Celje. Da preprečimo vsako zlorabo, ugotavljamo: naš stalni ured nik, ki je edini pooblaščen zastopati. »Jutro« je g. Vinko Vilfan. Opozarjamo splošno vso slovensko javnost, da se naši uredniki pri vsakem službenem opravku izkažejo s posebno legitimacijo. Za opozorila bomo hvaležni. — »Jutro«.
*	Smrtna kosa. Te dni je umrla v Ljubljani vzorna slovenska žena ga. Marija V a h t a r j e v a. Pokojnica, ki je dosegla častitljivo starost 85 let, je vzgojila tri sinove, Anteja, Miho in Draga, ter hčerko Ivanko v neustrašene narodne borce. Posebno je bil znan že pokojni Ante kot ne-Ktrudljiv delavec za probujo slovenskega naroda in organizator. Prav tako sta delavna Miha v Mariboru in Drago v Ljubljani. Zaslužni pokojnici bodi ohranjen časten spomin!
*	Mednarodni kongres za turizem. V
Parizu se je v zadnjih dneh vršil mednarodni konges za turizem, ki Je razpravljal o problemih potovanja po kopnem in po morju, o turističnih agencijah in uradih ter o kolkih. Soglasno je bila izražena želja, da se odpravijo vizumi na potnih listih ter da se odpravijo tudi napitnine.
*	Ravnatelj Kuschar umrl. V sanatoriju trgovskega zavarovalnega društva v Eggenbergu je umrl ravnatelj znane knjigarne »Styria« Friderik Kuschar. ljubljanski rojak. Pokojni se je rodil 7 februarja leta 1856 v Ljubljani. V knjigotrštvu se je izučil v Celovcu in je že pred 53. leti stopil v službo pri »Styriji«. Ko je obhajal 70-Ietnico, je dobil za dolgoletno zvesto in vzorno službovanje naslov ravnatelja. Pokojni je bil vnet planinec in se je tudi publicistično udejstvoval. Bil ie od leta 1891 arhivar graškega Alpenkluba. Planinci so mu priobčili po graških listih lepe nekro-ioge.
*	Možnost zaposlitve absolventov tehniških srednjih šol. Prejeli smo: Glede na notico, objavljeno v »SI. Narodu« 7. t. m. v kateri njen pisec J. M. ml. precej nejasno prikazuje javnosti pojem absolventa tehniške sred. šole, si usojamo dati naši javnosti nekaj pojasnil. Absolvent sred. tehn. šole je samo oni, ki je dovršil štiri razrede srednje aH mečšanske šole in nato stopil v enega treh oddelkov, navedenih v čl. 3. pravilnika o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah (»Uradni list« od 13. oktobrabra 1928), dovršil štiri letnike enega teh oddelkov in napravi] diplomski izpit (maturo). Sem torej ne spadajo razni oddelki, kakor so na primer de- '
lovodska šola, keramična šola itd., za katere se zahteva samo ljudskošolska izobrazba. Ti oddelki so samo priključeni tej šoli, spadajo pa pod obrtno šolo. Povsem logično je, da se absolventi teh oddelkov ne morejo nazivatl absolvent] tehniške srednje šole, kar se često dogaja v javnem življenju Glede na te zlorabe prosimo pristojno oblastvo, da napravi v tem oziru red. — Maturanti strojne srednje šole.
*	»Radnička zaštita«. Prejeli smo 2. letošnjo številko socijalno-politične revije »Radnička zaštita«, službenega glasila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Obsežni zvezek vsebuje med drugimi razpravami članek Radovana Matiašiča »Net-tunske konvencije z Italijo in naše delavsko zavarovanje«, članek dr. Jože Bohinjca »Namen in pomen sodišča delavskega zavarovanja« ter članek dr. Gjure Grčeviča »Penzijsko osiguranje privatnih nameščencev v češkoslovaški republiki.« Mnogo zanimivih objav vsebujejo rubrike. Zdravstvo in zdravstvena služba, Beležke, Pregled knjig in Službeni del.
*	Zdravje«. Prejeli smo dvojno številko zdravstvenopoučnega lista »Zdravje« z obilno vsebino.. List, ki bi ne smel manjkati v nobeni družini. Izhaja mesečno in stane celoletno 30 dinarjev.
*	Kdor se zanima za napredek slovenskega zborovskega petja naj poseti nedeljski koncert pevskih zborov, ki so včlanjeni v Jugoslovenski pevski zvezi. Na koncertu bodo nastopili trije zunanii in 5 ljubljanskih pevskih zborov. Program obsega celo vrsto novejših del naše zborovske literature, med temi 5 skupnih nastopov. Začetek koncerta točno ob 15 uri. Koncert bo v Unionski dvorani. Zunanji posetniki imajo 50% popust pri vožnji v Ljubljano. Vsakdo naj kupi do Ljubljane cel vozni listek, katerega pa pri izstopu ne odda, temveč ga hrani za povratek. Pri koncertni blagajni pa bo dobil potrdilo, da se je koncerta res udeležil, in to potrdilo s kupljenim listkom do Ljubljane, velja za povratek nazaj. Vstopnice bodo v pred-prodaji od 10.—12. dop. pred koncertno dvorano in pop. od 14. ure dalje.
*	Veliki letni kramarski In živinski sejem v Krškem, se bo vršil v ponedeljek, 18. tm. Pričakovati je številne udeležbe tujih kupcev, zato naj prodajalci priženo čim več več živine na sejem.
Velesenzacija! Napeto! Novo!
Leteči jezdec
Drama po romanu »Črna Rozalinda«
Buck Jones
junak, pustolovec, atlet, kralj sedla, borbe, ljubezni in pravice v glavni vlogi.
Ob 4., pol 6., pol 8 in 9. uri. Najnižje cene.	Kino IDEAL.
*	Erjavčeva koča na Vršiču bo od sobote 16. do 19. t. m. otvorjena in oskrbovana ter tudi za naprej otvorjena vsako soboto in nedeljo. Marljivi oskrbnik Šest in njegova žena bosta poskrbela za dobro postrežbo. V okolici koče kakor tudi na Ru-pah in Slemenu je dober sneg in smučarji bodo v popolni meri prišli na svoj račun, ako bodo posetili Erjavčevo kočo. Zveza vlakov do Kranjske gore je zopet vspo-stavljena.
*	Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo. Imenovana je izpraševalna komisija za slovensko stenografijo v Ljubljani za dobo od 1. aprila 1929 do 30. marca 1930. Predsednik je vpokojeni gimnazijski ravnatelj Fran Novak, član in predsednikov namestnik gimnazijski prof. Josip O s a n a, člana izpraševalca gimnazijska profesorja Josip Mam in Jernej Pavlin, namestnika članov izpraševalcev pa gimnazijska profesorja Ivan Gruden in Ivan Dolenc, oba v Ljubljani.
*	Javna knjižnica čitalnice v Šiški posluje nasproti stari cerkvi vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. Nabavila je večje število nemških knjig, ki jih bo začela izposojati prihodnji mesec. Ob na-vednem času se sprejemajo tudi novi člani. Šiškarji, obiskujte knjižnico!
— Deputacija učiteljev meščanskih šol v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, se je predvčerajšnjim mudila tamkaj deputacija Udruženja učiteljev meščanskih šoj, pri kateri je sodeloval tudi ravnatelj Humek iz Maribora. Deputacija je ministru prosvete razložila težko stanje učiteljstva meščanskih šol ter ga zaprosila, da se čimprej donese zakon o meščanskih šolah za vso državo ter da se izboljša materijalno stanje učiteljev meščanskih šol. Minister je obljubil, da bodo pri izdelavi novega zakona sodelovali tudi zastopniki Udruženja učiteljev meščanskih šol.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici bo ponovilo na praznik 19. t. m. ob pol 16. spevoigro »Mežnarjeva Lizika«.
* Nad sadne zajedavce«. Tako se imenuje knjižica, ki jo je izdala »Chemotechna«, družba z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 10. Knjižica na poljuden način obravnava načine, kako zatiramo sadne zajedavce, ki nam vsako leto zmanjšajo sadno produkcijo. Obenem nam prikazuje prednosti preizkušenega sredstva: drevesnega karboline-ja, s katerim se najzanesljivejše zatrejo zajedavci. Drevesni karbolinej se izdeluje
pri nas in je že več let znan pod imenom arborln. Knjižica je ilustrirana ter prinaša med drugi-n sliko, kako se brizga drevje z arborinom. Arborin proizvaja »Chemotechna«. O zanesljivosti teg;i izvrstnega sred stva za zatiranje sadnih zaiedavcev se strokovnjaki izjavaljajo zelo povoljno.
+ Zasledovana sleparka. 201etna Franja P. iz Hrastii pri Kranju, po poklicu trgovska pomočnica, je že znana sleparka. Kaznovana je bila večkrat tudi že zaradi tatvine, vendar je to ni izpametovalo. Sedaj je bila dalje časa brez stalne službe ter je živela življenje pustolovke. Pred leti se je seznanila s posestnico .Marijo Sodjovo v Bohinjski Srednji vasi, katero je tekom časa ogoljufala za čez 16.000 Din. Zadnje dni pa je začela Franji trda presti, zaradi česar jo je vzela noč in je neznano kam pobegnila. Nevarno sleparko in tatico zasledujejo orožniki, vendar jo bo težko izslediti, ker se je bržkone umaknila v kak oddaljenejši kraj, kjer to skušala najti zopet druge žrtve.
*	Na pol mrtvega so našli x\z -oti od Podbrda 60 - letnega Luko Kenda, bivšega orožnika. Ves je bil krvav in prašen. Tolminski zdravnik dr. Russi ga je s svojim avtom pripeljal v goriško bolnico, kjer so konstatirali razne težke poškodbe. Kenda je bil nezavesten. Naibrže ga je podrl na tla kak avto in ga pustil ležati na cesti.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relch.
*	Le mirno spite, ker Ženska hvala raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Poglejte naš današnji oglas!	70
*	Krasne žalne plašče In obleke priporoča F. Lukič, Stritarjeva ulica.	479
*	Odvetniški izpit. Pred višjim deželnim sodiščem sta napravila odvetniški izpit dr. Lenard Lotrič in dr. Josip Tominšek ml.
*	Velikonočne razglednice Jugosloven-ske Matice v trobarvnem bakrotisku so pravkar izšle in se prodajajo po vseh podržnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in po vseh ljubljanskih knjigarnah in trafikah. Naročila sprejema tudi Jugoslo-venska Matica v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7-11. Razproda.ialcem dovoljen znaten popust.
Iz LiubHane
u— Ševčikov komorni kvartet, ki bi se
imel vršiti 15. t. m., je preložen na pone-delejek 18. t. m. ob 20. v Filharinonični dvorani. Člani koncerta, ki obhajajo letos 25 letnico svojega umetniškega delovanja, so se zakasnili s koncertom v Zagrebu zato bodo absolvirali ljubljanski koncert, določen prvotno za 15. t. m. v ponedeljek 18. t. m.
u— Iz gledališke pisarne. V nedeljo ob 15. vprizore poslednjič v letošnji sezoni priljubljeno mladinsko igro »Snegulčica in škratje« kot ljudsko predstavo po globoko znižanih cenah. Vstopnice cd 15 Din navzdol. Zvečer nastopi »Dobri vojak Švejk«, tudi po ljudskih cenah. V operi se poje ob 15. opereta Poljska kri z g. Iliči-čem kot gostom. Zvečer ob pol 20. poio prvikrat v letošnji sezoni »Hoffmanove pripovedke« z odličnim basistom g. Josipom Križajem v štiridelni vlogi. — Premijera operete »Grof Luxemburški« bo na praznik sv. Jožefa 19. t. m. ob pol 20.
u— Šentjakobski gledališki oder bo proslavil z uprizoritvijo nad vse učinkovite veseloigre »Pred poroko« stoti nastop gospe Metke Bučarjeve in g. Lavriča na domačem odru. Ga. Bučarjeva sodeluje pri odru izza prve sezije, ter je kreirala v 2<i igrah najrazličnejše ženske tipe s popolnim razumevanjem in priznano temeljitostjo. G. Lavrič kot izvrsten komik je postavil na oder izza druge sezije 27 izklesanih osebnosti ter s svojo naravno igro in pristnim humorjem postal ljubljenec našega občinstva. — Vlogi v zgoraj navedeni veseloigri prištevata ga. Bučarjeva in Lavrič med svoji najizrazitejši ter njunemu značaju najprikladnejši. zato je oder-ska uprava soglasno osvojila predlog, da se veseloigra v deloma novi zasedbi ponovno sprav' na deske. Gospa Bučarjeva kreira strogo Emerenci.io in g. Lavrič dobrodušnega profesorja Ahačiča. Ostale vloge so v rokah najboljših igralcev in igralk Upamo, da bo občinstvo znalo ceniti nesebično in požrtvovalno mnogoletno delovanje naših slavljencev ter napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Jutri se bo igra v enaki zasedbi ponovila.
u— Govorniški tečaj ZKD je imel 14. t. m. zaključni sestanek v Prešernovi sobi gostilne »Urak«. udeleženci tega teč.ija se z raznimi nagovori živahno zahvaljevali voditelju tečaja g. dr. Bajiču in s tem dokazali, da njegovo prizadevanje ni ostalo brezuspešno. Gospod dr. Bajič je bil vzra-doščen nad vidnim uspehom svojega truda. Čujemo, da se bo v dolglednem času ta tečaj ponovil, odnosno nadaljeval
Vedno novosti
Kdor hoče ugodno in dobro kupiti, naj se oglasi pri manufakturni tvrdki
JOS. SNOJ, Ljubljana
v palači Mestne hranilnice.
Prsini teran
v delikatesi A. SČURK, Dunajska 12.
Vsaki dan sveže
i
najfinejše čajno pecivo in pri m a goriške pliice samo v slaščičarni PELIKON.
