[iN1 £ prftxnikov. frfly «cept fLÁmft and Bo Hottáaps. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB ) j Uraái itlki Is sprava liki prsstsiti • 1ST South Lswadals Ave, Offlss of Pukliesiioai Wm S. Lswsdals Ata. Hspksaa, BeekwsU 4104 .TIA* XXX M. ItSi. al «h* Atl «C O»—»i «T Maná ». liti. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. JULUA (JULY 20), 1037. SobasrlptloB H.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 140 )jalisti odbili uporniške naskoke I protestira proti ji invaziji špan-_ i ozemlja jaTetina v ŠPANIJI 10. jul. — Uporniška vojaške čete nsskskuje-je španskih miličnikov ki fronti z namenom, ,o nazaj veliko ozemlje, je sasedia ljudska armada-veliki ofenzivi v zadnjih Uporniki so dobili ojača-drugih front in zdaj ob-jejo lojaliatične pozicije i Bruneta in Villanueva1 illa, na bojni črti, ki se 18 milj zapadno od Ma-Uradna vest španske vla-i, da so miličniki odbili itične naskoke. Miličniki imi granatami razbili iška tanka in pognali v beg. bitke so zdaj v teku tu-ilittni naselbini, v mani predmestju v bližini Ouijorna. Uporniške čete obkoliti miličnike v u Valpermoso de las Mo-ifuadalajarski fronti, kar jim ni posrečilo. Tudi na iti bo lojalisti odbili fa-nankoke. ija, Španija, 19. jul. —, Azana, predsednik ¿panike vlade, je v svojem protestiral proti zunanA španskega ozemlja, ®ro-iji in Italiji, ki pošnjata orotjt in strelivo gene-ncu, vrhovnemu povelj-1 uporniške armade. Azana govor ob prvi obletnici civilne vojne v Španiji. 19. jul. — Dočim ve-Evrope trpi zaradi suše ivalcem v mnogih krajih >ta in pomanjkanje, ljudska vlada izjavijo kmetje na ozemlju, Iona kontrolira, pospra-veiji pridelek v zgodo-ni posledica izredno u* vremena ali sreče, tem-rov vlade, ki nudi vse-pomoč kmetom. h razdelila zemljo, ki so J posedovali veleposestni-J kmete in ti so «edaj pr-Harji na svoji zemlji. "iz*alo njihovo pridnost, na polju kof mravlje, v »vojo lastno korist in » uvesti, da je zmaga armade garancija, da črtali lemljo, katero ob m Rwnju zunanjih opazo-Je ljudska vlada storila n korak, ko se je izrekla primlj«'ni kokktivizaciji Jj- T<> *> zahtevali anarhisti ^ ikstrrmisti, toda nale-opozicijo pri komuni-»["•kadrih diKtriktih, kjer uveljaviti program "■"jje, so se kmetje u-r" * načrt zavržen. "' »Jpešna poteza španske L* Nit razdelitev zemlje kijo najboljši _ ki ^dsko mi|ice. ¡J/ ^ ^stransko po- iw>ili so tisoče ton Domače vesti Nov grob v Penni Broughton, Pa. — Dne 16. julija je tu preminul Mike Mali, star 67 let in doma iz St. Petra na Dolenjskem. V Ameriki je bil 88 let in tu zapušča ženo ter že odraslih pet sinov in dve hčeri. Bil je član in dolgoletni predsednik društva 62 8NPJ in večkratni delegat na konvencijah SNPJ. Ob smrti je bil tudi član KSKJ. bfÜÍlnitkl «ni. se-■¡¡•lila v vsoti $29,167,. th ki * V ******* dis-****** kontrolira vlada. uko têârutniébm. Sa- ¿¿¡¡¡rijci Val,nciJ| je bilo Z Zt 289 ^«akili za-—JtfyitadJ v zadnjih C'kí imâio ko Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Iz Phoenixa, A-rizona, je prišla vest, da je tamkaj umrl slovenski odvetnik Joseph Zaviršek, ki je svoječasno bival v Clevelandu in ki ima tu tudi svoje starše. — Iz stare domovine v posete sta prišla dr. Franc Trdan, duhovnik in profesor v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano in Julij Slap-šak, upokojeni šolski ravnatelj ter oče tukajinjega kaplana v Newburghu. Baje ata prišla, da bosta prisostvovala neki Baragovi slavnosti na "kulturnem vrtu", pfri kateri bodo dokončali odkritje Cankarjevega kipa, v Clevelandu kopiranega po originalu iz Ljubljane, ki je lani na še danes nepojasnjen način nekam izginil. Green naskočil Heywooda Brouna Očita mu, da je zanesel razdor med časnikar je Washington, D. C., 19. jul. —* William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je včeraj silovito napadel Heywooda Brouna, predsednika u-nije časopisnih delavcev (Ame-rcian Newspaper Guild), katerega je imenoval "podrepnika komunistov" in razdiralca svoje unije. Green je rekel, da je Broun s svojo unijo urednikov in reporterjev pred enim letom trkal na vrata Ameriške dela v-1 ske federacije za vstop in dobil je čarter, na zadnji konvenciji v St. Louisu je pa "na inspiracije iz Moskve" dosegel, da je Gjtfld pustil federacijo in šel v Lfwisov CIO. Broun je dalje nf istem zborovanju obvezal kakih 10,000 ameriških časnikarjev v prid farmarsko-delavski stranki in lojatistični vladi v Španiji, ne da bi jih bil vprašal, kako oni mislijo o tem. Green je nadalje rekel, da je Broun s to avojo "diktatorsko taktiko" dosegel največjo zmešnjavo in upor v časnikarski liniji. Lokalne unije Guilda v Washingtonu, D. C., Columbu-su, O., v Californiji, Michiganu, Massachusettsu in drugje so zdaj v gibanju za referendum, ki naj ovrže vse te sklepe konvencije v St. Louisu. Zanimivo je pa to, da je Green tudi rekel, da je newyorška komunistična enota časniksrjev pri Daily Workerju tudi nastopila proti "komunističnemu pod-repniku" (t) Brounu, češ ds trpi na "otročarijah levičar-■tva" . . . far mailing at apscial rate of posta«« proridsd for la auction 1108, Act of O«! I, 1917, sstkeriasd oa Joss 14, ISIS. Država Mississippi vabi tovarnarje Obilica pohlevnih delavcev Jackson, M i hm. — (FP) — Dr-žava Mississippi je določila $100,000 za financiranje kampanje, da potegne tovarnarje, ki bežijo predo unijami is drugih držav v svoje meje. Ugodnosti, katere oglaša v tej kampanji, so garancija glede odprte delavnice in tovarne proste davka. Denar sa oglaševanje črpa iz sklada, v katerega se steka kup-čijaki davek. Uradni oglasi sicer odprto ne poudarjajo, da unije niso dovoljene v tej državi, toda razni odbori, ki sodelujejo v tej kampanji, so pripravljeni skleniti dogovore, ki jamčijo odprto delavnico. Zakon, ki je bil sprejet v zadnjem zasedanju držav-ne legislature in ga je governor Hugh L. White podpisal, dovoljuje mestom in občinam gradnjo tovarn, katere lahko podarijo podjetnikom, ki hočejo priti v država Ker je governor White ustvaril paradiž za tovarnarje, s* .selijo v državo. V svojih znojnlh delavnicah uposlujejo sinove ih hčere revnih farmarjev in" farmskih najemnikov. Ti so znani kot pohlevni delavci, ki so pripravljeni delati za nizke mezde. V zadnjem času so se poslu-žill prilike oblačilni tovarnarji z vzhoda, kjer imajo oblačilni delavci močne organizacije. V svojih delavnicah uposlujejo po-večini ženske, katerim plačujejo le pat do osem dolarjev na teden. Delovni teden je 46 do 60 ur. Vsi poskusi delavcev, da si priborijo pravico kolektivnega pogajanja, so se izjalovili. Proti močni kombinaciji tovarnarjev, trgovcev in okrajnih ter državnih avtoritet se delavci ne morejo bojevati. Vse ~ stavke, katere so oklicali delavci v nekaterih središčih oblačilne industrije v tej državi, so bile razbite, ker čut solidarnosti in skupnega nastopa nima ugodne podlage. Mississippi bolj kot katera druga država na jugu podpira industrijsko tlačanstvo in tovarnarji imajo proste roke pri izkoriščevanju delavcev. ommmmmmmmmmmm—mmmmmmm Fašističen shod razbit v Londonu London, 19. jul. — Velika delavska množica je včeraj razbila shod, na katerem je govoril angleški fašistični vodja Oswald Mosley. Srditi demonstantje so napadli govornika, ki je stal v arvtotruku in mu raztrgali hlače, nakar ga je policija spremila v tramvajskem vozu v hotel, fitirje demonstrative so bili aretirani. ZAKONSKI NAČRT MINIMALNE MEZDE OSKUBEN Posebni vladni odbor bo reževal sporna vprašanja UNIJE NISO ZADOVOLJNE Washington, D. i — (FP) — Senatni delavski odsek je priporočil v sprejetje Black-Connery-jev zakonski osnutek glede minimalne mezde in ihaksimalnega delovnika v zelo osjtubeni obliki. Načrt bo prišel na dnevni red, ko bo debata o Rooseveltovi sodni jski reformi končana. Ta bo najbrž trajala več tednov. Vodja demokratske večine v višji kongresni zbornici jel že namignil, da kongres ne bo glasoval o mezdnem načrtu v aedanjem zasedanju. • Načrt, katerega je senatni odsek priporočil v sprejetje, se precej razlikuje od prvotnega, ki je bil sestavljen na podlagi Rooseveltovih sugestij. Osnutek ne krije mornarjevi železničarjev, hišnih služabnikov in poljedelskih delavcev. Mornarji in železničarji so bili izvzeti, ker jim že sprejeti takoni dajejo zaščito. Brez protekcije so poljedelski delavci in Hišni služabniki. Senatni odsek se je bavil z vprašanjem, ali naj posebni vladni odbor, kateremu bo poverjeno iVajanje zakona, odloča o spornih zadevah. Izrazil je bojazen, da nagle izpremerfti^ lahka dovzročutliisakd jkkockvift-dustrijam kakor^ludr delavcem. Načrt določa, da minimalna plača ne sme biti manj ko 40 centov na uro, maksimalni delovni teden pa ne več ko 40 ur. Zvišanje mezdnega standarda nad to točko je zadeva kolektivnega pogajanja. Vladni odbor mora