ZA NEKAJ VEČ
C n* dan %% ®
GLi ^tRODA"
r« poŠti © na dom
(IsvumU m £ ^ prminlkov)
ClTAJTE, kab ^ ^uma
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
■centered M Beeoad CUm M»tt«r September 25th 194# at the Port Office at New York. N. Y., onW« Act of CenrreM of March trtL lilf.
POZOR, NAROČNIKI
Narotalkoai ■arnanjanao, da vei ne pobijamo potrdil sa poslano narofoino. Zadostuje potrdilo pole« naslove na listu— do katereca dne, neoeea Id lete Je nerednim plačana.	Uprav*.
vlil!_St',v-	VOLUME LIH—LETNIK LlIIXKW YORK. TH L' HSDA Y, SEPTEMBER 20. U)45 — ČETRTEK. 20. SE l-TK M I> 1 i aTkuK
Tel. CHeteea 3-3242
KOMISIJA BO PROUČILA PRIMORJE
Ko je na včerajšnji seji sveta Mianjih ministrov sovjetski vnanji komisar Vjaeeslav M. Moloto\ odločno naznanil, da Rusija zahttva. da Trst dobi Jugoslavija, so prišli ministri popoldne do zaključka, da naj celo zadevo glede jugoslovansko-italjanske meje in Trsta proučijo njihovi zastopniki in izvedenci.
Kupujte Victory Bonde
potom Pay-Roll Savings Plan
Ixvcdeuci ituajo nalogo potegniti mejo po narodnostnih črtali, kakor je na j I »olj natančno mogoče. Ko IhmIo natančno pregledali in proučili ter dognali. kod ti ve najbolj natančna meja med Jugoslovani in Italjani, timIuj ImkIo določili mejo ter o tem poročali svetil vnanjili ministrov. Kavno tako IhmIo proučili razmere v Trstu in IhkIo nato podali svoje )»oročilo gle-cr mednarodne uprave za T ret prometnih zvezali.
vprašanj. ki jih Ih> treba rešiti, j«* bilo razvidno ž" dve leti. In sedaj se je to tudi ]K>kazalo. — \ vera j sta Jugoslavija iu Italija pojasnili svetu vnanjili ministrov svoje stališče.
Vnanji ministri ^o ostali na seji do 1.20 ponovi in so slišali mnenje zastopnikov angleških dominijev. Avstralija in Nova Zelandija sta in o njegovih pristali, da naj Trst dobi Jugoslavija, samo ju-I/na Afrika je >e vedno mnenja, da ga naj <.b-
Poglavitno vprašanje, ali naj Trst pripada drži Italija. •Jugoslaviji. ali Italiji, je bilo postavljeno naj Vnanji ministri so ves dan poslušali nasproti ran, ker je Molotov določno povedal stališče tujoea si mnenja, vključno svoja, ter so sled-lusije. Združene države. Anglija. Francija iu' njič sklenili, da naj njihovi namestniki preišee-Kitaj«ka žrle. <|a Trst o»tunc pod Italijo. toda ,M> razmere in naj pozneje j»oročajo svetu mini-tozadevni sklep vnanjili ministrov mora biti strov. Namestniki so dobili dvoje navodil: soglasen, kar je ■]»ogla vit ni vzrok, da nje Trsta še ni bilo rešeno.
vpra*>a-
I. Da naj predlo žc porinilo glede nuji-, ki si najbitlj drži narodopisne črte. tako do ho /tod tujo rfm/o ost a f o kar najmanj prcbiral-mogoee pripraviti do te-^ra. Prci*kai
la bi preinenil svoje stalile. Ameriški dr- (hl(J (jo l!ar0{tl,a mC)„ i tajnik .lames F. Byrnes, angleški vna-j
se mora iz rest i na umatu, pre-
Svet ministrov je bil vedno v veliki zadregi. l «*r Molotova ni bilo
tra, da /avni
nji minister Emcst Bevin, francoski vnanji! -• /)a poročajo t/lalc nudnarodne rlade, ki minister Georges Kidault in kitajski vnanji mi-,'"' Trstu zat/oforila. da bo nje (/or o pristanišče
an (Jihjeli imajo <rd svoje vlade |>oob-	/"'"inetm zreze dostopne na enaki podla (}i
pravico skleniti kompromis ali pa ce	r*° "tef narodno t njori no tako J nt/oslariji.
lo plemeniti >vojc stališče, kakor ga je Anieri-j	""''V' <h'iaraut osrednje Krrope, kakor
k a premen i la glede rtaljau-kih kolonij; toda ''	to r "«rinli r drugih pristaniščih sreta.
Molotov ima naročilo, da mora Trst dobiti Ju l Ker je svet vnanjili ministrov svojim lioslavija in v tem o/aru ni mogoče ničesar sto-J mest ni kom naročil, da
WASHINGTON BO DOLOČAL VLADO NAD JAPONSKO
Rusija zahteva besedo v Afriki
javil izjavo, ki se strinja z Aehesonovo izjavo, ki p r a-vi. da sedaj še nikdo ne more povedati, koliko vojakov 1k> jk>-trebnili za okupacijo Japonske.
Aclieson je razvil tri poglavitne točke o ameriški politiki na Japonskem.
Državni urad je včeraj objavil svoj načrt za dru- Brezpogojna predaja bo žabno in gospodarsko revolucijo na Japonskem in je izvedena. V to spada predaja povdaril, da bo izvedena ne glede na to. kar pravi sovražne dežele in njenih ar-general MacArthur glede zmanjšanja ameriške oku- mml — kar je še vfnlno v teku.
pacijske armade.
Poslu joči državni t a j n i k Dean Aclieson je l»olj v bojevitem, kot pa diplomatskem smislu rekel, da l«> ameriška vlada (.'(»ločevala politiko z ozimni na Japonsko, ne pa general MacArthuiv
To je bila že druga tozadevna izjava nadomestnega državnega tajnika A< he.->ona, odkar je MacArthur naznanil, da o-knpaeija Japonske poteka tako gladko, da bo mogoče okupa-
Husija je obvestila svet petih vnanjili ministrov, da naj bivšo italjansko kolonijo Tripolitani-jo prevzamejo <]>od »kupno u-praviteljstro za Združene iui-r<Mle in da tudi Rusija v tem prevzame svojo vlogo.
Vnanji komisar Vjačcslav M. Molotov je s svojo zahtevo zelo presenetil vnanje ministre, toda rekel je, da se Rusija zelo zanima za bodoči razvoj Sredozemlja in Afrike in da je j z modernimi prometnimi črta-i mi popolnoma, sposobna za to , delo.
Japonska na stališče, na
bo postavljena Na časnikarski konferenci je katerem ne mo- Molotov priznal, da je stavil
cijsko armado v šestih mesecih re pričeti nobene napadalne voj' svoje zahteve glwle Tripolita-znižati na ^00.000 mož.	j ne; to pomeni, da bo Japonski nije, kakor tudi nekdanje ita-
Aebeson je v svoji prvi iz-! odvzeta vsa indujstrija, ki bi | j a n s k e kolonije Eritreje ob
javi rekel, da general MacAr- mogla izdelovati orožje in da tliur skuša nekoliko olajšati a- bo odstranjeno vsako aiiuadno meriško politiko napram Ja- poveljstvo, potiski ter pravi, da ta politi-,
ka lic bo premenjena in da bo izpeljana ne glede na stroške.
Achc>on govoril z oilobra-vanjein vojnega urada in včeraj je predsednik Truman ob
o. Sedanji gospodarski in družabni red na Japonskem, ki je dosedaj delal za vojno, bo premen jen tako, da vojne ne bo mogoče nikdar več pričeti.
Rdečem morju.
Molotov je tudi govoril o balkanskih državah ter rekel, da Rusija nikakor ni zadovoljna z angleško in ameriško politiko na Grškem, da pa Kreme I j popolnoma odobruje vlade na Madžarskem, Bolgarskem in RumuiLskem.
ni.ster V lastilo iu
mi-
rt i, dokler Molotov od Stalina ne dobi novih
navodil.
N' v-cli nasprotjih glede jugoslovansko-ita-Ijan-ke meje iu Trsta so mogoče tri stvari: — da svet vnanjili ministrov sprejme rusko
stališče;
da | m »trajanja pridejo na mrtvo točko, ali da se je treba |K;svetovati z Moskvo.
naj določijo mejo po
narodnostni črti, je jasno, da bo večino ozemlja dobila Jugoslavija; Trsta pa je sicer ve-činuina italjanski. toda druga točka navodil namestnikom vnanjili ministrov pri vsem tem ničesar ne pove. kdo bo dobil Trst.
Namestniki vnanjili ministrov in izvedenci bodo imeli M*st do osem tednov, ko se l«i zopet sestal svet vnanjili ministrov, zelo težavno delo. da kar najbolj pravično doženejo pravo
l>a It > Tim po vojni po-tal eno najtežjih | mejo med Jugoslavijo in Italijo.
Iz delavskih krogov
Delavstvo vse dežele zahteva svoje pravice. — Stavke, ki so se pričele v Detra't, Mich., se hitro razširjajo in delavci zahtevajo povečanje plače. — ker tudi člani kongresa dobivajo po $20,000 letne plače—Posredovanja.
Splošno domače časopisje po
roe a dnevno o fctrajkih, kateri kakor smo v "Glasu že opetovano »poroča ilovilu tMirvslerjevih
vsestranskih so s«' pričeli. Na roda" i, v Koriti Gene-
ral Motor <o. tovarnah za izdelovanje avtomobilov in trnkov, v mestu Detroit. Mich.
I'resta nek z delom v imenovan ill tovarnah pa najbrže pomen ja. da se bližamo dokaj hi-iro vsestranski delavski krizi, katera je že sedaj narasla v i oliki meri, da so zgoraj imenovane družbe bile prisiljene prenehati z obratom. Delavstvo namreč zahteva ] »o veča nje plače. kajti nakupovalna vrednost dolarja stalno nazaduje in sicer v toliki meri. da je vlada ji i orala poveeati celo plačo našim kongresi! i kom in senatorjem od 1 »ornih *10,0<M> na leto, kar na letnih .520.000.00 do 000.00. ker inače ti, iw> ljudstvu izvoljeni zakom»dnjal-ci, sploh ne morejo — delati v svoji s t rt »k i.
Organizovatio delavstvo sc-llaj zjditeva po vsej deželi, da *>e mu izbolj^ijo gmotne razmere na ta način, da dobiva večjo •plačo in da se jim istočasno v. niža jo dne\iie ure njihovega dela. Tudi uilije železniških vslužbenoev zahtevajo tedensko delo 3G ur in btto plačo, katero tlobivajo tedaj za 40 delavnih ur*na teden.	•
Deluwi, zajMjttleui pri jekleni obrti, zahtexnjo. da se jiin AijihnAU. dnevna plača fx>veča
za S2.00. d očim lastniki tako-zvanega jeklenega t nista izjavljajo, da jim je kaj ta<*egn sploh nenn»goče storiti brez povečanja cene jeklenih izdelkov. Te-T.i mnenja je sedaj tudi \va--hiiiLTtonska vlada, katera pravi, da se plače tozadevnih *<le-laveev ne morejo povišati, ker to bi pomenjalo istoeasm» tudi po ver" a nje cen teh izdelkov.