WOLFOVA ULICA 14.
| u— Akademija SJSU župe za Slovenijo se bo vršila danes zvečer ob pol 20. v areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom direktorja g. Juga in častnega damskega komiteja. Na sporedu bodo deklamicije, pevski zbor, orkester in pevske točke, ki jih izvaja gojenec državnega konservato-lija bariton Cvetko Švigelj. Po akademiji ples do 2. zjutraj.
u— »Chang«. Danes ob 14.30 in jutri v nedeljo ob 11. bo ZKD predvajala v kinu Matica znameniti fiml». Film slika v pretresljivih in pestrih prizorih berbo človeka z naravo in divjimi zvermi. Uvodno predavanje k filmu bo imel g. prof. Pavlič.
u— V mestni klavnici (prosta stojnica) se bo v soboto ob 15. prodajalo svinjsko meso.
u— Društvo trgovskih in Industrijskih nameščencev v Ljubljani ponovno opozarja vse svoje člane in prijatelje, da bo nocoj ob 8. v salonu restavracije pri »Lloydu« na Sv. Petra cesti zanimivo skioptično predavanje o Švici. Pridite vsi in privedite družine s seboj!
—u Preseljevanje državnih uradov v Ljubljani. Zadnji čas so se nekateri državni uradi finančne uprave glede na finančno reformo začeli seliti iz svojih sedanjih uradnih prostorov. Sedaj se seli davčna administracija za mesto Ljubljano z Brega na Vodnikov trg 6. kjer se nahaja davčni urad za mesto Ljubljano. Oba se na podlagi reforme finančne uprave strneta v enoten urad, namreč v davčno upravo za mesto Ljubljano. Na Breg se bo preselila finančna prokuratura.
—ul Tombola krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. Na-daljna izžrebana številka je 7. Oni, ki so s to številko zadeli vseh pet številk v eni vrsti, morajo dvigniti dobitke najkasneje do 10. aprila 1929. Prihodnje izžrebane številke se bodo objavile danes teden.
u— O Dragotinu Dežmanu bo v okrilju ljubljanske sekcije Jugoslovanskega historičnega društva predaval v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 6. zvečer v Historičnem seminarju (Univerza) g. inšpektor dr. Dra-gotin Lončar. Vstop prost. Prijatelji zgodovine vabljeni.
u— Razne nesreče in nezgode. V bolnico so včeraj dopoldne pripeljali 601etn. delavca -nešč. korporacije v Kamniku, ki si je pri delu v gozdu zlomil desno nogo. — Pri delu v gozdu se je ponesrečil tudi 64-letni užitkar Jurij Grom z Vrhnike. Sekal je drevje, pri čemer mu je neka veja, padajoča z drevesa, padla na glavo ter ga podrla, da je obležal nezavesten. Domači so ga morali naložiti na voz in odpeljati v bolnico. _ 15-Ietni Anton Krajner zaposlen
v	tvorani Schichta je prišel v tovarni po nesreči med dva vagončka, ki sta mu močno poškodovala levo nogo. Tudi ta je moral oditi zdraviti se v bolnico.
u— Nepošten delavec. Hlapec France Hren. stanujoč v Spodnji Šiški na Jerneie-
vi	cesti 35, si je tekom časa prihranil 1200 Din. ki jih je vloži] na hranilno knjižico v Ljudski posojilnici. Predvčerajšnjim je France potreboval za nakup nekih malenkosti 200 Din, ki jih pa ni mogel iz hranilnice vzeti sam. ker je imel premalo časa. Izročil je zatorej knjižico 171etnemu tovarišu Francetu Lapajnetu ter ga poslal v hranilnico, da dvigne zani omenjeni znesek. Lapajne je Francetu drage volje ustregel, vendar istočasno zasnoval načrt, ki ga je tudi izvršil Namesto da bi vzel samo 200 Din, je dvignil iz hranilnice celo svoto, nato pa neznano kam izginil.
u— Ukradena površnika. Zasebnica Ivana Bitenčeva. stanujoča pred Prulami 25, ie sušila in zračila predvčerajšnjim na odprtem dvorišču poleg ceste dva moška površnika. Pustila jih ie na vrvici do večera, na kar ju je hotela spraviti v stanovanje. Pa iu že ni bilo več tam
u— Perilo so mu ukradli. Brivski mojster Jakob Hočevar je prijavil, da mu je neznan tat odnesel v noči na 13. t. m. vse na balkonu pred stanovanjem se sušeče perilo. Tatvino je moral izvršiti bržkone kdo, ki kolikor toliko pozna hišne razmere.
u— Organizacija absolventov gradbeno-rokodelske šole v LJubKani ponovno opozarja svoje člane in nečlane na I. občni zbor, ki bo 10. t. m. v prostoru tehnične srednje šole v Ljubljani, da se zbora točno udeleže.	480
I? M^rJVa
a— Maribor dobi novo carinarnico In pošto. Finančno ministrstvo bo, čim se sporazume z železniško upravo, zgradilo novo poslopje za carinarnico, za carinsko pošto in za pošto Maribor II. Stroški so preračunani za carinarnico na 7 milijonov, za carinsko pošto 4,150.000 Din in za poslopje pošte Maribora II. 7 milijonov. Razen tega namerava mariborska občina asfaltirati Aleksandrovo cesto, kar bo stalo tri milijone dinarjev. Vsi ti izdatki naj bi se krili iz kaldrminskega fonda.
a— Podpore kulturnim ustanovam. Mariborski občinski svet je votiral po 15.000 Din podpore Ljudski knjižnici v Narodnem domu, Prosvetni zvezi in Svobodi. Predlog nemškega obč. svetnika dr. Miihleisna, da bi se podpore omenjenim ustanovam zmanjšale za 3000 Din in podelilo 9000 Din nemškim društvom, je bil soglasno odklonjen. Podžupan dr. Lipold je odklonitev utemeljil s tem, da je v omenjenih knjižnicah na razpolago dovolj nemških knjig za nemške meščane.
a— Občni zbor Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru se je vršil v sredo ob številni udeležbi članstva. Po otvoritvi zborovanja je g. Doležal poročal o delovanju organizacije ter poudarjal, da je enotnost vseh privatnih nameščencev nujno potrebna, da si zagotove one socijalne pridobitve, ki jim pripadajo. Poročal je nadalje o volitvah v upravo Pokojninskega zavoda in o važnih socijalnih problemih, o borbi za osemurni delavnik itd. Občnega zbora sta se udeležila trdi predsednik Društva bančnih uradnikov gospod Skaza in predsednik Društva odvet-
Danes! Velika novost!
Edina originalna šlagenpesem in tango
v filmu. Ljubav, maščevanje in strast mlade havajske devojke. — Clara Bo\v, Clive Brook.
Pri predvajanju tega vele filma se poje originalna šlagenpesem »Kre= ola«.
Ob 4., četrt na 7., nol 8. in 9. Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
niških in notarskih uradnikov g. Gilčvert. Pred zaključkom zborovanja je poročal predsednik g. Petejan o socijalnem zavarovanju in o potrebi čim tesnejšega sodelovanja med organizacijami privatnih nameščencev.
a— Vandalizem v mariborskem gradu. Zadnje čase se ponovno dogaja, da neznani zlikovci lomijo razne kipe po grajskih stopniščih in hodnikih. Da gre tu samo za zlobo, je razvidno že iz tega, ker se najdejo odlomljeni deli skuiptur kar poleg mesta izvršenega vandalstva. G. Berdajs, lastnik grajskih poslopij, razpisuje 400 dinarjev nagrade onemu, ki mu privede krivca.
a— V ponedeljek 18. t. m. ob 20. zabava v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. »Jožki«, »Pepce«, »Jadranaši«, prijatelji, pridite vsi. Zabave dosti. Vstopnine ni. — Odbor.
a— Smrtna kosa. V Marenbergu je umr! 14. t. m. načelnik tamošnje obrtne zadruge g Vendelin Lešnik, kleparski mojster. Pokojnik je bil tudi član občinskega in šolskega odbora ter ravnateljstva hranilnice. Za državljanske zasluge ie bil odlikovan z zlato kolajno. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. — V Gradcu je umrla soproga mariborskega trgovca ga. Justina Kormanova.
a— Uboj v Limbnšu. Pretekli torek smo javili našim čitateljem okoliščine poslednjega uboja, ki se ie dogodil v nedeljo v Limbušu. Naknadno doznavamo. da preminuli Fran Čeh kritičnega večera sploh ni bil v gostilni Kušar, ki je bila v ostalem zaprta že ob pol desetih zvečer. Tudi usoden spopad se je izvršil v precejšnji oddaljenosti od imenovane gostilne na dvorišču Antona Čeha.
Iz Telja
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pone. deljek 18. t. m. bo predava! prelat g. dr. Fr. Kovačič, znani zgodovinar iz Maribora, o Prckmurju in njegovem prebivalstvu. Predavanje bo ob 20. v risalnici deške meščanske šole. Vstop je dovoljen tudi nečlanom.
e— Dijaška Cankarjeva proslava bo danes zvečer v Narodnem domu ob 20. Upati je, da bo odziv meščanstva časten.
e— Redni svinjski sejmi v Celju. Kakcir že lansko leto se bodo tudi letos uvedli v Celju redni svinjski sejmi, ki se bodo vršili vsako sredo in soboto.
e— Smrtna kosa. V tukajšnji bolnici so umrli: 54 letna Marija Pencljeva. posestni-kova žena od Sv. Jeronima pri Vranskem; 72 letni Martin Bobnič, občinski revež iz Št. Jurja ob južni železnici in 16 letni ob-čenski revež Karel Novak od Sv. Eme pri Pristavi. V četrtek zvečer je umrla v Za-vodni pri Celju v starosti 89 let posestnica Josipina Simova, rojena Ostrožnikova.
e— Pomlad tudi že na celjskem trgu. Ze nekaj dni prinašajo na tukajšnji trg v vedno večjih množinah okoličanke razno prvo pomladno cvetje; teloh, zvončke, trobenti-ce itd. Tudi precej vresja je bilo videti včeraj na trgu med razno zelenjavo, krompirjem in jabolki.
Na srcu in živčno bolnim priporočamo našo
Kofeina prosto oraženo kavo
Sveže čajno maslo m pristne kranjske klobase stalno v talogi
ANTON F47ARIMC CFIJE
e— Pametna uvedba. Na progi Celje-Viansko bo vozil odslej avtobus tudi ob nedeljah in praznikih, kar je potujoče občinstvo res že težko pogrešalo. Odhod z Vranskega ob 7.30, prihod v Celje ob 8.30 opoldne odhod iz Celja ob 13., prihod na Vransko ob 14.
Iz Litije
1— Izlet zagrebškega »Sljemena«r na Sv. Goro. V nedeljo prirede člani HPD iz Za« greba »Sljeme«, ki so v prijateljskih stikih z litijsko SPD, izlet na Sv. Goro. Bratske planince, ki s tem otvarjajo izeltniško se* zijo v zasavske hribe, iskreno pozdravlja* mo na naših tleh.
Iz Trbovelj
t— Trboveljska podružnica SPD bc imela svoj letni občni zboT 27. t. m. ob 19. v dvorani g. A. Forteja. Planinska dolžnost članov je, da se udeleže točno in polnoštevilno našega prvega občnega zbor?
t— Beda in R. K. Krajevni odbor R. K je razdelil med najubožnejše vsoto 15.00< dinarjev, ki mu jo je v ta namen nakaza! objastni odboT R. K. Posamezne osebe sc dobile 100 Din, družina pa za vsakega družinskega člana še po 20 Din, najve" 300 Din. Obdarovanih je bilo 100 oseb oziroma družin. Podpore je razdeljevat odber in vsaka stranka je morala prejeir potrditi. Vsota 15.000 Din je izčrpana u se nadaljne prošnje ne morejo upoštevati
C
njegov razvoj in orehrana sta najbolj zasigurana na ta način ako detetu damo za dopoldne in južino 2—3 žličice Ovomaltine
v skodelici mleka.
Šport
Športni drobiž
Ob priliki meddržavne tekme Čehoslova« ška : Avstrija se vrši jutri v Pragi tudi konferenca komiteja za srednjeevropski po« kal. Na tej konferenci se bo končnoveljav« no odločilo o udeležbi Italije pri tem tek« movanju. Kakor znano naša država pri teh tekmah ne bo več nastopila.
Na Poljskem bodo nogometaše numeri« rali. Predsedstvo poljskega nogometnega saveza je namreč sklenilo izdati posebne programe za prvenstvene tekme, ki bodo vsebovali postave moštev, prvenstvene t as bele in tudi numeracijo igračev. To novost je javnost zelo ugodno sprejela, ker je pač nemogoče spoznati igrače iz vseh krajev Poljske v vseh mestih.
Poraz madžarske reprezentance v Parizu proti francoski reprezentanci, ki je, kakor znano, zmagala s 3 : 0, ima še vedno svoje posledice, celo v Belgiji. Belgijci so nam« reč odpovedali gostovanje madžarskih no* gometnih moštev »33« in Vasasa.
Tretja ženska olimpijada se vrši leta 1930 v Pragi. V ta namen se bo zgradil ob Moldavi velik stadion. Prva ženska olim pijada se je vršila leta 1922 v Parizu, dm ga pa leta 1926 v Gotenborgu na Švedskem
Boksač Pladner, ki si je nedavno z zma« go nad Italijanom Gennarom priboril ev« ropsko prvenstvo v mušji kategoriji, bo nastopil proti svojemu nasprotniku še en* krat, in sicer 18. aprila v Parizu.
Večer rokoborbe in boksa v Mestnem domu
Drevf ob 20. priredi SK Slovan, težko« atletska sekcija, večer rokoborbe in boksa. Prireditve te vrste so v Ljubljani zelo red* ke in dosedaj že več let nismo imeli prili« ke videti izbrano gardo Slovanovih težko atletov v javnem nastopu. Zato vlada te dni v Ljubljani veliko zanimanje med šport niki za Slovanov težkoatletskj večer. Na programu je rokoborba in boks. V zadnjih letih je Slovan vzgojil več parov izvrstnih boksačev, med katerimi zlasti šestorico, ki bo nastopila drevi. Kot gost nastopi zvečer g. Metzner, član zagrebške »Croatie«, ki že tri leta z uspehom brani naslov državnega prvaka lahke kategorije v rokoborbi. Pri« reditev bo nedvomno privabila številne go« ste in prijatelje težkoatletskega športa v Mestni dom. Vrši se pod vodstvom agilne« ga trenerja g. Iva Zora.