ugotoviti, ali apliciranje minimalne mezde ne bo omejilo število delavcev v posameznih podjetjih. Dalje mora upoštevati življenske stroške, sorazmerne mezde, ki jih vzpostavijo kolektivna pogajanja med delavci in delodajalci kakor tudi prostovoljni dogovori. Voditelji delavskih unij niso zadovoljni z načrtom, katerega je senatni odsek priporočil v sprejetje. Pravijo, da ima polno lukenj, skozi katere se bodo lahko izmuznili delodajalci. Načrt je postavil streho mezdni strukturi, ne pa temelja. Katoliki vabijo lute-rane v enotno fronto Berlin, 19. jul. — Tukajšnji katoliški tednik je včeraj objavil apel na protestant« v Nem- Zborovanje pisateljev v Madrida Dvajset držav zastopanih na kongresu Madrid. — (FP) — Ko je Mednarodna pisateljska zvesa lansko leto sprejela povabilo španskih pisateljev, naj ima svoj prihodnji kongres v (Madridu, ni niti slutila, da bo is-bruhnila civilna vojna v Španiji« Ko so se fašisti uprli in je Mlo povabilo obnovljeno in ponovno sprejeto, so mnogi govorili, da se kongres sploh n ë bo vršil v Madridu v mesecu juliju. Toda zgodilo se je nepričakovano, kakor je izjavil Malcolm Cowley, urednik tednika New Republic in eden izmed ameriških delega* tov: "Mi smo tukaj." Dva dni je kongres zboroval v Valenciji» nakur je bil premeščen v Madrid. Okrog sto pisateljev iz dvajsetih držav se j§ udeležilo kongresa. Imena Malraux, Nexo, Renn, Koltzov, Tolstoj, Batea, Ehrenburg, Mouad* nac in Benda so dokaz o uspešnosti tega dogodka. Višek navdušenja je prišel na seji, ko, j« grupa miličnikov dospela v dvorano in naznanila okupacijo ms* sta Bruneta. Vest je elektrisi-rala delegate, med katerimi so bili nekateri v uniformah, ker so se le nekaj dni prej vrnili i fronte, kjer ao se borili na strani vladne armade. Stephen Spsn-der, ki je govoril v imenu angleške delegacije, je dejal: "Mi, ki zastopamo Anglijo na kongresu pisateljev v Madridu, iie bomo nikdar pozabili pisateljev in intemacionalistov, ki so padli na madridski frontt Ti so bili Ralph Fox, Christophar J. Sprigg in John Cornfofd. Ta fronta je njihova grobnica kakor tudi grobnica španakega fašizma. Naš kongres je izraz solidarnosti vseh pisateljev napram španski vladi. Mi smo uvsrjenl, da Spanci vodijo našo vojno, vojno sa demokracijo in svobodo. Prav tako mislijo španski pisatelji, ki so skoro vsi na strani ljudske vlade In mnogi ao že padli v bitkah na fronti. Upam, da bo iz tega kongresa vzklil jasnejši pojem o vlogi, ki Jo morajo igrati pisatelji v vseh državah." Delegatje so dobili dovolj materiala, da ga opišejo. Bili so v Madridu v momentu, ko ao fašistični letalci obnovili napade. Neka bomba je padla Is sto mt-trov stran od dvorane, v kateri so zborovali in zanetila ogenj v poslopju, ki je bilo kmalu kup razvalin in pepela. Avstrija prepovedala parado vojnih veteranov Japonska čaka odgovora na ultimat Hitler slovesno otvoril sa vod nemških umetnosti ■/V. £2! muni«i* na 70 mrtvih Jul. - Silna * 2 kvarni «treljv» v ob Sovjetêhi poslanik odpotoval v Moskvo Washington. D. C., 19. Jul. — Sovjetski poslanik Aleksander Antonovič Trojanovskij Je včeraj odpotoval v Rusijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da je bil odpoklican za stalno. Vzrok fte ni znan. usmrtila 70 delavcev in ranila čas 900. Okrog sto hiš naokrog čiji, naj se pridružijo katolikom v enotni fronti proti nacijem. Apel je naslovljen na "vse kristjane, ki verujejo v Kristusa." r Jtngtat je tovarne Je podrlo. trn pttfe. kl m nastopile pred a éiàaAàe polki)« as Jeklarske stavfcsrje. Is Tokio zahteva umik ki- PR08VETA TU SMUG oi lastvima la Ohm rM m mU ttf». M.v» m p* Mil m ■ i I «m fill «Mk m ««„wll^b* ■ «to Im#I fftOHVBTA ANW «M* Kaj vie to pomeni? William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, obtožuje John« Lewi«« in CIO neodgovornosti, zločinskih nasilnosti in 1 komunističnih manevrov. Ameriške delavska federacija daje čarter "neodvisnim" unijam, ki so jih organizirale neodvisne jeklarske družbe (Republic Steel« Inland Steel, Bethlehem Steel, Young»town Sheet k Tube) za pobijanje Industrijskih unij CIO. Unija progresivnih rudarjev v Illinolsu, ki je bila pet let samostojna in katera je neko* oz nalila Greena in ADF za največje nazad-njake in kapitalistične Htapčone, se je zdaj pridružila Greenu in Ameriški delavski federaciji. Neki lokalni vodja unije CIO v Chicagu je na seji zabičil članom, da kot člani unije ne smejo govoriti o nobeni politiki. "Mi smo samo uninonisti in nič drugega," je rekel. V Philadelphiji je 25,000 organiziranih voznikov in šoferjev prelomilo pogodbo, ko so na lastno pest zastavkali samo zato, da registrirajo svoj sentiment v konfliktu med lokalnimi unijami CIO in ADF. Komunistična stranka v New Yorku je odobrila ponovno kandidaturo župana La Guardi-je. 2upan La Guardia Je bil nekoč socialist, danes je uradno registriran kot republikanec In sam se razglaša za progresivca. La Guardia vsak čas ozmerja Hitlerja, ampak proti Mussoliniju še ni izrekel nobene kritične besede. Louis Waldman, vodja socialistične "stare garde" in zdaj eden voditeljev ameriške delavske stranke v državi New Yorku, poziva La Guardijo, naj takoj obsodi komuniste, če noče zapraviti svoje zmage pri volitvah v prihodnjem novembru. American Institute of Public Opinion je na glasu, da najbolje pogodi javno mnenje v Združenih državah. Ko je newyorška revija The Literary Digest na podlagi svojega "slamnatega glasovanja" pred zadnjimi predsedniškimi volitvami prisodila zmago Landonu, je omenjeni zavod na temelju svojega glasovanja napovedal, da bo Roosevelt dobil večino v vseh državah, izvemši v treh: Maine, Vermont in New Hampshire. Zavod se je zmotil le glede New Hampshire. Ta zavod je pravkar objavil rezultat glasovanja, ki ga je vodil med ameriškimi delavci in farmarji glede unij in štrajkov. Rezultat je sledeči: Od vsakih sto delavcev se Je 7« Izreklo za unijo, kakršnokoli; od vsakih sto glasovalcev se je 71 izreklo, da so Imeli pred šestimi mese-- ci več navdušenja za unijo kot danes; od vsakih sto glasovalcev se je 64 izreklo za Ameriško delavsko federacijo In M za CIO; od vsakih sto glasovalcev je 67 dalo prednost Greenu pred Uwisom; od vsakih sto glasovalcev je 80 glasovalo, naj vlada prisili delodajalce In delavce s posebnim zakonom za poravnavo konflikta predno pride do stavke; od vsakih sto glasovalcev se je 6» Izreklo, naj vlada regulira delavske unije; od vsakih sto glasovalcev je 67 glasovalo za postavno prepoved sedečih stavk. — Kaj pa mislijo ameriški farmarji o unijah in stavkah? Od vsakih sto farmarjev Je 40 glasovalo» da delavci ne iiotrebujejo nobenih unij in vojaštvo naj zdrobi vse stavke v mestih! Gornje številke izzivajo vse mogoče komentarje. Uhko rečemo, da glasovanje ni bilo reprezentativno, to se pravi, da vsi delavski elementi niso bili proporčno zastopani. Lahko rečemo to in ono vnakdo * svojega stališča — lahko vse skupaj zavrtemu kot stvar brez pomena. lahko |ni bolj ali manj uvažujemo. Glede farmarjev se ne bomo dosti zmotili, če pritrdimo. da re« tako mislijo o delavskih unijah in stavkah. Priča nam je incident v Her-sheyju. Pa. in več drugih incidentov. Vzlic temu. naj bo tako sli tako, vse to daje misliti. H rex globokega premisleka naj ne gre nihče preko tega — zlasti preko najnovejših tragičnih dogodkov, ki Jih omenjamo uvodftma in ki So dejstva. Kaj vse to pomeni? Kaj naj to pomeni sa ameriškega delavca? Kje je prava pot is te konfuzije, kje jaanina onkraj oblači ne? K no Je gotovo! Kkstnminti na obeh koncih naj si ne obetajo uspehov I Niti ekonomski burbonci in Industrijski fašisti na desnici, ki nočejo nič slišati o kakšnih pravicak organiziranega delavstva, niti akrajni agagarjl na lovki, ki izrabljajo delavsko gibanje sa svoje revolucionarne in diktatorične eksperimente, ne bodo izšli zmagoviti it današnje konfuzije! Glasovi iz naselbin Zâniaive bdtft» Laaallike vtoil La Balle, IIL — Jako nerad poročam slabe novico, ker pa dobrih ni, moram poročati slabe. Da je Frank Golobic umrl, je bilo že poročano, ampak poročevalec menda ni vedel, da je bil Frank Golobic rojen v »Urem kraju, na p« v Ameriki, kot Je bilo poročano. Frank je prišel iz starega kra* ja prav mlad in je še nekaj let Mil v šolo tukaj v La Sallu. Frank je bil dober član društva Sfkol, nikoli ni bil üiapendlran, zmiraj vesel in jako priljubljen mri tujerodcih kot pri Slovencih. Blag mu spomin. To pa nI edina nesreča. Imamo mladega člana Louiaa Kosija, ki je tako nesrečno padal, da laži v bolnišnici St. Mary t zlomljenim hrbtom. Potem ja bil operiran na slepiču mlad član Feliks Bo-risek, ravno tako jo bila operira« na mlada članica Elizabeta ftlo-gar tudi na slepiču. Ana Ivlrnko-vic je tudi bila v bolnišnici in operirana. Sedaj so adravl doma. Vse to — smrt, operacije in član a zlomljenim hrbtom — se je zgodilo v zadnjih dveh tednih. To bo mogoče kaj zaleglo pri mladih članih, ker je dosti takih, da puščajo društvo in vzamejo inšurenc. Inšurenc res plača v slučaju smrti, toda društvo in Slovenska narodna podporna jed-nota pa skrbi in pomaga svojim članom, kadar najbolj potrebujemo pomoči tudi dokler smo Šivi. Naj še omenim onim članom, ki plačujejo asesment na dva ali tri mesece, da bo vsak suspendiran prvi mesec, če na bo plačal. Posledice bo trpel sam. Frank Drnaeh. Na oblaku pri bečlarjlh Springfield, III.