Tako j»- seilaj pripravljeno vse, da -e pričuo resne delavske neprilike. kar j »omenja, da IkmIc moralo izdelovanje potrebščin, ki se ^Mitwbujejo v mirni dobi. preložiti na kasnejšo do-l»o. oziroma do tedaj, ko se zahteve organizovaiicga delavstva vre>ničijo. Poleg tega je trel»a tudi uvaževati, da se vrača dan za dnem lia tisoče vo-jakov v civilno življenje, kate-
lord haw haw obsojen na smrt
Willi am Joyce, ki je pod i-ineuoiu loixl Haw Ilaw tekom vojne v angleškem jeziku jk» radio iz ISerliim V(Mlil pi*o]>a-gamlo za Nemčijo, je bil včeraj v Londonu zaradi veleizdaje obsojen na smrt na vislicah. Porotniki so se posvetovali samo minut. Mm»žic;i je ploskala. ko j«- bil pravdorek oznanjen. Nato je bil odiM'Ijan v \V <»rmwo<Hl Scrubs kaznilnico in ko je >el po stopnicah, je zamahnil z roko kot v nacijski p .zdrav. Njegov mlajši brat Kdwin, ki je v angleški javni službi, je v sodnijski dvorani klečal in je nad svojim bratom, ko je Šel mimo. napravil znamenji' križa.
Jovee j<* bil rojen v Urook-Iviiii, t(sla je bil angl. jMidanik.
domaČa vlada za iztočno indijo
\*oona. Iztočna Indija. lo.
septembra. - Clan poslovnega odbora iztočno-indijskega kois-
ri vsi <(» skoraj sa j prve tedne |	Sardar Vallabhai Patel,
brez dela.
Radi tega je ]»mlsednik Truman določil iu odredil, da se v kratkem prične takozvano iiidiistrijalno zborovanje Zii-stopnikov delavstva in deloda-jalnili družb. Poznavalci mz-iner trdijo, oil tega zlx»ro-vanja tie Ixwle mnogo pričakovati. ker se l»ode baje vršilo prepozno.
Grški plebiscit preložen
Angleška in francoska vlada sta v skupni izjavi naznanili. da so bile grške volitve odložene za nedoločen čas. Nek drug vir pravi, da volitve se ne bodo najmanj 18 mesecev.
je včeraj izjavil, da Uxh niače prebivalstvo prevzelo \"!a-do v Indiji tokom prihod ijih petih let iu j»ostalo neodvisno. ik(» jim Anglija preje ne pt»de-li neodvisnost. I »a tel je tudi izjavil, da kongresna stranka, o-zironia stranka neodvisnosti e-daj le še pričakuje, da dobi o«l nove angleške vlade tozadevne predloge. Poslovni odbor se sedaj posvetuje, bi li bilo umestno bojkotirati volitve. katere bode angleška vlada v kratkem razpisala. Vlada namreč ni poskrbela za to, da se vknjiži na stotisoče novih volilcev, kateri so tekom zadnjih petili let postali dovolj stari, da zamorejo voliti.
Trieste and Venezia Giulia
ISKLUItAIlK. september 1. — Dr. Sinisa Stankov ic. pre-l sident of the National Assembly speaking over the I * el grade radio, said that among the many historic decisions of the third session of the Assembly is the resolution calling upon the Government to exert all its effort to ensure Yugoslavia's rights being nvognised in those regions which, after the first World War were joined to Italy, contrary to the principle of self-determination of the people, but which are component parts of tie- Yugoslav whole ethnically, geographically and economically. These region* are the Sloven«* littoral, the region of Slovenia. Trieste. Istria. Tinine, Zara and the i .-laud of Lastovo ami <iier>o. Thus was expresed the wish <ff all our people that tin- historic injustice of years ago should be finally corrected. Today this wish i> all tin* more justified as the present victory over darkness and violence is also a victory of the principles of national freedom and independence which gives the right to all enslaved people to decide their fate. Tor these principles the Yugoslav people fought for centuries against all tyrants from the Ottoman Empire of the Middle Ages to (Jerman and Italian imperialists. Their prc.-istent efforts to free themselves from ruthless conquerors became a >yml»ol of the fight of tin* whole I i Ik*rt y-loving world.
When the p«*oples of Yugoslavia, particularly the Croat and Slovene peoples, freed themselves from the yoke of the llapsburg monarchy at the end of the fir>t World War it *«*ciucd thai their desire in In* united on, their own soil, and be masters of their fate would be realised. This, however, was only partly accomplished. The liberty and independence of the Yugoslav people. csj»ecially the Croats and Slovenes, was the toiicli>h»in* of the principle.; which European democracy proclaimed in the first World War. These principles, Iiowever. reiuuiu«*d an empty phrase a> regards tlu* Croats and Slovenes, despite their unanimous will for ill«* independence of their entire national territory. Istria with Kiume, and tin* Slovene littoral with Trieste were .torn away from their mother country ami left to the mercy of a new master. The principle of self-determination was deliberately crushed bv those who had proclaimed this principle against the llapsburg!* and lin* (Jerman Empire. The Italian im.]»crialists. taking advantage of the difficulties of the Allie- in the war >vitli (lermaiiy. conditioucil ltalv-*s entry into ^he war in l!Ho. demaiulng that the ancjeiit Yugosbiv territory iw* eeded to her. Italy finally <d»tained these territories, thanks to the treacherous weakness of the rulers of former Yugoslavia as tvas shown by the Treaty of Uapallo of I9l!0. I'or 1!."» years these Yugoslav territories remained under a horrible system of denationalization and national extermination.
It was indeed necessary for the people »n* these region's to set all their moral forces in motion in order to hold out and save themselves from destruction. They, alone in the so-called Italian Empire, carried on an unrelenting fight against the Fascist barbarians, together with the other peoples of Yugoslavia. They liberated their own national territory, and set up and maintained their democratic national authorities until the final military collapse first of Italian and then of German Fascism. Deeply convinced that this war was being conducted for the final •desnietion of all systems of enslavement and national oppression, the Croat and Slovene people of Venezia Giulia contributed their share to the common cause of the United Nations and by their persistent fight of

SLOVENES AND CROATS CONSTITUTE THE VAST MAJORITY OF THE PEOPLE OF VENEZIA GIULIA and THIS CANNOT BE DENIED BY THE MOST STUBBORN IT ALI AN IMPERIALISTS
four years engaged on their territory many Fascist divisions, thus preventing their being seiit to other fronts. They rose in arms when the Allied armies were still very far from the German frontier, far from their land which was to be liberated. This unexampled and heroic action showed the resolution and indomitable will of the people to achieve their national freedom; it showed their hatred of their enslavers.
Hut all these Yugoslav regions, the whole of the so-called Venezia Giulia. are still waiting to be joined to their na tional community. With iiidignatou they find there are -till men iu Europe disposed to listen to the worths of those imperialists. now in a new garb, who kept them in slavery and uho intend to continue this slavery. Even before the liberation of Venezia Giulia the Italian reactionaries under a fal>e flag of democracy launched a shameless campaign to deny the Croat and Slovene people their right of self-determination aiul prevent their unanimous desire for union with their brother-. iu Yugoslavia. The stubborn will of our people, however. could not 1m* broken by 25 years of Italian rule.
Slovenes and Croats constitute the vast majority of the people of Venezia Giulia. and this cannot l»e denied by t lie most stubborn Italian imperialists. Of the ;rj0,000 inhabitant-of Venezia Giulia. <>.">0.000 are Yugoslav«. In the Slovene lit torsi I. which according to the Italian statistics of 193U had -So.OOO inhabitants, the Italians were limited to the town of Gorizia and here they were not more than 30 per cent of the population. In Istria, which Italy acquired ill 11120 and in which, according to the last Italian statistics for UK'.i; there lived r; 1.000 people, the Italian element was confied almost i xeliisively to the shores and even here there was a mixture of Slavs. The Yugoslav population of the Slovene littoral :.ud Istria has been living here for I.'i centuries and tile Italian minority in these regions consists chiefly of recent settlers. This applie> even to larger towns where most of the Italians live. Finnic, for example, was for centuries a Croat town. Jn 1851. there were only (i!)l Italians to 11.591 Croats. Only after INTO, when Finnic came under Hungarian administration. did the number of Italians slightly increase, owing to the anti-Croat policy of the Hungarians. Trieste, where the population is mostly Italian, was 200 years ago, s\ small to w 11 with only 4.000 Italian citizens, having a purely Slovene hinterland. When the supremacy of Venice in the Adriatic disappeared, Trieste liegan to develop very rapidly and its inhabitants increased. Today, the Slovene population of Trieste amounts to .'»0 per cent of the total number, despite the persecutions to which the Slovenes were exposed during the F ascist rule in Italy. This is an eloquent illustration of the Yugoslav character of Venezia Giulia. This character existed l..'J00 years ago and has endured without change, tie-bpite the efforts of the enemies of the Slavs, especially tins Fascists. The Italian minority is here quite isolated, confined to the towns, without any geographical connection witJl the Italian ethnical territories.
Etl iuieally. historically and economical I v Italv has no right to these Yugoslav regions. Stankovic expressed his conviction that the whole democratic liberty-ioving world will help Yugoslavia to complete here national unification. "This.*' he said, ' is Yugoslavia's vital question, a vital question for the whole of Europe which desires to achieve true through international collaboration. *'—c* Tanjug.")
(Fnited Committee of South-Slavic Americans),
peaca
. yi ■
■q1.4s naroda*'—new york
THURSDAY, SEPTEMBER 20, 1945
v8tanovljen l. ism
M
Glas Naroda
<-voic* op m raoru")
99
Owned mad Published by Slovenk- Publishing Company, (A Corporation) Frank Btknr, President; Ijrnac Hude, Treasurer: Joseph Lupsha. Sec. Plafli of business of the corporation and addresses of above officers: _!!• WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
_;: 52nd Y E A B ::
"Qlu Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Subscription Yearly $7._ Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7.—; ZA POL LETA —$3.50; ZA ČETRT LETA $2.—.
_ZA JT GOS LAVI JO — $8,— LETNO: M.— ZA POL LETA
"<lia» Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzem.šl soboto, nedelj in praznikov. -tiLAS NARODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 1L N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
M
Morganova palača — postala Sovjetska
(Članek priobčen v dnevniku 11 Christian Science Monitor"f v Bostonu, Mass.)
Svojedohno so bili pri nas rasi, ko je zadostovalo, da se je le <<lini H us (] »osel >11 o m% ako j«' 1 * i 1 44 bradat") jiojavil v hli/Jni kaikili petdeset milj o«l nietftecn tllen Cove, Long Island, X. Y., (kjer je bila velika kolonija milijonarskili posesti, katerim je kraljevala palača lS-tih sob bilijonarju J. P. Mor-i. a na). ko je prihitelo na liee mesta vse polno lokalnih poli-j«-\- in tudi vsi domači gasilci zajedno z s i nt ar jem" in drugimi branitelji sedanjega kapitalističneun sistema.
To<la o«! one dolie je preteklo že mnogo vode, — namreč od lHa 1!)00 nadalje, ko je stari J. T. Morgan zgladil tamkaj svojo palačo, za katero je potrošil lejM) svoto $2.500.000, kajti o»l tedaj nadalje smo imeli kar dve svetovni vojni, idolom na borzi, oziroma na Wall St.. leta. 11)21), izum atomske LolhIm', izum radarja, iUl.