Table-tenis turnir
J LAK »Marathon«. Zagreb : kom. moštvo Ljubljane 16. in 17. UI. 1929 — kavama Evropa
Od vsake stranke nastopi po šest igra'« cev, in sicer vsak proti vsakemu, torej bo šestintrideset single«iger in pa trije pari, torej devet doubleov. Vsaka dobljena igra se beleži kot debra točka za dotično stran« ko. Igra bo zato seveda zelo napeta, ker bo vsak igralec čutil odgovornost in se pri vsaki igri prizadeval dobiti za svojo stran* ko točko. Veranda kavarne Evrope je ze« lo pripravna za slične prireditve, ker je ze« lo svetla, in ker je dovolj prostora za igral« ce in gledalce. Pričetek turnirja je v sobo« to oh 20. in se nadaljuje v nedeljo ob 9. do« poldne in popoldne ob 15.
Smuška tekma prvakov v Bohinju
ki se vrši dne 17. t. m., bo največja tekma v letošnji sezoni. Poleg številnih prijav na« ših najboljših prvakov se udeleže tekme tudi naši vojaški smučarji ter se računa s startom skoro 50 smučarjev. Za tekmoval« ce so predvidevana krasna darila in origi« nalne diplome. Tekmi bodo prisostvovali poleg predsedstva Saveza tudi komandant dravske divizijske oblasti gen. Nedič in ko« mandant pegranične trupe ppolk. Ožego« vič.
Start je določen približno ob 7.30 zjutraj, vsekakor pa po prihodu tržaškega brzovla« ka, s katerim se Blejci in Jeseničani lahko še pripeljejo. Proga bo šla na Nemški rov t pod Ribniško planino, čez Strmo planino in skozi Stržc na Bistrico. Start in cilj bosta pri žagi Impex.
SK Svoboda, Ljubi j, : SK Celje
Jutri, v nedeljo odigrata navedena kluba prijateljsko tekmo, ki* se bo vršila v Celju ob 15. na Glaziji.
Z ozirom na to, da je SK Celje prvak celjskega okrožja in je v prvenstveni tek« mi porazil celjske Atletike, ki so nedavna premagali Ilirijo ter igrali s prvakom ASK Primorjer neodločeno, obeta biti tekma zelo zanimiva.
Tudi ljubljanska Svoboda si je v jeseni priborila prvenstvo I B razreda ter je tudi s prvorazrednimi klubi kot z Ilirijo dosegla zelo ugodne rezultate. V pokalnem tekmo« vanju je porazila Slovana ni Hermesa ter se tako priborila v finale z Ilirijo in tudi v tej tekmi odnesla dober rezultat.
To je prvo srečanje Svobode z navede« nim kiubom v Celju ter kot revanš lani po Svobodi s 6 : 1 premaganim SK Celjem. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu.
SK Ilirija (nogom. sekcija). Igrači se obveščajo, da je postava moštev, ki nasto« pita v nedeljo, objavljena v članski knjigi v kavarni Evropi in na oglasni deski v gar« derobi na igrišču.
Cross country tek SK Ilirije se zaradi tehničnih ovir odgodi na torek, t. j 19. t. m. Rok prijav se podaljša do nedelje.
Službeno iz JLAS. Vabljeni so gg. prof. Čopv Pipenbacher, Sancin D. in Kuret na
ZVEČER ia
namakanje

ZJUTRA3 za
izkuha-
vanje
asi
pa ja pranje
IKNIlNdVO \otovo /
MILO

Popusta
Štofe za moške obleke, zgotovljene obleke, perilo, čepice, klobuke, samo-veznice, nogavice itd. pri
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
kratek in važen sestanek, ki se vrši danes v soboto ob 17. uri v damski sobi kavarne »Emona«.
Službeno iz JLAS. Klubi se opozarjajo, da je zadnji rok za prijave za cross coun« try prvenstvo države na 10.000 m 17. t. m. Kot moštvo mora nastopiti vsaj šest teka« čev, od katerih štiri vplivajo na placement.
Nekaj misli o boksu
O razširjenosti tega športa mi menda ni treba mnogo pisati. Vsi dobro vemo, da ni« kjer drugje boksanje ni tako omalovaževa« no m zatirano kot pri nas, kjer je višek športa nogometna tekma ali kvečjemu še kaka napeta štafeta. Smo pač v tem oziru žal daleč za drugimi mesti in državami kljub temu, da v marsikaterem drugem po« gledu stojimo vsaj vzporedno z njimi, če že ne pred njimi. — »Boksanje je surov šport,« je povprečna sodba ljudi, ki kriti« zirajo celo take stvari, o katerih niti pra« vega pojma nimajo Večina od njih je ce« lo o tem prepričana! — Tega pa ne vedo, da se v ringu srečata dva enako močna, enako utrjena in celo enako težka moža, ki v plemeniti borbi preiskusita svojo iz« urjenost. Vsak gledalec meri boksarje le po svojih kopitih, ato pa tudi misli da jih tisto ^pretepanje« tako boli, kot bi bolelo one same, če bi stali med vrvmi. Temu pa ni tako! Zdravniki so že zdavnaj dokazali, da prenese utrjen boksar udarec, s katerim bi bivola podrl. To ima vseeno gotovo praktično stran in vpliv na razvoj člove« kovega značaja. — Naš šport ni surov! — Eden najplemenitejših je! Mi se borimo le s pripravljenim, enako močnim in enako oboroženim partnerjem, kot smo mi sami, in to ne zahrbtno, iz zasede, temveč od« krito iz oči v oči.
Delo telesa pri našem treningu je inten« zivnejše in tehnične sposobnosti boksa so težje priučljive kot pri sleherni drugi pa« nogi športa. Kdor hoče biti dober boksač mora mesece pred pravo boksarsko šolo samo gimnasticirati, da si pridobi potreb« no moč in gibčnost! Pred vsem so pa du« ševne zahteve našega športa velikega vzgoj« nega pomena. Ne samo pogum, temveč tu« di prenašanje bolečin vzgajajo našo volio v ogromni meri. Boksarski trening je trd. brezpogojen in ne dopušča nobene omah« ljivosti, nestalnosti ali bojazljivosti, je pa tudi najpopolnejši način vzgajanja našega telesa, kakor tudi duše in značaja!
O praktičnem pomenu tega športa vlada dovoljna jasnost. Poleg jiu«jitzu in morda tudi rokoborbe je boksanje naipozitivnejša obramba, ako smo napadeni Tega se zla« sti Angleži in Američani dobro zavedajo, tako, da tamkaj tudi dame z vnemo treni« rajo boks! — Ivo Zor.
osoodarstvo
OTROŠKE MOGAViCE
*isGOM
Najboljše, naj trajnejše, zato 13	najcenejše!
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod
v LJubljani, 15. marca 1929. ♦«>IM»»H>MM»t< »*
Višina barometra 308.8 m. ..........................................
Kraj	Cu	Barom.	Termper.	cs it .5 I *	Smei vetra io brzina
opazovanja					t m is tek.
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	766 1 776-4 7645 764-2	-1-0« 1- 3-•	86 91 84 83	mirno SS\V3 SE2 \V3
SkopIJe	7.	766-4	1-	93	SS\V3
Spllf		765-0	7	43	NNE8

Padavine
Vrst-
im e si a
▼ mm do 7. ure
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 11, najnižja —2.
Solnce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 18.5, lu«na vzhaja ob 8.8, zahaja ob 23.21.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo oblačno, bolj hladno. Semintja morda sneg, posebno na vzhodnem robu Alp.
= Letno poročilo Poštne hranilnice. Direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Ne-deljkovič je predložil ministru za pošte in brzojav dr. Kosti Kunianudijn poročilo o poslovanju te denarne institucije, ki bo v kratkem izšlo v tisku. Po podatkih letnega poročila so poleg že objavljenih številk zanimivi še podatki o bilanci tega zavoda. O tujih sredstev v višini 703 milijone Din (vloge na čekovne račune 6G6.4 miliiona Din, vloge na hranilne knjižice 36.4 milijona Din) je bilo koncem preteklega leta 107.8 milijona Din v blagajni in na žiro računu pri Narodni banki, 297.9 milijona Din so znašala kratkoročna posojila bankam, 101.8 milijona Din lombardna posojila, dočim je bilo 1313 milijona Din naloženih v vrednostne papirje in bone. Nepremičnine Poštne hranilnice so v bilanci navedene z vsoto 38.2 milijona Din. Čisti dobiček se je znatno dvignil, in sicer na 35.S milijona Din napram 28.9 v letu 1927. in 22.0 milijona Din v letu 1926. Želeti bi bilo, da bi Poštna hranilnica podrobno objavila, kako so bila koncem preteklega leta razdeljena poso.i,i!a na posamezne pokrajine. V preteklem letu je Poštna hranilnica uvedla poleg že obstoječih zvez z Zedinjenimi državami in Kanado še virmanski in izplačilni promet s Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, Švico, Italijo. Nomčijo, Belgijo in te dni tudi z Nizozemsko.
= Vprašanje znižanja carin na kmetijske stroje, orodje iu linietua gnojila. Kakor smo že poročali, je kmetijski minister dr. Fran geš povzel akcijo, da se znižajo carine r.a uvoz kmetijskih strojev, kmetijskega orod ja, umetnih znojil iu drugih predmetov, ki so velike važnosti za kmetijsko produkcijo. V zvezi s lo akcijo se je nedavno vršila finančnem ministrstvu interna konferenca, pri kateri pa ni prišlo do sklepov, ker je bila izražena želja, da se čuje mišljenje-ostalih zainteresiranih ministrstev in gospodarskih organizacij. Ker bi eventualno znižanje moglo škodovati naši domači industriji, se je predvčerajšnjim vršila na inicijativo Centrale industrijskih korporacij Beogradu konferenca delegatov gospodarskih ministrstev ter predstavnikov zainteresiranih gospodarskih kcrporaeij in indu-strijskiih podjeti; Konferenco je vodil tajnik Centrale industrijskih korporacij dr. Cvetko Gregorič, prisostvovali pa so incd drugim inšpektor trgovinskega ministrstva dr. Milan Lazarevič in vegje število industriicev. Na konferenci se je obširno razpravljalo o posledicah znižanj omenjenih carin. Zahteve industriicev bodo predložene merodajnim faktorjem. Te zahteve pa so povečini lake, da bi izključile nameravano znižanje carin.
— Predstavniki Udruženja premogovnikov pri prometnem inin'strii. Te dni so bili predstavniki Udruženja premogovnikov sprejeti od prometnega ministra dr. Korošca. Njihov posot je bil v zvezi z nameravanimi nabavkami inozemskega premoga za naše železnice in o nameravanih redukcijah nabav pri domačih premogovnikih.
= Vprašanje spojitve prometnega in poštnega ministrstva. V zvezi s predvideno ureditvijo^ vrhovne državne uprave se v zadnjem času mnogo razpravlja o spojitvi ministrstva za promet ter ministrstva za pošte in telegraf. Kot razlog za spojitev teh dveh ministrstev se navajajo skupni interesi obeh resorov. Prometno ministrstvo prevzema ca prevoz vagonsko in komadno blago, poštno ministrstvo pa 'sto blago v manjših količinah. V primeru spojitve se pričakuje znaten proračunski efekt, zlasti v zvezi z izenačenjem tarifne politike obeh ministrstev, kakor tudi v zvezi z zmanjšanjem izdatkov za osobje in s prihranki za poslovne lokale. Med drugim se navaja, da sta v številnih državah ta dva resora spojena v enem ministrstvu.
= Dražba kož divjačine se bo vršila 25. t. m. v prostorih velesejnia v Ljubljani. To bo letos že druga taka prireditev, sicer pa osma. Težko je bilo našim lovcem delati preje, ko so radi nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi vsoj pridelek — kože — za ceno, ki so jo diktirali drugi, dobro se zavedajoč svoje premoči napram lovcem. Njih rešitev je baš v teh organizir. kožnih sejmih, kar je posebno ugodno pokazala letošnja januarska dražba, ko so bile za prvovrstno blago dosežene celo višje cene nego so notirale na svetovnih trgih. Koristi teh organiziranih prodaj kož, ki jih prirejata Ljubljanski vele-sejem in Slovenska lovska zadruga roko v roki pod imenom >Divja koža«, danes ne uvidevajo samo slovenski lovci, ampak tudi ostale pokrajine države. »Divja koža« si čimdalje bolj osvaja tudi vzhodne pokrajine naše države, od kj.er prihaja v Ljubljano mnogo dragocenega blaga _ pa tudi kupcev. »Divja koža< je tudi za 25. t. m. dobro založena z blagom. Kdor svojih kož še ni odposlal, naj to nemudoma stori. Razen domačih kupcev so najavljeni še kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Čehoslovaške, Poljske in Anglije.
— Kristal d. d., tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru, je ustanovila v Ljubljani MI, Medvedova cesta 38, podružnico, ki že obratuje. Ta podružnica je povsem moderno urejena, ped vodstvom strokovnjaka, in je pričakovati, da se bodo iste kot čisto domačega podjetja, naši obrtniki in
trgovski krogi v isti meri posluževali, kot se poslužujejo mariborski krogi njehe centrale.
= Banca Commcrciale Italiana otvori podružnico na Sušaku. O nameravani ustanovitvi podružnice Banke Commerciale Ita« liana na Sušaku smo že poročali. Vest se sedaj potrjuje. Iz Sušaka poročajo, da je Banka Commerciale najela v poslopju bivše Banke i štedionice za Primorje pritlične lokale in 1. nadstropje. Zaenkrat še ni do« ločeno, ali bo banka delovala kot podruž« niča Banke Commerciale Italiana ali pa kot podružnica Hrvatske banke, pri kateri ima kakor znano ta italijanski zavod ve« čino delnic.