—Na praznik ameriške neodvisnosti sem se namenil, da obiščem moje stare prijatelje in rojake. Preskrbim si voznika, vzamem ionski spol s sabo in ie smo drveli po lepih in ravnih cestah proti St. Loui-su. Ko smo bili ie blizu tega mesta, rečem šoferju, da nimam nič opraviti tam in naj raje obrne proti VVittu. ' Med potjo so me predvsem zanimala kraana polja, ki so v najlepšem atanju, kakor tudi sadno drevja. Plenica in oves sta ie skoraj poleta, koruza in drugo kale prav lepo, sadno drevje, predvsem hruške in jabolka se kar lomijo od prevelike tale. Pri tem opazovanju in u-iivanju narave me je najbolj motila — prehitra voinja. Ko aem na hitromaru opazil, da drvimo 70 milj, eem šoferju o-menil, da tako ne bo šlo, ker nas hoče še v nebesa pripeljati. Ker mi nI preveč sa nebesa na onem svetu, mu rečem, naj vozi 20 milj počasneje. Odnehal je na 65 milj na uro In dajal, da drugače se ni vredno voziti. Kot ie rečeno, smo zaobrnili avto na ceeto it. 16. Se nekaj minut in smo na mestu — v VVittu, IU. Poznaš rojake tukaj. Seveda, pa še veliko, posebno pa L. Podbregarja. Pravi, da ga tudi on pozna, ker ga je ie videl v njegovi pivovarni. Ker je ie blizu poldne, ml omeni, naj jaz preakrblm kosilo, on bo pa pivo kolikor ga bo kdo hotel. Dobro, zapelji na bečlarsko komando k Lukatu, sem mu ukazal in pojasnil, da Jo on izboren kuh in pek. Pripraviti zna jedi kakor malo iensk in povrhu peče tudi okusen kruh, potico in drugo robo. Čudno se ml je vseeno zdelo, ko smo dospeli v mesto in pred bečlarskl glavni atan. da Je vse tako tiho. Prejšnje čase je bilo ta dan vse veselo in ilvo. Tudi piknike so prirejali, zdaj pa allšimo le orgle iz nekega boftje-ga hrama, kakor pravijo. Na mestu smo. Našli smo doma še tri moja prijatelje. Qya sta bila v majnl sel«» pobita in komaj hodita a palico. Tretji ni bil pobit, toda tudi hoditi ni mogel, toda vsi trije so nas bili veseli. Tretji rojak me vpraša, kakšnega svetnika prsznujenio iti 4. iulaja. Pojasnim mu, da toga svetnika praznujemo v do-šeM ie od leta 177«. Vprašam vse tri prijatelje, k k j, Luka. Tam v kuhinji; danes nič ne govori, mi pravija Le kuha, peče in igo, da ae vse kadi Odprem kuhinjska vrata. V obraz mi udari aroma pravih angeljskih jedi, pri peči pa zagledam prijatelja Luko, ki je bil bolj podoben kuhinjskemu šefu v najbolj aristokratičnepi hotelu. Bil je sneinobelo oblečen od nog do glave — belo čepico, belo srajco, bel predpaaftik, bele hlače, bele čevlje in bele rokavice. Silno me je bil vesel. Saj sem vedel, da boš prišel m kroko, mi prav. Kar je bil še "bizi", mi po izmenjavi nekaj besed reče, naj se odpočijem v drugem "rumu'*. Južina da bo kmalu okej. Kot poslušen človek, sem ga seveda ubogal; drugega tudi ni kazalo. Kmalu prične pripravljati mizo. Malo čudno se mi je zdelo, ker je pripravil orodja le za štiri osebe. Bomo mogoče jedli v dveh lihtih kakor delajo v majnah, sem si mislil, toda v tem sem se motil, kar Uhko sami sprevidite iz naslednjega: Nanesel je na mizo vseh sort Jedi: telečjo pečenko s solato, kuhane in pečene kokoll, svfnsko in prašičevo meso pečeno s solato in fiiolom, pečena in v mehko in trdo kuhana kurja jajca, lep kruh in potico s svinjskimi ocvirki, sladke kuhane češplje s kislim zeljem, pečen in kuhan nov krompir, hudo hrenovo omako in le dosti drugih jedi, katerih ne morem vseh o-meniti. Pri vsem tudi dobre pijače ni manjkalo. Skoraj bi pozabil omeniti: nazadnje je prinesel na mizo tako fino lupo s nudeljnl, da bi kmalu kar skledo raznesla. Kot imajo dospinlki navado, se tudi jaz Lukatu in vsem drugim prijateljem najlepie zahvaljujem za kraljevsko postrežbo. Končno tudi zakličem vsem skupaj: Na svidenje, če ne prej, pa na četrtega iulaja 19881' Anton Gorenz. Domov piknik in aeja ' Sharon, Pa. — Tukajšnji Slovenski delavski dom priredi ia-let ali piknik dne 26. julija na farmi Joe Saj na, ki se nahaja med Greenvillom in James-townom, nekako pet milj od Greenvilla na levo, kjer bo napis. Omenjena farma je naselbinam v tem kraju dobro znana. Vabljeni ste vsi rojaki od tukaj in blilnjih naselbin na ta domov zlet, kjer se nam obeta dosti zabave. Odbor bo skrbel za dober prigrizek in pijačo. Hladili se bomo v košati senci in tudi lahko plavali, ker tam je dosti prilike za to. Ako želite potovati s t rokom, se zglasite še te dni v SDD. Torej vsi na ta piknik prihodnjo nedeljo. ženski klub SDD pa 31. julija priredi "ice cream social" v korist doma. Vršil se bo na domovom vrtu, pričetek ob 7. zvečer. Tudi na to priredbo ste vsi lepo vabljeni ter pripeljite s seboj tudi svoje prijstelje. Redna mesečna seja SDD se vrši prihodnji torek zvečer, 27. julija, pričetek ob sedmih. Pre-čitani bodo šestmesečni računi. Razpravljali bomo tudi o spodnjih prostorih, o katerih vemo val, da ao potrebni izboljšanja. Vai delničarji ste prošeni, da m udeležite t* seje. Dom lepo na preduje, tods bi lahko še bolj. ako bi bilo med delničarji in tudi direktorji malo več zanimanja za stvar. V tem času je treba dosti preudarnosti, ker danes so take postave, da se morajo večkrat vršiti Izredne soja. Torej vsi na prihodnjo sejo. Frank Vlgilantiaem oa pohoda JohnetowB, Pa. — Stavka v Johnstownu. kot jo le bilo poročeno, je dala povod za ustanovitev takozvanega 'Odbora državljanov", z drugo besedo se jih oanačtije tudi a "vigilant!". Namen te skupine je bil, spraviti stavkarje nazaj na delo, ne glede ali se to zgodi poltenim ali nepoštenim potom. Ker je tukaj-šno Časopisje tej skupini nar lüonjeno, so skupno z velikim hrupom v kratkem Času dosegli svoj namen. Okorajieni po tej precaj lahki zmagi, za katero se imajo zahva-iti večini tukajšnjega nevednega delavstva, so šli naprej in pozvali druga mesta, naj se jim pridružijo, oziroma naj zi ustanove avoje "Citizens Committee-je", ki naj izvolijo zastopnike za skupno zborovanje, na katerem bodo ukrepali sa bodočnost. Zraven so apelirali za denarno pomoč, da bo ta organizacija lahko eksistirala. Odzvalo se je, tako poročajo, do 75 mest širom U. S. in denarni prispevki zna- navdušenje precej ohladilo. Na- nje se je lahko sklepalo, da nekaj drži aa ADF in predsednika Greena, v resnici je pa bil velik opornik Bethlehem Steel Corp. fltili se, da« delavci, posebno maj nar ji sedaj bojkotirajo "Demócrata", katerega on urejuje. Želeti je, da hi bil ta bojkot toliko uspešen, da bi Andrews prišel ob dalo, potem hi mogočo šel delat v jeklarne Bethlehem Steel Corp., ker se je za to delo tako navduševal v stavki. John Langerhek. O uniji pri Fisher Body Cleveland. — Ker se od si* venske sekcije avtne unije CIO nihče ne oglasi, bom jaz skušal nekoliko orisati položaj. Ko je bila zadnja stavka v tej tovarni, smo bili Slovenci najbolj aktivni. Posekali smo vse druge narode. Kadarkoli sem prikorakal na stavkovno stražo, sem našel večino Slovencev. Slo je vse' prav gladko. Med stavko smo vsi kar goreli za unijo, toda po stavki se je lajo blizu stotisoč dolarjev. Prvo zborovanje te novopočene fašistične organizacije se vrši danes, 15. julija, v Johnstownu. Napovedano je, da se tega zbo* rovanja udeleži čez 120 zastopnikov raznih most. Za glavna govornika sta oglašana dr. G us W. Dyer, profeeor ekonomijo v Nashvillu, Tenn., in T. W. Williams iz New Yorka. Slednji je direktor Lige za industrijska pravice. 