Dnevno časopisje je namreč objavilo novost, da je Mor-^anovo palačo v Glen Cove, — ki je trouadstropna in zgrajena .iz rudeče opeke; ki je olidaiia z krasnimi terasami in ki ima kar 21 koj>elji in garažo za \4 avtomobilov.--vzela v najem: sovjetska Rusija za svojo dobavno misijo, ki j«' tuaiia |h hI okrajšanim imenom AMTORG ali ''Amerikanskoe Torgo\>k*N? (ri>>eestvo". Ta vest je bila priolčena le kot mali. vsakdanja novost, kako ršn jih je v časopisju vse polno, in ni vzbudila ni kake vzrujanosti tam ob long-isUuidskem zalivu.
I><*cedaj se je pri tamo&njem masivnem spomeniku davnih dni, pojavilo bore malo ruskih tovarišev. Toda pravo življenje se je prioelo v oni palači zopet te <lni, ko so se tamkaj pričele zabave novih, najemnikov oziroma kakih 50-tih sovjetskih državljanov in njihovih rodbin, kateri so zaposleni v ne\vyorških uradih imenovane ruske komisije. Ti ljudje >edaj počivajo v sencah košatih dreves, igrajo žogo. baiul-minton, Šah, ping-pong in plavajo v sinjih vodah ob belo-]H-š«Viiem zasebnem obrežju stare palače.
llilo je ba.š na tem prostoru. !ko je starejši Mr. Morgan svoječasno zabavni vojvodo Windsorskega, ki je kasneje po-
vodom l»odo priredili domačo zabavo (house warm ing-) naj-brže prihodnji teden. Tej zabavi bode naeeljeval sovjetski poslanik, Andrej Grom i j ko. Tozadevne priprave so se že pričele in vrt, v katerem je pokojni Morgan gojil svoje vrtnice tisočerih raznih kakovosti, so vrtnarji že prekopali; in glasom najnovejših jnmočil se posel>eii orkester ruskih igralcev na balalajke že marljivo vadi v igranju novih glasbenih proizvodov.
• • •
Taka je toni j palača in nje okolica, kjer se IkmIc vršila |Mivojiia knjH-ija in tozadevna posvetovanja rusko-aineriške I »o vojne trgovine. In iz Tega. prekrasnega središča vedno po-košenih travnikov ter krasnih avtomobilskih zasebnih eeejt. obkoljenih z vedno zelenimi palmami, breziimi, lovorikami, lirami i in stnokvinim drevjem. — ml kjer je prekrasen razgh-d n , obrežje eouuly-ja Westehester ter države Connecticut. 1m>-de prihajalo mnogo dobrega za ol>c najvtV-ji republiki zjedi-iijenih naših in sovjetskih držav.
Vsekako — novi stanovniki IhkIo imeli kar najl»oljše ,so-M*d«*: Julius Morgan, iz najvišje socijalne družbe, sin .T. P. Morgana, j«» lastnik sosednje posesti, in t ml i lastniki vseh bližnjih posesti, so vstanovili tamošnje naselje z denarjem nase—Standard Oil družbe.
KAKO SO VIPAVCI PRAZNOVALI GOD SV. CIRILA IN METODA V PRVAČINI
Kmet iz Prvačine pripoveduje: Bilo je leta 1921. Ljudje so sklenili, da bodo .praznovali god sv. Cirila in Metoda. Da bodo s proslavo tega godu manifestirali za Jugoslavijo, za državo, kamor spadajo in h kateri hočejo biti priključeni. Prvačina, Dornberg, Gra-
"Kili so nepopisni prizori. — Ne morem več vsega povedati. Obkolili smo jih in se norčevali iz vojske, ki se jc morala pred neoboro/enim ljudstvom zateči v hiše".
S tem je bilo končano drugo dejanje. Iz Gorice so prišla nova ojačanja, niove sile, ki
dišče, Volčja draga, Vogrsko so hotele na vsak način zlomi-— tu je bilo takrat središče!ti odpor slovenskih množic in gibanja, tu so se ljudje odlo-:jih razgnati. Začelo se je prečili za dejenja, ki je jasno po-» topa van je ljudi, napadli so
kazalo, kam je usmerjeno slovensko ljudstvo na Primorskem. 4. julija, na predvečer proslave so zagoreli kresovi. — Rilo jih je kot zvezd na nebu. Naslednje jutro se je pričelo že na vse zgodaj.
župnika Primožiča, trgali zastave in sekali drevesa, če niso mogli do njih. Toda neupogljivost ljudskih množic je zmagala še enkrat, župnika so morali izpustiti. Vojska je pobrala svoje ranjence in jih od-
«Z I RADA SLOVENSKO AMKICIŠKKLA NARODNEGA SVETA—CHICAGO
l era Albrechtora: NEODPOSLANO PISMO
Junaku — .partizanu Mihi f»pu v spomin.
Enkrat na mesec smem pisati pismo
in to »*' borili le /trinajst rrstic.
Mr t n La j t Nureusbruecku
srečne nismo, drugače tu posebnih ni noric.
Porejte m n. re kila} sr r ras
prikaze, t! i //a r prcf/naust l il
pozabita nisem, da m n pošiljati ne morrm pisem.
teh par rrstic noj mu ras k »I o pokaže.
"' 1 se k ti bi, sinko moj,
pošiljam zelje, kako je tebi, a/i še Uriš* Ti si edino moje še reset je, potem z lahkoto nosim še ta križ.
1 cm, >ta iloina so hišo nam
požffuli. ori-fn pomoriti. brata ni, r ffOZ'tore tebe, sinko, so
pthf/nali. ko k nam prišle peklenske sf) zrel i.
Kako pri ras.' Ste z'trari in
resell. ras okrof/ mize šr sedi de ret
I sr, še ime domare stt mi rzeti.
zdaj sem ste ril ka /r. tri sto drset."
PROPAGANDA V PRID ITALIJE V AMERIKI
Zato bodite prepričani, da bo Primorska vzdržala tudi v bodoče."
Dvignil se je. "Napišite vse Trsta in Slovenskega Primor
"Bilo je krasno jutro. Vsa ,peljala v Gorico, šele v mestu, ka hiša, v^ako drevo je imelo za zidovi so upali dati duška svojo zastavo. Tudi po vino-'svoji jezi. Kričali so in vzkli-gradih so plapolale. Kjerkoli kali proti Slovencem in Jugo-smo le mogli, smo obesili slo-'slaviji. Ven iz mesta vensko zastavo. Sklenili smo,'so več šli. da se bo v Prvačini darovala1 44
slovenska božja služba. Bral | poleglo. Ljudstvo se je jelo bomo drugo leto „raznovali jo župnik Primožič. | razhajati, prepevajoč sloven-'vsi skupaji tudi oni v Trstu
Medtem pa se razviaj v ameriških listih in po radiju dobro zamišljena propaganda, ki je
vsmerjena, da prikaže Italijo pred ameriško javnostjo kot "ubojro revo" ki je toliko pretrpela pod diktaturo fašizma in ki je "tako hrabro" borila v prvi svetovni vojni, pri zeleni mizi pa je bila "ogoljufana''. V tem praveu zliva (»otoke solza namazani H. V. Kal-tenborn, ki je pred nekaj dnevi. dejal da sta Francija in Angrlija obljubili Italiji tudi nekaj nemških kolonij v Afriki, po končani vojni pa sta vse sami pograbili in pustili ubogo Italijo na cedilu. — To "krivico" je baje treba popravili sedaj. Tale Kaltenborn ima posebno piko na Titovo Jugoslavijo ter Sovjetsko zvezo. Bil je prvi, ki je Tita obtožil. da ne izpoljuje zaključka jaltske konference in kasnejšega sporazuma med jugo-sl ovansko londonsko in terensko vlado. To je bila politična propaganda kolucijc in sofiz-mat za katero se je skrival načrt svetovne reakcije, da mod zavezniki diskreditira otvoritev programa narodno-osvobodilne fronte in mu nadene "komunistični značaj". Taka hudobna propaganda se bo nadaljevala, dokler obstaja le iskrica upanja med ubeglo reakcijo, da je morda še mogoče preprečiti prerod Nove Jugoslavije in Nove Evrope. Najblažji način za diskreditiranaje Titove vlade med polovičarji in drugimi dvomljivimi Tomaži pa bi bil, če bi njegova vlada ne dobila
ate j>eoples and should remain Italian". — Primorci, ali se strinjate, da je večina doma "poitalijančena" in mora vsled tega spadati pod Itali-jo?
Ni njim znano, kaj je u radii«. stališče Amerike glede tega vprašanja. Najbrž je le deloma naklonjeno Jugoslaviji. Sreča pa Je vseeno, da Amerike na tej konferenci ne zastopa g. Welles, sicer bi Jugoslavija vlekla še bol j ta kratko.
Mirko O. Kuhet, tajnik.
to. Naj Slovenci zvedo, kako pa ni-jSmo pred štiri in dvajsetimi leti praznovali god sv. Cirila
Troti večeru se je počasi)in Metoda. Povejte jim, da ga
.ia.
Partizansko pesmi
XolieueiiH! narodu ni p«-s»*ni, b-m lisi v sreči ali nesreči, tako blizu, kot jugoslovanskemu. To si» j<- (»osebno pokazalo tekom zadnje vojne, v kateri so se naši borci borili, umirali in zmagali s puškami in pesmijo.
Več takih j>esmi zbral iii deloma zložil skladatelj dr. Lujo Gorauin v New Yorku ter - tem dal pevskim zImuoiii priložnost, da se nauče peti pesmi. ki so m- štiri leta razlegale po gozdovih Jugoslavije.
V zbirki, ki jo je izdal dr. Gorauin. so slovenske in hr-vn^A«- pesmi iii >o prirejene za • Iva in štiri glasove. Zbirka volja š|. — in se naroči pri : I»II. LIMO <;<>IIAXIX. K. Tttli STIIEKT, Xi:\Y YORK lil. X. V.
naj bi
V jutranjih urah so odkora- ske pesmi. Tako smo prazno-kale iz Prvačine tri godbe. Prevali v Prvačini god sv. Cirila va je krenila proti Dornbergu, in Metoda 1921. leta.", druga se je obrnila na Gradiš-| Ko je govoril, so mu oči Ža-če, tretja pa je zavila proti rele od navdušenja, "že tisti-Bukovici, Volčji dragi in Vo- krat, že leta 1921. smo jim
in Celovcu."
(Iz "Slov.
Poročevalca"
NOV GROB V L A SALLU
dal princ Wah-ški. Rujavo kopališčno poslopje stoji še dan-lnC'u'aZZ?'	~	jim po-|
. - -	_____ . 1 ,	•	, - . irskem. Okoli devete ure so kazali, kam gre naša pot. Zdaj La Salle, I I. — Po več me-
danasilji na onem posestvu kot sj>0111111 na razkošne Ziibave'SP te crodbp vrnilp Pn Co	™	1 v	.
-	'	' ie Koooe \rniie. fa ne sa-,boste mogoče lažje razumeli; sečni bolezni je umrla 4. sep-
me. Tisoči in tisoči so prišli kako smo mogli vzdržati vsa!tembra Terezija Vene, stara
z njimi, od vseh koncev Vi-j ta leta. Fašistični teror nas ni 64 let in doma iz Čateža pri
ki so se tamkaj vršile.
T)a<i ravno so ono posestvo, ki je svoj »'časno bilo cenjeno na £2,300,000, razdelili na manjša posestva, je še vedno najti mnogo ljudi, ki so še spominjajo 11a davne razkošne za-Ikivc in tudi na melodramatične (log*Mike, ki so se tamkaj vršili in dovršili.