= Češke banke povišujejo delniške glavnice. V čeških finančnih krogih vzbujajo veliko pozornost predvidene nove velike emisije delnic praških denarnih zavodov Po dosedanjih dispozicijah, deloma tudi že sklepih, bodo v kratkem praške banke povišale delniške glavnice za okrog 300 milijonov Kč, in sicer Živnostenska banka od 200 na 300 milijonov Kč. Češka eskomptna banka od 220 na 250, Češka union bank; od 200 na 250, Banka za trgovino in industrijo (prej Landerbank) od 120 na 160, Banka čeških legij od 70 na 100 in Centralna banka čeških hranilnic (Sporobanka) od 50 na 75 milijonov Kč. Obstoja bojazen, da bodo te velike emisije nepovoljno vpli vale na denarni trg, zlasti ker je v zad niem času po ukinienju vseh deviznih omejitev mnogo češkoslovaškega kapitala odteklo v inozemstvu, predvsem za kratkoročno naložbo v Nevvvorku, kjer se je danes obrestna mera zaradi mrzlične špekulacije z efekti dvignila na 8 do 10 %. V poučenih krogih se ceni. da jo bilo v zadnjem času na ta način kratkoročno naloženih inozemstvu okrog tričetrt milijarde Kč-
= Angleži dobili monopol za produkcijo piva v Albaniji. V Londonu je bila te dni ustanovljena družba Albanian National Bre-\very Limited. Ob priliki ustanovitve je bilo objavljeno, da si je nova družba pridobila za 99 let izključno pravico produkcije piva v Albaniji. Letni konsum piva v Albaniji znaša 50.000 do 60.000 hI, ki se izključno uvaža. Uvoženo pivo je podvrženo davku od 4.50 zlatega franka na hI. Albanska vla la se je obvezala, da bo ta davek v zaščito domače produkcije eventuelno povišala.
= Ponovni dvig cene bakru. Napovedana cena 20 centov za sirov baker cif luka na Severnem morju je že prekoračena. Mednarodni kartel za baker je te dni ponovno dvigni! ceno od 19.75 na 20.25 centov. Cena bakru je sedaj že višja kakor cena aluminiju. Kako ogromne dobičke imajo ameriški producenti, je že razvidno iz dejstva, da znašajo ameriški produkcijski stroški 7—S centov.
— Pogodba o medsebojnem pravnem občevanju med našo državo in Avstrijo je objavljena v »Službenih Novinah« od 13. t. m., ki je bila podpisana 1. maja 1928.
= V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: »Drina«, lesna trgovska družba z o. z. v Liubljani (osnovna glavnica 90.000 Din); F. Jelene in Co.. družba z o. z. v Ljubljani, trgovina na debelo in obratovanje indstrijskiii podjetij (osn. glav. 110.000 Din); »Karbokorund«, družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavn. 24.000 Din); Kemična tovarna »Medacet«, družba z o. z. v Liubljani (osn. glavn. 240.000 Din); Tovarna ogledal in brušenega stekla, d. d. v Mariboru, podružnica v Ljubljani; Parna žaga Nazarje, družba z o. z. v Nazarjih (osn. glav. 90.000 Din); Jožef Škafar in drug, trgovina z mešanim blagom v Beltincih; Brata Koštomaj, kleparska obrt, vodovodna instalacija v Ga-brju; Lozič in Padovan, trgovina z vinom v Ljubljani.
= Konkurz je razglašen o imovini Franceta Papeža, mlekarja v Veliki loki, sedaj stanujoč v Repljah pri Zagradcu (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 28. t. m., oglas, rok do 16. aprila, ugotov. narok 30. aprila).
= Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Rogaški Slatini se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 30. t. m. — Oddaja zakupa kolodvorskega huffeja na postaji Rakek pa 5. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.)
—	Dobave. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave jeklene litine, vmesnih kladic, zadnjih vodil in tlačnih stremen; do 36. t. m. pa glede dobave osi za salonski voz. Pri in-tendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 18. t. m. glede dnevne dobave mesa za čas od 1. aprila do 39. septembra 1929 ter glede dobave 13.760 komadov lesenihi zabojev z advopek, 22. t. m. pa glede oddaje peke kruha za čas od 1. aprila 1929 do 31. marca 1930. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Liubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg peresnega jekla, 530 kg bakrene žice, 2150 komadov gledalnih in vodokaznih stekel, 265 komadov prozornih šip. 55 kg spajal, 350 kg Dločevine, 50 kg masti za menjaia, 1000 kg štauferjeve masti, 5 kg ribjega olja, 100 kg glicerina, 15 kg kostnega olja, 100 kg vaze-lina, 5 kg voščenih sveč, 1000 kg loja. 25 kg mazilnega mila, 1750 komadov ročajev za kladiva, krampe in lopate, 1500 kg mrož za
dimnice in pepelnike in 500 kg ležiščne volne in bombaževine, do 23. t. ni. glede dobave 20 ton bukovega oglja. 5000 kg samotne moke, 3500 kg samotne opeke, 350 steklenic sidola. 400 doz snažilne paste. ca. 400 litrov denaturiranega špirita, 500 kg solne kisline, 1000 komadov dermatin obročkov, 1800 komadov kavčukastih obročkov. 3100 komadov kavčukast. zagostk, 10C0 kg firneža, 250 kg sikativa. 100 kg terpentina in 200 kg cin-kove bele barve. (Pogoji so na vpogled pri islem oddelku.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 26'. t. m. ponudbe o lede dobave IGO komadov kož za mehove.
Borze
15. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večji ie bil v devizah na Curih, Berlin in Prago. Razen potrebe v de-vizi na Dunaj je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ;e Vojna škoda nekoliko okrepila. Promet ie bil slab. Za aranžma je notirala 425 — 426, trgovala pa se je za april po 430.5 in 4:30. Investicijsko je po odbitku polletnega kupona od 3.50 Din notiralo 87—88 brez prometa. Med bančnimi vrednotami je bil promet samo v Srpski po 156 in v Union banki po 56. Med industrijskimi papirji pa so biii zaključki v Dubrovački po 505 in v Jadranski j>o 600 in 590. Trboveljska notira 467.5 — 472.5 brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.82. Berifi i 13.5025 do 13.5325 (13.5175), Bruselj 7.9000, Budimpešta 9.93,;!7, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9S94—8.0194 (8.0044), London 276.10 do 276.90 (276.50), Ne\vyork 56.86, Pariz 222.25, Praga 168.33—169.13 (168.73), Trst 298.37.
Zagreb. Dunaj 7.9394 _ 8.0194. Berlin 13.5025 — 13.5325, Budimpešta 9.91S7 — 9.9487, London 276.10 — 276.90, Milan 297.357 — 299.357. Newyork 56.76 — 56.96. Pariz 221.52 _ 223.52, Praga 1G8.33 — 169.13. Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.305. London 25.22875, Nevvvork 519 95, Milan 27.225. Praga 15.3975, Dunaj 73.04, BudiniDešta 90.645. Berlin 123.34. Varšava 58.30, Bukarešta 3.09. Sofija 3.7525.
Dunaj. Begorad 12.47 in pet osmink do 12.51 in pet osmink, Berlin 168.62 — 169.15, London 34.48 — 34.58. .Milan 37.23 — 37.33. Newvork 710.45 — 712.95, Pariz 27.7450 do 27.8450, Praga 21.02625 — 21.10625. Curih 136.64 _ 137-14; dinarji 12.41 _ 12.47.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljub. kredit. 126 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše 260 do 280. Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 — 426, kasa 424.5 — 426, za april 430 __ 430.5, za december 458 _ 460, investicijsko 87 — 88 (ex kupon 3.50 Din), agrarne 54 — 55; bančne vrednote: Praštediona 850 den., Unionbanka 56—57, Ljubljanska kreditna 16 den , Kreditna 93 den., Zemaljska 140—142, Jugo 94—95, Narodna 7025—7200, Srpska 157-5 — 160, Hrvatska 200 — 205, Slaveks 100.5 — 104. Slavonija 5—5.50, Drava 465 bi., Isis 20—24, Dubro-vačka 500 — 505, Jadranska 590 — 605, še-čerana 465 _ 470, Union 194 — 196, Trbovlje 467.5 — 472.5, Split cement 675 den.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (15. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramičev. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg); baška promptna po 305 _ 307.5 za april po 310 _ 312.50, za maj po 315 — 317.50; moka »Og«, fco. Ljubljana, plač. pri prejemu po 420 — 425; koruza: baška, času primerno suha, plač. 30 dni, promptna po 317-50 — 320, za april po 330 — 335, ameriška yellow, zacarinjena po 320; oves: baški, slov. post., navadna tarifa po 305 — 310: ječmen: baranteki pivo-varski, 68-69 kg po 345—347.50, baški ozimni po 330—332.50.
Žitni trg (15. t. m.). Na vojvodinskem žitnem trgu je tendenca ostala v glavnem nespremenjena. Dovozi so dalje slabi. Cene se glibljejo na dosedanji višini. Veliko je povpraševanje po moki.
Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 51 vag. pšenice, 21 vag. koruze, 3 vag. moke in 4 vag. otrobov. Pšcnica: baška 250 — 252.5; banaška 242,5 — 245; sremska 250 _ 255. Ječmen: baški ozimni 255 — 260; pomladni 270 _ 280. OTes: baški 252.5 — 257.5. Koruza: baška in sremska 272.5 — 275; za april - mai 285 — 290. Moka: *0g« 345 do 355; »2« 325 — 335; >5« 305 _ 315; »6« 282.5 — 287.5: >7« 270 — 275.
Dunajska borza za kmetijske proizvode Navzlic mlačnejši tendenci na budimpeštan-ski terminski borzi je ostalo zanimanje na dunajski borzi nespremenjeno. Povpraševanje konsuma se giblje v ožjih mejah. Za jugoslovensko pšenico zahtevajo 39.25 fc« Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davek in carine fco Dunaj: pšenica: domaČa 37 — 37.75, madžarska potijska 40.50 do 41.50, jugoslovenska 38.75 — 39.25: t i: marchfeldska 36.50 — 36.75, madžarska 35.25 — 35.50; koruza: madžarska 37.50 do 37.75, laplatska 38.25 — 38.50.
r.
m
Služkinja zapeljala mladoletnega fanta
Črna nehvaležnost napram dobrotnikom — Pobeg z dvema dečkoma v puhertetnih letih
Lani poleti je vzel Dunajčan Oskar Lahousen*Vivremont, oče šestih otrok, dveh sinov in štirih hčera, v hišo 20 let staro dekle Adolfino Str hlovo. Priporočili so mu jo v poboljševalnici za mladoletne, kjer je Stroblova jdse* dela devetmesečen zapor zi radi tatvi* ne. Gospodinji, pri kateri je služila, je namreč izmaknila kožuh in ji je tudi sicer povzročila znatno škodo z dolgo* vi na njen račun.
Poboljševalnica je skušala usmeriti mlado tatico na boljšo pot. Priporočila jo je usmiljenim srcem, da bi se pod njih vplivom prerodila. Žal se ob takih priiikah le prečesto izkaže, da je natu* ra nepoboljšljiva grešnica in da se in* stinkti ne dado zatreti z običajno do* brotljivostjo sočutnih gospodarjev.
Stroblova je kmalu pokazala svojo nrav. Ko je bila družina njenega go* s podarja poleti na odmoru v nekem koroškem letovišču, je dekle napravilo zopet nekaj dolgov. Gospa jo je pošte* no okregala in služkinja se je nekaj ur pozneje vrgla pod motocikei k. jo je težko poškodoval na glavi. Pretresla si je možgane in morala se je lečiti v bol* niči. Ko se je izleeila, so jo vzeli na* zaj v hišo.
V jesenskih mesecih lanskega leta je
začel služkinji ugajati 15 letni domači sin Erik, ki je pohajal meščansko šolo Začela si je z njim na skrivaj dopiso* vati in ni trajalo dolgo, da je Stroblo* va neizkušenega fanta popolnoma omrežila. Izpridila ga je za vedno. Stvar je šla tako,daleč, da je F2rik za* upal skrivnost tega razmerja tudi mlaj* šemu bratu Oskarju.
Te dni sta prišla oče in mati slučaj* no na sled zavoju pisem, ki jih je Stroblova skrivala v košari. Korospon* denca je odkrila roditeljema pravcati moralni debacle obeh mladoletnih si* nov. Pisanja so bila polna fantastičnih in nerazumljivih mest, pričala jo pa, da si je služkinja popolnoma osvojila 15 letnega Erika. Delodajalec je nokli* cal Stroblovo predse in ji je povedal, da mora naslednji dan izginiti iz hiše. Služkinja jc res odšla, za zahval pa je šla po Erika in Oskarja v šolo ter ju odved a s seboj k nekemu čevljarju, kjer je policija vse tri izsledila. °troblova ie pravcati ciganski tip. črnopolta in temnolasa. Sodijo, da je moraln de* fektna šele od lani, ko io je povozilo motorno kolo, ker je kazala nrej samo tatinske nagibe ne pa drugih abnor* rnalnih teženj.
V	Pragi so se skotili tigri
V	zverinjaku Kludskcga v Pragi so prišli na svet trije krasni tigriči. Red* ki so tigri, rojeni v ujetništvu, in še večja je praška redkost, da so sc rodili po tako strašnem mrazu, ko so tudi ujete zveri mnogo trpele. Tigriči so še sleni, krasni pa so že tako, da :h ob* čuduje vsak, kdor jih vidi. Tigrinja jih ni hotela dojiti. Poskrbelo pa se je ne* mudoma, da dobivajo mladički vso potrebno prehrano, vslcd česar se upa. da ostanejo živi.
Fubermann na potovanju
Slavni vijolinski virtuoz Hubcrmann je priredil pred kratkim koncertno tur* nejo po Grški. Kakor poročajo, sta morala on in njegov pijanist Schulze prebiti celo odisejado, preden sta do* spela iz Florence v Atene. Schulze se je odpravil z vlakom, ki je pa obtičal v Jugoslaviji za več dni v snegu. Hu* hermannu so priporočili, naj se odpelje zaradi slabega moria namesto s parni* kom z letalom iz Brindisija. Storjl ie tiko, a komaj je bil nad Jonskim mor* jem, je letalo zašlo v meglo in vihar, da se ni moglo orientirati. Na slepo srečo je letelo proti Patrasu, kjer se ie rnnri'o sr"«titi na morje. Radiotele* grafist je klical na pomoč, končno so
prišli čolni carinske straže, ki so rešili letalo s potniki in posadko po težkih naporih iz nevarne situacije. V Patra* su se je virtuoz preselil na majhen par* nik, ki ga jc prepeljal v Atene. Koncert se je vršil nekoliko dni pozneje, ko je prispel Schulze.