2e dejstvo, da so v dveh tednih zbrali tako veliko vsoto^ ienarja, znači, da to novo organizacijo podpirajo razni kapitalisti. Clinton S. Golden, direktor 3teel Workers Organization Committee, se je izrazil, da ima iokaze, da je Bethlehem Steel orp. zadaj za tem gibanjem ter ia bo dokazal, da je E. T. Weir, predsednik National Steel Corp., obljubil plačati 50 dol. za celo stran oglasa, ki sta ga priobčila )ba tukajšnja lista za Citisene Committee, v katerem so vabili ltavkarje nazaj na delo in jim >bljubljali protekcijo. Golden je "udi rekel, da ta nova organiza-ija krši Wagnerjevo postava Napovedal je temu boj, ki pa ne 10 lahak, kajti na stran teh kapitalistov se bo postavil ves ka-oital. Delavci se iz tega lahko veliko nauče. Treba je samo malo gibati možgane, pa se vidi volilu pristranost, ki se kaže posebno tukaj v dovolj jasni luči. Kako so na primer kričali tukajšnji Odbor državljanov, župan Shields •n oba časopisa, da so. priili v lohnstown zunanježi (outsiders) ielati nepokoj in sitnosti. M Mi ie potrebujemo sananješev", je 'Ml krik omenjenih skozi par tednov stavke. Danee zborujejo eunanježl v Johnstownu. Prišli jo iz 75 mest skupaj, da se dogovore, kako bodo skupno razbijali bodoče delavske stavke. Zato ni danes nobenega krika o "zunanježih", vse je O. K. Urednik tukajšnjega lista "Democrat" H. G. Andrews dobiva precej gorke protestne re-»olucije radi njegovega pisanja ,v stavki. Protesti prihajajo od premogarskih lokalov UMW iz okolice Johnstowna. Te resolucije "Democrat" priobča, zraven pa dodaja svoje komentarje, ki 4o jako piškavi. Videti je, da se lovi kot utopljenec za bilke. Protesti so naperjeni sicer tudi na župana Shieldaa In Odbor državljanov, toda najbolj imajo pre-mogarji na piki urednika An-drewsa, ker se je pred leti kazal delavcem naklonjenega, tako da so ga vabili na različne priredbe za govornika. Skozi delavske glasove je bil tudi dvakrat izvoljen v državno zbornico. V zadnji stavki je pa pokazal avojo barvo. Iz njegovega pisa- JOBEK, 2o. še unijske seje niso tako obiskane kakor bi morale biti. Pri nas Slovencih je že stara navada, da radi prepuščamo delo in odgovornosti drugim. Zdramimo se navadno šele tedaj, ko nam prične teči voda v grlo. Takrat pa joj! Ko člane nagovarjaš na sejo, se najratfe kar po domače odrezajo, češ, bodo ie brez mene naredili. Plača dolar, pa mirna Bosna. O yes, tudi unijski znak se pripne na srajco ali kamor že. Z njim se ponašamo in ponosno korakamo v tovarno, kar je lepo, toda to ne zadostuje. Treba je, da se udeležujemo sej in shodov, kajti, če se jih bo udeleževalo le nekaj članov, bo šla unija kmalu k vragu. Org% nizacija more biti dobra in zdrava le, ako se članstvo sanjo živo zanima in se v čim večjem številu udejstvuje v njenih aktivnostih. Ce tega ne vršimo, ne bomo nikamor prišli. Poglejmo malo naše nasprotnike, kako so oni dobro organizirani in kako nam mečejo polena pod noge. Slovenci pa kar lepo molčimo in doma sedimo ter dremljemo v kakšnem kotu. Če vprašaš člana, naj gre na sejo, ti odgovori: Ne grem; grem ba-1 inca t. Kmalu bo prišel čas, ko bomo lahko dremali, balincali in tudi šli na ribolov. Čas se bliža, ko bo naša pogodba pri Fisher Body kmalu potekla. To se zgodi 11. avgusta. Gospodje v tovarni se nam pa ie danes smejejo, ker smo organizacijo tako zapustili, oni so pa dobro organizirani. Poglejmo, kaj se godi okrog nas. Tudi nam bo kmalu pričela teči voda v grla Takrat se bomo pa zopet po glavi popraskali in prav po domače vprašali: G romska strela, bo zopet treba iti v stavko! Treba je, da smo pripravljeni. Opozarjam vse slovenske delavce, ki delajo v Fisherjevi tovarni, da se zopet oklenemo svoje organizacije in se pripravimo, kadar bo zopet treba stopiti v vrste. Ce ne bomo tega storili, bomo lahko še jetiko dobili. Potem bodo pa zopet krili in teia-ve in vprašanje, kako naj bolezen ozdravimo. Nikdar ne, ako bomo samo unijske snake nosili. Bolezen bomo ozdravili le, ako bomo močni in dobro pripravljeni. Kar poglejmo na delavsko polje, pa bomo videli, kako delavce pozdravljajo pred tovarnami. Torej več zanimanja za u-ni jo t Victor Wood, član CIO. Zahvala Čhiaholm. Mian. — Dolžnost naju veže, da se sahvaliva vsem prijateljem in sorodnikom, ki so nama priredili "aurprise party" ali preaenečenjel najini 25 letnici zakonskega življenja. Niava si nikdar mislila, da bi kaj takega dollvela. Hvala prijateljem in celokupni ilahti od bliau in daleč sa darila, cvetlice, čestitke in sijajno pogostitev. To presenečenja nama ostane v spominu do smrti. Ob priliki bova skušala. ako bova mogls. vse povrniti. Ae enkrat: Najlepša hvala vsem sktfoaj In sa vse. Frank Janesieh In soproga. Uredniška pripomba: V smislu zaključka upravništva morajo iz take zahvale, ki je priobče-na brezplačno, izoetati vaa imena. To velja za vse dopisnike. Tedenski od^TI Anton Gard« T1 I Kdo te zateka k tuu,;,.. I R*di «krajno nepoštene Ti I lebizniške gonje C^^tl tedanjem stavkovnem valu Z? ""i Urški stavki, je potrebnoITSM damo ta krik , i In mar «sj obsojamo te parsdokse w večjo hinavščino? Uhko, tods » tem « odpravljeni - Njih leglo j« nam«* ril družba. In dokler bo ta obstojsls. je ben tudi razredni boj z vsem» prine« nosti, paradoksi in hinavičino. Ni je pa večje hinavščine, kakor W proti dozdevnemu — delavskemu nasilja raj isti čas, ko je William Grm« -Jj dajalsko grmel proti "nasilju CIO O« stavki, je bila v teku krvsvs bitka m«l jo in njegovo aluminijsko unijo pn družbi v Alcoa ju, Tenn. 2*1J« aa Z. »tr-sU Pred deteti®» W IMavsàa tajaka France« Perk i w. I« (hartes P. Taft, načelnik M je bill an. da poaredaje v jeklarski stavki.1 «retT. All jih «tate vsak dan? Najaanealjivejfte lavafce vesti aa v dnevnika "Pro- di Projetez dne 20. |f,7) Dómate veeti. Poročila z jo o izžrebanju mnogih slovenszis moi v novo ameriško srma«*» ^ JMarsfe veeti. V New Yorku krojaški delavd. ^ H Svetovna vojn* Nemci t priVerdunu. Na «ski njsvs. Nekatere ruske « He * ^ dirajoče Nemce in Avrfnje«. a É enostavno »puščajo «nahuj^epop^f^ RuMka rrvei«^^ Kf *r trogradu nočejo prem-nau. ^ «klicala obeedn« stanj«. * # » n bilo okrog 500 oeeb «bitih In m»* gradu. , 20. JULIJA. Vesti iz Jugoslavije ta I NMJssi ) financabji ^ «bit» trije kmetje « Atrije orotniki ran}««» Donji Ladjsvsc blisu £i£škem (v Liki) js r,nopad» med finančno ^Sodcgodku^ »me jugoslovanski tisk drugega, kakor uradni ttt ki g» je tonska uprav» in ki se ju v Prekmurju imajo prav tak običaj, ki ae ga cerkveni gospodje še zdaj zvesto diie, seveda pa tudi verniki. Koliko zaslutijo s takim običajem denarja, si lah» ko mialite. Katarina Spur opisuje to stvar takole: Na trati pred cerkvijo sede romarji. Dvignjena krila. Bose noge. Cule, v katerih so maine knjige, malo južne in par dinarjev aa spominčke. Atrakcija — voščene figure, ki jih prodajajo v zakristiji. Tu je gneča. Vaa boli noga? Imenitno: V tem predalu imajo miniaturne voščene noge. Samo dva dinarja kos. Po kolenih greste s figuro okrog oltarja. Na drugi strani jo poljubite in polotite na oltar. In vaša noga bo ozdravela. Zagarantirano. Voščene figure so blagoslovljene. Vam je obolela krava, svinja? V onem predalu dobite voščeno figuro krave, svinje. Dva dinarja kos. Po kolenih okrog oltarja. In vaši kravi ne bo treba nobenih adravil. V kotu zakristije sedi duhov-. e tudi nekstere žene iz.^, Nad njegovo uho se sklanja kraja. ižanska in se polglasno izpove- 8. ure pa je nenadomn^uje grehov, skrbi in težav, iz bližnjega občinskega go^| Le hitro, da pridejo še druge iie imenuje Jelvik in sor na vrsto! Duhovnik vdano posluša in deli nauke. V cerkvi na Pred vhodom v cerkev proda-o rožne vence, svete podobe in ne knjižica. Tam dalje prodajajo črešnje. Črne, rdeče, sladke, daleč okoM znane raskrižke črešnje. c 5 t. m. »o se organi fi-r kontrole iz Slunj* ob asi-jeitih orožnikov po svoji idolinosti odpravili v vaa Udjevac, da bi tam uni-.¿ne sadike, ki ao bile na-brez dovoljenja. Ko so :ra«co Rupo ob poljih pri JDonji Ladjevac, so takoj za-I aaičevati tobak ns neki par-bhzu hiš. Spočetka so služ-orgtni vršili to svoje delo no in brez vsakih ovir ter pri tem celo prostovoljno i grmovja večja skupina ih kmetov, ki so nepri-napadli službene orga-flobertovkami in puškami. ,j spočetka je bil hudo ra-orožniaki kaplar Josip Vo-(najbrže Slovenec, saj enakih orožnikov p j vsej dovolj.—Opomba uredn.). tega napada so organi ob-u so bili v tako mučnem ju pri izvrševanju svojih ih dolžnosti napadeni, ta-odgovorili na napad s tem, ao ac pottlužili svojih službe-proti napadalcem. Med m so bili težje ranjeni orotniški kaplarji, lažje ra-i sta bila en financar in ik. Med napadalci je bil poverjenik "Gospodarske * Ivan Barlič iz Csmerovca, ranjeni so bili Tomo Vuko-i Ladjevca, Ante Saj k ar iz aerovca in Jure Kru-Gornjega Furjana. Raso bili pripeljani v b«»lniš-Karlovcu in Ogulinu. Ne-je bila uvedena tudi ob-preiskava, da se izsledijo organizatorji tega napada •e krivci po zakonu strogo «j«jo." O poroča uradni komuni-»rej za uničevanje toba-sadik, ki so jih kmetje zada bi si sami pridelali ne-btka za svojo rabo, ker je v trafikah izredno drag, f» sami v državi pridelujeta plačujemo kmetom za to-o gojenje smešno nizke ce-"obak je v naši državi monoliti ga smejo kmetje le s PWem in pod nadzorstvom ■ti, nato pa ga monopol od-od kmetov po ceni, kakor jo monopola Mama določi. J «o cene sramotno r.izke, to-v trafikah pa drag, so st j« v okolici Slunja hoteli »«ti sami tobak, ker si ga v "romatfini v trafikah res •»»jo kupovati. ^| ZNAJO ( KKKVENI GO-•ODJE KUPCEV ATI ^jjesorica Katarina Spur se oglaša v "Jutru" in dru-J**^ » črticami in ro-FUUmi «vojega rodnega r V nedeljskem "Ju-LL i. i"lijs je objavila J*" «Iss e tkanju na n*v*Js, da je Um ■••n