V bližini posest i Še vedno živi nekoliko starejših državljanov, ki so včasi še pogovarjajo o oni vroči julijski noči leta 10in, ko je bilo delovanje Mr. Morgana v prid zaveznikov tako, da gn je nekdo nkušal umoriti baš, ko je gostil svojega gosta. Sir t'ecil Spring-Hiee, ki je bil tetlanji jn>sla-nik Anglije pri naši vladi.
Tedaj je namre*"
pavske doline so se zgrnile
ski človek ne bo z nje nikoli umaknil.
"V slavo in čast apostoloma smo proglasili ta dan za narodni praznik, še »posebej pa je na mre« neopazeno prišel v palačo neki Frank v protest italijanskemu okupa-riull, katerega so kasneje spoznali kot Krika Mueivterja, ki torju. še več smo hoteli: V
mogel uničiti, kakor nas ni (Brežicah. (Po prvem možu. ki množice. Naj vidi in sliši svet, mogla poteptati italijanska voj je umrl leta 1918, se je pisala da živi tu slovenski rod. Naj ska 5. junija 1921. leta. Vzdr- Jalovec). Zapušča mo/a, dve vedo Italijani, da je ta zem- žali smo kljub vsemu. Danes lja, kamor so prišli gospodo- ste videli, kako zavedni Slo-val, slovenska in da se sloven- venci smo Primorci. Videli ste,
koliko žrtev je dala Slovenska Primorska v boju za svobodo.
Anglij o in Severne ameriške države smo nameravali poslati
je bil fanatičen pristaš Nemčije, in ki je v palači pričel stre lj.iti na milijonarja (Morgana). Pogodili sta ga dve kroglji, toda kljub temu je Mr. Morgan držal svojega napadalca, do-!sI>omenico. Tu živimo Slovenci kler slednjega niso prijeli in odvedli v ječo. Kasneje se je!'n hočemo zato k naši mati-dognalo, da io bil namen napadalca ustrahovati in obdržati C1, ^ Jugoslaviji. Vedeli smo,
Morgnnovo ohitelj kot tahe za toliko časii. da «e izvoz stre-'jiva in drugih potiidr^ein, ki so bile namenjene tedanjim zaveznikom, |M>|H>lnoma ustavi.
• • •
Ako so sov jet i poleni, ko so najeli imenovano palačo, pričakovali. da IhnIo v
da Italijani ne bodo mimo gledali vsega tega, da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči. Ko smo prišli v občino, se je pričela borba. Pred vsem borba za slovenske zastave, ki so jih
»	...	--------UUUVU.V., IVI OV» J III
v njej nash zlate cev. m pipe v Morgano-.krepko držale roke naših So-V, pala< 1, so bih prav gotovo razočarani. Takih cevi namreč kolov. Nismo se dali. Razbili ni v M organov i palači. Kljub temu pa bodo novi najemniki smo kordon karabinjerjev, jih palače lahko opaže val i kapitalistično razkošje.
I lasi ravno v omenjeni palači ni nihče živel kako poldrugo le*o, palača vedno napravi na vsakega obiskovalca ve-i i Ižanski vtis. Krasne, neza robi jene francoske preproge modre, rujave in riuh-če l>oje, so še vedno pogrnjene 11a svojih ;*r<storili in so še vedno v prav dobrem stanju in vseh devetnajst kurilnih prostorov, ki so izdelani iz mramorja, še i«dno izgleda tako, kakor tedaj, ko so bili novi. V palači jc tudi vzidan hladilni sistem in novi najemniki bodo imeli na razpolago tudi dvigalnico, tako, da bode njihovo življenje v palači v resnici prav prijetno.
Sovjetska vlada je vzela v najem le 4 akre vsega posestva z palačo vred, d očim meri vse posestvo 120 a k rov. Kljub temu bode pa sovjetska ruska vlada plačevala f15,000 letne najemnine za ono palačo in štiri akre veliki vrt krt»g palače. Najemna iM>gr>dbn o«4aue veljavna do 1. septemba 15)47. Zemljišče je sedaj last korporacije imenom ''Morgan Island Estates, Ine.'\ katera korporacija je prevzela Morganovo posestvo leta 1044.	-j
Httfci todv OjJtvmili	svojem načinu, m tem jk>- slc^a.
razpršili kot jato kokoši in vkorakali v cgrkev".
Toda vse to je samo uvod. Stvar je postala resna. Bodo vzdržali naši ljudje, se bo nas kmet ipostavil po robu vojski, ki je prišla iz Gorice? Vojska iz Gorice je naletela na odpor. Neoboroženo ljudstvo se je postavilo v bran, ni hotelo popustiti, čeprav je šlo sedaj za življenje. Začelo se je streljanje. Od vseh strani so se oglašale puške. Toda kdo bo ugnal srd ljudskih množic, kdo jim bo zastavil pot! Vojska se je morala končno umakniti v bivše občinske prostore, morala se je zabarikadirati v hišo oro-jžniške postaje in v bližnja po-
ElpUSC
poročeni hčeri, pet sinov (tri pri vojakih), dve sestri tukaj in eno v starem kraju, pet vnukov in enega pravnuka. V A-meriki je živela 42 let.
\01' GKOH NA ZAPADV
Corwin Springs, Mont. — Dne 8. avg. ie umrl v bolnišnici v .Livingstonu John Klun. star 81 let in doma od Ribnice na Dolenjskem. V Ameriko, v Aldridge, Mont., je prišel leta 1890. V Clevelandu. Ohio, zapušča sorodnike, ki se naj zglasilo na naslov: Jack P revet z. Gardiner. Mont.
Druga važna oseba, ki vliva strup v zdravila naših Primorcev, je bivši državni podtajnik Sumner Welles, ki ponovno raztresava svojo nevednost in se opira na italijansko statistiko, ko propagira, da mora dne 8. julija 1945.) jzapadni del Primorske spadati Italiji, Trst pa naj bi postal "prosta luka" poc/ italijansko zastavo. Ogreva se za "Morganovo ali plavo črto". Vse Primor je naziva "istrski polotok" ter pravi: "The greater part of the peninsula, ho-! J HI \Y. 1st h St we ver, is inhabited by Italian- II. X. Y.
SLUŽBO DOBI
VDOVA ALT PRILETNO I) K K L E ZA HI SIX JO. — IMača po dogovoru. Ako bo zadovoljnost, se pa tudi lahko omoži. Pišite pod šifro: Služba". can* o"
•'Glas Naroda.'* Xew York 9—2 L
RAZGLEDNIH
RADIO KOMENTATORJI
Potom radio-tpostaje \YPAT vršila se je te dni debata poznavalcev svetovne jiolitike pod pokroviteljstvom vseuči-liiščji Priuieeton, kateri so razpravljali glede bodočnosti i Rusije in sicer na podlagi dejstev in iz piivsem nepristran -skega stališča. Tem povodom so dokazali in prišli do zaključka. da lxxle Rusija radi izredno hitre množitve prebiva ls f\a in izliome industrijal-ne organizacije, postala tekom prihodnjih par let — odločilna in skrajno jaka država, kateri se bodo zamogle primerjati le naiše Zjedinjene države. Istodobno so prušli tudi do 11-verjenja, da lKide med obema 1-jMiblikaina zavladalo v bodoče kar najboljše razmerje.—Temi povodnimi se je tudi povdarjalo, da. — medtem, ko število prebivalstva v deželah zapadne Evrope redno nazaduje, bode število prebivalstva Rusije doseglo tekom prihodnjih 25 let najmanj 250,000,000 prebivalcev, in sicer kljub velikemu šte-
vilu prebivav, katere je Ru-
sija izgubila tekom druge svetovne vojne. Vipaštevati je tudi treba izredno industrializacijo, katero je Rusija ustanovila po vseli svojih republikah, kar j »omenja, da polpretekli J.V till let vsa zapadua Evropa, tudi ako je združena proti Rusiji. IhkIc iz svetovnega stališča popolnoma brezpomembna. * # #
Nek radio-komentator je te dni potom radio-postaje W. L. r. B. dejal, da Zjedinjene države niso krive, ako prebivalstvo Anglije strada, kajti Angleži lahko dobe hrano iz Kanade in Avstralije, in da imajo Angleži tudi *še vedno dovolj ' *šterliugskega kredita " za nakup potrebnih jestvin. — Ako Angležem primanjkuje drugih ix>tmbwiin. imajo še vedno na razpuolago dovolj tovarn. v kaiterih lahko izdelajo potrebne ijKxtrebseane, — in a-ko zamorejo Belgijci, Nizozemci in drugi Evropejci skleniti pri nas potrebne pogodi>e. — čemu je to Angliji swlaj nenio-gx>če^,,
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki J« zbudila pozornost vsega amerfAkegfc naroda, da* Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogofe po ftedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi Is Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno In najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je pri tel {m, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in mo*i. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prentaviti Iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga In Jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se Ute sreče milijonov . . Ct-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se Je Izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSUjam Money Order sh $.............. u lastnoročno
podplsano(l) knjigo*I) :
MoJe ime ....................................................
St., ulica »U Box St............................................
Mesto Id drfava ...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
"O LAS NABODA"—NBW ¥01
THURSDAY, SEPTEMBER 20, 1945
VSTANOVLJEN L.
Dopisov bres polpisa in ooebnostl ne priobtuje-■m. Dopisi u četrtkovo številko naj bodo v nafetn uradu na'kasneje v sredo zjutraj.
Vesti iz
naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker zanimajo vse naše čitatelje in se ž njimi naši rojaki ta-korekoe med seboj pogovarjajo.
PRIREDITEV ČASTNE TABLE SLOVENSKIH FANTOV V BROOKLYNU
Vihar je bojni grozni utihnil, I ra, dobljena zmaga je! .1 mnog junak hroj duh izdihil Hod mahijaji novraga je.
BROOKLYN, N. Y. — Dol-po, dolgo je trajal grozni bojni grom. Leta so se vlekla kakor večnost. Vojnega klanja ni in ni hotelo biti konca. Gnane (ro bile muke in trpljenja neštetih miljonov na vseh svetovnih bojiščih, med tem ko so sorodniki doma v strahu trepetali za življenja svojih dragih.
Ni čudno, da so ljudje tako nestrpno pričakovali vesti o miru in, ko so prišle prve vesti o premirju, ki še niso bile ura-dno potrjene, so že i:^kateri začeli p raznovati. Ko . pa so bile vesti pozneje uradno potrjene se je pa praznovalo s takim veselirrt mavdušenjem, da skoro ni mogoče popisati.
In tako smo zopet prišli v dobro zlatega miru. želimo in upamo, da je bila to zadnja vojna, da našim potomcem ne bo treba doživljati tega. kar smo morali mi.
A dobijo se še vedno ljulije, ki pravijo: vojne so bile v preteklosti in ravno tako bodo v bodočnosti; vojne so neizogibne in se jih ne more preprečiti.
Ali so to že priprave za prihodnjo vojno, ljudem dopovedati in jih prepričati, da vojna mora biti, da je vojna neizogibna? Seveda ljudje potem mislijo, mora/7.e pač tako biti, vsi tako pravijo in vsi ne morejo biti na napačni poti.
Ako natančneje premislimo pridemo do prepričanja, da voj na,ni naraven f>ojav nekaj kar se pojavlja v naravi [»o toliko in tolikem času, ampak,, da jc vojna delo človeka. — Člo-
Help Wanted
M0SK0 DELO Help Wanted (Male)
vek pa ima prosto voljo in razum, ako hoče vojno začeti, jo začne ako je »pa noče začeti, je pa ne začne. Nihče ga v to ne more siliti in ga tudi ne, sili. Tisti voditelji, ki so začeli vojno prvi, so govorili neresnico.