Podzemska palača z
Nova gradbena senzacija! Pa to pot ne v Ameriki!
Na Japonskem se bavijo, kakor trdi neka znanstvena revija, z načrtom za zgradbo podzemske palače z 80 nad* stropji. Stavba bi segla 350 ...etrov gle* boko v zemljo.
Od katastrofalnega potresa leta 1923. dalje iščejo japonski inženjerji vsa mogoča sredstva, da bi dobili arhitek* turo. povsem varno proti potresom. Ta* ko je nastala misel na podzemsko ve* liko zgradbo. Prostore bi razsvetljeva* la električna luč in ventilatorji bi do* našali sveži zrak. Za dviganje iz nad* stropja v nadstropje in na vrh bi slu* žili številni dvigalniki. Stroškov za zgradbo bi bilo nad 600 milijonov di* narjev. Inženjerji hočejo postaviti tako hišo najprej za svoja stanovanja in za svoje urade.
Gdč. Simone Gabardova,
najnovejša pariška kraljica lepote, na svojem vozu v sprevoda skozi mesto.
Levin zadolžen do grla
Američan Levin se je vrnil v Ameriko po sijajnem transoccanskem poletu Chamberlina ter pustil številne dol ove po raznih evropskih središčih. Najbolj hud na Lcvina je neki portir v Pragi, ki je hotel na vsak nači dobiti nazaj onih 2800 kron ki jih je posod/1 Levi* nu. Obrnil se je tozadevno na praški magistrat in potem na zunanje ministr* stvo. Slednjič je dobil od Levi. i 1^00 kron. Ni bil zadovoljen, pa 'e pisal še češkoslovaškemu poslaništvu v Ncw* yorku. Od tam so mu odgovorili, da se bo vložila proti Levinu tožba ali za stroške mora poslati najprej sto dolar* jev To pa znaša nekoliko več kot 1800 kron, ki jih ima dobiti portir od Lcvina.
Elihu Root,
ameriški zastopnik pri mednarodnem razsodišč« v Haagu.
Kako se širi telefon
Kako raste v raznih državah tevilo telefona, kaŽ2 statistika, nedavno ob* javljena. Od 1. 1924. do konc 1926. izkazuje sovjetska Rusija največji na* rast telefonov, in sicer za 16 odst. let* no. Za njo prihaja Italija z letnim na* rastkom 13.23, sledi Belgija ^ 12.37, Francija z 12. potem Avstralija, Špan* ska, Kolumbija, Rumunija z 10.6 lst., najmanjši narast je na Grškem z 0.8 odstotkov.
Coolidge je stisnil roko skoro pol milijonu oseb
Nad cn milijon os;-b. to je okoli 500 na dan, se je predstavilo v Beli hiši, da pozdravi predsednik«. Zedinjenih držav, ki je odšel sedaj žc s svojega mesta. Polovici teh posetnikov jc Coo* lidge stisnil roko. Z 957 delegacijami z vseh strani se je dal predsednik Coo* lidge fotografirati na vrtu Bele hiše. Največ na en dan je stisnil Coolidge posetnikom roko 15. aprila 1925., ko je bilo navzočih 1870 oseb. Stiskanje rok človeka neizmerno utrudi.
n fo&e ne more
Porotne obravnave
Zabloda mladega dekleta
KAR
more tvrdka DRAGO SCHWAB. Po
čudovito nizkih cenah dobite vsako množino krasnih angleških in čeških kamgarnov. Vsak' se čudi velikanski izberi pomladanskega sukna.
Z zimskih manevrov italijanskih alpinov
Izvleček iz programov
Nedelja, 17. marca.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frarač. cerkve. — 10: O tihi nedelji (vseuč. prof. dr. Fabjan). — 10.30: Sadjarstvo (inž. Skubic). U: Konccrt radio-onkesrra. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Moji planinski spomini (iprof. Mlakar). — 16: Koncert radio-orkestira. 20: Pesetn v orkestralni obliki; izvaja radšo-onkester. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 11: Simfoničen koncert hrvatske filharmonije. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz narodnega gledališča. — PRAGA 16.30: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Seemannova opereta »Per Frauenjager«. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18: Orkestralen in pevski koncert. — 19.30: Prenos operete iz Prage. 22-20: Prenos koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 12.10: Koncert Wagmerjevlh skladb. — 15.15: Prenos simfoničnega koncema iz Filharmonije. — 20: Poljuden koncert orkestra. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Zborovski koncert (Sangerknaben). — 11: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 16: Popoldanski koncert. 18.40: Pevski in klavirski koncert. — 20.15: Veseloigra »Stava«. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 16: Koncert otroškega pevskega zbora. (-100 otrok.) — 20: Poljuden orkestralno koncert. — 21: Zabaven večer. — FRANKFURT 16.30: Valčki. — 20.30: Orkestralen in klavirski koncert. — Mešan večer. — Koncert lahke godbe. - LANGENBERG 16.30: Koncert orkestra mandolin. — 20: Večerni koncert: skladbe Johanna StrauBa. — Lahka godba. STUTTGART 15.30: Koncert lahke glasbe — 20.15: Glasbeni in recitacijeki večer. — 21.30: Valčkov večer. — TOULOUSE 21.30: Koncert orkestra. — 22: Operne arije. — 22.20: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 12.30: Simfoničen koncert. — 16: Pevski koncert. — 17.25: Pesmi starih madžarskih skladateljev — 19.10: nrarrrsk.i večer. — 22.30: Orkestralen koncert. LONDON 18.45: Bahova kantata. — 21: Prenos večernic. — 22.05: Orkestralen in pevski koncert Handlovih skladb — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Mascagni-jeva opera »Maske«. — STOKHOLM 20.30: Orkestralen koncert. — 21.45: Lahka godba.
20-letna Elizabeta Blaznikova pred porotniki ne, ki jih našteva obtožnica — Lahkomiselnost
bežni?
- Pustolovšči-ali žrtev lju-
Ljubljana, dne 15. marca Pri današnjem zasedanju porote, ki mu je predsedoval dss dr. Gradnik, dočim j« državno pravduištvo zastopa! dr Eelacher. se je dopoldne vršila kratka seja proti Janezu G., ki je sedaj pri vojakih in ie bi! obtožen, da si je od l. 1926. dalje pn trgovcu in županu v Novi vasi prilaščal manjše zneske denarja, ki pa so polagoma narastli na skupno vsoto 12.995 Din. Janez jc mlad. prijazen fant. Zagovarja! se je s priložnostjo in opozoril porotnike, da je, še preden je gospodar zadevo ovadil, podpisa! izjavo, da bo ves denar povrnil. Tud' gospodar je omenil, da je bil obtoženi mladenič sicer ptav priden fant. 7100 Din je gospodar že dobil ;iaza.i, za ostali znesek pa se bo gospodar vknjižii na fantov gozd. Porotniki so fanta oprostili.
Elizabeta Blaznikova
Takoj nato se je pričela razprava proti 20-letni Elizabeti Blaznikova To je tista gospodična, o katere pustolovščinah se je predlanskim in lani toliko govorilo v Ljubljani in na Gorenjskem. Obtoženka je prav prikupna brinetka, srednje postave Na zatožni klopi sedli vsa skesana in solznih oči posluša dolgo obtožnico Ni dvoma: dogodivščine, ki jih s liladuo stvarnostjo zapored navaja obtožnica, vzbujajo sodbo, da je dekle nenavadno raiinirana sleparka in pustolovka Ko pa je po prečitani obtožnici stopila Elizabeta Blaznikova pred senat in začela v izbranih besedah, ki razodevajo veliko načitanost, opisovati trpko usodo svojih mladiili dni in dekliških razočaranj, je občinstvo, med katerim je bilo mnogo ljubljanskih dam in gospodov, vidno dobivalo vtis, da stoji pred poro-tniki žrtev razočaranj v nesrečni prvi ljubezni.
—	Ali se čutite krivo? vpraša predsednik po prečitani obtožnici.
—	V smislu obtožnice priznam znesek, ne pa goljufivega namena.
—	Povejte kaj o sto j i h razmerah!
—	Ljudsko in meščansko šolo sem dovršila s 14. leti v Lichtenturnovem zavodu Cula sem, da se je oče v Ameriki ustrelil Ko sem prišla i z šole. me mati zaradi svojih razmer ni mogla več trpeti. Šla sem k dedu. ki me je spravil v službo v Goričanah. Že kot otroku mi iv ugajal neki igralec, v katerega sem se zaljubila. Kmalu sem pustila službo v Goričanah zaradi njega in dobila službo v Bogatajev! trgovini, samo da sem bila v Ljubljani. Pa tudi to siužbo sem pustila zaradi njega... in tako sc je to priče-o___
Kaj nrfooveduje obtožnica?
Elizabeta Blaznikova. rojena v Cokradu in pristojna v Selca nad Škoijo Loko, še nekaznovana, je sredi avgusta 1923 bila sprejeta za ma-nipulantijo v papirnico v Goričanah. Tu jc živela 3 leta, nakar je šla za prodajalko in pisarniško moč k trgovcu Ivanu Bogataju v Ljubljani, kjer je ostala samo do oktobra 1927. Odšla ie pod pretvezo, da se mora zdraviti. Že tu jc kasirala zase okoli 10 računov za manjše zneske. Pri tvrdki »EPite« v Ljubljani je bila koncem januarja 1928 odpuščena, ker je potvorila račun te tvrdke za 5000 Din, ga po tvrdkinem slu® poslala solastniku neke lesne tvrdke v Ljubljani ai prokurist je brez obotavljanja izplačal znesek, ki ga je sluga izročil obdolženki. Kasneje si je Elizabeta priskrbela pri tvrdki Čuden v Ljubljani račun za 2 briljatitna prstana in ga dala nasloviti na ime istega gospoda Sredi januarja je potem telefonirala od tvrdke »E''ta« prokuristu lesne tvrdke. naj honorira račun, ki ga tvrdka Čuden pošilja po slugi. Simončič je res izroči! prinašalcu sald.iranega računa 6000 Din, ka.cre si je prisvojila obtoženka. V februarju lani se je pojavila v pisarni lesnega trgovca Josipa Vebra v Škofji Loki, ki ji je izroči! 1000 Din posojila. Ko je sprejel obtoženko začetkom aprila v pisarno odvetnik dr. Smole v Ljubljani, je kupovala 'pri trafikantih kolke na ime šefa a denar je porabila zase. Tudi dr. S. jo je že začetkom junija odslovil.
Od junija do 5. avgusta, ko je bila B'aznikova aretirana, je šla pot vedno bi) I j navzdol. Dekle se ni več brigalo, da bi si poiskalo kako službo. Podvzemalo je razne avanture s svojim Ijubčkom.
Na škodo deda in drugih
Elizabeta ima v Goričanah deda, kovaškega mojstra Jožo Narobeta. Prišla je k njemu in moledovala, naj ji da nekaj posojila, ker mora zaiožiti kavcijo za novo službo Ded ji je izročil hranilno knjižico in vnukinja je dvignila pri »Ljudski posojilnici« 2000 Din, knjižico pa založila v varščino. Ccz mcsec dni je zopet prosila za novo posojilo. Ko je izvedela, da dobi posojilo le na poroštvo ali pa proti vknjižbi na nepremičnine, se ji je posrečilo pregovoriti »Pri Figovcu« nekega starejšega moža, kateremu je dala 10 Din, da se je izdal za Jožo Narobeta in prevzel zemljefcnjižno garancijo, nakar ji je res izplačala »Ljudska posojilnica« 4500 Din in sv vknjižila na zemljišče Jože Narobeta, ki za vse to ni nič vedel in je oškodovan za 6500 Din. Nadalje je Blaznikova izvabila pri »Ljudski posojilnici 4500 Din, v trgovini Josipa Snoja v Ljubljani vzela blago za moško obleko in dam-siki plašč, dala 600 Din na račun ter se poslovila za vedno. Jožico Seinakovo je pregovorila za par damskih in par snežnih čevljev, tvrdko A. Žibent za par damskših čevljev, tvrdko F. & M. Rozman za kopalno bleko, kopalne čevlje in kopalni pas, tvrdko Szantner za par daniskih čevljev.
Lami 26. aprila se je zglasifa pri lesnemu trgovcu Francetu Heinriharju in pripovedovala, da jc naijcla na B!eiweisK>vi cesti stanovanje s 4 sobami, ki jih nameraiva oddajati svojim prijateljicam v podnaijem. Takoj si mora nabaviti .pohištvo, baš ugodno ponudbo ima, samo 5000 Din mora založiti. Od tete že ima 3000 Din, 2000 Din bo še dobila čez teden dni. Prosila je torej Heinriharja naj ji dotlej posodi 2000 Din. Res ji je dal 1000 Din. Dekle se je pozneje št enkrat zglasilo in prosilo za posojilo, a tokrat brez uspeha.
Z avtom na Gorenjskem
Lami IS. junija se je sodavičarjiu Francetu Rav-raiharju v Škofji Loki predstavila kot uradnica papirnice v Goričanah in pripovedovala, da jo je poslal podravnateHj papirnice Karo! Šmid, Ravnikarjev znanec, da plača v samo st snu za šolanje Šmidovifa hčerk neplačane račune. Pripomnila je. da ji je zmanjkalo 600 Din, ki naj jih Ra-vnihar posodi Smradu. Res jih je dal. Tedaj se je obdolženka pripeljala v Loko z avtomobilom in poskušala prevaritd tudi druge trgovce, pa se je izjalovilo.