običaj, o kakršnem sm v »voji lepi pesmi ¡r Ktti»^ Kevlaar ^ . »voji F*** V Kevlagr. _ •T1»1 "sna božja pot, kjer te'f ldrtv>* — • «• ff Nsčaš u>. pfešal im na °sčin. Ob cerkvi feki u rer"vi ao na Z», * vseh oMIk: «e»«ko telo. <*>. otroci, kravice itd. J*1 kupiš voščeno ■Ms odaaaaft na oltar v ^ W boli prižnici mlad frater patetično pridiga v madžarščini — o svetem Ivanu, o Jezusovem krstu v Jordanu in o njegovem vzgled-nem življenju. Trgovina v zakristiji se živahno razvija. Ob predalih s figuricami se gnetejo ljudje. — Sto dečaka prosi ? -r — Meni dečaka! — 1 — Meni roko prosim: dva dl-nara? — — Kravo! — — Dečaki so zmanjkali. Takoj jih dobimo več! — — Dva moškiva meni. — — Noga. Koliko? — — Ket! Ket dinar! — dopoveduje nekdo v madžarščini. — Dajte mi, prosim, celo telo. — Žensko? — Ja. — Skozi odprta vrata zakristije se sliši vpitje od zunaj. Tudi tam trgujejo vse križem: , — Pola dinara! Pola dinara! Pola dinara! — — Kiseli, slatki, žarki! Sve žene okoli mene! . . . — Friška, mrzla, samo, ranj ški! — — Sladoled! Sladoled! — Frater na prižnici včasih zniža glas v šepet. Razume se samo beseda Kristus. Potem mu glaa zraste, jokaje roti svoje poslušalce, naj se otresejo grehov, naj že obrnejo svoje oči od po-zemeljakih reči. Ali vsm ni Kristus zapustil zgleda? Kupček figur na koncu oltar ja raste. Ko je dovolj velik, odnesejo figure v zakristijo. Človek, ki jih odnsšs, pobožno upo-gne koleno. Potem se zsdovolj no nasmehne proti sakristiji. Prav tako se smehljajo rajenl, gladko obriti fratri in goli, baročni angeli na oltarju. A procesija nepretrgoma draa po kolenih okrog oltarja. 8tarka, moški, dekleta in otroci. Z voščeni mi figurami v rokah molijo za svoje sdravje in za zdravje dru žine in živine. — Dva dinarja? — Iztegnjena roka se umika. O- či žalostno gledajo v predal. Nekdo malomarno daje štiri dinarje za nogo. Drugi previdno jemljejo iz žepov in odmotavajo iz robov uboge dinarje, jih dolgo prede vaj o iz roke v roko, izbirajo figure. Na hrapavi moški dlani leti par dinarjev. Okrog prstov je ovit molek. Stoji na pragu zakristije In prešteva dinarje. Potem Jih spravlja v žep in s težavo po-kleka. Na drugem koncu se pobira jetična ženska. Njena dolga, prosojna roka je zaman dala dva dinarja za voščeno žensko figuro. V njenih ustnicah ni niti kapljice krvi. Koščeni roka smrti te grabi po tem okostenelem (LT ** 0011 noga, kupiš vo- EtT^^tr jo, da i ^ tista ^ije,. Potem tisti Vesti 9 Primorskega DROBNE NOVICE Obesil se je v svojem stanovanju na Pobreiju pri Mariboru 94 letni pekovski mojster Josip Vftiker. Vzrok ca zdaj ni znan. Smrtna nesreča. — Na Pohorski cesti v Mariboru stanuje ključavničar drž. feleznic Smole. Njegova žena je pre4 nekaj dnevi prala perilo, pa je postavila velik lonec vrele vode na hodnik. Ko je nato prišla po hodniku njena 3 in pol leta stara hčerka Hedvika, je padla v krneč in dobila tako hude opekline, da jim je kmalu podlegla. . Pote Je v Rsčah pri Mariboru unUil gospodarsko poslopje posestafee Marjete Čolnarjeve, ki trpi kakih 20 tisočakov škoda. na nesreča. — V 2epov-cih pri Apačah je doletela smrt-»ča 75 letnega posestnika A»tona Probsta. Ko je stopil v hlev, ss je odvoaal bik in po-divjaL Napadel ja gospodarja tar ga a rogovi pritisnil ob zid s lilo, da mu je stri nekaj Vsaka pomoč je bila zaman: zlomljeno rebro ja ranilo pljuča in Probst je kmalu podlegel notranji krvavitvi. Knrft? pretep. — Stara navada alovenske vaai je, da se ob vsaki ali zelo slavnostni priliki stepajo <šo krvavega. Tako je bilo pred nekaj dnevi na Vačah ob otvoritvi nekega — kegljišča. Otvoritve se je udeležil tudi župan Kimovec. Prišli pa ao tudi njegovi nasprotniki in prišlo je do prerekanja, iz prerekanja se je rasvil pretep. Zapeli so koli, aa bliskali ae noži« mahali s steklenicami, pa tudi streljali so, toda streli k sreči niso zadeli nikogar. Slavnostni pretep ob otvoritvi kegljišča se je končal šele, ko so vsi obležsli na tleh ali zbežali. Slučajno v Vačah mudeči se konjederec Selan je naložil šest najbolj oklanih ter jih odpeljal v Litijo k zdravniku. Od teh ima Justin Indof najhujše poškodbe. Na hrbtu ima Široko rano in je njegovo stanje zelo nevarno. Roparski napad. — Iz Maribora se je z vlakom vrnil domov v Devico Marijo v Polju (pri Ljubljani) železničar Leopold Keber, star 66 let. Ko je šel od postaje proti svojemu domu — bilo je zvečer okrog 10. ure — je v malem gozdiču nenadno planila predenj družba štirih neznancev in ga hotela oropati. Toda železničar je naglo potegnil revolver in dvakrat ustrelil. Menda je dva napadalca ranil, kajti takoj nato so se rszbežsli. Na krike je prihitela Kebrova žena In odvedla moža domov v bližnjo hišico. Naključje je hotelo, da ja imel Keber ob času napada 76,000 Din pri sebi. Dal mu jih je bil v Mariboru neki industri-jec s prošnjo, da jih izroči nekomu v Ljubljani. Ca bi se napadalcem napad posrečil, bi bili prišli do lepega plena. Malo verjetno j s, da bi bili napadalci za ta denar vedeli. Dognaaa Identiteta «topljenea. Pri Kresnicah so Is Ssve potegnili truplo neznanega moškega, starega okrog M let. Na osnovi časopisnih poročil je Fani Koželjev«. žen* trgovskega potnika ia Kamnika, zaslutila, da je u-topljenec morda njen maš, ki je KOLIKO JE ITALIJA POTROSILA ZA ŠPANIJO? Italija > do sedaj Izdala za Fran-ca 6 milijard Ur Trat, junija VW7. — Ni še poteklo mnogo ¿asa, odkar ss je Italija vrgla v abesinske zadeva In potrošila v ta aanen mnogo milijard, ko ae je sjpt vrgla t vso silo na Španijo. Tu hoče za vsako ceno in z vaa silo dobiti zmago s svojim oroftjem, 4*narjem in tudi ljudmi. Is dnavnega časopisja nam je znano, kako je pošiljala Italija na tieode ia tisoče svojih vojakov redna vojake na Špan-ako in tam formirala svoje vojaške edinice, kot v Italiji. Protesti valencijsks vlade, kakor tudi mednarodne komisije it^., so pri tem delu kaj malo ovirali Ita liji, da je v tem času ko se je aagaMrala v vojni na Španskem potrošila že celih 6 milijard lir. Dva milijardi ata bili porabijo*! za vojaštvo in municijo, štiri milijarde pa jf posodila Francu. Da so bili to veliki napori s strani Italije moremo sklepati «a po tem, da se je že preje močno Izčrpala v ab«sinsKi vojni in kolonizaciji. Koliko bo pa še potrošila t>omo viflell v bodoče. t Znak pomanjkanja živil v Italiji . Trat, junija — U večkrat smo poročali o raznih znakih. ki kalijo, d« Italija pada v Čimdalje bolj poro* vprašanja glade uravnovešanja živilskega trga. V zadnjem času je aUšati pritožba, da primanjkuje masti, medtem ko tudi ostalih življenj - sklh potrebščin nI dobiti» kolikor ________________________b| kdo želel. Prav v sadnjem ča- lijo. Ona al je aariaala črto svoje |iU p* j« fašistična vlada prapo> politike, od katere noče odstopiti. |ve4ala izvoz vseh vrst riša. Pro- Vzpoatava fašlatilne Španije bi ji prišla prav sa prav za izvajanja avoje politiko napram Franciji in Angliji. p?leg tega pa bi bil zraael vpliv fašizma v svetu zelo visoko, posebno sedaj, ko se opaža, da jo zaedaarodni fašizem, v kolikor ga moramo tako imenovati, prav sa prav v nekakem aaetoju (Degrslle). Mussolini je dobro pretehtal vse okolščine in Jč zato igral odločilno igro. Dose-daj pravih znakov in kakega večjega pomembnejšega uspeha vsega tega njegovega prizadevanja le ni op*ziti. Kdo bo zmagal Španiji, o tam si ne moremo ustvariti prave alike, čeprav div-ja vojna že škoro leto dni. Na o-beh straneh ao «abeležili zmage pa tudi poraze. Italijanski vojni strokovnjak« ki ga ima Italija pri Francu, je podal vladi obširno poročilo, v katerem se precej negativno izraža o uspehih modernega vojovanja večjih motoriziranih oddelkov. Pripisuje še vedno veinpo vrednost obrambi in pravi, da so se pri napadu tanki zelo slabo obneali, ker jih protl-tankovske strojno pušks ali topovi kar popolnoma uničijo. Kljub motorizaciji so nacioaali-stične čete slabo napredovale Prav tako aa ja tpdl slabo obneslo nacionaliatično letalstvo pred ruskimi hitrimi bombniki. Vse to, ksr je ta strokovnjsk povedal slabega o nacionalističnem bojevanju in orožju gre na račun italijanskega orožja in materiala na splošno. Ko ja Italijo videla avoje alabe uspehe, jo vedno v večji meri pošiljala vaa, kar sa je d%> lo. Tako krožijo govorice po Ita- Spanaki miličniki ae pealavl ja jo od avojoev pred odhodom na fronta. prva dni aprila iaginil neznano kam. Koželjeva je odhitela v Kresnice in po obleki in gojzar-jih spoznala, da gre reo za njenega moža. Tudi je zahtevala ekahumacijo trupla ter je tudi ob truplu spoznala, da gre za njenega moža. Ali gre za samo mor ali za nesrečo ali za zločin, ni znano. Koželjeva si ne more misliti, da bi bil šel njen mož prostovoljno v smrt. Zato gre najbrže za nesrečo ali zločin. Za zločin bi govorila tudi okolščina, da utopljenec ni imel na sebi suknjiča, kjer je nosil s sabo denar, uro io listine. Lahko seveda tudi, da je suknjič odtrgalo grmovje ali kamenje v Savi, saj je truplo ležalo v vodi skoraj tri mesece. Smrti najbrže ne bo mogoče več pojasniti. povod Jo otoptto v veljavo takoj po raaglaaitvi. Ta prepoved J« baje v zvezi i omejitvijo uvoza moka. Omeajtni uvoz moka bo oanejil izdelovanje vseh vraž te* Italijani ae bodo morali na ta našla odpovedati svoji narodni jecH — špagetom in ta primanjkljaj testenin nadomestili S rižem. . . ,- f.-- .....V • • ~• v-1 • Ukrepi proti goadnlm pola« rom. Po Kraau ao sa v poslednjih letih pojavljali Baradi poletne vročine paaobno v bližini želo»* niških prog pogosti gozdni požari, katerih gašenje je bilo ▼ ve-čini primerov kaj malo uapešae. Letoe je tržaška prefektura izdala posebno uredbo, po kstorl bodo morali pasaatniki svojo travnike in gosdove v bližini žoleaaJ* ških prog dodobra zavarovati prod požari. Zgraditi bodo mora-i zavarovalne zidove, javka In druge take zaščitne napravo, posekati vse grmičevje v širini do 20 m na obeh stransh prog itd. Naredba ja zek> Stroga In določa tudi občutne globe za prekršite-lje. , * * 4.1 Nove Me. V kratkem ravajo v območju idrijske občine zgraditi tri nova šolska poslopja} v Srednji Kanomljl, v Za» vrsten In Vrsniktr. Prav tako bedo še letoe zgradili novo šolsko poslopje tudi na Ravnah nad Or-garjem. Idrijska odnoeno grgar-ska občina , ata la nakupili potrebna stavblftča. Tudi goriški pokrajinami upravni odbor je te dni Odobril vee potrebno Izdatke in načrta za to šoki Novi divMobl poveljnik v Gorici. Italijanski vojni Ust js te dni objavil ukaz o Imenovanji« dozedznjaga poveljnika vldem-skega vojaškega okrožja bri-gadnega generala Franca Koluti ja, za poveljnika sošks pehotne divizije, ki Ima svoj sedež v Gorici. Akcija it gradnjo kmečkih hiš. Pred dvema lotoma ao IttUjanske oblasti začele slstsmstično akcijo za obnovo in Izboljšanje kmečkih domov, ki so zlasti po južnih pokrajinah zelo nezadovoljni. Akcija ss jo sdaj razširila tudi na Julijsko krajino. Vlada jo to akcijo podprla na ta način, da je prevzela določen odstotek obresti za posojila, ki bi jib paamez ni kmečki posestniki najsli pri raznih denarnih zavodih, tako ds bi se jim olajšala amortizacija dolgov. V tržaški pokrajini daj« taka posojila tržaška hranilnica, ki je atavila v to svrho na raspo-lago J/000,000 lir. is tega fonda ss bodo dajala posojila v razdobju prvih prihodnjih pet let po 4% obresti. Posojila bedo znašala po 3000 io 60,000 lir. Fašistične mladinske počitni-Ake kolonije. Letos namerava tržaška pokrajinska fašistična sve-m poslati v počitniške kolonijo okrog 7600 otrok. Raz mestili jih bodo v 89 kolonij ha deželi In ob morju. Lotos jo bilo na novo u-otanovljenlh 14 takih počltnižklh postojank. Otroci bodo pod vodstvom učiteljev. V poslednjih le-tih je število otrok, ki prebijejo vsaj mesec dni v skupnih počitniških kolonijah, zelo narastlo tudi na Tržaškem in Goriškem. Pred goriškim sodiščem se bo vršil proces proti 28 let staremu Franju SiUču is Mirne pri Gorici, ki je bil pred nekaj tedni aretiran, ker se ni prijavil k naboru. Silič bi bil moral pred 2 leti v Abeoinljo. Pred raznimi sodišči v Julijski krajini so pogosto vršijo procesi uradi bsgs čez mejo. Tako je bil koncem junija Stanislav Sirk Iz Brd iz tsgz. razloga obsojen ns tri mesece zapora in 200 lir da* name kazni. V kratkem pa bodo vršili aličnl procesi proti 26 letnemu Josipu Arčonu is St. Petra pri Gorici, Stl letnemu Francetu Droletu is Grahovega in S8 Istni Kristini Kogojsvl Is Lase pri Cerknem. V Cerknem je bil odstsvljen tajnik tamkajšnje krajevne fašl stične organisacljs Rudolf Rossl. Za sačasnega komisarja organi saelje je bil Imenovan Furlan Umberto Zennler. Abeslnaka kava v Trotu. Iz A-bosinijs so pričeli uvažati v Italijo prve množine kave, pridelane letos v abesinsklh deželah. Doslej Jo bilo uvoženih pet tisoč ton ksve. Porazdelili so Jo ns vs-čja Italijanska mesta. Tudi na Trst js odpadlo nekaj stotov abesinske kave, ki Jo bodo prodajali na debelo po 8400 lir za stot. Ob-lasti so že pozvale trgovce, naj si jo naročijo po omenjeni ceni. Zaenkrat še ni znano, po čem Jo bodo smeli trgovci prodsjstl ns drobno. Desetič, stotič pobirajo figu rs is oltarja in s tot II prodajajo iste figure—-po dva dinarja kos. Frater je končal s pridigo In zdaj moli vss cerkev ss nJim sdravomarijo v madžarščini. Na '»«meča žival I oltarju prižigajo vse svsče. Sve-N» Razkrit-1 če med svežimi venci In šopki. Jeklarski dele vri v Kmi «Mri dogevers med «nijs la lad* so vrelaje an dele v Urvarae Inland Steel Ca. pa ekle Tedenski odmevi (NsdslJsvsnJ« a I. strani.) V tej bitki ata obležala dva atavkarja mrtva, večje število l>a je bilo ranjenih. Za rekord nasilja v jeklarski stavki so odgovorne druge sile kot delavske. Kdo Je ubil 10 delavcev v bližini tovarne Republic Steal v So. Chicagu In ranil nad 80? Mar so jih ubili Ntav-karji sami? Kdo je ubil dva jeklarska atavkarja v Younga-townu, enega v Ponnaylvanljl, dva v Maaslllonu in ranil nad sto drugih? Kdo Je po fažistlč-no razbil unijaki atan v Maaall-Ionu, O., šolske kleti v Canto-nu, Ohio, apremunil v koncentracijske ječe za atavkarja In njih simpstike? Kdo Je oborožil vlgllunte v Monroeju, Johnatownu In v vseh drugih krajih? Kdo Je nsvozil cele ar-zunsle strojnic, pušk, revolverjev in plinskih bomb v Jeklarske tovsrns? Kdo Je provoclral po-bojnlške napsde ns atavksrje v vaeh teh krajih in pometsl tudi gledslce v ječo? Jeklar« k I delavci aeveda! CIO je odgovoren za vas t« zločine in nasilje! — "Prlmite lata," kri-čl tat. — O yes, pri nekem de-lavakem organizatorju v War-ronu ao menda našli (?) par kosov dinsmlts in zdsj hinavski krik in lekcije proti —• delavskem nasilju! Naj a tem v zvsai poksžsm na rasrednl boj v Mehiki. Ko ao sadnjič v nekem kraju lastniki velikih haolend nastopili s orožjem proti kolektivisaciji zemlje, je mehiška viada aama oborožila naaeljene kmete, da ss lahko branijo in merijo s oboroženimi tolpami. V Mehiki pač boljo razumejo razredni boj kakor v Ameriki. Kadar ameriško delavstvo dobi svojo vlado, delavsko vlado, bo tudi boljs rssume-lo rasrednl boj kakor ga rssume dane«. ----------- Po ovinkih Služkinja vpraša: Mltostljlvs, povejte ml prosim, koliko Je u- raf "Pol desetih, Minka." "JoJ, kako hitro mine čast U dobro are je od tega, ko ml Jo padla dragocene vaza Is rok.H I »kanj* Amtlije Ear hart o vm končano Honolulu, Hsvsjsko otočje, It. Jul. Ameriške bojne Isd-js, ki Iščejo Izgubljeno letalko Amalijo Karhartovo že od t. julija in katere so prebrodile 2760 štirjaških milj Pacifičnsga oceans, so dobile danea ukaz, naj «e vrnejo na svojo bsao. Mornarlčrta letala ao tudi prenehala z Iskanjsm. To pomsnl, da je «lavna ameriška letalka, pa naj bo živa ali mrtva, prepuščena svoji usodi. V JUGOSLAVIJO SAMO 1 DNI h p«« «M« as »k»|»rr««ili |MirnUiUi( BRIMIN h IU R O PA Hrti vlak o4 Hnm*ti In Kurops v Hr*mm«r hmvn BmjMmil aSobn» potovanj« 4o uotnssi COLUMBUS H ANSA »« DIUTSCHLAND HAMSUSa x NBW YORK iv«M «t ( ktrboiirfi, •Ii HaailMrgA. tttino pfkrSHI vtssjs ss «mIiuv «»Bih «vraptkMi •oroSnlksv. 'irUHU l«illi> Miri« •« ■AMIVlC-AMIBICAg gOBTI fllBHftg LLOYD IIS W. HAMN»l.ril ST, t NH'AMI. ILU Si F. M. DOSTOJBVSKU: S Bratje Karamazovi Miki 'Tako je, tako je," jo je prekinil Ivan, skoro nekam vročekrvno, oči vid no nejevoljen, ker mu je bila eegla v beeedo, "tako je, samo da bi bil pri kaki dragi ta trenutek eamo odra* včerajšnjega dojma in samo trenutek, «pričo značaje Kateri ne Ivanovne pa ee bo ta trenutek raztegnil na vse njeno življenje. Kar je za druge eamo obljuba, to je zanjo vekovečna, težka, morda celo turobna, a neprestana dolžnost In ona se bo krepila z zaveetjo, da Je izpolnila to dolžnost! Vale življenje, Kateri na Ivanovna, bo zdaj minevalo ob mučeniški za-globljenosti v svoja lastna čuvstva, svoje lastno junaško dejanje in svoje lastno gorje, toda pozneje se bo to trpljenje ublažilo in vale življenje se bo izpremenilo v sladko motrenje enkrat za vselej izpolnjenega trdega in ponosnega namena, na svoj način res ponosnega in vse-kalco tudi obupnega, obenem pa zmagonoenega za vas — in te zavest vam bo napoeled dala najpopolnejše zadoščenje ter vas sprijaznila s vsem ostalim .. To js govoril odločno, z nekakšno zlobo, oči-vidno nalašč; morda mu niti ni bilo do tega, da bi skril npf namen, to je, da govori nalašč in v posmeh/* I l V Bože, kako napa* je vse to!" je spet vzkliknila gospa Hohlakova." "Dajte, Aleksej FJodorovi, povejte vil Kar bolestno se mi hoče vedeti, kaj mi porečete vi!" je vzkliknila Katerina Ivanovna in mahoma so jo oblile solze. Aljoša je vstal z divana. "To ni nič, nič!" je plakaj* nadaljevala. "To je od zmedenosti in slabe voljs, od snočnje noči, a vpričo dveh takih prijateljev, kakor ste vi in vaš brat, ee čutim še vedno krepko . .. zato, ker vem ... da me vidva nikoli ne zapustita." t "Na žalost bom moral nemara že jutri odpotovati v Moskvo in vas ostaviti za dolgo časa. In to je na žaloet neodložljivo ..." je zdajci iz-pregovoril Ivan Fjodorovič. "Jutri, v Moskvo!" Ves obraz Katerine Ivanovne se je iznenada spsčil. "Ali .. . ali, Bože moj, kako srečno naključje!" je vzkliknila z glasom, ki je bil zdajci ves izpremenjen, in hipoma zadržala svoje solze, tako da nI ostalo niti sledu o njih. Zares hipoma se je izvršila v njej čudovita izprememba, ki je silno osupnila Aljošo: namestu ubogega užaljenega dekleta, ki je pravkar še plakalo v svoji čuvstvenl muki, se je zdajci pokazala ženska, ki se je docela obvladovala in je bila videti celo nenavadno zadovoljna z nečim, prav kakor da se je mahoma nečesa razveselila. "O, sreča nI v tem, da vas lsgubim, to se pač razume, da ne," je zdajci dodala z ljubkim svetaklm nasmeškom, kakor bi hotela popraviti svoj s prejšnje besede, "tak prijatelj, kakor ete vi, ne more misliti tega, narobe, prenesreč-na sem, da vas izgubim (tako govoreč je mahoma burno planila k Ivanu Fjodoroviču, zgrabila ga za obe roki In jih stisnila s izrazom vročega čuvstva), toda evo v čem je sreča: v tem, da boste zdaj lahko oeebno popisali v Moskvi tetkl In Agaši ves moj položaj, vso mojo sedanjo grozo, s popolno odkritostjo nasproti Agati in s prlzanašanjem do ljube tetke — tako, kakor boete sami vedeli ln znali. Ne morete si predstaviti, kako neerečna sem bila včeraj In davi v svojih dvomih, kako naj jima napišem to strašno pismo . . . zakaj v pismu tega nikakor, za nič na svetu ni moči povedati . .. A zdaj ml bo lahko pisati, ker pojdete vi sami k njima In njima pojasnite vse. O, kako sem vesela! A drago mi Je samo zaradi tega, verjemite mi vendarle. VI sami ste zame seveda nsnadomsstljlvi . . . Takoj stečem napisat pismo," je zdajci končala In že napravila korak, Fjodoroviča, ki ste ga tako nujno želeli slišati r je vzkliknila goepa Hohlakova. Nekaj jedkega in srditega je zazvenelo v njenih be- da bi odšla Ig sobe. "Ksj pa Aljoša? pa mnenje Alekseja "Tega nisem pozabila," se je zdajci ustavila Katerina Ivanovna. "A zakaj ete v tem trenutku tako sovražni do mene, Katerina Osi-, povna?" js rekla z grenkim, vročim očitkom "Kar sem rekla, tudi potrdim. Njegovo mnenje Je zame neobhodno potrebno, in ne eamo to: njegove razsodbe potrebujem! Kakor poreče on, tako bo. Vidite, Aleksej Fjodorovič, kako me žeja vaših beeed ... a kaj je s vami?" "Nikoli nisem mislil tega, ne morem si predstaviti!" je zdajci žalostno vzkliknil Aljoša. "Ceea, česa T* "On odhaja v Moskvo, a vi ste vzkliknili, da vas to veseli — to sto nalašč zaklicali! Potlej pa ete jeli takoj samf pojasnjevati, da se tega ne veselite, ampak narobe, obžalujete, da ... . izgubite prijatelja — • tudi to ete nalašč zaigrali . . . zaigrali kakor v gledališču, v komediji!.. ." "V gledališču? Kako?... Kaj je to takega?" je vzkliknila Katerina Ivanovna v globoki o-suplosti, vsa rdeča in s nagrbančenimi obrvmi. "Ce mu še tolikanj zatrjujete, da v njem obžalujete prijatelja, mn vendar trdite v oči, da je sreča v tem, da odpotuje ;.je rekel Aljoša, ki je že komaj dihal Stal je za mizo in ni hotel seeU. "O čem govorite, ne razumem vas ..." "Niti sam ne vem!. . . Bilo mi je, kakor da me je zdajci nekaj navdahnilo ... vem, da vam tega ne morem dobro povedati, a vendar hočem povedati vse," je nadaljeval Aljoša s drhtečim ln trgajočim se glasom kakor preje, "moje navdahnjen je je v tem, da morda vobče ne ljubite brata Dmitrija ... le od kraja ne . . . Pa tudi Dmitrij vas morda vobče ne ljubi, že od kraja ne . . . ampak vas samo spoštuje . . . Res ne vem, kako se zdaj upam govoriti vse to, a nekomu Je vsndarle treba povedati resnico ... zakaj tu je noče nihče povedati..." "Kakšne resnice?" je za vpila Katerina Ivanovna In nekaj histeričnega je zazvenelo v njenem glasu* "Evo kakšne," je zašepetal Aljoša, kakor da je pal s strehe; "pokličite takoj zdajle Dmitrija — jaz ga poiščem — naj pride semkaj in vas prime za roko, najprej vas in nato brata Ivana, in položi vajini roki drugo v drugo. Zakaj vi mučite Ivana samo zato, ker ga ljubite ... in mučite ga zato, ker ljubite Dmitrija po sili... ker ga ne ljubite v resnici . . . ampak ste si to le vtepli v glavo .. Aljoša Je obtičal in utihnil. "Vi... vi... slaboumnež vi mali, da, to ste!" je zdajci s pobledellm obrazom in od gneva skrivljeniml ustnicami odrezala Katerina Ivanovna. Ivan Fjodorovič se je iznenada zasmejal in vstal s svojega stola. Držal je kkrt>uk v rokah. "Zmotil si se, moj dobri Aljoša," je izprego-vorll z izrazom, kakršnega Aljoša še ni bil videl na njegovem obličju — z izrazom nekakšne mladostne iskrenoeti In silnega, neudržljivo odkritega čuvstva, "Katerina Ivanovna me ni nikoli ljubila! Ves čas Je vedela, da jo jas ljubim, čeprav jI nisem nikoli rekel niti besedice o svoji ljubezni — vedela je, a ljubila me ni. Prijatelj Ji tudi nieem bil nikoli, niti za en dan ne; ta ponosna ženska nI potrebovala mojega prijateljstva. Drftala me je pri sebi zaradi neprestanega maščevanja: meni in nad menoj se je maščevala za vse žalitve, ki jih je ves ta čas neprestano in vsak trenutek prenašala od Dmitrija — žalitve, ki so ss pričele že s njunim prvim srečanjem . . . Zakaj ž« njiju naj-prvo srečanje jI Je obležalo na srcu kot žslitev. (Dalj« prthodnJU.) Frenče Feriou. Jubilej pri Sv. Donatu Bahaško razkoračena leži fa rs sv. Donata v naših hribih. Po ol>delanih gričih In pustih slemenih dremljejo poedine kmetije, trdo oprte o* temne smrekove gosds. kt dajejo v glavnem poleg živinoreje vse, kar potrebuje kmet sa preživljanje. Pred štiridesetimi leti Je umrl stari nadušljlvl župnik — bog mu daj dobro! — In prišel je na to mesto Is bližnjega trga sta rejši kaplan Janez Krlvoetop. Novi župnik Janez Krlvostop Je Imel takrat komaj trideeet let; močan, rdeč, ves vnet se čast božjo in prižnica se Je potre«la. kadar je udaril s krepko pestjo po ograji, s plavim žametom po. kriti, da so debel! prsti omahnili. kakor okrogli «eaki dobre bohinjske mlekarice. Karani sv, Donata niao nikoli bili veliki grešniki. Vsaj ne kaj posebnega. Kakšno pijančevanje, majhen pretep, premikenje mejnikov ln ob takih prilikah ne povsem pravično priseganj«*, sem ali tam malo sleparijo pri konjski in kravji kupčiji, že u-domačeni procent nezakonskih otrok letno, pa Je velikonočno Izpraševanje vssti pri kraju. Novi župnik pa js takoj prvo nedeljo udaril ob prižnico, drugo grmel zoper bresversko dobo, ki prihaja, tretjo pa se je zaobljubil, da bo zatrl greh. Predvsem pijančevanje, godce in ples. Harmonike razbijte, če jih ne morete prodati, oštarije zaprite! Gostilničarji so godrnjali, godci kleli. Kako bodo plačevali davke? Toda odpora ni bilo. Malo m je vse potuhnilo in skrilo in ml •lilo: bo že kako! Župnik Krlvostop pa nI bil človek, ki bi bil kdaj osUl sredi pota! Vojaški nabori so bili tisto pomlad, kakor vsako leto. Fantje so okrasili vozove, klobuke, vseli s seboj godce, vriakal! in peli, tudi oče Župen so šli z nji mi v trg. dva odbornika in vsi Usti očetje, ki bi radi zaradi svojih telesnih napak sinove o-prostlli. V trgu ves dan Indijanski di rindaj. Juju-hu! Taublkh. Per mej duši ___ Kam pa si potrjen? H konjem, per mej laudon duš! Pa si res ksrlc. da mu ga nI parat Proti večeru pa so spet za pregll, skolovrstlll na lojtrnice In hi proti domu! Na tačetku fare sv. Donata je lepa vasica Janče. Tu je prva krčma domače fars. prva postaja. Ju-hu-hu! Liter vina na vsak vos! I, saj greste menda malo doli! Pozno js že, pozno—meni oče župan In ko vsi poskačejo s vosa, ee «kobaca tudi sam In potem šs oba občinska moža. Nekateri is višje ležečih vasi so prišli do nem svojcem nasproti ; mslo radovednosti, malo starih običajev. Poleg bratov In o-četov tudi ne«tre. . Vino, harmonika, plea. Krč-mar Je prižgal malo svetilko, ki Je umirala v prahu in dimu. Ju-hu-hu! Taublih. per mej duš! Godec J« vtaknil še poeebno pripravo iz pločevine, piščalki podobno, v usta, da je škrtalo in rezalo «kosi ušesa, kakor doh-tareke iage pri oparacljah. V. temi ao ae odprla vrata. Vstopil je župnik; v desni dre- nov cepec, mh. s debelo grčo na koncu. Nihče ga ni opazil, polka ima čudežno moč. — Kaj? Ali vas jaz tako u-čim? Mrcine nemarne, komu pa pridigujem nedeljo za nedeljo? Harmonika, razpeta "na vsa pljuča", "mft" v ustih, kakor podivjan klarinet, pritrkovanje ob tla in ju-hu-hu sem, ju-hu-hu tja, župnika niso ne videli ne slišali.' Pa je zažvižgal cep nad glavami, babe so zavpile in Zidarjev Jernejfek, tisti, ki je bil h konjem potrjen, se je opotekel, omahnil ob peči na klop ; iz ust ae mu je vlila kri ... Takrat so bili oetri žandarji. Stražmešter, velik rjav dedec, s umetno podaljšanimi brki, dober in hud, pravi žandar, nož s rezilom na oba kraj», j« bil to stvar izvohal Hi — Jezus In Marija! Župnika vendar ne boete vlačili po ječah! je vzdihoval župan. — Paragrafi so paragrafi 1 Štirinajst dni kasneje je stal župnik Janez Krlvostop pred sodnikom In je nedolžno povešal glavo zdaj k levi, zdaj k desni rami. Star dijurnist je vzel genera-lije, mlad sodnik je zapenjal ta-lar in koketno popravljal baret; v avditoriju je bilo poleg običajnih trških postopačev tudi nekaj žensk. Razprava je bila "večja," tako po malem porotna — Ali se čutite krivega? — Kako bom kriv, ko pa je moja dolžnost — —n — Kaj Je vaša dolžnost? — Da preganjam greh, da rešujem duše večnega pogubljenja — — Torej niste krivi, česar vae dolži ovadba? ■ — Sv. Janez Krstnik je dal glavo za svoje misijonsko prizadevanje. — Bomo torej zaslišali priče. Po običajnem opominu in pouku o krivem pričevanju in krivi prisegi, ki doni po naših sodiščih, kakor rožni venec na božji poti, pravi sodnik: — No, in gostilničar, vi ste gotovo vse dobro in natanko videli, povejte vpričo živega boga, ali so udarili gospod župnik Jerneja Zidarj* f drenovim čepom v vaši gostilni;» tako silo po glavi, da se mu je skozi usta vlila kri? H — Kaj bom videl, kako bom videl--se je praskal krč- mar in prestrašeno gledal na župnika — saj vedo gospod sodnik, kako je sj krčmar jem, zda, tu zdaj tam: pa moram v klet, pa v kaščo po klobase, pa pred hišo do voznikov, pa v kuhinjo naročat babnicam, saj vedo, pa na račune paziti v takem dren ju in vpitju, ja, aaj vedo, gospod sodnik-- — Ali ga je udaril, ali ne? —Saj vedo, gospod sodnik krčmar ne more pa ne more vsega videti, medtem pa je bila že noč. Saj vedo, kakšne lampe i mamo po deželi. In oči tudi niso več, kakor so bile. Kako pak, le-so — — Ce ne boste govorili čiste resnice, vas bom dal zapreti!— sodnik Je tulil, kakor da Je obseden. — Kakor je sveta božja volja — Krčmar je s sladkim pogledom objemal župnika — vse naj pride čez mene, kakor je namenjeno, toda vedo, gospod sodnik, kar nisem videl, pa nisem videl. Naslednja priča je bilo dekle, ki Je v tistem času plesalo s Jer-nejcem Zidarjem. — No. kako je bilo? — — Bog naj ml grehe odpusti, saj še plesati ne znam, pa me je ta nesrečna prilika zapeljala. Prav Imajo goepod šupnik, da srca hvaležni. Ne vem, kaj je zapeljalo, da jih zadnjič nismo poslušali. Ti neerečni nabori, fantje izgube glavo. Zdaj moramo pa še po sodni j i hoditi, ka-tor grešniki. No, pa ni bilo nič hudega, par litrov vina, no in gospod so se malo razjezili. Samo za božjo čast seveda in za naš blagor! Goepod župan, zadnjič vas opominjam, vi niste navadna priča, vi ste takorekoč desna roka državne oblasti, vi ste prva glava v občini in morate govoriti čisto resnico, brez zamere na desno in levo I Župan je pokašljeval. — Seveda resnico, samo resnico. — No, ali ga je udaril s čepom ali ga ni? — S čepom pravite, da ga je udaril, da so ga udarili? — —- Tako stoji v ovadbi! — Naj stoji kakor hoče, gospod sodnik! Toda udarili ga gospod župnik niso pa niso. Ce se že mora ta stvar tako Imenovati: malo, rahlo so ga potrkljali po glavi Prav je, kaj pa je plesal, če so pa goepod župnik hudi! Zadovoljno se je oddahnil. Duše ni obremenil in župnik tudi ne more biti hud, če je kaj mofta. — Schreiben s' auf: malo potrkljali ( Zapisnlkarjevo pero je praskalo po papirju. . Zaslišanih je bilo še več prič, nobena pa ni ničesar videla. Tu di sam Jernej Zidar, h konjem potrjen fant, ni nič videl, ne ve, kdo ga je udaril, bolelo pa je močno, tri sto solne je videl in trikrat so bila usta polna krvi. Vendar tudi pozneje ni nikoli vprašal, kdo bi ga bil in za bolečine ne zahteva nič in za pot tudi ne, ker uvidi sam, da ni bilo prav, da je plesal, ker so gospod župnik na to stvar hudi. Tako so se vzganjall farani sv. Donata pred štiridesetimi leti. Sodnik je vstal, župnik je dvignil glavo. — V imenu Nj. Vel. presvitle-ga cesarja — ali ste razumeli gospod Župnik, na 50 kron ste obsojeni in na povrnitev stroškov. Ali se boste pritožili? župniku je spet omahnila glava. Cez nekaj časa pa pravi: W i se ne bom pritošil, saj je tudi Janez Krstnik polafil glavo, ko je tako terjal greh od njega. Priče so imele solzne oči. Od tistih ljudi je živ samo še župnik Janez Krlvostop. Siv in po malem plešast. Farani žive, kakor so živeli njega dni. Samo greha ni več. Ne godcev, ne plesa, ns pijančevanja, ne nezakon skih otrok. Vse to opravijo v sosednjih farah, v trgu in doli v dolini, koder vozi železnica. Gori na višavah pa vlada mir in red Prejšnji teden so praznovali štl-ridesetletnico župnlkovanja pre-častitega župnika in duhovnega svetnika Janeza Krivostopa. Na semanji dan so tržani Iz-praševali domačine: — Povejte no, kako pa je bi lo: ali je res, da so sam škof prišli? — Oh, res, res! Tako lepo je bilo, kakor v nebesih. Zastave venci, možnarji, in klenkanje klenkanje . .. — No, pa kaj še? so sijali vanje razgreti sej mar j i. — Pa so prišli škof, pa so šli v cerkev, pa so jih slekli, pa so jih spet oblekli, pa so jih spet oblekli, pa eo jih spet slekli... — Nu pa potem, le naprej, pa potem? Matevžu je bilo vroče, vrtil je mestni širokokrajnik na glavi, kakor njegov oče pred štiridesetimi leti, toda govorica mu ni šla. — Pa so jih spet slekli, pa so Jih spet oblekli . . . ja. kakor v Louis Friend, poslovni agent oblačilne unije v Clevelandu ga organizatorji ADF pretepli pred tovarno Stone KniUisf Nadobuden sin Neki Škot se je izpridil, zakaj zoper vse Škotske postave si je kupil prvovrstno blago za obleko. Ta dogodek je spravil vso družino na noge. Mali in veliki so stali okoli mize in si občudo-vaje ogledovali imenitno kakovost blaga. Tudi najstarejši sin je z zanimanjem opazoval blago — toda na narobni strani. "Fante," ga je pokaral oče, "blago je treba pogledati na pravi strani!" "Že vem," je odrezavo odgovoril nadobudni sinček, "zame je pa le važno, kakšno je narobe, ker vem, da bom jaz obleko ponosil za teboj.*1 j- ZAHVALA Najlepšo zahvalo vsi najini sorodniki, ii prijatelji za iznenadenje prise", katerega ste prir priliki najinega 25-letnegsj konskega življenja. Vii niva vašo naklonjenost ni zavesti, da imava toliko 1 stih prijateljev. Hvala vsem skupaj, vaša: Tone in' Kobal, North Chicago, 111. so hudi na ples In godce, čisto * ^nkali smo in stre- prav, nikoli več ne bom pleula.',jaH' ** nlko,i uk®*» • — Povej, kako je bilo, ko so ga Župnik udarili. — — To pa meni ni znano. Kar naenkrat Je nehal plesati. Mislila sem, da mu kaj čevelj na- — Pa, ali eo kaj govorili? — Oh, so. so ... naš župnik namreč, so govorili in so dejali, kako je bilo pred štiridesetimi leti, kako so bili po nedolžnem gaja. ko se Je veedel na klop pri obsojeni, kakor sv. Janez Krst-peči. Kar zavpijejo ljudje: Beti | nik. ki eo si dali rajši odsekati te. gospod župnik so prišli! Me punce pe skoai vrata v vežo. pa po vrtovih in bližnlcah kar galop, pa domov, pa po kamrah. 8odnik je obupa val. — No. pa vi, gospod župan? — Ja. gospod eodnik. saj vedo. namreč naš goepod župnik so hudi na ples. Tako eo hudi nanj. kakor aam sv. Janes Krstnik, ki je sladke korenlnee Jedel v puščavi. Ne puste ne plesa ne musike. In prav imajo] Vsi farani smo is fmrtlrf glavo v puščavi, kakor pa da bi pleeall z neko grdo ieneko, ki ee še po krščansko ni znala obleči in Jih je hotela na vaak način pripraviti do polke in da naj kar taki oetanemo tudi še potem, ko bodo oni umrli... In je pravil Matevž vae popoldne in dajal za vino. Nima vsaka fara takega Jubileja. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Pa sklepa IS. redne koavencije sa lahko naroči na lUt Prosvdal prišteje eden, dva, tri, štiri ali pat ilanov is ene družine k eni i nini. List Preeveta stane sa vsa enako, sa člene ali nečisae H.M i eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aacsaeata $1 JI i tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni riroka, nO, i Je list predraz sa člane S.N.PJ. List Prosveta Je rala isatsisi I gotovo je v vsaki drniini nekdo, ki bi rsd čiul list vsak dsa. Cm lista Presveta Je: Za Zdrai. države in Kanado. M-OS 1 tednik in..............4.8S S tednika la.............Mt t tednike ia.............I M 4 tednike ia............. Mi I tednikov la............ ali Za ¿vropo je..............$9.00 ¡«polnite spodnji kupon, priloiite potrebno vsoto denarja tli M« Order v planin in si naročite Prosveto. liat, ki Je vala laataisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti < SNPJ, aH Se se preseli proč od draiine in bo ishheval sam ivoj tednik, bode moral Usti «lan is dotične družine, ki je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprarniltn Is* in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako teita ne it