Upajmo, da bodo ljudje, ako se v drugih pojavi taka prikazen razumeli resnico od neresnice.
V nedeljo 23. septembra se vrši koncert v Slov. domu. — Začetek ob 4 uri popoldne.
Koncert priredi odbor, ki vodi imenik častne table slov. fantov in deklet, ki služijo v ameriški oboroženi sili.
Vabljeni ste vsi; pridite gotovo.
lean Rucigay.
NOVICE IZ CHISHOLMA, MINN.
PACKERS
PEKMANEXT PEACETIME J<IBS
No Kx|«'rirtin> Sovssary
r» days — m nor rs. time i >2
OVERTIME SHARP & DOUME
.'145 H Hilton Sr.. filth fkmri Y. APPLY AT ONCE
( IT'.t —IsTi >
SHOES
STOCK FITTERS
SOM1) CI TTERN (Itinker)
KMADY YEAR ROOD WORK C(Hi|i WORK I NO CONDITIONS Apply
BROOKLYN BOX TOE COMPANY 4_\'{ MANHATTAN AVK., IVKI.YN
(179—1851
PROSLAVA 0SV0B0JE-NJA JUGOSLAVIJE V LOS ANGELESU
War Relief Fund of America u« of South Slavic Descent v l*os Angeles. I'al., l»o proslavila <)s vol m »jen je Jugoslavije, dne :»0. septembra. 11145 v American Croatian Hall na '>'>0 S. Ford IShdr. Los Angeles. Proslava se prične oli 10. dopoldne in do polnoči. Program tega dneva je sledeče:
RADIO ("'AS:
Postaja K PAS ob 10. dopoldne. — Pod vodstvom Ni kole Muicha. Dramatizacija osvobojen ja Jugoslavije. — Jugoslo-venski Pevski zln>r iz San Pe-dra |kh| vodstvom Don Filko-vicha.
ZAli.VYM DHL:
Na vrtu ua Ford Blvd. ob
.'tO popohlm*.
Ta m bn mišk i »bor "Veseli Se-I jfci"| »< M I vodstvom Vas«« C*r-Ijenice iz	Angelesa, /.apo-
jc ameriško in jugoslovansko himno <<)j, Slovani!)
Chixholm. Minn. — Danes je 11. sej*em.bra, pa je tiiko hladno, da raontfiio že^Kiči kuriti, ker je tO nad ničlo. Letos nismo imeli skoro nič i»oletja, celili II mescev se je moralo kuriti v pečeh.
Zopet imam jsiročati /milostno novico. To pot je padci Lt. Raymond (ttohokar, sin Mr. in Al rs. J«m» Ololiokar. Pokojui Raymond je bil ubit dne avgusta, to je ravno čez en en teden, ko je bilo konec vojne. Stariši pokojnega so dobili brzojav od morim ri<-»% da jc bil ubit. ko je ac ropi an trniscil na tla in da je padel v obrambi za domovino. To jc bilo vse kar so dobili starši v obvestilu. Zelo hud udarec, ko so izgubili sina. Pokojni Raymond je šel prostovoljno a- armado že aprila leta 1SI42 in je bil ves čas pri aeroplanih in se je udeležil vseli I »oje v ua South Pacifiku. Odlikovan je bil z Navv Križem in Air Medal za hrabrost. Ko je bil doma za božične praznike, pri njegovih sorodnikih pri Mr. in Mix John Ponikvar in je prepovedoval o svojih doživljajih iz South Pacifik. Ril je zelo vesele narave; rad je pre-|>eval in ko sem mu segla v roke. nisem »i mislila, da lx» to zadnja pot. Pokojni zapušča, tukaj žalostne sta riše. tri sestre in enega brata, ki se tudi nahaja v armadi. — Moje glo-l>oko sožalje celi družini.
"Toliko dobrih ljudi." to je naslov članka iz|Msl peresa Rev. Alojzija IModie. tajnika Lige Katoliških Slovencev, ki se nanaša na neko revno dru-
žino iz države Arkansas. Jaz sem videla tudi sliko tiste dru-
PiSMO AMERIŠKEGA VOJAKA
Ti4 John Potisek, ameriški
zine v New York Times, ki ga vojak v Nemčiji je uredniku
i f***
dobim vsaki teden. Na sliki je bila mati in osem otrok. Oče je padel na bojnih poljanah in tako so se zavzeli dobri sosedi in prijatelji za to družino, da so jim napravili nov lep dom, in pri tem uiso vprašali omenjene matere, kake vere je. ali
Hutetu poslal naslednje pismo:
Frankfurt, Nemčija, 31. avgusta, 1945. Dragi Mr. Hude:
Zelo mi je žal. da nisem doživel, da hi dobil kaj pisem naših bratov Slovencev tukaj
je katoliške, kajti kadar se gre!v Nemčiji, da bi jih poslal v za dobrodelnost, vera ue pride* vjH^tev. tako kot i mat omenjena Liga v svojem načelu, da se I »o pomagalo niuio katoliškim Slovencem. Kadar jaz darujem siromaku, ga ne vprašam. kake vere je. Jaz mu darujem zato. kar mene moja resnična katoliška vera uči. ker Kristus je učil, da, kar daste siromakom, to daste meni — in to verujem jaz še dane« in tako tudi delam. Ako Iti pa kateri od Lige ik meni prišel in prosil samo za katoliške Slo-
objavo v "G. N.r. da hi tudi Slovenci v Ameriki izvedeli o tem. Vsi ti Slovenci, ki so bili pod našo vlado, kar so bili osvobojeni izpod nacijev, so želeli. da bi imeli toliko časa. da bi napisali povest o tem, kako so se borili intr$»eli, do-kle r niso Nemcev spodili iz svoje zemlje.
Kar na hitro je prišel čas za nje. da so morali odpotovati na svoje domove, ki jih niso nekateri videli že pet let. — Vseeno pa me veseli, da sem od njih dobil nekaj novih slo
vence, ne bi dol>il ničesar. Jaz
darujem za vse. brez razlike, venskih pesmi. da jih bodo smo bili skupaj I kakega prepričanja so, ako so peIi siovenski zbori v Ameriki.
potrebni. In tukaj pred menoj, MnoRi Jugoslovani so mi je pastirsko pismo ljubljanske- p0VedaIi) kako težko so morali ga škofa dr. Rozmana, ki prše deIati v zapadnem zidu in ka-o nevarnosti -brezbožnega ko- ko SQ Nemd držaIi })UŽke munizma. Ne p.še pa nič o nad niimi Nekoč go bm z&_ nacizmu m faainuu. kateremu jpti sredi bojev Na eni gtpa. je on tako ponr/.no služil, za- n; so bili ameriški tanki, na to je moral bezat, v Rim in še druRi }>a nemški> Slovenci pa drugi njegovi prijatelji. Ako sredi pod dežjem topovskih se ne bi bil zvezal s Hitlerjem, kroge|
ne bi mu bilo treba bežati iz PovedaIi so mi> da so bili Rele Ljubljane. Tako je pa tekom cele ovropske vojne nai„ prav. da za izdajalce ni prosto- hujši boji v jUJ?osiaviji. Jugo.
i,i \ SJo\eniji.	jslovani so mnogo več pomagali
Pozdrav na vse čitatelje te- končatj to vojno kot pa je bi.
llstrt-	jlo pisano po časopisih.
Po Nemčiji sem že mnogo
Angleško-Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.	,
Za ameriške Slorcncc sestavil
Dr. F. J. KERN
a i tor Anglcsko-storcnskcaa Hcsrtl njaka Cena $2.— s poštnino
Knjiga je ill ust rira na in r platno temna Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. Y.

PISMO S FARME
Worcester. N. V. — Solnce se znižuje, in zoj»et smo v jesenskem času. Letošnjo leto je bilo jako neugodno za famier-je. April je bil topel in suh; potem j«' pa začelo deževati in celo poletje je deževalo in še zdaj ni dosti l>oljŠe. Seno je bilo jako težko »praviti in tako tudi žetev.
('as poteka, in s časom se
Po končani vojni
S»U if h i (ni. Pa. — Tukaj Vam pošljem M .O. v znesku J&J-"»0 za lost N.*'. ker se mi poteče stara naročnina z dnem 10. -0. 4."», to bo drugi mesec v oktobru. — Vojna je minila, delavske razmere se IkmIo začele spreminjati. Tukaj pri nas so razmere se po starem. Premogovniki delajo. Na železnici še žene in stari možje delajo.
Frances Lukatiich.
"BABY SHOWER" ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE V PITTSBURGHTJ
Hrvaške žene iz Pittsburgha bodo priredile zelo koristno zabavo v NEDELJO 23. SEPTEMBRA v Slovenskem domu na 57th>St. Vljudno vabijo vse Slovence in Slovenke ker darovi se bodo delili vsem, ne samo hrvatskim otrokom, pač pa vsem yugoslovanskim siro-
Poariravni govor predsednikaltom od	do štirinajstega
New Jersey
> EE I »KI» IM M KI»I ATKI.Y M K N TO ASSIST IN OPERATING
POULTRY FARM
Kettlrieace in Union. Irvlngton. Hillside <V Kli7.iiIwlli pwferrwl. — No ex-
[»•rleu«' nwwtHary. (>i*»l salary. jut-,	,,	,
niNtiont John. Apply: kw RAMSKY'1**1 vodstvom Djoixlja Ivanko AVK., H1U.SII>K, J.—rx	viclwi iz Sail Pedra.
Zlatar Ralph Sincich je po-
prinHlilnega txllwra Luka Ko-njeviMl.
Vesel i Seljaej" |)ojcjo jugoslovanske melodije.
< lovor župana g. Kletoher llowron.
IVnje — Mary Laka>cla.
Rehabilitacija Jugoslavije, — Dr. Petar Marinovieh.
Jugoslovanske ]>esnii — Zo-rieji Sta noje, spremlja Rili Stanchela.
PrtnlsednUc W. R. of A. of S. S. 1». — llija Vuknianovich.
Pn«dstavnrk American Committee for Yugoslav Relief.
J u go s I ova ins k i pevski »l«»r.
Pmlstavuik jugoslovanske amliasadc iz VVashiugtoua.
Tamliuraški zlnir ''Pelagic".
hodil in sem videl, kako je | razbita, toda Slovenci mi pravijo, da vse to ni nič v primeri s tem, kako je Slovenija razbita.
Zato pozivi jem svoje rojake v Ameriki, da pomagajte na-
Vidmar bo kazal slike, ki jih je sam pouzel v Nemčiji in drugih krajih. Zelo interesant-no! Za ples bo .igral pa Lojze'šim bratom v stari domovini, Stanisha, to je pa že tak har- ker so ])omoči nujno potrebni.
monikar, da moraš zaplesati,
Pošiljam pozdrave od vseh
kadar on zagode, če se ti vzlju- tukajšnjih Jugoslovanov in u-bi ali ne. O pa še to! Na že-|parn, da bom kmalu prišel do-lodčke pa tudi niso pozabili, mov.

C A K K BAKER
KXPK U t BNCK r » STEAt»Y. DAY-TIME, K DAYS GOOD SAI*AKY Apply: HITZ BAKKRY 1N| KAST FRONT ST.. PLAlNFIKIJl. Jprmy — Trt. PUtnflrtd B-SlfiS <183—1HR>
Ten General Workers Apply At Once
pimt -war uppmtuiilty; learn h *t«o«l trad«>. <iOOD lw»urly pajr.. Plenty «»f mrrtlw. I1HCAL CONTAINER CO
ItH.vwny A Amlmy Av»«.. KMZABETII N J, BuikllnK 12—17. — EI. 2-l»44 UllH	Ill«— 1»»
(MALE A FEMALE HELP WANTED)
MEN	GIRLS
FOR
GENERAL FACTORY WORK
— 2nd SHIFT —
klonil 14 k. zlato Hamilton u-ro. ki jo Iki dobil srečni na tej prireditvi.
Na pikniku se Ih> servirala pečena jagnjetina, jugoslovanske slaščice in hladna pijača.
Ples lm do polnoči.
Jugoslovani iz Calif orni je, ne zamudite <e izvanredne prilike da prisostvujete tej veliki svečanosti in s tem pokažete, svojo bratsko in sestersko ljul»e-zen do narotht v wtari domovini.
Priredilnd odl>or.
leta. Prinesite vsakovrstno obleko, konservirano zelenjavo, sadje ali pa darujte v denarju. Program bo zelo bogat za ta "Baby Shower" tako namreč imenujejo to prireditev. Iz Chicaga bo prišla gospa Mr-njec. zelo dobroznana gospa, izvrstna govornica in organi-zatorica. V imenu srbskega ženstva bo nastopila gospa Ga-chinovich, katera je zelo ljubka in inteligentna žena. Ker je g. Mmjec Hrvatica, g. Ga-chinovich Srbkinja, zato mislijo, da bi me bilo pravilno, če bi tudi Slovenka se malo ne oglasila. So pa moji mali malenkosti poklonili to čast. Hvala. Brez godbe in petja pa tudi ne bo. Mladi umetniki bodo nastopali z raznimi godali v yugoslovanskih melodijah. Gospodična Klun-ova bo zapela s svojim milim glasom "Uspavanko". Saj se vsakemu utrne solza, kadar Josephine zapoje: "Kje je moj mili dom" in dru-
Serviral se bo okusen "jabolčni štrudel", M, m, to je pa res vabljivo, kaj ne? Torej, vidite, prijatelji, za nas bo kratek čas in veselje, a obenem dobrobit, da bodo naše sirote v domovini prejele ne miloščino, pač pa dar, ki so ga vredni, ki so ga zaslužili s krvjo in sužnostjo.
Pridiae! Pridite obilnih rok! Srce,nam more drhteti od žalosti ko beremo, da mladina jugoslovanska trpi pomanjkanje, umira od lakote in kužnih bolezni. Ne pozabimo jih, pač pa posetimo zabavo v Slovenskem Domu na 57. cesti v ta namen. Začetek ob sedmi uri zvečer točno.
Mary Skerlong.
Na svidenje!
John Potisek.
tudi star naseljenci pomikamo ki— Novega nimam ka j pisati.
toraj feu pozdrav —
John Okrasek.
kvecnemu zatonu. — I>ne 0. t. ni. je umrl Anton Tome in sicer v rtiča Hospital. Pokojni je bil star 7<» let. Prišel je v Ameriko pred .">:{. leti na Greensburg. Pa. Potem se je presolil na Homer Citv. kjer je razprodaja 1 pivo. Leta 11)17 se jc izselil v De»pue. 111.. tam je vodil gostilno in leta Milil je prišel na farmo v IClk Creek. N. V. Tu je posedoval obsežno farmo. Pokojni je spadal k S. N. P. J. in k nekemu drugemu društvu v Pei i n sylvan i ji.— Tu zapušča ženo in šest otrok, vsi odrasli, in nekaj sortnlm-kov v Homer City, Pa. Rojen je bil v Trebnjem na Dolenjskem.
Anton Hala ne
FILM 0 BORBAH V JUGOSLAVIJI
PAKETNA POŠTA
Poslaništvo demokratske federativne Jugoslavije vi Wash-ingtonu naznanja, da so zavitki, katere pošiljajo naši izse-Ijenici kot darila svojim dru-
žinam v Jugoslaviji, prosti cage slovenske pesmi. Corp. John'rine in uvoznih dovoljenj.
NOV GROB NA ZAPADU
Htrady work with old
Denuver, Colo. — Tukaj je umrl Alojz Prošek, star 76 let /in rojen v vasi D roške pri NishMi Ljubljani. Zapušča hčer, po-tuduntry. - r.ood worfctn* »nt!ou«. ročeno Lcvnik, zeta, vnuka in
vnukinjo, sestro, poročeno Ma-rinšek. in nekaj drugih sorodnikov v Denver ju in menda
H. A. WILSON 00.
97 CHRSTMTT HT8EET K. J.
(182—188> tudi ,v Rock Springsu, Wyo. |
VABILO NA KONCERT r * ---
KATEREGA PRIREDI
Odbor, ki vodi imenik častne table slovenskih fantov in deklet, ki služijo
v Ameriški oboroženi sili.
KONCERT SE VR&I V SLOVENSKEM DOMU, 253 IRVING AVENUE, BROOKLYN/ N. Y.
v nedeljo, dne 23. septembra, 1945
Začetek ob 4 uri popoldne.
Po kocertu prosta zabava in ples.
ODBOR.
Filmska družba Warner Brothers bo pričela s 15. septembra letos kazati filmsko sliko "Nine Hundred" (Devetsto) v vseh svojih teatrih po Ameriki.
"Devetsto" "Devetsto", film Angleškega ministerstva za' informacije, bo kmalu kazan v Zd. državah od strani Warner Brothers. Film prikazuje evakuacije 900 ranjenih Jugoslovanov na varno mesto in predstavlja dokument, kiije bil posnet, ko se je dokodek odigraval.
Glavna tema tega filma se tiče enega korpusa jugoslovanskih partizanov, ki je bil okrožen od Nemcev, v resni nevarnosti radi pomanjkanja orožja in katerega položaj je bil tem opasnejši, ker je bilo prenesti na varno- 900 ranjenih tovarišev, da ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost so vražnika. Klic na pomoč je privedel avijone, ki so vrgli dol orožje in potrebščine za pomoč ranjenim, ter se spušča^ li na tla, da takorekoč pred nosom sovražnika rešijo ranjene.
Filmske edinice so izrabile priliko, ±er so s sodelovanjem generala Eakera (U. S. Army) posnele poedine akcije iz katerih je sestavljen film o onem podvigu.
Film "Devetsto" so posneli kino-operatorji Sredozemskega zavezniškega zračnega korpusa, RAF., in angleških vojaških filmskih edinic.
Film je zelo napet in jpred-stavlja enega izmed mnogih
dokumentov herojske borbe jugoslovanskih narodov za osvo-bojenje, ter obenem prikazuje važnost, ki jo ;je ta borba predstavljala za velike zaveznike.
V kolikor se ta film znabiti ne bi kazal v vašem kraju v označenem času, se potrudite, da pišete upravi teatra v vašem okrožju ali kraju ,ter povejte, da želite, ta film videti in naj ga zato skoro prič-no kazati. Film spremlja jugoslovanska godba in petje jugoslovanskih partizanov.
Slov. Bratsko Podporno Samostojno Društvo
"Moxham"
V JOHNSTOWN, PA.
Vslanovljeno 19lfi SPREJEMA NOVE ČLANE
moške in ženske od 18. do 15 let starosti, ki bivajo v Johnstownu in okolici 10 milj.
Mescftuiin $1.- : RolniSka Podpora .<7_ i,a teden in	l>o-siurtuine. Za ojieracije in aiu-putaeije su pla<"~a itosobno odškodnino.
ROJAKI. posi-ržitf. se PRI-
1.1 ke in pristopite Za {M.j.-isnila Vain je ua i*)slugo tajnik .
tekom js lktnk<;a poslovanja ji- društvo i/.plai'alo: §->?,.o.<HMI0 Bolniške podpore in operacijskih odškodnin, in poMnrt nine $4,800.00, ter ima v bankah gotovine $21,647.86.
mtfSTVENI ODBOR ZA L. 1045 Predsednik: FRANK TO.VISHE Podpreds.: .UUIN LANOERHOLC Tajnik: FRANK ZUPAN Pod tajnik: JOHN NAHTIUAL
Naslov: 546 Forest Avenue Johnstown, Pa.
Hladil ju ik : A NTON ti »M A N Pod blagajnik : Eol'IS OSIER Nadzorovalni odltor: FRANK KUir«"u»Vši:K. ml.
JOSEPH GLAVAČ, nd.
Redne seje: vsako četrto nedeljo v Slovenskem Delavskemu Domu na Moxham.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO Greater New York in okolico, ink.
i
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva, naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa eneca izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna, kaj pomeni biti fin dobrega društva.	0
TEKOM LETNEGA POSLOVANJA je društvo izptaftilo $11.200. smrtjiine in $18,822. bolnine in ima v blagajni z 31. dinembrom, 1043
Naloženi denar je: $ 8,3"j;0.00 U. S. Savings Bonds $ 5,000.00 Defense Bonds $ 4,130.23 naložen v banka
Predsednik:
Skupno: $17,450.23 Odbor za leto 1045: MIHAEL URŠK
183 Wyckoff Ave., Brooklyn, N. T.
Tajnik: JOSEPH POOACHK1K 580 Liberty Avenue WUliston Park. L. L
andrej ivanšek
Pod p red 8 ed.: Zapisnikar:
365 Linden St., Bklyn, N. T.
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOVICH 933 Seneca Avenue Brooklyn, N. T. Nadzorniki:
L FRED VELEPEC	11. VINKO ZALOKAR
7226 — 67th Place	71-0» — 69th Street
Glendale, L. L	Glendale. L. L
ni. JOHN YURKAS
1714 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK. 680 Liberty Ave., Wllllston Park, L.. I,
Oruitvo zboruje vaake Setrto sebeto v evojlh druitvenlh prostorih « American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.


t
■VLAS NARODA*'—NEW fOKh
THURSDAY, SEPTEMBER 20, 1945
TSTAN'OTLIEN h. 1M
1
SERZANT DIAV0L0
:: Spisal MARCEL PEIOLLET ::
m
m
Jugoslovanski kmetovalec
Ponatisneno iz "Slovenskega Poročevalca", z dne 8. julija, 1945.
lleatriciii brat je hotel takoj zadostiti pravici in rešiti človeško dru/.bo tega sirili h-nega gada. ki je pičil, kogar je le mogel.
Toda v hipu, ko je hotel zasaditi Magdaleni bodalo v prsa. je lepa vohniika prestrašeno za-jccljnla:
—	Usmilite se me! . . . Prizanesite mi!
Maximu je obstala roka v zamahu. Magdalena jo vedela, tla mora izrul»»ti ta trenutek, če i:oče umreti.
—	C V mi prizanesetc. vam povem, kje je Ii»*;i-triee, — je nadaljevala.
Te besede so vplivale na Maxima tako. da mu je roka omahnila.
—	Govori! — je zakričal ves iz selie.
Čeprav ji je klečal na prsih, je vohunka jec-
Ijaje povedala Maximu. kje je nosivena Ucatri-ce. Pokazala mu je omarico v steni, za katero ko bila tajna vratca. Naučila ga je. kako si* odpirajo. Povedala mu je tudi, kje so spravljeni ključi.
Komaj je Maxime de Frileusc zvedel, kje je njegova sestra in kako se pridi*, do nje, je izpustil prestrašeno Magdaleno in planil k onia-1 ici.
Kil je sicer razburjen, vendar pa ni preslišal noliene liesedice, Magdaleni je iztrgal električno svetilko, katero je nosila vedno za puhom. Takoj je na^el pot v podzemlje in kmalu je klečal pri svoji sestri. Vzel jo je v naročje. ^Nesrečno lieatrico je bilo hrepenenje po rešitvi tako izmučilo iu strlo, da je ležala že več ur onesvcščeiia.
Maxime je nastavil uho na njena prsa. Prepričal se je. da srce še bije.
Dvignil je onesvdščeiio sestro in jo odnesel i/, kleti. SjMitoma jo je poljubljal na čelo. da le se zdramila iz omedlevi«*e.
Ko je prispel v Magdalctiiuo stanovanje in položil lieatrico na ]»ost<<|jo. kj«-r ^e jo /.ačeki klualil prebujati, je ves presenečen opazil, da je stanovanje prazno iu vrata odprta.
Vohunka je bila izrabila njegovo odsotnost in (»obegnila.
To ga pa ni motilo. Zadostovala mu je prijetna zavest, da je na.šel lieatrico živo in zdravo. kajti vedel je dobro, da l*»sta mladost iu Ijuljczeii kmalu premagal I i vse posledice pre-čutili noči in trpljenja v strašni jt*«"i.
Zmočil je sestri čelo z mrzlo vodo in ko je slednjič odprla oči, je dejal ves sr«Ven :
—	Prebudi se. Beatrice! Tvoje trpljenje je končano. Vrni se v snčno življenje.
—	Kje je ta podla ženska.' - - je vprašala Beatrice prest rašeno.
—	Zdaj se je ni treba več bati.
—	A Boris!
—	Kmalu se vrne iu nikoli več te m
—	A ti, Maxime.' Me zapustiš.'
Maxime ni vedel, kaj bi odgovoril na to vprašanje.
Drugo jutro s< >lavljal od Xizze.
Bil je neizprosen. Xič ni pomag;ilo prigo-\ a rja nje njegove sestre, zaman mu je |m>| kovni k de Royaljoie olieful, da mu i/.|H»shije j>o-<'aljšanje dopusta.
V Nizzi nimam zdaj kaj p<n-eti. — je |m»-navljal z glasom, ki pa ui zvenel posebno prepričevalno.
Polkovnik de Koyaljoie. Vveta. Monika iu IU»atrice so spremili seržiinta Diavolo na vlak. Maxime >e je na kolodvoru prisrčno jnjslovil od sestre iu ji dejal, da mu je zelo žal. da pred odhodom ne more objeti Borisu Kantemirsi.
—	Na vse strani sem brzojavil. IV-krl**! sem. da se Boris čim l>rej vrne k tebi. Prepričan win, da ti ne lio trelwi dolgo čakati.
Maxime je govoril tudi s polkovnikom de Bova 1 joie, ki je bil že na vse zgodaj zjutraj na policijskem komisarijatu. Tam je zvedel zanimive novi««e iu na kolodvoru je jiovednl vse ser-•/.antu Diavolu.
Organi |>ostave ho licdcli.
Magdalena <le Vaiilnes je hotela polbogu it i, pa ni prišla daleč.
Njen opis so poslali na vse strani, kajti po-1 i cist i so naš-li v nixvaliiiah orijeutalske vile
NOVA IZDAJA " HammondoT SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide v«ega sveta, ki to tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom
Zomljeridi so v barraK.
Ofliuk 00 centov Naro&ite pri: "GLASU NARODA", 216 WMt 18tk Htr—t, Now York 11. M Y
zapu-
je Maxime de Prileuse po-
K O N KG
nove dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da vohunka palač ni nihče drugi, nego Magdalena de Van Ines. ki je bila prispela v .Niz/.o z baronom Landry Vuerfoni.
Tako so Iteguuko aretirali še iste noči v hipu. ko je prilšla na 'kolodvor, kjer je hotela Vstopiti v vlak in se odpeljati daleč od dežele. v kateri ni bila več varna.
Vuerfa zadene nedvomno kmalu ista usoda, kakor njegovo ljubico. Videč, da ni več pomoči. je povedala Magdalena policiji vse, kar je vedela o baronu, iu njegovem potovanju v Anglijo.
Njena perverzna duša se ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi ušel zasluženi kazni mož, ki jo je bil pahnil v nesrečo.
—	Tudi to je vaše, delo. dragi prijatelj, — je zaključil jHilkovuik svoje pripovedovanje.
Maxime je skromno zamahnil z roko. Njegov obraz je bil še vodno melanholičen.
Vlak je bil že napovedan in okrog seržanta i so mnoge oči komaj zadrževale solze. Kar je stopila k junaku tujske legije V veta z velikim šopkom rož.
—	Vzemite ta šopek, gospod. To je skromen izraz miše hvaležnosti. Rože vas bodo spremljale na dolgem potovanju.
Maxime je bil tako ganjen, da sploh ni mogel odgovorit i. Tolike hvaležnosti in pozornosti ui pričakoval.
Prcdno je pa odpotoval i/. Xizze. ga je čaka lo še eno prijetno presenečenje.
Vlak. s katerim se je hotel odpeljati, je prisopihal na kolodvor in še prcdno se je usta-\il. je Beatrice radostno vzkliknila:
—	Boris!
Srečno naključje je hotelo, da je knez opustil iskanj«* barona Vuerla po Madžarskem, ker se je bil p roj niča I. da ji* na napačni poti.
Potoval je z nekim Vuerfovim rojakom in ta mn je povedal, da baron Vuerf še nikoli ni preslepil madžarske meje, kajti na Madžarskem ji* bil per contumaciam obsojen zaradi sleparij. Zato so je Boris takoj napotil nazaj. Da bi ne izgubljal časa. se je vrnil v Xizzo z letalom.
< 'im je prispel v Xizzo, je hitel v hotel "lin-peri a", kjer je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. In zdaj je skočil na kolodvoru iz vagona baš pravočasno, da se je lahko poslovil ml Maxima de Frileuse.
Toda prva <krb mladega kneza je bila objeti dražestuo ženo, j»o kateri je tako hrepenel.
LjnU/.en je imela prednost pred prijateljstvom. kakor jo ima vedno.
\ lak je stal v Nizzi samo nekaj minut. Kmalu s«- je približal trenutek, ko je moral seržant Diavolo Vstopiti v svoj kupe. Segel je vsem v rwke in v<i so mu želeli srečno pot.
Na svidenje! . . . Xa svidenje! — so klicali za njim. ko se je začel vlak premikati.
Maxime bi bil rad odgovoril:
—	ZIhuj-OIH !
Tiwla smilili so se mu oni, ki so ga tako ljubeči* spremljali s pogledi.
Vlak je odpeljal.
Nagnjen skozi okno ui odvrnil seržant Dia-\olo posrbila od irrofa de Royaljoie. njegove Žene. V vete Borisa in Beatrice, stoječih na peronu.
Zadnja slika dragih bitij, katerim je rešil čast in srečo, je bil j »ogled na kneza Borisa Kantom i ra. ki je objel lieatrico in se napotil z njo v novo. srečno življenje. To sliko je vzel Maxime de Frileuse s seboj na liojišče.
- LjulM'zen! — je dejal zamišljeno in sedel V kot.
In ker se je ta hip najbrž spomnil lepe vo-huiike. v katero je bil zaljubljen, je pomislil, kako se mu je izjalovil tudi ta i»oskiis in zamrlimi 1 je:
—	Ljulx-zcn! . . . D;k toda zame je ni!
•Iiinak tujske legije ni hotel pokazati sopotnikom, da bije v svojem srcu hud boj.
Vzel je torej mujm-Ic, katerega mu je prinesla Vveta na kolodvor, za kril si je z njim obraz. | kakor bi hotel poduhati rože, v resnici jih je •pa namakal s solzami . . .
Zvest naročnik
I thick Diu motni. Wash. — Pošiljam Vam zoj»et za list "Glas Narodaker je ravno sedaj iztekel. Xa '-Glas Xarodil*' sem že mnogo let naročen, zato gsi pa tudi rad čitain. <»a ne bodem nikdar pustil, dokler IkmIciii živel. Mu želim mnogo uspeha in novih naročnikov.
Z odličnem pozdravom vsem uradnikom in ičtateljem "Glasa Naroda'*. —
Ko je dne 4. julija govoril maršal Tito na kongresu sindikatov delavcev in nameščencev Srbije, je med drugim dejal:
"Imam tudi svojega naj. močnejšega zaveznika — kmeč ki stan. Njemu nismo še ničesar dali. Povedati vam moram kot zastopnikom delavcev, da kmetje niso še ničesar dobili, toda da jemljemo od njih za prehrano naše vojske, prav tako kakor niste ničesar dobili vi, ki delate noč in dan, da bi cbuli in oblekli našo vojsko, izdelali vojni material, vzpostavili naš promet in izdelali druge predmete, ki so potrebni za golo življenje našega prebivalstva. Mi smo dolžni prav tako pomagati kmetom. A kdo drugi naj pomaga kmetom, če ne delavski razred? Kmetom moramo dati obutev, obleko in pluge, vse, kar potrebujejo za obdelovanje svojih polj, za graditev hiš in take. dalje. To je vaša naloga, to bo vaš doprinos. Kmetje pa bodo dali to. kar je delavcem potrebno za življenje: kruh, živino in vse drugo. Iz tega izhaja, da sta to dva najvažnejša činitelja, ki se morata ne
/'litine roke krneč Lih ihl.lt f i,, z,-,i<i so /tttsftro rile zlu t o kltisje.
nove Jugoslavije, ne mogli premagati!"
V teh dneh. ko bodo naše ljudske množice izpolnjevale dolžnost svolNidiiih državljanov in IhmIo volile najbolj zveste, najbolj poštene, najbolj požrtvovalne tovariše iu tovarišiee v narodne osvobodilne odbore, naj tudi naš kmet in naša kmetica občutita vso slast širine ljudske oblasti, ki mu da je v roke kl juč za vse ol>-like njegovega loj »šega l»o-dočeira življenja.
T. S.
o našem bodočem življenju sami odločevali!
Kmet je do sedaj oral, sejal in žel ter garal — kako bo prodajal, /kako in kaj bo jedel, kako se bo oblačil, kako bo z njegovimi otroci, ]ia so odločevali drugi. V novi Jugoslaviji pa bo drugače, ker smo svojo borbo izvojevali in ker smo zmagali! Kmet bo sejal, žel — pa bo tudi odločeval o svojem življenju in o življenju svojih otrok. Na staro se ne bomo vrnili! — je dejal podpredsednik vlade Jugoslavije
samo medsebojno podpirati,!™ . > , v--i i
... . . , .	.M Edvard Kardelj. Nikdar, niko-
temvec ki skupaj dajeta naj-
več, da bi se država izgradila.
Kadatt koli smo se med narodno osvobodilno borbo raz-govarjali z našimi kmeti, so nas na vseh sestankih ali pa posamezno vpraševali: Kako da ho s kmetom v novi Jugoslaviji?
To njegovo življensko vprašanje je povsem utemeljeno in upravičeno. Kmet. obdeluje zoni ljo, goji živino, sadje in trto.
li več
Naš kmet ve in mora vedeti, da je ljudska oblast, ki si jo je priboril z borbo, njegova največja jpridobitev. Toda tojljud-sko oblast je treba imeti v srcih in v pameti, ne samo na jeziku! V ljudski oblasti je ključ za vse: {-a davke, za polja, za zemljo, za živino, za umetna gnojila za zvorne hleve in sadovnjake, za zadruge kmet je naš rednik! To mi vsi in vzgojo svojih otrok. Krneč -vemo, tega se mi vsi zaveda-Jki stan lahko z vedrim čelom rno, posebno -pa se je tega za- gleda v lepšo bodočnost.
Nikdar v zgodovini niso ljudske množice slišale tako iskrene in poštene besede, kakor jilvje izrekel tovariš Tito. ko je govoril delavcem: da
vedala in se še zaveda naša vojska, ki je bila od vsega po-četka navezana le nanj.
Z globoko hvaležnostjo se bo naš narod spominjal velikih žrtev našega kmeta, ki je bil med prvimi stebri našega narodno osvobodilnega gibanja, in ki še danes podpira naše napore pri obnovi in izgradnji. Za vse večne čase se je podo-
siio ljudske oblasti in ko bo z'—
njim vred pristopil k obnovitvi in izgradnji domovine, bo dan za dnem bolj občutil vse sadove naše borbe. Za enkrat pa sledimo vsi besedam podpredsednika tovariša Kardelja, ki pravi: "V naših ljudskih množicah se mora vsidriti zavest o tem, da ni nobene zapreke, ki bi je mi. graditelji
NOV GROB V MIXXESOTI
Ely, Minn. — Prve dni avg. je umrl na svojem domu pionir Andrej iS tern, star 82 let in doma iz Srednje vasi pri Šenčurju na Dolenjskem. — V Ameriki je bil čez 45 let. Pred letom , mu je -umrla žena. Zapušča samsko hčer.
HELP WANTED ;;
Help WantedL (Female)^
w a n t k !»
MOTI IKI J\S 11 KI,PER
>k'«'p in. li^lii liMit^cki^-pin^. sumil ;iparaiuicut. yt>;ir rliiM,	p:tv.
»'nil mornings:
HELP WANTED
KSplaitaili- 2-79;.l
H si l
i s.". >
imajo v kmetu svojega največjega zaveznika, ko je govoril, kako da se še ničesar ni moglo napraviti za kmeta, čeprav je zaslu/il tako kakor delavec, da se mu s polnim jerbasom
URGENT
\vi-: M;I:I» AT < >\< J:
KITCHEN MAIDS & TRAY MAIDS
8 IliU Ii IU TV l'Ktt.M AXKNT l'< ISITIONS Al'l'I.V AT OM'K
IJOl'LKVAR]) HOSPITAL
4«;o» ::i>t AVKNI'E l.»»M; ISI .A NI» OTY K A S-l'SM ____( it;» is.-. >
■"""TP em "PXTa»" noNn oanfk
I'iiTKKiii .n: si:
HIŠNO DKLAVKO
IM»M rrrn:i..in i:. i «»IUIAŠ0I: M: ni.i/r SI IUVAY
Trl»*r<»uir:ij|«« I to 7-7117 |mi i |h>)m>1i1ii«' uli koiuvui Itilna \ | m »o« I«-I ji-k |»rt'«l 1"_\ «>|H»hliH>:
I"i'i'k po I. ]Hi|Hi!iltic
i i si jsj is},
Help Wanted (Female)
\v A > T K 1»
110 r S K K K K P K k
i.'.\|KTii'iicnl. iuiddlc:iKi'<l. Mvisli <-iM>k-iu^. - in family, rare small apartun'iit, si-|>ar:it«' ivm.iii, private lutlli, KihhI salary. rcfcri'iiecs. I'all or plmue: I.. FKI.IiMAN. 1Mi» Avrmie .1.. l'lat-tatsh. Ur«H.klyii.	KS 7-7"^»."»
20 GIRLS WANTED
lA|>crit'ii<iil ami Ini'Xiirrii'iin'ti
i'kkmanknt i.al'milty .t<»us un sill uts A\|| MANtil.ks <!imm1 l'ay Kxrcllt'tit Working < "omlit
t'ltlvatk stka.m i.aimhiv l-ji — :;7tii avk.. at i:;th stukkt. u»n*i: 1 si. a nt) rity
ba našega kmeta vžgala v grb povrne, kar je žrtvoval za os-naše zmage in svobode. Vsi voboditev domovine. Odložili! pa tudi vemo, da je bil naš,smo orožje in 'zgrabili za kram
kmet med prvimi, ki je zgrabil za puško in stopil v naše borbene vrste.
pe, lopate, kose in srpe. Po senožetih in košenicah se oglaša radosten vrisk koscev in z
Našemu kmetu so v prejšnji j naših njiv se dviga pesem ža Jugoslaviji metali obljube : I njic in. ko bo naša kmečka že-obljubovali so mu znižanje na porinila prvo pogačo v kru-
davkov, brezobrestna posojila, vodovode, ceste in mostove, toda ostalo je pri obljubah. — Kmet je bil za vse prešnje režime v bivši Jugoslaviji le molzna krava. c"e pa si je sam ns kak način omislil elektriko ali kaj drugega potrebnega in koristnega, se mu je vse to spet tako obdavčilo, da od tega ni imel koristi.
Nova Jugoslavija pa ne ob-
šno peč, bo to dogodek, po katerem je hrepenela vsa ta štiri strašna leta. Prva pogača svobode! Nič več ne bo treba pred okupatorjem skrivati zlate pšenice naših polj, nič več ne bo oskrunjevala peta sovražnika razore naših njiv. Novo življenje je pred nami! Tudi naš kmet stopa v to novo življenje. Toda to/naše novo življenje, o katerem smo sanjali in
1 j ubija ničesar, česar ne bi po katerem so hrepeneli naši
mogla izpolniti, kajti novo Jugoslavijo so ustvarile naše
predniki stoletja in za katerega je dal glavo Matija Gubec
A. Primožič h.
množice, novo Jugoslavijo je in tisoči in tisoči kmetov, nje-pomagal ustvariti naš kmet—jgovih bojnih tovarišev ob ča-in bodočnost je tudi v njego- sih kmečkih puntov, je komaj vih rokah. Bilo bi smešno, če sele nakazano. Zakoni ljudske bi /kdo govoril, da v Titovi demokracije so mu dali obliko Jugoslaviji ne bo več davkov, j in smer, zakoni so ga raščitili bili bi bedaki, če bi verjeli kle-(in dali pravni temelj ljudski vetam naših nasprotnikov, ki oblasti, brez katerega bi vse so zlasti med vojno čvekali, ostalo le pri besedah. Pa tudi da bo kmetu v novi Jugosla-(naš kmet dobro razume Tito-viji odvzeta zemlja... Mi vsi.ve besede, s katerimi je opozo-brez' izjeme vemo, zakaj smo i ril na silne težave, pred kate-zgrabili za orožje. V prvi vrsti rimi stojimo, kajti ta hip, ko 'smo se borili, da smo pregnali jc še vse v ruševinah, se vseh j tujca, ki nam je hotel vzeti j teh dobrin, ki smo si jih pri-svobodo in premoženje. Na borili, še ne vidi, ampak ko-'svoji zemlji hočemo biti svoj,maj sluti. Toda tisti čas, ka-jgespodar! V drugi vrsti smose.terega je naš kmet toliko sto-borili za svobodo, kajti brez leti j pričakoval, je kljub temu svobode ni pravega življenja! |pred nami! Ko bo naš kmet V tretji vrsti pa smo se borili s pomočjo svojega največje-za ljudsko oblast! A ljudska Iga zaveznika, z delavskim ra-oblast nam je porok, da bomo 'zredom v resnici doumel vso
i*i>ti:ki:i mi: sk KIILUUCO — DOBRA PKKIN.IA
si"i na svm.ik.m i a »ml. <i i »m v tki »m*. i »KI ca 1'm.mih".
ri.Ar.v	\.\ TKI»J:\
se i-o:;ko
i 1 s 11 is:: i
rotkkiu .IK su DKKl.K
v starosti <h! j.', ::r, |.-t. l/,iirj«-na. sj«Ih>iii> hišno (ii-lii, iiMliciir^a pranja. l'ri|>r<>sta kuli.-iri<-a. <> ><»li. .iparliin'iil. ;i iMlnišniii, v«V-««rji pr«»sti, lastim s«.Im» in kopalnica. raili«». <»L'la<it«' a|i t«*lff,.iumjtt> SI" 7-.177:?	Mrs. M.
W. Ciusl.ur^, IT-1: Wfst Krni Ave..
N. V. <'.. Apt. 7('	(1st ts:>
1'OTKKIH JE SK III.ŠINJO
<la o>-krl>i ilmn uciti'lji<'i>. Izvr/.liatia. <la pri*v/.aiuc oskrlm otrok fant 11 >.t:ir. Mu jlicu apartment. -• HlraŠ4"-eua. pralni -lr<»j, navadiiu ku-lianjo. ilultra p'aea. i/vrsten »lom za -po-olm,. hi^injo. ki si> y.aniiniva 7« i stalim služlio. l'«K'itiii<*e s plačo.
PK :M»4 poTUKtit Ji; si: Kl'IIARICO—HISENM A
ali SUHAI{ICO STHEŽAJKA: apartmt-ut r» sirfi. lastna sol »a. I»va š«>lska «.>troka. XK 8-81)7«
i Isj 1st.
(i
L
Finishers — Complete DRESSMAKERS
oil FINK DKKSSKS
I:\('I:LLI:NT SAI.AKV l'KIi.MA.VKNT 1M »S1TK »N Apply at: S 1» <» l£ T \t K E «5 W. JUtli ST..	N. Y. r
(ITS IS I
New J e r s e _y_r.
WANTED
LEARNERS
Coconut Shaving
We Train Yon
GUARANTEED BATE WHILE LEARNING
FRANKLIN BAKER DIVISION
General Food Corporation
15th & Bloomfield Sts. H o b o k e n, N. J.
<174—187)
I R
for
SANDWICHES in n its Eiio.M ki a. m. to :: r. .m.
NO SATI "It I »AYS Mil S1'M>AYS 7(1 PINK KTRKKT WHITEHALL
i 1 s^i i S.S l
I'l »TKEHC.I E SE
H I Š I X J O
EAIIKO K I'll AN .IK I.EPA I'l. At'A — LAHKO PRANJE .-.>2 I»M. SIM NOTIH ALI NA SVOJ KM 1 »< »Ml*. I'UIPOROCILA
___SH 3-c:tc I___
PULLERS & LOADERS
STEADY WORK
XEW AMERIC AN STEAM LAUNDRY
lCl'S RRONXDALK AVE li It O N X
i LSI—1ST i
POTKEHtJE SE
1IIŠNO DELAVKO
LAHKO DELQ POMAHATI PRI OTROCHI DOHRA PLAC.V DOBER DOM __KS 2-0991___
ŠIVALKE — SLAMA
KLAMNIKARICE in iC'ENKK
STALNO DEI.O DOP.KA PLA("'A MAYER > OYELTIES. «8-10 58th Ave.. MasjH'th. L. I. Newtown '.»-TOW
HIRI.S — WOMEN, (no e.x|N-riem-e ini-essary » — LIHIIT ASS EM H LY WORK
C. 1). wool) ELECTRIC CO.
S'J(i Broadway, near 12th St.. N. Y. C.
S I V A L K K
SLA MNIK OV
izvežbane na SATURN kite. Takošnji začetek.
Vprušujte pri:
BERWICK HATS
54 WEST 39th STREET. 15th Floor _ New York City
<1>—21)