Začetkom julija se je Elizabeta peljala z av-totaksitjem iz Ljubljane v Škof jo Loko. Šoferju Golobu je omenila, da gre kasirat denar za dobavljeni les. Že spotma ie poskusila dobiti kaj denarja v Goričanah. Goloba ie poslala k urad-
niku papirnice Milanu Guzelju. katerega ie pismeno prosila za posojilo 4500 D m. uradnik jih pa ni dal. Ko je dospela v Loko. jt zopet ob-letala trgovce, pa ni nič dob:la Ko se je razočarana vračala, se je ustavila s šoferjem v Ci rman ovi gostilni v Št. Vidu Jela je pripovedovati gostiinjčarki, da je pozabila ves denar doma in prosila je za 400 Din posojila Krčma-rica je dala 380 Din. Ko je premetenka dospela z avtom v Ljubljano, se ie še šoferju ogovorila, da se mora takoj odpeljati v Hrastnik, a ima samo 280 Din. Ostala mu je dolžna 110 Din.
Letovanje na Bledu
4. julija je dospela s svojim Ijubčkom na Bled Nastanila sta se v peiiz:jouu Vovk. v zgiasilnici je ona vpisala fanta za brata Jožo. Cez par tednov je obiskala trgovca Pretnarja v Zapužah pri Biedu ter izvabila 1000 D:n Svoj oddih na Bledu je sklenila obtoženka dobro izrabiti. Sredi julija it poiskala ljubljanske go-SMbričarko Anico Peteline, ki je b:la tain na letovišča. Ko se je z njo sestala, je zatrjevala, da se poznata iz Ljubljane, čeprav ai bilo res. Omenila je 1'etelinčevu da biva z materjo v penzijonu Hočevar, da se ie mata baš odpeljala, a raji je hotelirka predložila račun, znašajoč nad S00 Din. Petelinčeva ji je posodila 400 D:n.
Poskušala je tudi pri hotelirki Julki Malnar-je-vi. zahtevajoča od nje 2000 Din posojila, češ da mora plačati trgovcu Zormanu iz Ljubljane neko moko. Julka je odvrnila, da izroči denar, če se zglasi Zorman sam. Obdolženka jc- šla n obliuilrla, da ga pripelje Kmalu se je sama vrnila. češ da je moral Zorman nujno na kolodvor m da ji je naročil, naj prinese denar za njim M a hi er jeva pa le ni nasedla.
Večjo srečo je Blaznikova 'niela U julija v Boh. Bistrici. Prišla ie k Markelievi Neži. katero jc že poznala. Rekla ji je, da ie nastavljena v neki modni trgovini v Ljubljani, za katero dobavlja iz Italije svilo. Pripomnila je, da je s svojim bratom na Bledu na počitnicah in da je prišla na carino v Boh. Bistrico dvignit zaboj svile, pa ji je zmanjkalo za plačilo carine nekaj denarja Da ne bo treba plačati le-žarino, je Markeljeva posodila 450 Din.
Tla so postala vroča
Naslednji dan se je obdolženka zopet pojavil«, v Boh. Bistrici pri lesnem trgovcu Ivanu He:n-riharju in hioj lagala, da bo nastopila službo pri dentistu Holchakerju v Kranju. Dejala je. da so prejšnje uslužbenke kradle zlatnino, zato mora položiti 6000 Din kavcije. Prosila je Hoinriharja, naj ji posodi 3000 Din N'i ji zaupa', dal pa ji ie izjavo, da prevzame garancijo za 2000 Din. S to izjavo je hotela pozneje ogoljufati gostilničarja Matevža Hartmana v Ljubljani. 25. julija je prišla namreč k njemu in ga vprašala, če je frl Heinrihar že pri njem. Ko je Hartman zanikal, je pokazala dotičtio izjavo, rekoč, da jo pošilja Heinriliar, naj ji na njegov račun izroči 3000 Din, ki iih bo Heinrihar povrnil. Matevž je tia raje poklical stražnika in Elizabeta je izginila.
V	juliju je stanovala s svojim ljubimcem 6 dni v vili Ivanke Gogola na Bledu Ko je odpotovala, sta izjavila da bosta plačala zdraviliško takso pri zdraviliški komiKijd. v resnici pa je končno morala takso plačati Gogola sama. Ko sta obdoižena in njen ljubimec zapustila Bled, sta bivala par dni v Ljubljani. 21. julija pa sta sc pojavila v Tupaličah in Zgornji Kokri Tudi tu je poskušala obdolženka izvabiti pri različnih ljudeh denar Nasedla ji je Marjana Poiaj-narjeva v Spodnji Kokri ;n ji dala 400 Din. Ko se ie zaljubljeni par prihodnje dni oglasil v Of-ner,levem hotelu na Jezerskem, je ostala obdolženka dolžna za prenočišče in hrano 200 do 300 IJin.
SlčB-njič, ko so obdolženki postajala tla vedno bolj vroča, je bežala v Maribor, nakar je bila 5. avgiusta aretirana.
21.464 Din škode
Efektivne škode je napravila Blaznikova 21.4-64 Din 50 p. Obtožnica jo dolži prevare in poneverbe, češ da je poskušala pri 37 osebah priti na goljufiv način do denarja, pri treh osebah pa ie dejanje ponovila, prfgoljuiaU pa 23.430 Din gotovine, 5 kolkov po 1000 >n. za 2680 Din. obleke, čevljev in raznega blaga, a za 1354 Din 50 para oškodovala razne ljudi na hrani. stanovanju, prenočišču in vožnji, 13 oseb pa jc hotela ogoljufati za skupno svoto 27.050 Din. Od prigoljufanih 23.430 Din ji je bilo še pravočasno odvzetih 60O0 Din in koliki za 5000 Din, doč:m je znesek 17.430 Din porabila ia svoje pustolovščine.
Vse za ljubezen!
Razpravo je predsednik dss dr. Gradnik vodil pri vsej natančnosti .in spretnosti zelo mirno Is stvarno. Tako se je ob splošni pozornosti pu-Kike razkrilo mnogo podrobnosti, ki so ublažile krivdo mladega dekleta.
—	Ali je fant zahteval od vas denar?
—	Naravnost ne. Ljubila sem ga in sama n:-sem vedela, kaj počnem. Rekel mi je, da rma deklet brez denarja dovolj. Nosila sem mu denar in rad me je ime!. Ce mu nisem prinesla denarja, me je pa tepe! ali zmerjal. Le na ta način sem ga hotela prikleniti nase. Prišla sem mu pač iz samostana v roke... Ponavljam: priznam znesek, toda s svojo -sposobnostjo si bom upala zaslužiti toliko, da bom vse poravnala .
V	splošnem so priče izpovedale, kakor je bilo navedeno v obtožnici. Obtoženki v prilog so nekatere pismeno izjavile, da ne smatrajo zneskov. ki so jih dale obtoženki, za poneverbo, temveč za običajen dolg.
Razprava zvečer še traja.
■ ■ .. • . •• . , '
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, ker
ki ima zelo ugoden okus, osvobojuje dete ia roditelje od raznih neprijetnosti ribjega olja. Dobiva se v lekarnah v malih omotih po Dia 25.— in velikih omotih po Din 42.—.
V soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri, v nedeljo, dne 17. t. m. ob 6., V2 8. in 9. uri ter v torek, dne 19. ob 6., V2 8. in 9. uri
\m\ sip
po romanu.
Kino Sokol, Šiška..
Naroala• in, vsa. dopisa-.
tnalih. oguLsoo, j*, poslati, na. Oglasni, od, cialck -Juira,' LuubJjasva, Vrtšimotta4.. Tal h.
Jialt, oglasi, ki, slu tujo u posrn^Loucdn^, in, rocijaL na. ncuriviA, obcinsloa, vsaka, basa-da, pas~ — Naj ■ msasijsi zjvasak. Vtn, 5--. Prvstojbuta, za, Iifro Din. j-
Vjv prtstojbuiA, jt uporla, li obancsn z fuzroctlim,, so ots~ rt, oglasi, nt. prvobcuo čdzovnj, račun, po/bet, kra lulnvct (jubljana.šl 11841
itAtl<M., <Lopvs-oxnxn^a isi, <rglcuru trgovskima, ah, rxJzlajTisuu}<x značaja, vsaka btstdsis Visi, r~. — Kaj-manj h znesek Visi, to- Vrvstojbisui, za Iifro J)tsi. 5-
Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2 kličite telef. štev. 3492. 2402 fer oVsoozituro v Šiški teW *tev. 3203.
—. Za naslove

U 'a .
Bančna uradnica
▼ečletna, bi prevzela dopoldansko aH popoldansko tJužbo, event tuiH samo parurno delo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poldnevna
eluiba«.
7366
Izurjeno šiviljo
sprejmem takoj v trajno delo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7370
Mlado moško moč
inteligentno, sprejme za svoj biro jugoslov tvorni-ška dražba nekega svetovnega koncema. Vjoštevajo g,, ~ le marljivi, samski ab-solvenii trgovske šole. če le mogoče, že z nekaj prakse. Pogoj- Znanje stenografije, Ježelnega jezika in nemščine, izurjenost v ste-nografiranju. — Ponudbe z cavedbo plačilnih zahtev, dneva nastopa in s prepisi gpričeva! po ! šifro i-Faiirik 111-30« na Interretklam d. d. ZagTeb, L - 78. 7323
Strokovnjaka
za rezanje bubj glavice, ki je tndi spo-oben frizer za gospode, iščem. — Ponudbe naj pošljejo samo prvovrstne moči na na.-lov: E Ma-reš, Maribor, Gosposka ul. št. 27.	7290
Žagar
TftsS in trezen. dobi name-Ičenje od 15. marca dalje ra veneejian-ki. Samci prednost. Plača po ilogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poa »Vešč Žagar«.	7088
Kot sobarico
npre/mem pošteno dekle, ki zna dobro šivati in ki bi ob nedeljah stregla gostom. Sfiligoj, gostima in mesarija, Št. Ilj v Slov. goricah.	7282
Krojače
T«>rzirane v velikem in malem delu po meri, S]»rej-Biem v stalno službo. Isto-t-aka sprejmem krojače za delo 7» zalogo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juirar pod značko »Verziran krojač«.	7411
Dva učenca
13 ključavničarsko obrt tTTcjme iakoj Ed. Rastei-p r, ključavničarski moj-FtCT v Ptuju, ASkerčeva ttiica 14.	7393
Več dobrih brivskih pomočnikov
Iščem. Pojasnila v posredovalnici Žablek. Cerkvena »lica 1.	740S
Brivski pomočnik
mlajši bubištucer, z naj-jraoj šestletno prakso, doli-; takoj mesto. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. o-idelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. ' 7392
Učenca
sprejmem za slikarstvo in pleskarstvo. Umna in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Jen;. Grcbeušek slikar v Kranju.	7380
Soboslikar
specijallst v mešanju barv. plastiki itd., samo dobra in trezna sila, fci reflektira na stalen posel, naj se obrne pKmeno z navedbo plače na Prvi karlovački pi^ moslikar^ki atelier P. Ma-takovie i sin, Karlovac.
7313
2 čevljarska
pomočnika
dobrn izurjena -prejme takoj Josi-p Pogačar. Radom Ije. Hrana in stanovanje v hiši.	7436
KorespOndentko
(kore.-pondenta) popolnoma veščo srK-kega, nemškega in slovenskega jezika ter slov. stenografije, iščem za nekaj ur na dan Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7432
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiii. Na.-lov jove ogla-ni oddelek »Jutra«.
7464
Hišnika dnevničarja
-prejm m za oskrbovanje hiše z vrtom. — Prednost imajo zidarji, tesarji ali vrtnarji, v >taro>ti od 30 do 45 let. Ve druge podrobnosti s« izvejo v pisarni avtogaraže v Slomškovi ulici št. 6.	7457
Frizerko-manikerko
dobro izurjeno-sprejme dam-ski salon Aleksander Gjud, Ljubljana. Nastop takoj aH pozneje.	7469
Plačilno natakarico
s kavcijo, išče boljša restavracija v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šilro »Boljša restavracija«.	7449
Tovarnar
sprejme gospodično, zanesljivo v pisavi in perfektno v nemščini Ponudbe n sliko pod »Pisarne red« na oglasni oddelek »Jutra«
7482
Šolerja-mehanika
s prakso in policijsko izkušnjo, treznega, takoj sprejmem. — Natančn« ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Vljuden«.
7480
Fotograf, pomočnik
išče službo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na deželi«.
7371
15Ietna deklica
išče mesto šivilje ali pro dajalke, s stanovanjem in hrano v hiši. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod šifro »Pridna«.
7399
Prodajalka
mešane =troke. izučena na deželi, želi premeniti mesto, najraje na deželo. — Nastopi lahko takoj. Cenj. (>onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva št. 2884«.	7348
Boljše dekle
vajeno vseh hišnih del. tudi kuhe in šivanja, želi mesto pri boljši družini, v večjem indu-trijekem kraju Hrvatske. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 84«.	7293
Gospodična
ti je dovršila 4 razrede srednje šole, vešča tudi strojepisja, išče primerno službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 22«.	7422
Gospa
čedna in solidna, išče mesta kot podpora k starejšemu gospodu ali gospe — event. gre tudi kot dru-žabnica v kako majhno podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zmožna«.	7277
Kinooperater
mlad, vojaščine pro^t. išče mesto s 1. ali 15. aprilom. Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Celju 7204
Kovaški pomočnik
išče službo. Stražišar Jos., Jezero 7, pošta Preserje.
7-liO
Izprašan šofer
z dežele, priden, trezen in zanesljiv, vešč slovenščine in nemščine, išče zaposle-nja pri osebnem ali tovornem avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1904«.	7254
Penzijonist
lofcr ali strojnik dobi prosto stanovanje. kurjavo, polje in nekaj plače za opravljanje lahkega dela pri ln-neia .em motorlu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pcnzijoni.-t-Btrojnik«.	7385
Brivski pomočnik
m'al in dobro izurjen, ki' Vi .-e tu li lahko učil ondu- j Jacije. dobi nameščen je —' Maks Hular. brivec in dam-: frizer. Trbovlje. S'ove-Bija.	7403
Knjigovodiaia
fraMokont-istka) z večletno prak-o. ki tudi samostojno »emski in hrvaški kore-*pon lira. dol«i trajno služ-1'0 v manjšem kraju Dalmacije blizu Splita — Na-t.'- - n:- podatke z navedbo f>lače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dalmacija«
7375
Visok zaslužek
<e nuli potnikom in potnicam. ki obiskujejo privat ne *t.ranke — in to po vsej državi Predmet pri vsaki hiši neobhodno potreben Ponudbe pod značko -,Za -lužek« na podružnico Jutra v Celju.	7115
Akademik
išče instrukc-ije. Pozneje prevzame event- t-udi me-
-;o počitniškega in>truktor-ja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«.	737"
Lesni strokovnjak
25 let staT, samski, vojaščine prost, zmožen vseh manipulacij v žagi in na skladišču, želi premeniti službo Cenj. dopise pod »Marljiv 96« na oglasni oddelek »Jutra«.	7396
Mloek Tioek
piše in riše Ksenija Prunkova.
o_o o OoO O
o
Škornje je skril v smrekov gozd, ni se fih tipal obuti, da bi ne poteptal njiv in polj. prekucnil hiš in cerkvic, poteptal pa-Stirjrv i n Pred.
V. glavo je segal v oblak«, pod nosom mn fe p«-1 škrjanček. A. .ioj! Toliko, da ni po-hocii! kmeti?a in voličev za plugom. In po njivah in travnikih so se poznale ogromne stopinje. Miček s« je prestrašil.
Službe iščejo
spretna plačilna kavarn® natakarica, natakar-jelonoša in pek. pomočnik, zmožen vsega dela Antonija Tomas — Kodoljcvo, baraka 1 — pošta Moste.	7445
21!etn? mladenič
trezen. abso'vent šoferskega tečaja, želi službo, najraje k avtomobilu kot podočnik. Cenj. ponudbe na o>rlas. oddelek »Jutra» p.d »Trez?n in vesten«. 746.i
Starejša ženska
vajena vsakega dela. prev zame de]o v jutranjih in dopoldanskih urah — Ponudbe na ogla-ni oddelek ^•Tutra« pod šifro »Vsako delo 7«.	7476
Blagajna za knjige
ognja vama skoraj nova. oo nizfcl cent naprodaj — Vnrašnnis na oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »Bln gajna 900«	6603
Premog
olinskj koks po 80 Din, rujav, premog po 40 Din. šlezijski premog po SO Din 100 kg dostavlja na dom (najmanj 200 kar) Din 4 — M 100 kg Mestna plinarna 6" 22
Puhasto perje
razpošiljali po povzet j o najmanj 5 kg po Din 88 kg — Izkoristite oriliko iokler traja ealoga - L Brozovlč. Zagret Iliea S2. Kemična čistilnica oerja 189

Radio
trocevni, zelo selektiven, prejema 40 podaj, izloči Ljubljano, z 2 baterijama in Kapschovim zvočnikom prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1800«.	7430
Fiat 503
zelo dobro ohranjen, naprodaj izredno ugodno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6905
Poltovorni avto
dobro jhranjen. s popolnoma novo pnevmatiko prodam Pripraven ta potnika ali slično. Cena 20 000 Din. Ponudbe na oglas, oddejek »Jutra« pod šifro »12 H P« 7231
Indian motor
Skaut 26, dobro ohranjen, prevozil 11 000 km. pro.tam alj pa kupim prikolico vpo-rabno za ta motor Tudi zamenjam za Motako dober motor s prikolico. Ivan Marout, Žalec.	7391
Posestvo z gostilno
in vrtom, ua zelo prometnem kraju sredi mesta prodam. Na.-lov v ogla nem oddelku »Jutra«.	7409
Večjo vinogradno posest
z dobruni stavbnimi in gospodarskimi po-lopji kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posjed br. 42« 7104
Stavbni prostor
977 m- v bližini Dunajske ceste (mitnice) naprodaj po 55 Din Pismene ponudbe na >gla.-ni oddelek »Jutra« pod »Stavbna parcela«.
7419
Avto
znamke »Chevrolet«, dvo sedežen, s prostorom za prtljago, pripraven za potnika. zelo malo ^ožen. skoro nov, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7318
Motorno kolo
6 konj, skoraj novo. ugod no prodam Ponudbe pod »D K. W. motor« na ogl. oddelek »Jutra«. 7434
F. N. motorno kolo
350 ccm s. v., doseže hitrost do 90 km na uro. porabi 2 % 1 bencina na 100 km in stane samo 12.900 Din Oglejte si ga brezob-vezno pri tvrdkah II Ken-da. Ljubljana: A Bremec, Celje; J. Gustinčič. Maribor.	7486
Dvokolo
(bicikel) za 7—15Ietnega dečka poceni naprodaj v Knezovi ulici 28 7435
Kolo
dobro ohranjeno kupim — Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. '	7483
p flf w . i '
»Hartley«
dvocevni in štiricevni, kompleten. proda \Verner Mi-šič.-va 21, dvorišče. 7428
Kože divjačine
kupuje po najvišjih cenan L. Rot, Me«itni trg 6659
Gik
rabljen, dobro ohranjen — kupiui Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gik«
7394
Živo srebro
kupujemo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	7376
Valjčni mlin
prejme družabnika s 100 do 150 000 Din. po možnosti strokovnjaka, na zelo prometnem kraju. — Takojšen nastop Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Mlinar«.	7241
Krasno posestvo
Ker imim nebroj pisem od raznih strani, ne morem vsakemu posebej odgovo eiti Obrnite se torej na »Jutro« in »Slovenca«, ki sta priobčila natančen opis dne 3. marca — Posestvo je v Savinjski dolini med Celjem in Žalcem, v »ni ki adratni parceli V sredini posestva, okrog poslopja dva sadna vrta V eno smer njive in travniki, drugo gozd. zraven paša. Posestvo ima svojo cesto, brez vknjižb in prevžitka. Cena se izve pri ogledu posestva. — La-tnik: Ivan Intihar, Gorica 27, pošta Celje.	7275
Hišo
s sidnim vrtom in njivo, v trgu na Gorenjskem prodam za 65.000 Din. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«.
7066
Stavbna parcela
750 m!, poleg Kete Murno-vp ceste modno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »J utra«.	7455
Stavbna parcela
Na Vodovodni cesti nasproti gostilne Fortuna se proda več parcel po ugodni ceni. Natančna pojasnila v gostilni istotam.	746'
Parcela
solnčna lega, naprodaj bližini Tabora. Zelo ugod-no za zidanje, okrog ograjeno. Ponudbe na og!a>ni oddelek »Jutra« pod značko »Parcela Din 100 m!«.
7470
Lepo vilo
z gospodarskim poslopjem, s kra-no betonirano veliko kletjo, 8 oralov zemljišča, velikim sadono'nikom oddam takoj v najem v zelo prometnem kraju blizu Zidanega mosta. 10 minut o 1 mesta in po-taie Radeče. Informacije daje osebno gospa Weiss. Sv. Peter 37. Zidani most.	7478
Lokal
za trgovino tn gostilno oddam v najem Reflcktanti morajo imeti tozadevno koncesijo in se naj osebno ali pismeno obrnejo na naslov: Avguštin Vtičar. posestnik na Ilumu, pošta Ormož.
7309
Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7416
Stanovanje
komfortno, od 2—3 sob, v centru mesta iščem za 1. maj. Plačam do 1500 Din Cenjene ponu ibe ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«.	7447
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Imam tudi oddati sobo s posebnim vhodom. Zg. šiška št. 164.
7458
Mlad zakonski par brez otrok
i£če v mestu stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami. za takoj ali za avgust Ponudbe pod šifro »Zračno« na oglasni oddelek »Jutra« 74Sl-a

Lepo sobo
parketiraiio, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom iz stopnic oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7410
Lepo sobo
oddam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7424
Sostanovalca
sprejmem na Krakovskem nasipu št. 16.	7415
Sostanovalko
sprejmem za 100 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	7427
Fotoaparat
bvadratičen. 10 X 15, firme »Ica«. skoro nov, malo rabljen. ugodno prodam. Naslov oove oglasn; odde'ek »Jutra«	7321
Redka prilika
Naprodaj trgovina mešanega blaga s stanovanjem in vsemi koncesijami. Trafika, vinotoč, izkuh. Trgovina se nahaja nasproti tovarne usnja, ki ima 000 delavcev — Radi družinskih razmer naiprodaj zelo uirodno. Pismene ali n=tmene ponudbe na hotel »Kruna«. Zagreb. Gajeva ulica 12 (vratarju).
7148
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 7379
Forsythia
močna visoka debla odda po 10 Din Koutnv, Ljubljana VII, Medvedova 28.
7443
Otroški voziček
na peresa in STAJICA ugotno naprodaj. Ogledati med 10. in V- 1. nro Naslov pova oglasni oddelek »Jutra«.	7465
Krasna parcela
v neposrednj bližini glavnega kolodvora ugodno naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela 15«.	6679
Krasno posestvo
z gostilno prodam ob glavni cesti, eno uro od Celja. Enonadstropna hiša, krasni prostori zraven, gospodarsko poslopje, vse novo in zemlja v enem kssu Lepa in solnčna lega. Gozd je oddaljen četrt ure. — Po-uudhe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Krasno posestvo«.	71S3
Stavbni prostor
na zelo prometnem kraju v mestu Ljubljani, od 500 do 1000 m® naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7178
Mlin z vodno silo
na 7 tečajev, z enouadstr. hišo in gosn poslopji ter več zemljiškimi parcelami naprodaj v Zagradcu.
Hiša
z gospodar-kimi poslopji |n zemljiškimi parcelami poceni naprodaj v Žužemberku
Parcele
se tudi posamezne prodaio. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr»<.	7373
Gostilno
oddam v najem s stanovanjem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod šifro »Prometna točka«. 7291
Lokal
za pi.-arnc ali kaj sličnega o ldam takoj v Komen>kf^ ga ulici št. 36. Poja-n la daje istotaan Fran Avšič 7423
Skladišče
v b'ižjni g!avn"ga kolodvora oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 742G
Hlev za 2—3 konje
oddam Cena po dogovoru. Na-lov v ogla nem oddelku »Jutra«.	7456
Lepo sobo
z vso oskrlio, sredi mesta odi! am 1 ali 2 go>podična-ma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7440
Prazno sobo
event. tudi suterensko kn-hinjo v vili takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7453
Lepo sobo
parkertirano in z elektriko oddam 1 ali 2 bo'j>ima gospodoma v Kolodvorski ul. št. 34/11, desno.	7485
OrtHlf*
Kleparsko in inštalacijsko orodje
z vsem inventarjem prodam Dobro vpeljana delavnica, na zelo prometnem delu mesta ob glavni cesti Resne ponudbe po l »D-užinske razmere 200.(XM« na oglas, oddelek »Jutra«.	7-138
Fant
premožnih staršev, lepe zunanjosti. star 32 let. žeii poročiti mladenko, ki ima pocestvo aii gostilno Vito ve niso izključene Re-ne ponudbe s - li o na 0'_'la<ni oddelek »Jutra, pod šitro »Takojšnja ženitev«. 73S3
Gospodična
simpatična, neomadeževane preteklosti, dolu a gospodinja. z nekaj premoženja, se želi seznaniti z boljšim, dobro situiranim gospodom od 32—40 let. v svrho že-nitve Samore-ne ponudbe s sliko na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Skromna, tiha sreča«.	7406
»Zvezda«
Pismo lež: prt podružnici »Jutra« v Celju, ne na moj naslov, impak pod i.-tim podpisom kakor zmiraj prej M . . . . lka.	7381
M. Z. M.
Ali mogoče ta teden? 7374
Ivan Rudolf
javj svej naslov ing Kav čiču.	7479
Volga 20
Vaše pi-mo šele danes sprejel. Prosim, dvignite po novno pod gornjo šifro le žeče pismo.	7298
Harški kanarčki
čistrokrvni. prvovrstni vodni vrvivci, zelo fini pevci in samice po ugodni ceni naprodaj. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«. . 7329
Lep lovski pes
naprodaj po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje trg. Mahnič, Novi Vodmat 15.
7448
Ovčarja
z rodovnikom, dresiranega, ostrega čuvaja proda Koutnv. Ljubljana VII — Medvedova 28.	7444
Bencin-motor
rabljen, fabrikat Kovarik, 12—20 H P. kupim - Ponudbe na naslov: Mate Brkljačič, Virovitica. Sia vonija.	7203
Vinska trgovina
v Ljubljani, nad 30 let obstoječa. dobro idoča. se radi bolezni in visoke starost; lastnika takoj odda v najem z vsemi poslovnimi prostori in event. tudi z vsem inventarjem. Kapital potreben Naslov v ogl. oddelka »Jutra«.	7407
Miidtfto
Ajdovo moko
po 5 Din garantirano pristno od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 251
Krompir
roza in bel kupimo. Prevzamemo takoj na nakladalni postaji. Ponudbe t oznako cene ra na«Iov: Novak. Zagreb, Maksimirska c. 61.
7205
Sladko seno
proda Fran Lovše. mesar ▼ Ljubljani, Tržaška c. 47.
7429
Pomlajevanje in lečenje organizma
Človeški organizem ostane zdrav, močan in sposoben za delo dotlej, dokler so zdrave njegove životvorne žleze. Utrujene in bolne žleze ne nasičajo organizma v zadostni količini s potrebno energijo, vsled tega se zadTŽ-uje krvotok in razmena materije in se v organizmu usedajo sečna kislina, urati in drugi strupi, ki izzivajo slabost, naglo staranje, bolezni, prerano o-ve-neiost pa tudi smrt. Na srečo so znameniti svetovni učenjaki kakor Brau-n-Sekar, Karno in drug; dokazali, da se — po nasičenju organizma s fizijološkim ekstraktom (kot »KALEFLU1D« D. Kaleničenka) iz žlez močnih živali — povrne zopet normalna moč, ker vlivajo te žleze v krvni obtok specijalne hormone in fermente. ki vračajo normalno delovanje vsem celicam organizma.
V rezultatu se organizem naglo popravlja od bolezni in njegova sposobnost za delo, nemoč, starost, da, celo smet se o<igodi na leta naprej. (Dr. I. Voronov.)
Zato toreii »KALEFLUID« uporablja ves medicinski kor vseh dTžav za milijone bolnikov kot močno ojačuioče in vračujoče sredstvo za časa in po preteku bolezni.
»KALEFLUID« je potreben vsem onim, kojili organizem je podvržen raznim obolenjem ali pa zahteva stalno jačenje moči, strte vsled bolezni, slabe prehrane ali umstvenega dela.
Og. zdravnikom — gratis - franko — pošljemo zaradi poskušnje »KALEFLUID«. Brezplačno se pošlje vsem deta-l-ina literatura z opazovanji in pripombami profesorjev iti zdravnikov. Obrniti se je na Beograd, Šumadijska 33, Milo Marko-vič.
ZAHTEVAJTE samo pravi »KALEFLUID« D. Kaleničenka, na čigar etiket-i so naznačene nagrade (grand prix, velike zlate kolajne), ki jih je dobil na razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Rimu i. dr., da se varujete imitacij zaradi svojega zdravja in težko pridobljenega denarja.
»KALEFLUID« D. Kaleničenka (v kapljicah i« ampulah) se dobe v vseh boljših lekarnah i-n droserijah vseh držav.
Lokomobila
»Lanz«, 22 H1J in kompletni mizarski stroji poceni naprodaj v garaži Magister, št. Vid.	7372
Elektro - Lux
izvrsten nuv aparat za sna-ženje in čiščenje od prahu, sivalnj stroj »Singcr«, starejši siste-tn. velika viseča svetilka-pctrolejka. zelo lepa. naprodaj. Poizve se na Rimski cesti 10. pritličje, levo. med 1. in 4. uro pop.
7431
Hišni posestniki!
■Stane* nGja. ki ijb oddajate, bodisi za maj ah poznejši t-riuin prijavte za oddajo tvrdki »Posest«, Mikloši Seva Cfr-t** 4 Prijava in posredovanje ta oddajalca popolnoma brezplačno 78
Amaterjem
razvija in izdeluje kopije precizno atelje Josip Po gačuik. Mestni trg št 17 7319
Ažurira in plisira
-e Da Resljevi cesti št 12.
7055
Modni salon
za gospode
Ivan Kersnič, Prečna nI. 4.
Zaloga novib spomla-iansitih blagov Cene zmerne ter priznani točna in solidna postrežla. — Popravila se hitro in točno izvršujejo.
7156
Damska krojačica
Dular Rezi. Ljubljana — Turjaški trg 2/11 ee pri
poroča cenj damam v me stu in aa deželi ta obilen obisk Izvršujem damske oblek" in plašče ter vse v to stroko spadajoča dela po najnovejših krojih in nizkih cenah.	7022
Kemično barvanje čevljev
Alfons Zeruik, Caieva ut 2 7450
Otroka
od boljše osebe bi prevzela v oskrbo protj p'ačilu Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Oskrba-7276
Turistovski
pijani
najceneje t delikatesni trgovini
»Pri turistu« K. J AR C
Dunajska cesta St. 7.
Za velikonočne praznike
nudi se Vam v rakup Praške šunke kg Din 31 —
mesni izdelki in vse drugo speceri.isko in delikatesne blago po nizkih cenah pri tvrdki
G. Breznik
3 15 a	Ljubljana, Florijanska ulica št. 1.
Uporabljajte ra nego ust, zob in dlesni nedosegljivo angleško
KOLVNOS
pasto za zobe
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijnh in parfumerijah.
75-a
Za Velika etoC
Ssoste tofsuo siažili paritete!
Pos'užite se enkrat ,>Je ke". To je č stilo, s katerim boste zadovejni! Dobi se pevsod. 3811 a □□□nnnnnnnnnnonomnnnnnnnnnanLJLil juuuunnnncnco
Potova nega zastopnika
Ki e pri industrij in železotrnovinar v Sloveniji dobro vpeljan, išče ;eklarna Strokovniaki naj svoje ponudbe pošljejo pod ,Fachman i P-1414" ra Interreklam A G., Zagreb Marovska
Redna avtobus vožnja
Žiri—Gorenja vas—Poljane—Škoi.ia Loka—Medvode— Ljubljana in Ljubljana—Škoija Loka—Poljane—Gorenja
vas—Žiri.
Vozni red do preklica — veljaven od 20. marca naprej: Odhod: Žiri ob 5.30 z.i., dohod v Ljubljano ob 8. zjutraj Odhod iz Ljubljane ob 16.35 zj., dohod v Žiri ob 19. uri. Ljubljana: odhod od Figovca!
Avto-podjetje Filip Kopač, Žiri.
I
Oglas.
Direkcija državnega rudnika v Mostarju bo nabavila dne 25. marca t. 1. potom direktne pismene pogodbe m a t e r i j a 1 ter zgradbo in montažo
vodnega rezervoarja.
Pobližji pogoji kakor tudi načrt se more dobiti pri omenjeni direkciji.
Iz pisarne Direkcije državnega rudnika v Mostarju št. 2017/29. od 11. 111.29.
1906 strani obsegajoči roman je izdala v dveh delih
TISKOVNA ZADRUGA
V LJUBLJANI
Prvi del velja broširan 100.— Dii
vezan v platno 134.— Din Drugi del velja broširan 100.— Dii vezan v platno 124.— Din
Micfael Zgvaco:
77
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Rad bi vedel, ali ta obljuba še vedno velja... Oprostite, gospa, je nadaljeval Centurion s čudno ganjenim glasom, »vem, da sem samo ubog baccalaureus in siromak vse svoje žive dni... Teh petdeset tisoč liver, ki jih zaslužim po vaši velikodušnosti, pomeni zame bogastvo. In vendar, gospa, bi jh z veselim srcem vrgel od sebe, če bi dobil za to gotovost, da ne pade Giralda nikoli v roke zverinskega Rdečebradca.«
»Tedaj io imaš zelo rad?« je mirno vprašala Favsta.
Centurion je namesto odgovora molče sklenil roke.
»Po-miri se,« je rekla Favsta. »Z mojim pristankom ne bo to dekle nikoli v oblasti tvojega stričnika. A zdaj pojdi.«
Centurion se je priklonil do tal in pijan od veselja planil iz hiše.
Favsta je ostala sama. Še dolgo je premišljevala in snovala v glavi poslednje podrobnosti načrta, s katerim je hotela spraviti Pardailiana s sveta. Ko se ji je zdelo vse ustanovljeno in dognano, je vstala in odšla iz kabineta. Na hodniku se je ustavila pred nekimi vrati, odrinila nevidno Iinico in pogledala skozi odprtino.
Ljubka mlada deklica ie sedela v širokem naslanjaču, z glavo po strani, kakor bi spala. Bila je Giralda.
»Spi.« je zamrmrala Favsta. »Takoj pridem pogledat k njej.«
Rahlo je zaprla Iinico in šla dalje. Na koncu hodnika je odprla paslednja vrata na desni in vstopila.
Soba, v katero je prišla, ie bila v pritličju. Svetlobo ji je dajalo
okno z lesenimi oknicami, ki so bile videti v dokaj slabem stanju. Favsta je udarila ob zvonec ter nekaj ukazala lakeju, ki je prišel.
Lakej je neutegcma odnesel stole, ki so stali po sobi, ter odrinil vse pohištvo k steni, ki je bila nasproti okna; ko ie opravil ta posel, so bile na svojih mestih samo še majhna nrzca, skrinja in pisal>na miza v kotu. Sedeti je bilo moči samo na širokem divanu, pokritem z vsakojakinri svilenimi in baržunastimi blazinami. Ta divan je bi] obrnjen proti oknu. Na koncu čudne preureditve je bila polovica sobe opravljena, druga polovica pa prazna.
Favsta je zdaj odšla iz sobe, spremljana po lakeiu, ki je nosil pred njo kandelaber z gorečimi svečami.
Lakej, ki je spremljal Favsto, je prišel do okovanih vrat. in jih ie odprl; pokazale so se stopnice, ki so vodile v kleti. Lakej je krenil po njih ter se po mncgih ovinkih ustavil pred železnimi vrati, ki jih je takisto odklenil. Postavil je svoj svečnik na prag in se umaknil. Favsta je stopila v niziko klet podobno veliki kopalnici. Stene in tla tega prostora so bile obložene s širokimi marmornatimi ploščami.
Ob trepetajoč: svetlobi svojega senčnika je Favsta pogledala okoli sebe. Snela je eno izmed sveč, vzdignila jo in si pazljivo ogledala strop. Nato je očividno pomirjena spet nataknila svečo, vrnila ^e v sredo kleti, segla v nedriie ter privlekla iz njega majhno škatljico, iz katere je vzela drobno pastiljo. Podržala jo je v roki in pomislila:
»Magni mi je to prodal. Magni ie Fspinosov človek. Prevaril me je že, ko mi je predal uspavalni prašek kot smrtonosen strup. Ali ne bo tudi s to pastiljo enako?... A nič ne de, zavarovala sem se za vse slučaje. Rada bi mu bila pr hranila počasno umiranje, toda poizkusov ne utegnem delati. Pojdimo...«
Stopila je k svečniku in prižgala pastiljo ob enem izmed plamenov. Nato jo je položila sredi kleti na tla. Sinikasti kolobarji dišečega dima so se jeli dvigati, od pastilje, ki je počasi dogorevala.
Favsta je stopila iz kleti. Lakaj je pri-stopi] k vratom in jih ie dvakrat zaklenil.
»Vzem te ta k luč in vrzite ga v reko,« je ukazala Favsta. »Jutri za rana pokličite zidarje, ki naj pod vašim nadzorstvom zazidajo ta vrata.«
Lakej se je priklonil v znamenje, da sluša.
Ko se ie Favsta vračala po stopnicah na vrh, je spotoma premišljevala:
»Samo da pride... nič ga ne bo moglo rešiti. Niti jaz ne ... če bi me obšla taka želja.«
In med tem, ko ie lakej poslušno odšel s ključem h Guaaal-quivirju, je Favsta krenila proti sobi, k.er je spala Giralda...
Med tem, ko ie Favsta pripravljala svojo zasedo in ie Centurion izvajal, kar mu je naročila, je Pardaillan mirno večerjal s svojima prijateljema.
Prve minute za obloženo mizo s0 bile dokaj molčeče. Vitezu se je mudilo pedipreti svoje oslabljene moči, zato se ie lotil tega posla z občudovanja vredno vnemo. Ko je bi prvi glad nekoliko potolažen, se je med dvema založa.iema obrnil k donu Cesariu:
»Kako je to, da ste se pojavili baš v pravem trenutku?«
»Oh. preprosta stvar! Midva z gospodom Cervantesom sva b'Ia v nemajhnih skrbeh zastran vašega razgovora v Niegovim kraljevskim Veličanstvom. Ne da bi se bila dogovorila, sva opoldne pns:a semkaj cbadva. meneč, da vas naideva že doma Ko ni b;lo vse popoldne ne d-ulia ne sh:ha o vas, sva naposled krenila "proti Alcazarju, da bi vsaj po zkusila izvedeti, kai vas ie doletelo <
Za šport in dnevno uoorsbo
potrebujete udobne čevlje z nizkim podpetnikom, ki Vam na izprehodu, odhodu aH izletu omogočlfo udobno hojo, ne kvareči Vam zaželjeno zadovoljstvo.
Naši modeli nudijo Vam to popolno, zadovoljujoč istočasno tudi zahteve elegance.
Potrudili smo se ter nam je uspelo, da jim poleg dobre kvalitete in izdelave dajemo tudi linijo, ki jo zahteva okus moderne dame.
Počastite s svojim posetom naše filif
86^5-0773^
Nako-koža, drap, komb. rjavi
Din.
16^5-^0920 Boks rumeni, drap, črni
86^5-70720
Din. 299*
Nako-koža, rumeni, drap, rjavi, črni ševro in lak
ernca
(Markscheider)
sposobnega, ki more vršiti zajedno dolžnost nadzornika (Obersteiger), išče rud. društvo v Dalmaciji za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo piače in referenc na upravo lista Dud »Adria«

se leči
SYG1

pas lik ml
42-a
aainovejšo m najboljšo iznajdbo francoskega Jčtnjaka dr. Pomaret. Pariz. Pc Četrti škatljici ISO pasti!) postane kr čista Odobreno z reše-njem ministrstva narod zdravja br. 43367 Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 D:n znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast
ie^urotiso OVOR
Vsa * dan oivfest;i*
)obite v lekarnah drogerijah a h na ravnost iz rvormce in glavn skladišča
M. Hrimk
lekarnar — SJsak
Lisičje, polhove kože
n vseh drugih divjih ži va ti kUMijt stalno «kozi nt>lo leto D Zdravit trs u-nja Ljubljana Florijan -ka alic» 9	188" a
JOHginalno
ugobanaF-pateni^moko
proizvajajo jedino
ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE SE JMENUSL1ČN//H POTVORB /

s® v
up I f e /
NOGAVICE, damsbe jn moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje). žepne robce, KRAVATE, ovratnike. SRAJCE šifone, jtlote, čipke, vezenine, gumbe. D M C prejico. ročne torbice, aktovke, dežnike, športne in toaletne potrebščine samo
0os. (Peteline, ^juCCjana
bliža Prešernovega spomenika (oh vodi).
K »m?*?*-/*
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razp satje na dan 26. marca t. 1. ob 11. uri nabavo:
kompletne automatične centralne telefonske naprave
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, broj 2718/11.

Beli z o b je
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob. ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi. ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust. odstranjujejo se n;rtemeljiteje z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste. ki stane Din.	Chlorodont ščetka za
otroke, za dame (mehke ščetine), za srospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem moilro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva «e povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 9
Urejuj t Davorin Ravljin. Izdaja za tuazorcij «Jctra» Adoii Ribmkai. Za Nerodno tiskanje d. 4 kot tiskaruarja trani JezerSck. Za inacratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani