Podatek, daje lani izgubilo na slovenskih cestah za več kot razred otrok, je zaskrbljujoč in opozarja na to, da o varnosti v cestnem prometu Še premalo vemo tako odrasli kot otroci. Zato razno raznih preventivnih akcij, ki jih izvajajo velenjski' Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, velenjske avto - šole za najmlajše udeležence v prometu ni nikoli dovolj. Tudi za to področje pa velja staro pravilo: kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna. Ob tem dobrih zgledov pri odraslih ne omen- jamo posebej. Približuje se čas počitnic in brezskrbnih dni, zato previdnost, pre- FIMEX RAČUNALNIŠKA IN ISIROTI.IIMČNA OI'Ki:\lA 386 DX/40 4 Mb RAM, 214 Mb HD, floppy 3,5, tipkovnica, 14" color monitor LR, miška! GARANCIJA 2 LETI! že za 139.900,00 SIT Prodajno-razsUivni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. KS2-465. Ia\ N5(vl) I 3 letošnji proračun Glavni bo O, saj so vse! Zdravilišče Laško praznuje letos 140-letnico obstoja. Ob sotočju Savinje in Rečice, sredi parka, na obrobju starodavnega mesteca Laško, je doma neizmerno bogastvo izvirov zdravilne termalne vode, ki v ta kraj privabljajo ljudi željne zdravja in dobrega počutja že stoletja. Danes so znani po tradiciji, kakovostnih zdraviliških storitvah, dobrih uspehih zdravljenja, skrbnem in prijaznem odnosu do gostov. V očeh medicinskih strokovnjakov in širše javnosti veljajo za sodoben rehabilitacijski center. Pravijo, da bodo to podobo negovali naprej in ji z združevanjem naravnih danosti in novimi spoznanji medicine dali še žlahtnejši sijaj. H mkp Zasedanje velenjske občinske skupščine 140 let Zdravilišča Laško Sejno dvorano skupščine občine Velenje bodo v torek najprej zasedli delegati Družbenopolitičnega zbora, ki morajo, preden sesestanejo na skupnem zasedanju vseh treh zborov, dokončati zadnjič prekinjeno 34. sejo. Tik pred koncem zasedanja (ostale so jim 4 točke dnevnega reda), je namreč prišlo do nesklepčnosti. Na ob 8.30 sklicanem skupnem zasedanju zborov velenjske skupščine bo prav gotovo glavna točka obravnava predloga proračuna občine Velenje za leto 1994. Predlog je po tem, ko so delegati med obravnavo osnutka podali številne pripombe, v preteklih tednih te pretehtal in nato pripravil za obravnavo občinski izvršni svet. Med drugim bodo delegati slišali tudi informacijo o izidu referenduma za ustanovitev občin in o prizadevanjih, da bodoča občina Velenje pridobi status mestne občine. Kar se Janezek nauči... POČITNIŠKO DELO Nestalno s krajevnimi padavinami. / lAPOlf Stari trg 18, tel: 886 - 703 j II l Tomiičeva IS, tel: 888 - 480 CtHJEHE STRANKI OBVEŠČAMO, DA JE TBBBVIHA, HA TOMŠIČEVI IS ODPRTA BB PETKIH, SOBOTAH IH HE0EUAH BO 7.00 23. OBE! VU00HD VABUEHI! Maister ali Verstovšek? Oba! V sedanjih časih, ko znova in znova premlevamo svojo zgodovino in iščemo čimveč podatkov, ki bi potrdili našo državotvornost, pogosto nekaterim ljudem namenjamo veliko pozornosti, druge pa povsem pozabljamo. Generala Maistra smo dostojno zapisali v zgodovino, a nihče ni omenjal, daje tudi Maistru nekdo podelil generalski čin. Ta nekdo je bil dr. Karel Verstovšek iz Velenja. Tako pravijo v Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje. Zato bodo prav o slednjem pripravili, skupaj z ljubljansko izpostavo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, enodnevni simpozij. Z njim želijo osvetliti vlogo dr. Verstovška v slovenskem prostoru, ga dvigniti iz anonimnosti, pa čeprav bodo sodelujoči v svojih referatih z osvetlitvijo življenja in dela znamenitega Šalečana nekoliko zmanjšali slavo nekaterih mož njegove dobe. Na posvetu bodo sodelovali prof. Jože Hudales, vodja velenjskega muzeja, prof. Branko Goropevšek, višja kustosinja Mira Grašič, prof. dr. Milan Ževart, muzejski svetovalec Lojze Penič, prof. dr. Miroslav Stiplovšek in dr. Ervin Dolenc. Posvet o vrednosti velikega prispevka dr. Karla Verstovška v boju za severno slovensko mejo v letih 1918-1919, njegove zasluge kot poslanca, predsednika Narodnega sveta za slovensko Štajersko, o vlogi, ki jo je odigral kot poverjenik za uk in bogočastje pri ustanovitvi Univerze bo danes (v četrtek) v prostorih Doma teritorialne obrambe v Velenju. Začeli ga bodo ob 9. uri. ■ (tp) Srečanje velenjskih in mariborskih gimnazijcev Minuli petek so se v Velenju srečali dijaki prostovoljci H. gimnazije iz Maribora in velenjski gimnazijci. Več kot 80 se jih je zbralo na prvem srečanju, "pripisali" pa so mu predvsem spoznavni in družabni značaj. Za letošnjo jesen načrtujejo poglobitev sodelovanja še na strokovnem področju. Gostitelji so mariborskim gimnazijcem pripravili v sodelovanju z učenci osnovne šole Šmartno Velenje krajši kulturni program, skupaj z otroki v begunskem centru v dijaškem domu pa razstavo njihovih izdelkov. ■ OP) Kmalu posodobljena Konec prej šnjega tedna so s priložnostno slovesnostjo pričeli s posodobitvijo ceste na Graško goro. V malem nogometu sta se srečali ekipi slovenjgraške in velenjske vlade in tako na simboličen način potrdili, da bodo pomagale pri izgradnji vsaka svojega odseka ceste, ki se bo na Graški gori združila. Tako bo ta sodobno povezana z Velenjem in Slovenj Gradcem. Ob tej priložnosti so Velenjčani, gradbeni odbor in Cestno podjetje iz Celja tudi že podpisali pogodbo za izgradnjo prvega odseka ceste od Plešivca cesta na Graško goro do Graške gore. Trenutno je na voljo le 28 milijonov, za dokončno izgradnjo pa bodo potrebovali vsaj še enkrat toliko. Predsednik slovenjgraškega izvršnega sveta Janez Komljanec paje zagotovil, da se bodo njihove odseka ceste lotili jeseni. Na sliki: Predsednik gradbenega odbora Drago Plazi je bil na priložnostni slovesnosti, ki so jo pripravili učenci plešivske podružnične šole (na sliki),navdušen, da se bo več desetletij dolga želja krajanov vendarle uresničila. ■ mz, vos 2 MAS ČAS 9. junija 1994 Gorenje Point KKK»*ttKBtt«B*«BBKBtt Seminar za pedagošk delavce V prostorih hotela Vesna v Topolšici je Gorenje Point iz Velenja v začetku tedna pripravilo predstavitveni seminar iz računalništva. Namenili so ga pedagoškim delavcem, organizirali pa so ga za potrebe republiškega Ministrstva za šolstvo in šport. Vseh pet udeležencev tečaja je od dodatnega usposabljanja pričakovalo nekaj več, nekaj novega. V Gorenju Point pričakujejo, d"a se bo ministrstvo na osnovi izkušenj in dobrih rezultatov odločilo za stalno tovrstno izobraževanje ■ (tp) pedagoških delavcev osnovnih ter srednjih šol v Sloveniji. Iz dela velenjske vlade Ločeno zbiranje odpadkov Podobno kot v razvitem svetu, naj bi tudi pri nas v Velenju začeli v drugi polovici leta z ločenim zbiranjem odpadkov, jih nato sortirali in predelali. Velenjska vlada je že potrdila poročilo Komunalnega podjetja Velenje o pripravah na okolju prijaznejše ravnanje s komunalnimi odpadki. Sekretariat za javne komunalne zadeve so zadolžili, da pripravi plan ločenega zbiranja. Nova organiziranost komunalnega podjetja Na zadnji seji so člani velenjske vlade razpravljali tudi o projektu organizacije in sistemizacije javnega komunalnega podjetja Velenje in ga tudi potrdili. Predvideno je, da se vsa tržno usmerjena dejavnost tega podjetja samostojno organizira. Niso pa podprli predloga o oblikovanju komunalne direkcije. Naloge, ki naj bi jih opravljala ta so prenesli na javno komunalno podjetje. ■ (mz) Se 5000 "starih" vozniških dovoljenj Rok za zamenjavo vozniških dovoljenj in registerskih tablic za avtomobile kot že veste poteče 25. junija, vendar na Sekretariatu za notranje zadeve občine Velenje ugotavljajo, da je v občini še okoli 5000 voznikov, ki vozniških dovoljenj še niso zamenjali. Verjetno bo zaradi tega še nekaj gneče v zadnjih dneh, na to pa se bodo delavci sekretariata dobro pripravili. ■ Oi> ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje TOLARSKO DEP0ZITN0 POSLOVANJE PRAVNIH OSEB Pravilno gospodarjenje z razpoložljivimi denarnimi sredstvi postaja tudi za pravne osebe vse bolj pomembno! V LB Splošni banki Velenje d.d. se tega zavedamo, zato nudimo pravnim osebam VARNO in DONOSNO plasiranje prostih denarnih sredstev. V ta namen sprejemamo kratkoročne in dolgoročne tolarske depozite in depozite z valutno klavzulo. Osnovne značilnosti vezav: 1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT 2. najkrajši rok -1 do 5 dni - odvisno od zneska 3. obrestovanje - višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev, stalnosti deponenta, gibanja obrestne mere na trgu denarja in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih: - do 14 dni - od 15 do 30 dni -od 31 do 90 dni ■od 91 do 180 dni -od 181 dni do 1 leta - nad 1 leto od 50 % - 80 % R od 80%-100 %R R + 5-10% R + 9-11% R +10-11,5% R + 11,5-12% - pri depozitih z valutno klavzulo veljajo enaki pogoji obrestovanja Obresti banka za vse vrste depozitov obračunava mesečno, plača pa jih (po dogovoru z deponentom) mesečno, ob zapadlosti ali ob dokončnem vračilu depozita. Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (tel.063/854-301 ali 063/854-323) ali se pri nas osebno oglasite (LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo! LB SB Velenje d.d. banka, ki vam omogoča varno in donosno naložbo vašega premoženja 402 nabornika so pozdravili: "Dobrodošli na naboru!" Sekretariat za obrambo občine Velenje je prejšnji teden, od ponedeljka do sobote, opravil nabor za bodoče vojake. To je bil glavni letošnji nabor, na njem pa so sprejeli 402 fanta, rojene leta 1976, tiste torej, ki bodo (ali so že) v letošnjem letu dopolnili 18 let. Nekaj nabornikov je bilo tudi starejših, to so bili tisti, ki so bili zaradi zdravstvenih razlogov začasno preloženi. Nabor je prvi korak, po katerem so ti fantje postali pripadniki slovenske vojske in zato je ta korak zelo pomemben. Tudi letošnji nabor je potekal v Domu teritorialne obrambe v Velenju, začel pa se je za vsako skupino že pred vhodom vanj. Fantje so namreč prihajali po določenem razporedu, ključ zanj je bila njihova krajevna skupnost. Sploh tisti iz primestnih so se tudi letos, kot že nekaj prejšnjih let, izkazali z okrašenimi vozovi, ki so jih pripeljali na zborno mesto. Pravijo, da ima pri tem veliko zaslug tajnica naborne komisije Marjana Plajhner, ki jih k temu vsa leta vzpodbuja. Vsak voz posebej so tudi fotografirali, sedaj pa se bodo še odločili, kdo se je najbolj potrudil. Vsako skupino posebej so člani naborne komisije pozdravili že pred vrati, kjer so jim podali tudi nekaj splošnih pojasnil. Prvi je fante toplo pozdravil Sekretar sekretariata za obrambo Bojan Trnovšek. Potem jim je spregovoril predsednik naborne komisije major Viktor Brglez, ki je nekatere "razočaral", ko jim je pojasnil, da prav vsi ne bodo mogli služiti vojske kot vojaški policisti ali šoferji. Takih želja so namreč fantje izrazili največ, vendar ima Slovenska vojska zelo različne potrebe. Čeprav je mlada, ima socialna delavka Vera Šinigoj. Tokrat se je za civilno služenje vojaškega roka odločilo 5 fantov, njihove vloge bodo posredovali republiškemu Ministrstvu za pravosodje, ki odloča o upravičenosti take prošnje. Verjetno bo v občini Velenje še izreden nabor, ki bo izveden v mesecu novembru, letošnji naborniki pa bodo vojaški rok služili drugo leto ali pa šele po končanem študiju. Le tiste, ki bodo to izrecno že kar nekaj specialnosti in tako tudi različnih možnost, za služenje 7-qjesečnega vojaškega roka. To, s kakšno zadolžitvijo bo vsak posameznik odslužil vojsko, so usklajevali z njim vsi člani letošnje naborne komisije, poleg že omenjenih še zdravnik dr. Bogdan Menih in Veseli šentiljski fantje želeli, bodo napotili še v tem koledarskem letu. Praviloma slovenski vojaki služijo čim bliže domačemu kraju, le tisti, ki se bodo po odločitvi naborne komisije usposabljali za posamezne specialnosti, kar je možno le v določenih enotah, bodo morda odšli kam dlje. ■ bš, foto:B.M. Za okolje je en dan premalo Ob tem, ko mnogi te dni posvečajo največjo pozornost obletnici dneva D, je marsikje kar tako mimo spolzel drug pomemben dogodek. V nedeljo smo slavili svetovni dan okolja. Tudi pri tem bi morali marsikje že zastaviti svoj "dan D", saj je zja našo bodočnost čisto okolje skoraj tako pomembno kot je bilo izkrcavanje v Normandiji. Tisti pa, ki so ob tem dnevu okolja le spregovorili o tej problematiki, niso mogli povedati nič veselega. Na tem področju je marsikje še velika praznina - in tudi zato je nad nami vse večja praznina oziroma luknja, ki grozi, da bo spremenila podnebne razmere in življenje na zemlji. Dogajanja, ki se jih spominjamo ob svetovnem dnevu okolja, so seveda še kako povezana tudi z našim ožjim okoljem. Mnoge tu zaskrbljujejo tudi podatki, ki smo jih slišali: podatki o tem, koliko ljudi umre zaradi onesnaženega okolja. Takih podatkov tudi strokovnjaki ne dajejo radi v javnost; zaradi strahu ostajajo v predalih tudi mnoge študije. Take seveda, ki bi morda lahko vnesle med ljudi nejevoljo, tudi odpor. \_ Pa ni čudno, da se ob tem nekateri spet spominjajo študij, ki so jih pred leti strokovnjaki pripravili na šaleškem območju, zanje pa je izvedela le ožja javnost. Eni ob tem pravijo, da so podatki premalo dodelam in bi bile potrebne še dodatne študije, da bi vse, o čemer se govori, tudi držalo. Drugi seveda zaradi takega skrivanja sumijo, da so podatki gotovo tako strašni, da z njimi ne upajo v javnost. Ob tem seveda ponovno povedo, da na nekaterih mestih v dolini ljudje še posebno pogosto umirajo ali vsaj obolevajo za nekaterimi hudimi boleznimi. Pred kratkim smo lahko slišali očitek, da pri nas bolj skrbimo za drevesa kot pa za ljudi. S tem so mislili to, da je sodišče odškodnino za škodo .na drevesih že prisodilo, za škodo na ljudeh še ne. Seveda -saj ta škoda še ni znanstveno dokazana. Tudi sodni postopek, ki ga delavec ene organizacije Šaleške doline vodi proti podjetju, se vleče kot kurje črevo. Vsa njegova dosedanja dokazovanja še niso obrodila sadov in predvidene so še nove obravnave. Izid je še (vedno) povsem negotov. Nekateri se seveda pač tudi bojijo izreči sodbo, ki bi lahko kasneje služila kot sodna praksa. Pomemben vir onesnaženosti predstavlja tudi voda. Zato ni čudno, da so tudi ob letošnjem s\'etovnem dnevu okolja pri nas precej govorili o zaščiti vodnih virov. Tega so se spomnili tudi vodarji, ki so dva dni pred tem dnevom na svojih vodarskih dnevih v Celju govorili o problemih voda. Čeprav je bila v ospredju zanimanja nevarnost pred poplavami, so vendar naglasih tudi veliko potrebo po zaščiti vodnih virov. S tem problemom se srečujejo domala povsod; zadnji čas o tem veliko govorijo po žalski občini, kjer jih še posebej zaskrbljuje kakovost pitne vode. Majhna malomarnost se pogosto lahko hudo maščuje. Posledice pa so dolgotrajne. En dan je za področje, kot je varstvo okolja, malo. Pa vendar je dovolj, če to pomeni nov zagon v boju za čistejše okolje. Tiste, ki izvažajo, je že to preprosto dejstvo prisililo, da bolj mislijo na okolje. Prav bi bilo, da bi vsi mislili tudi na svoje domače. Saj vendar tu bivamo! ■ m Remont četrtega bloka šoštanjske termoelektrarne Zahtevna obnova hladilnega stolpa Že vse od sredine meseca aprila četrti blok šoštanjske tre-moelektrarne ne obratuje. Pripravljajo ga na priključitev odžvepljevalne naprave, ki bo dograjena do konca leta. Seveda pa bodo na njem opravili tudi vsa potrebna vzdrževalna dela. In mednje sodi tudi celovita obnova hladilnega stolpa. Četrti blok in z njim hladilni stolp obratuje že od leta 1972. Ves ta čas je izpostavljen vsem vplivom iz ozračja. V notranjosti presegajo temperature pogosto 45 stopinj, kondenzi- mx rana hladilna voda je mehka in agresivna agresivna za beton. Na zunanji' sfcrani prihaja do močne korozije betona in armature, posledice pa so lahko katastrofalne, saj lahko pride do delne porušitve objekta. Prve raziskave so delavci šoštanjskih termoelektrarn na hladilnem stolpu četrtega bloka opravili leta 1987, nato pa lani, ko so ugotovili, da je korozija v polnem teku in daje nujno potrebno ukrepati. Prizadela je namreč tudi pritrdilna železa, s katerimi so polnilne plošče pritijene na diagonalne nosilce in vodoravne prstane. Prav zato plošče lezejo iz ležišč, ena je novembra lani padla z višine osemdesetih metrov. Kot nam je povedal nadzorni obnove hladilnega stolpa Miroslav Bukvič,- so popravilo začrtali strokovno, na osnovi svetovnih izkušenj, blok pa bodo uredili tako, da bo vzdržal do konca obratovanja četrtega bloka, torej vsaj še petindvajset let. Izbrali so materiale ' in opremo, atestirano po med-narodnih standardih. Obnova hladilnega stolpa bo veljala šoštanjsko termoelektrarno štiri milijone mark. Celotna vrednost vzdrževalnih del in izgradnje vsega potrebnega za priključitev odžvepljevalne naprave pa bo veljala okoli II milijonov mark. Vsa dela potekajo po besedah tehničnega direktorja Borisa Dejanoviča v skladu z zastavljenim planom. V tem času prestavljajo "vlek ventilatorje" in predelujejo notranjo odplavo pepela. Če bo šlo vse po sreči tudi naprej, bodo obnovo končali, tako kot je bilo predvideno, 20. avgusta letos. Več težav imajo pri zagotavljanju potrebnih sredstev. ELES jim ne zagotavlja toliko denarja, kot je bilo predvideno. Vse stroške so znižali na najnujnejše, prestavili lo tretjega bloka na prihodnje leto, z izvajalci del pa se dogovarjajo za kasnejša plačila. ■ Mira Zakošek, foto Lojze Ojsteršek Posodobitev 110 kVh stikališča V teh dneh bodo v šoštanjski termoelektrarni končali še eno pomembno in zahtevno naložbo, posodobitev 110 kVh stikališča, vrednega petnajst milijonov mark. Z deli so pričeli že lani. Izstrošeno protizračno izvedbo, bodo zamenjali s sodobnim zaprtim sistemom. (mz, foto H POSLOVNE NOVICE Od 14. junija do 19. junija 1994 bo v Mariboru v dvorani Tabor, potekal MEDNARODNI TRGOVINSKI SEJEM - MTS 94. Program je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. V Uradnem listu številka 29, dne 31. 5. 1994 je bil objavljen ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O' GOSPODARSKIH DRUŽBAH. 3. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana ima na razpolago serijo priročnikov POSLOVATI Z AVSTRIJO, NEMČIJO IN ITALIJO. Priročnike lahko naročite na naslov: CENTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ, Kardeljeva ploščad 1, 61109 Ljubljana. 4. Podjetniki iz regije Posavje organizirajo v dogovoru z Območno gospodarsko zbornico Moravske in svojimi partnerji poslovno srečanje, kjer bi na osnovi vnaprej pripravljenih obiskov podjetnikov iz Slovenije, organizirali ustrezne poslovne partnerje iz Češke. Srečanje bo 17., 18. in 19. junija v LOŠTICE - Sev. Moravska - ČEŠKA. Program srečanja in prijavnice so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. V Delu, dne 18. 5. je bil objavljen RAZPIS za zbiranje ponudb razvojnih projektov izumiteljev v letu 1994. Podjetje FIT d.o.o. Velenje (ustanovitelj Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje, d.d. Velenje) nudi proizvajalcem, prodajalcem in kupcem opreme ter avtomobilov UGODNE LEASING POGOJE. Prejeli smo nov izpisek PONUDB IN POVPRAŠEVANJA iz BCC centra v Bruslju, med njimi tudi naslednje: - Španska firma ponuja sončnično moko za živinsko krmo. - Kitajsko podjetje ponuja športna oblačila. - Italijanska firma, ki se ukvaija s proizvodnjo otroške in športne obutve srednje kvalitete, išče distributoija. - Uspešno privatno podjetje iz Madžarske, ki se ukvarja s proizvodnjo spodnjega perila, body-jev, legic, išče zastopnika in se zanima za dodelavno delo. - Madžarsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo ženskih ESO Montaža vstopila v BCI sistem Vzemimo, da potrebujete reaktivno'letalo, na voljo pa imate večje količine šunke in orodja, a čisto nič denarja. Rešitev: zamenjajte šunko in orodje za letalo. Tako je rajnka Jugoslavija kupovala letala pri družbi McDonell Douglas. Posel je prišel v marketinške učbenike kot primer za to, kaj je barter. Različne oblike vezane trgovine so v osemdestih letih pomenile četrtino celotne svetovne trgovine. Vrednost barterskih poslov naj bi v svetovnih merilih presegala 250 milijard dolarjev letno. Med protagonisti rasti je tudi sistem BCI (Barter Clearing & Information), ki je nastal leta 1986 v Nemčiji. Zdaj je vanj vključenih že 6000 podjetij. Obseg poslovanja narašča z neverjetno 200-od-stotno letno stopnjo in je leta 1992 dosegel pol milijarde mark. Ob koncu leta 1992 se je v sistem vključil tudi slovenski center BCI, ki deluje v Mariboru in Ljubljani. Zakaj je ESO Montaža vstopila v sistem BCI? Zato, ker BCI omogoča izboljšanje likvidnosti podjetja, saj ni potrebno plačevanje z gotovino; zaradi povečanja števila poslovnih partnerjev; odpiranja novih tržnih čevljev, išče agenta in distributerja. - Italijanska firma išče kooperacije za izdelovanje montažnih hiš iz lesa in betona, za distribucijo v Italijo. - Nemški proizvajalec promocijskih displajev išče distributoija in agenta. - Irska firma, ki proizvaja ek-strudirane cevi, je zainteresirana za JOINT VENTURE pogodbo. - Italijanska firma iz Bologne, ki je specializirana za varstvo okolja, išče partnerje v Sloveniji. - Belgijsko izvozno-uvozno podjetje išče partnerja za uvoz potrošniškega blaga in ponuja, da zastopa naše firme na trgu Beneluxa. - Madžarska firma ponuja proste kapacitete za izdelavo moških in ženskih jaken, blajzeijev, kril in hlač kot dodelavno delo. - Madžarska firma, ki ima 40 modernih strojev, išče dodelavno delo za šivanje jeansa. - Italijanska firma, specializirana za probleme okolja, išče sodelovanje s slovenskimi podjetji. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, poti; izločitve vpliva inflacije, ker je v sistemu obračunska enota nemška marka; zaradi propagandnih storitev; najmanj trimesečnih brezobrestnih brezgotovinskih kreditov in zaradi barter poslovanja s tujimi dobavitelji, ki sicer zahtevajo avans in akreditiv. ■ Zdenka Grlica, dipl.oec. vodja marketinga PC RAČUNALNIKI grmnovell IZREDNA PONUDBA! PC386DX/40/4 MB RAM/ DISKETNIK 3,5"TIPK. SLO, TISKALNIK SAMSUNG A4 170 MB DISK VGAMONO 14" 16.000 SIT 11.990 SIT DOPLAČILO BARVNI LR MONITOR DOPLAČILO 486 DLC/40 PLOŠČA NA ZALOGI VSA OSTALA OPREMA BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O. Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978 RAČUNALNIŠKI PRIJATELJ Gorenje Gospodinjski aparati Največ v izvoz V vseh treh programih Gorenja Gospodinjski aparati so v mesecu maju izdelali skupno 126.926 velikih gospodinjskih aparatov in delovni načrt za ta cvetoči mesec presegli za odstotek. Za prodajo na tuje trge je bilo izdelanih 119.626 aparatov, kolikor jih je bilo tudi načrtovanih, za domači pa se je proizvodnja nekoliko povečala, od planiranih 5.812 na 7.300 velikih gospodinjskih aparatov. V programu Kuhalni aparati so v 21 delovnih dneh izdelali 41.002 izdelka in delovni plan presegli za 6 od- Hladilno-zamrzovali aparati so v dvaindvajsetih delovnih dneh maja izdelali skupno 67.581 hladilno-zamrzoval-nih aparatov. V obratu Zamrzovalne omare so izdelali 24.637 aparatov (101 % plana), v obratu Zamrzovalne skrinje 21. 547 (97 %) v Hladilnikih 21.667 (96%). V prvih petih mesecih leta 1994je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati izdelanih skupno 614.999 izdelkov, kar je v primerjavi z letom dni poprej za odstotek manj. V programu Kuhalni aparati so skupno izdelali 220.838 izdelkov, v Pralno-pomival- stotkov, za prodajo na domači trg je bilo narejenih 3.141 kuhalnih aparatov (18 % več kot je bilo načrtovano). Tudi v programu Pralno-pomivalni aparati so maja opravili 21 delovnih dni in v tem času izdelali 18.343 aparatov za nego perila in s tem majski delovni načrt presegli za odstotek. Hkrati so nekaj več izdelkov namenili tudi prodaji v Sloveniji. V obratih programa nih aparatih 93.243 in Hladilno-zamrzovalnih aparatih 300.918. V primerjavi z letom dni poprej je zaostajanje največje v programu Kuhalni aparati, v programu Pralno-pomivalni aparati skoraj dosegajo lansko raven, medtem ko v programu Hladilno-zamrzovalni aparati presegajo lansko proizvodnjo za sedem odstotkov. ■ RK Zaprti krogotoki transportnih voda iz odlagališča V naši neposredni bližini že precej časa ropotajo delovni stroji, ki gradijo velike bazene za zaprti krogotok odpadnih voda iz termoelektrarne. V Termoelektrarni Šoštanj poudarjajo, da je to ekološka naložba. Velikega pomena pa je tudi za podjetja, ki so bila izbrana kot izvajalci. Lani so pričeli z deli na elek-tro projektu, ki je zamenjal transformatorsko postajo, nizkonapetostno razdelitev, upravljanje in gradbene instalacije. Podjetje ESO Montaža je bilo izbrano kot projektant in izvajalec za celotno elektrifikacijo objekta. Visokonapetostno opremo je dobavilo podjetje TSN iz Maribora, medtem ko so nizkonapetostni razdelilci proizvod podjetja ESO Montaža. Vitalni del nizkonapetostne opreme je proizvedel Kloeck-ner Moeller iz Nemčije. Odcedne vode se bodo zbirale v dveh usedalnikih, od koder se bodo pretakale v veliki zbiralnik ob katerem je zgrajeno črpališče. Meritve je izvedlo podjetje ATM iz Za- greba, celotno upravljanje pa ESO Montaža. Ta čas potekajo zaključna dela na objektu, med katera sodijo povezava med termoelektrarno in trafo postajo s krmilnim kablom, gradnja zunanje razsvetljave po nasipih ter galvanske povezave in požarno javljanje naprave. Predviden rok za zaključek del je 20. junij letos, ko naj bi bil tudi tehnični pregled objekta, ki je za Šaleško dolino velikega pomena, saj se bo tako bistveno zmanjšalo onasnaževanje voda. ■ Drago Pavlic, dipl.ing.el. a AKTUALNI Center srednjih šol Velenje na svetovnem sejmu Sedaj vedo tudi drugi Na letošnjem svetovnem sejmu učil VVorlddidac v švicarskem Baslu se Je prvič predstavila kot samostojna država tudi Slovenija. Njen razstavni prostor je zagotovo privabil pozornost obiskovalcev tega sejma tudi po zaslugi inovativnih dosežkov Centra srednjih šol iz Velenja. Z uvrstitvijo na omenjenem tradicionalnem sejmu so organizatorji dali priznanje ustvarjalnemu delu na velenjskem srednješolskem centru. O dosežkih pa so se lahko tako prepričali vsi tisti, kijih sodobno učno- vzgojno delo zanima. Kaj je pomenilo sodelovanje na sejmu v Baslu za delavce in dijake Centra srednjih šol Velenje najbrž ni treba posebej omenjati. Če drugega ne, je potrdilo vsaj raven njihovih dosežkov oziroma to, da se lahko z njimi kosajo s še tako razviti državami Evrope. Vabilo za sodelovanje na sejmu na republiško Ministrstvo za šolstvo in šport in na velenjski cen- ter ni prišlo zgolj slučajno. Prvič so namreč vrednost rezultatov prizadevanj na inovativnem področju preverjali v domačem okolju v Ljubljani. Odlične ocene strokovnjakov so jih nato spodbudile za predstavitev dveh učnih paketov - merilno mesto za pouk laboratorijskih vaj in delovno mesto za praktični pouk -še na lanskem sejmu v Linzu. Očitno je bila tudi tu pozornost zavidanja vredna. Tako programski paket Mehano (pred leti so ga razvili na Srednji strojni šoli Centra srednjih šol Velenje in ga sedaj dopolnili) kot tudi učno mesto za pouk v specializiranih učilnicah v elektrotehniki ( razvili so ga na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli v Velenju) sta sad večletnega razvojnega dela učencev in učiteljev centra. Pri obeh pa bi lahko našli zametke vil. letnem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Po besedah ravnatelja Centra srednjih šol Velenje Petra Robide in predstojnika Srednje elektrotehniške in računalniške šole v Velenje Tone- ta Gamsa so rezultate inovativnih dosežkov vsako leto dopolnjevali, rešitve nadgradili in tako prišli do dveh učnih pripomočkov, ki nista zanimiva samo kot učna pripomočka, ampak tudi kot tržno blago za sodoben učno- vzgojni proces. O prednostih paketa Mehano so se poleg dijakov centra že prepričali tudi učenci v mnogih slovenskih osnovnih šolah. Učno mesto kot rezultat projektnega dela pa bodo namestili v dveh prototipnih u-čilnicah na velenjskem srednješolskem centru v začetku prihodnjega šolskega leta (septembra). Takrat bodo na 20 učnih mestih v dveh specializiranih učilnicah organizirali tudi strokovno izobraževanje za učitelje slovenskih šol. Ob slabem materialnem plačilu (Peter Robida) je sodelovanje na takšnem svetovnem sejmu, kot je bil Z razstavnega prostora na nedavno končanem svetovnem sejmu VVorlddidac v Baslu nedavni v Baslu, gotovo precejšnja spodbuda za nadaljnje ustvarjalno inovativno delo na šolah Centra srednjih šol v Velenju. Tako omenjeni center znova potrjuje, da z veliko mero zavzetosti nadaljuje promocijo mesto Velenje na najboljši način širom po Evropi. atp Tehnološki center Velenje Srečanje članov društva DBIAS ISSHfllllllliftNillllfllll Ropotarnice za Zoisove V občini Velenje je približno 140 srednješolcev, ki prejemajo Zoisovo štipendijo za nadarjene. 52 med njimi se jih je odzvalo vabilu Tehnološkega centra Velenje za sodelovanje v tako imenovanih ropotarnicah. V prvih dneh prejšnjega tedna so se ti zbrali v prostorih sejne sobe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Tu so jim njihovi mentorji in "naročnici" raziskav dali nekaj napotkov za delo v štirih ropotarnicah. V prvi bodo raziskovali vpliv okolja na občane Velenja, druga skupina bo osrednjo pozornost namenila vsebini naslova Era in potrošnik, tretja bo - na osnovi mnenj pacientov - analizirala delo v Zdravstvenem domu Velenje (kakovost storitev, čas dela ambulant,...), zadnja, četrta skupina pa bo poskušala izvedeti čimveč o zasvojenosti med srednješolci. Skrb za nadarjene učence je dolgoročna naložba. Tega se zaposleni v Tehnološkem centru Velenje, Zavodu za zaposlovanje Velenje in v nekaterih podjetjih v Šaleški dolini krepko zavedajo. To med drugim dokazujejo z dosedanjimi aktivnostmi za Zoisove štipendiste iz velenjske občine, ki obiskujejo študij na visokih in višjih šolahr. "Naš namen je," poudarja Nada Zavolovšek - Hudarin, "da jim damo nekaj osnovnih znanj iz metodologij za ustvarjalnejše, bolj inovativno delo. Koristilo naj bi jim tako pri študiju kot pri delu v okolju, v katerem bodo svoje znanje "prenašali" v vsakdanja opravila. Upamo, da bodo izbrali domača podjetja." "Ne potrebujemo usmiljenja, ampak razume vanjer Skrb za dobre kadre se začne že v srednjih šolah. Srednješolci -Zoisovi štipendisti Iz velenjske občine pri poslušanju osnovnih napotkov za delo v ropotarnicah (tp) Te besede je namenil vsem udeležencem srečanja bolnikov s antizilirajočim spondiliti-som predsednik slovenskega društva, ki združuje te bolnike, Martin Planko iz Mengša. Člani celjske in velenjske podružnice društva DBIAS so se namreč pred nedavnim zbrali v Hotelu Paka v Velenju, srečanje pa so namenili predvsem pogovoru o svoji bolezni in življenju z njo. Zaenkrat je neozdravljiva, kronična, gre pa za neko vrsto revmatskega obolenja sklepov. Medse so povabili tudi prim. dr. Kosovo iz ljubljanske Revma-tološke klinike, ki jim je odgovarjala na številna vprašanja o lajšanju življenja s to boleznijo, o novih znanjih medicinske vede o njej in tudi družbenem "sprejemu" tovrstnih bolnikov. Bila je zelo realna in vendar pomirjujoča: "Ne pustite se premagati od bolezni, prav vi boste tisti, ki boste vpli-vali na njen potek!" Srečanja so se udeležili tudi predstavniki velenjskega Zdravstvenega doma, fiziotera-pevtke, ki pomagajo velenjskim bolnikom. Člani društva DBIAS, zaenkrat edinega društva v Sloveniji, ustanovljenega pred 10 leti, ki združuje bolnike z revmatološ-kimi obolenji, si želijo tudi, da bi jim družba namenila več sredstev in priznala več olajšav pri zdravljenju in nakupu zdravil. Enega od virov zato vidijo v pri- hodkih od iger na srečo. Bolezen, ki je bila odrita pred približno 12 leti, ima v Sloveniji kar 3000 bolnikov, v velenjski občini pa 35. V Čatežu so uspeli urediti svoj center, v okviru tega pa poteka tudi šola za življenje z njo. V velenjski podružnici društva je aktivnih 18 članov, ki se enkrat tedensko srečajo na telovadbi in še enkrat v bazenu v Topolšici. Če se jim želi pridružiti še kdo, ki je obolel za to neozdravljivo boleznijo, naj se obrne na predsednika podružnice Franca Špegla, telefon 856 - J 31. Ta nam je tudi povedal: "Želimo si, da bi se v naše delo vključilo čim več obolelih. Zato bomo iz podružnic, ki jih je v Sloveniji trenutno 13, ustanovili društva, ta pa bodo še vedno delovala pod okriljem vseslovenskega." lite Miran Gmajner pravi: Pred nedavnim smo v našem tedniku (v poročilu z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine) poročali o tem, da so nekatere zadeve v zvezi z delegatom zbora združenega dela Miranom Gmajnetjem (sicer pa bivšim najodgovornejšim delavcem Vekosovega Toplovoda, nato sekretarja občinskega sekretariata za javne gospodarske zadeve v Dmitrovičevi vladi) in velenjskim Komunalnim podjetjem že dobile epilog na pristojnem sodišču. To je za zdaj razsojalo le o pravilnosti poteka disciplinskih postopkov v komunali, kjer je bil Miran Gmajner zaposlen. Po treh letih "pravdanja" (od junija leta 1991 dalje) ima Miran Gmajner v rokah štiri pravnomočne sodne odločbe, ki potrjujejo storjene proceduralne napake. Zaradi njih je bila nezakonita odstavitev, prerazporeditev, čakanje na delo in izključitev. Peto odločbo naj bi imel že na pol v žepu, komentira pa jo: ' 'Šikaniranje sive eminence na bivšem Vekosu je bilo preveč očitno." Samo da spomnimo Najbrž se mnogi naši bralci, še bolj delegati v zborih velenjske občinske skupščine spomnijo polemike in delegatskih vprašanj Mirana Gmajnerja glede - po njegovem mnenju - nekaterih zgrešenih naložb in nepravilnosti na področju toplovodnegaogrevanja v Šaleški dolini. "Stala" so ga službe. Miran Gmajner o tem pravi: "Nekakšna gonja proti meni seje začela zaradi prevelike zvedavosti pri del- "Vse je demokraciji v posmeh!" egatski pobudi Z njo sem želel samo opozoriti na zgrešeno toplovodno naložbo v Šoštanju. Deležen pa sem bil ukrepa, kije - milo rečeno - posmeh demokraciji v mladi državi Sloveniji. Zaradi pobude sem bil namreč v podjetju najprej disciplinsko kaznovan oziroma razporejen na druga dela in naloge. Ker pa so nekateri na velenjski komunali zahtevali na novem delovnem mestu od mene nemogoče, sem bil še izključen iz podjetja. Rad bi povedal, da sem si za samostojno komunalno energetsko podjetje prizadeval že pod Dmitrovičevo vlado predvsem zato, da bi preprečil ropanje te službe in koriščenje njenega denarja. Ve se, da je glavnino dohodka v takratnem Vekosu ustvarjal Toplovod. V zborih velenjske občinske skupščine so delegati že izpeljali osnutek odloka o dveh komunalnih podjetjih. Nato je Dmi-trovičeve vlade "padla". Na sedež občinske oblasti so prišli drugi in se o tem vprašanju na prijateljski ravni dogovorili in naredili to, kar so. Ob tem seje leta 1991 pojavila še ta nesrečna zadnja faza vročevoda v Šoštanju, kjer so združili ogrevalna sistema različnih temperaturnih razlik (160 in 140 stopii\j Celzija) v eno cev. Iz Velenja proti Šoštanju pa so 5,5 km "vlekli" dve cevi. V bistvu sem spregledal neumnost, ki je bila narejena Da bi na nek način opozoril na nepravilnost, preprečil škodo, ki je nastala, sem podal delegatsko pobudo. Iz dobrih namenov Miran Gmajner pravi: "štiri pravnomočne odločbe govore meni v prid. Z vsebino delegatske pobude se sedaj ukvarja mariborski UNZ. Dejstvo Je, da sta vročevoda v šoštanjskih termoelektrarnah spojena v enega. Vročevoda sta različnih temperaturnih razlik In imata različno pridobljeni uporabni dovoljenji. Sploh ne gre za strokovno zadevo, kar sedaj poskušajo poudarjati nekateri. Mislim, da nI strokovne ustanove, ki bi lahko "pokrila" to neumnost in sramoto za Toplovod. Vse niti Imajo sedaj v rokah velenjska vlada in velenjski udbovcl." sem potegnil krajši konec sam.'' Po treh letih je danes pravzaprav na izredno plačanem dopustu oziroma na plačilni listi velenjskega Komunalnega podjetja. Na naše vprašanje, kdo naj bi se o teh stvareh prijateljsko dogovoril, je Miran Gmajner odgovoril: "To je Bartolčevo maslo. To so mafijski, mogoče celo udbovski posli." Številke o škodi so prenizke Miran Gmajner, kije bil prepričan, da nam je pogovor z njim naročil velenjski izvršnik Srečko Meh, za govorice o 100.000 nemških markah škode, kolikor naj bi si jih razdelila z Jeramovo (takratno vodjo tozda Toplovodna oskrba, ki je v sporu s komunalo dobila zadeve prav tako ugodno rešene), pravi, da so številke v njih prenizke. Prepričan je, da bodo vsaj še za polovico večje, ker komunala ni v celoti uresničila še nobene pravnomočne odločbe. Osebne zadeve so mimo, sedaj je na vrsti vsebina pobude Miran Gmajner pravi, da ga bolj kot dogajanja, tako ali drugače povezana z njim osebno, sedaj skrbi vsebina podane delegatske pobude. "Vse je ostalo v nekem nemogočem položaju. Nihče noče ničesar ukreniti. Očitno ni interesa pri tistih, ki so sedaj na oblasti v velenjski občini, da bi se tu kaj premaknilo. Moram povedali, daje vsebinsko stran moje delegatske pobude sedaj prevzel UNZ Maribor, ker sem podal ovadbo za direktorja Komunalnega podjetja Jožeta Melanška. Prav tako sem obvestil Republiško javno tožilstvo o obnašanju vodje velenjske enote Temeljnega javnega tožilstva Ce^e Dušana Roša glede teh zadev." Oškodovana sta - po njegovih besedah - on sam in Velenje. Dejstvo naj bi bilo, da občani v mestu ne morejo koristiti temperature v ogrevalni sezoni na nižji ravni zato, ker se je omrežje zgradilo zaradi neumne naložbe v Šoštanju. "Zadnja faza tega vročevoda izničuje vsa prizadevanja na področju toplovodnega ogrevanja v Velenju v zadnjih 15 letih. Zaradi tega sem podal delegatsko pobudo. Po eni cevi ne moreš' 'voziti" dveh temperatur. Široka poraba bi v Velenju lahko pocenila stroške izgube, če bi bilo drugače. Tako pa so najprej razveljavili osnutek odloka, ki smo ga pripravili v Dmitrovičevi vladi, in začeli delati po svoje. Tu je potem prišlo do zlorabe razširjene reprodukcije. Na to opozarjam sedaj, vendar imam občutek, kot da ljudje tega ne razumejo ali nočejo razumeti." Po njegovih besedah naj bi občani že od leta 1986 dalje (v okviru takratne občinske komunalne interesne skupnosti) ob ceni komunalnih storitev zbirali še denar za izgradnjo komunalnih sistemov. Z razpadom omen- jene skupnosti naj bi vse obveznosti prešle na izvršne svete. "Ta bi moral zagotoviti prej omenjeni denar. Toda, nima ga, ker ga ne izkazuje v proračunu. Po moji oceni je denar za izgradnjo oskrbovalnih sistemov ostal Komunalnemu podjetju Velenje, ki ga je tudi zbiraL Če ga je komunala vključila v svoj prihodek, pomeni, da je to avtomatsko in s tem nezakonito dvignilo cene. Denarja za izgradnjo oskrbovalnih sistemov se je v letih 92,93 nabralo za približno 7 milijonov nemških mark. Tu ne gre za nobeno strokovno zadevo, le predsednik velenjskega izvršnega sveta mora povedati, ali ta denar ima ali ne in lge je. Zakaj ga ni "potegnil"' iz komunalnega podjetja? Ob tem bi rad znova spomnil še na sporen vro-čevod v Topolšici. Velenjski župan mi ob vsem tem prikimava z glavo, mi daje prav, v bistvu pa ne more ničesar narediti. Zbor KS je v bistvu Melanškov pevski zbor, v družbenopolitičnem zboru tako veste, kako je, v zboru združenega dela pa ni nič drugače. Za nameček pa še področje komunalne energetike vodi gradbena inženirka, ki o tovrstnih stvareh nima pojma. Sedanji vodja Toplovoda pa te problematike prav tako ne dojema." Miran Gmajner bo počakal na končni razplet dogodkov. Seveda v prepričanju, da ima v vsem prav. . ■ tp Spoštovani gospod minister za zdravstvo! Minilo je leto dni, odkar ste, gospod minister, nam zdravnikom in vodstvu lokalne vlade obljubili, da se ponovno srečamo in dorečemo perspektivo naše bolnišnice. Kljub obljubam in dopisom do srečanja ni prišlo. Že napovedano srečanje ste near-gumentirano odložili. Prav zato smo 26. 5.1994 v velenjskem časopisu Naš čas presenečeni prebrali odgovor državnega sekretarja prim. dr. Zajca glede bodoče dejavnosti Bolnišnice Topolšica. Napisana stališča so nesprejemljiva, z njimi se ne strinjamo in prosimo za jasne in utemeljene odgovore. Odločili smo se za odprto pismo, saj je javnost potrebno seznaniti, da ob takšnem načinu reševanja bolnišnice nedvomno izgublja del pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Sprenevedanja, da ministrstvo ne namerava ukiniti bolnišnice, imamo dovolj. Kaj ste napravili, da bi v zadnjih letih dobili ustrezna določila, ki bi nas izvajalce izenačili na začetku? Priznane cen storitev, ki so vzrok izgube v letu 1992, so v naši bolnišnici tjadi do 45,6 % nižje kot v ostalih bolnišnicah. Resje, ukinila ali uničila nas bo zavarovalnica, vendar z vašo tiho pomočjo, saj niste pripravili mreže ne meril in ne standardov, ki pa bi jih kot minister morali že zdavnaj. O obsegu dejavnosti tako razpravljamo na zavarovalnici, ki pa iz nesprejetega Plana 2000 jemlje, kar ji trenutno ustreza. Sprašujemo se, kdo kreira zdravstveno politiko. Recept sežanske bolnišnice za Topolšico ni sprejemljiv. Takemu načinu smo se utemeljeno zoperstavili že leta 1983. Pulmologija je del interne medicine, torej potrebuje poleg specifične pljučne diagnostike tudi širšo internistično diagnostično podporo. Vrsto let smo to uspešno dokazovali (analize strokovnih nadzornih obiskov) ter s pljučnim oddelkom pokrivali potrebe regionalne pulmologije, interni oddelek pa je služil predvsem prebivalcem velenjske in moz-irske občine ter delu Žalca, del diagnostike pa je izvajal za bolnike na pljučnem oddelku. Zakaj torej napraviti iz dveh dobrih oddelkov le oddelek za kronične bolnike (to smo v Topolšici žal že imeli), ki po izkušnjah vodi v postopno zapiranje, saj geta odklanjamo, takšna osiromašena dejavnost pa je za izvajalce povsem nezanimiva. Do leta 2000 predvidevate v RS 590 postelj za pulmologijo. Od vseh strok je predvideno na-jvečj (21 %), nekatere stroke pa v celoti ohranjajo kapacitete. Na osnovi katerih epidemioloških podatkov je narejen načrt? Število pljučnih bolezni v Sloveniji nenehno narašča, predvsem število težjih "nespecifičnih" obolenj, ki zahtevajo obvezno hospitalizacijo zaradi dodatnega zdravljenja s kisikom. V bolnišnici imamo 80 priključkov za kisik, ki so ves čas zasedeni, pogosto pa jih celo primanjkuje. V omenjenem članku je navedeno, da je "drugod po svetu le 3 % pljučnih tuberkuloznih bolnikov". Epidemiološki podatki za Slovenijo povedo, da seje za tuberkulozo leta 1992 v Sloveniji na pljučnih oddelkih zdravilo 758 bolnikov (35.778 bolniško oskrbnih dni). Potrebno je upoštevati regionalne razlike. V strukturi realiziranih oskrbnih dni na pljučnem oddelku naše bolnišnice so v letih 1992 in 1993 bolniki z aktivno pljučno tuberkulozo predstavljali 16,2 %. Na osnovi naših in evropskih trendov je pričakovati, da bo v naslednjih letih število no-voodkritih bolnikov z aktivno pljučno tuberkulozo rahlo upadlo, vendar bo še vedno pomemben delež pljučne patologije, ki zahteva ustrezno zdravljenje v bolnišnici. Statistika odpuščenih bolnikov v slovenskih bolnišnicah kaže, daje na nekaterih ostalih oddelkih kar 5-10 % bolnikov s pljučnimi boleznimi, kar pomeni, da danes v Sloveniji koristimo približno 1000 postelj za zdravljenje primarno pljučnih bolnikov, načrtujemo pa jih skoraj polovico manj. Nerazumljivo je, da s predlaganim normativom 0,29 postelje na 1000 prebivalcev za leto 2000 nastopate že danes. Republiška strokovna komisija za pulmologijo je na zadnji seji sprejela sklep, da se ohrani pljučni oddelek s 120 posteljami v Topolšici, dokler se ne ustvarijo enaki ali boljši pogoji v regionalni bolnišnici. Ta organ tudi sicer ni sprejel ponujenih predlogov glede reorganizacije pulmološke službe, omenjenega posteljnega normativa (0,29 na 1000) pa ni v zapisnikih tega strokovnega organa. Od kod torej drugačna stališča prof. Kebra in prof. Šorlija v dopisu predsedniku zdravstvenega sveta in stališče ZZZS, ki bo v letu 1994 ravnal v skladu s temi opredelitvami? Se mar lahko stroka v interesu politike še vedno znova in znova zlorablja? 26. 5.1994 smo predstavniki celjske, slovenjgraške in naše bolnišnice jasno in soglasno sklenili, da podpiramo razvoj bolnišnice v Topolšici v smislu regionalne pljučne ustanove internim oddelkom za lokalne potrebe in za potrebe pulmologije. Stališče je enako opredelitvam pulmologov celjsko-ravenske regije. Kako je lahko stališče Zdravstvenega sveta (dopis prof. Lokarja 6. 4. 1994) bistveno drugačno od stališča "stroke" in izvajalcv te stroke v naši širši regiji? Vsa leta aktivno skrbimo za boljšo organizacijo pulmološke službe. Izboljšali smo konziliarno sodelovanje z obema bolnišnicama, sodelovanje z dispanzerji za pljučne bolezni pa je v regiji vse boljše. Podobno velja tudi za interni oddelek, ki ima tesne stike z osnovno zdravstveno službo. Pri morebitni reorganizaciji službe je potrebno upoštevati dejstvo, da gre za dejavnost z dolgoletno tradicijo in primerno organizacijo. Izhajati moramo iz obstoječe situacije, spremembe pa morajo biti postopne, soglasne ter načrtovane od načrtovalcev in izvajalcev zdravstvene politike. V nasprotnem primeru bo postala služba za potrebe naših bolnikov nezadostna. To ne more in ne sme biti interes ministrstva, ZZZS, zdravstvenih delavcev in zlasti naših bolnikov. V naši bolnišnici že 75 let skrbimo za bolnike. Slaba zdravstvena politika, ki je preteklosti botrovala mega-lomanstvu, je očitno v Sloveniji pripeljala do presežka bolnišničnih kapacitet. Vsa leta so nas samo omejevali, preštevali in kontrolirali. Strokovnost, racionalnost in ekonomičnost, ki je sicer vaša stalnica razmišljanja in naša odlika, gospod minister, pa nam je lahko le okras na klobuku. Prosimo vas, gospod minister, da si vendarle vzamete čas in na napovedanem obisku v Topolšici ta mesec jasno in utemeljeno odgovorite na odprta vprašanja. Upravičeno pričakujemo, da bo po več kot dveh letih od sprejema Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrstvo končno opredelilo dejavnost bolnišnice s statutom in organi zavoda. Pričakujemo, da bomo v letu, ko praznujemo 75-letnico najstarejše pulmološke ustanove v republiki, tako končno opredelili tudi njeno dejavnost za potrebe bolnikov naše regije. ■ Zdravniki Bolnišnice Topolšica REMCO hale tudi v Sloveniji Po več desetih postavljenih objektih širom po Evropi, je podjetje ESO Montaža postavilo prvi objekt tudi v Sloveniji. Naročila ga ja Termoelektrarna Šoštanj, gre pa za halo dimenzije 9,80 x 32 x 6,6 metrov. Halo so postavili prej kot v mesecu dni. Prednost REMCO konstrukcije pred podobnimi sistemi je v izredni vitkosti, velikih razponih brez vmesne podpore (tudi do 78 metrov ) in izredno hitri dobavi. Zaradi uporabe najkakovostnejših materialov pa jc garancijski rok od 10 do 15 let. Posebaj velja izpostaviti termoizolacijo, ki je zaradi enostavnosti lažja za transport in montažo, cenejša zaradi manjše teže in akustično izredno učinkovita. Zaupajte vaš certifikat KBM Infond, družbi za upravljanje. Donosnost in varnost Vaše naložbe zagotavljajo dolgoletne izkušnje in dragoceno strokovno znanje naših ustanoviteljev. To so: > Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Maribor, Finea , Mariborska borzno posredniška hiša. Vaš certifikat boste lahko predvidoma junija vložili v vseh enotah Kreditne banke Maribor in Zavarovalnice Maribor. Infond Ne, za otroke pa ne! Tak odgovor dobim, ko vprašam hišnika ali predstavnika takoimenovanih lastnikov stanovanj v stanovanjskih blokih v KS Edvarda Kardelja, če smemo v njihovem skupnem prostoru organizirati igre za otroke. Ne gre za vse bloke, do decembra lani smo lahko organizirali delavnice za otroke na Kardeljevem trgu, na Stantetovi pa ne. Zakaj tak odgovor in kaj dela naše DPM, da so stanovalci v nekaterih blokih tako nastro-jeni proti zaposlitvi in igri otrok v njihovem skupnem prostoru -pod vodstvom mentorjev. Ne morem veijeti, da so prav zares vsi starši takega mnenja, saj vendar vse dejavnosti, ki jih izvaja DPM za njihove otroke, vodijo mentorji študenti pedagoških ali vzgojiteljskih šol ali člani DPM. Ti člani so polnoletni in so odgovorni za svoje delo z otroki, da niso preglasni in moteči za sosede stanovalce. Povsod tam, kjer pa so v preteklosti otroci uničevali inventar v prostoru, so to počeli takrat, ko so bili nenadzorovani. Vsi, ki se poklicno ukvarjamo z otroki, vemo, kako hitro pride med njimi do prepira, če so sami. Prepir je začetek razgrajanja, tekanja in močnega zapiranja vrat. V takih primerih DPM ne nosi odgovornosti, ker pa je DPM pobudnik za igre otrok v njihovih igralnicah, je pač kriv, da se otroci želijo - hočejo zbirati v teh prostorih - torej v tem je naša krivda, ker želimo otroke stanovalcev v počitnicah zaposliti v delavnicah ali krožkih. Tako mislijo nasprot- niki našega dela, zato so skupni prostori v Stantetovi 2-8 in 10-16 zaklenjeni ali pa tam zimujejo rože lončnice. V Stantetovi 11-19 so oddali skupne prostore v najem, da bi tako pridobili sredstva za obnovo strehe. Le kako lahko krajani vaških KS vzdržujejo svoj kulturni ali gasilski dom in cerkev, stanovalci stanovanjskega bloka pa enega samega prostora ne, čeprav bi jim služil za skupne sestanke in druženja. Prav tega pa smo v sedanjem času potrebni. Sicer je pa DPM bilo tudi pobudnik pri SKS, da so v 4 blokih dobili pohištvo v njihove prazne prostore na račun KS. Vse priznanje pa tistim, ki naše delo razumejo, z DPM aktivno sodelujejo ali vsaj s članarino finančno podpirajo. Takšnih je približno 10 % krajanov. Iz izkušnje vemo, da se naših delavnic udeležujejo predvsem otroci bloka in njihovi prijatelji, v katerem se izvaja delavnica (risanje, pravljice, družabne igre, razne ročne spretnosti ipd.), zato želimo v počitnicah organizirati delavnice v več blokih, kolikor nam pač finančna sredstva to dovoljujejo. Vodje teh delavnic skromno nagradimo, medtem ko vsi aktivni člani delajo zastonj ob vseh skupnih akcijah z otroki (žurček, olimpiade, mali nogomet, izleti, ipd.). Vse to pa lahko izvajamo s pomočjo številnih sponzorjev, ki nas ob žurčku podprejo. Hvala vsem. rizadevamo pritegniti k igram otrok tudi starše. Aktivnim se vsiljuje občutek, da seje staršem nerodno vključevati v svet otroških iger v javnosti, zato tudi ne najdejo časa za sodelovanje. Morda pa se le motimo in bo bodočnost pokazala, kako se znamo v KS družiti, kljub vsem sedanjim težavam skupno zabavati in tako preko raznih akcij pozitivno vplivati na razvoj našega mladega naraščaja. Leto družine bo doseglo svoj namen le takrat, če bo razgibalo življenje družin v pozitivno smer, da bo vsak otrok iskal zatočišče v svoji družini, ki bo znala z združenimi močmi iskati vir sreče in medsebojnega razumevanja doma in v okolju. Le delček tega želi prispevati k srečni mladosti otrok DPM s svojo dejavnostjo v okviru vseh vzgojnih institucij naše družbe. Staršem v naši betonski KS priporočam, da se udeležujejo sestankov v svojem bloku, naj se oglasijo k besedi v korist otrok, ne pa molče pritrjujejo vsem kritikam. Roko na srce, naši so, mi jih vzgajamo in so odraz nas samih. Počitnice se približujejo. Krajani, oglasite se, DPM dela v dobri veri, da vam pomaga pri zaposlitvi vaših otrok v njihovem prostem času, ko ste vi v službi in se mnogi otroci doma dolgočasijo. Naš naslov poznate in nam sporočite mnenje vseh, ne samo hišnika ali peščice vam nenaklonjenih. Na njih se pač mi obračamo. Vaši podpisi, ki bi jih otroci ali naši aktivisti v blokih zbrali, ne zadoščajo povsod za souporabo skupnih prostorov. ■ Predsednica A. Šuligoj Zasedanje zborov SO Mozirje Je bil to labodji spev? V četrtek popoldne naj bi se v dvorani nazarskega delavskega doma na 32.skupnem zasedanju zbrali poslanci mozirske občinske skupščine. Zbrali so se, a jih je bilo za sklepčnost daleč premalo; le 23 od (por trebnih) najmanj 32, tudi "zamudniki", ki so prišli po (s statutu določenem polurnem čakanju) zasedanja ne bi rešili, kaj šele, da bi ponovno volili podpredsednika, za kar je potrebna dvotretjinska večina, s številko povedano - 42 poslancev. Predsednik občinske skupščine Franc Miklavc, ki je vodenje mozirskega parlamenta prevzel po dolgotrajnih in znanih zapletih in z vodenjem pričel na zadovoljstvo vseh, je torej po polurnem čakanju vidno razočaran sporočil, da so nesklepčni, se vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in se jim obenem opravičil. Vzroke za nesklepčnost je težko opredeliti. Novo vodstvo skupščine je najprej sklenilo menjati kraje zasedanja in bilo (delno) uspešno; uspešno je bilo tudi s končno prekinitvijo nenehnih medsebojnih obtoževanj in obračunavanj, kar seje zgodilo s padcem prejšnjega izvršnega sveta in njegovega predsednika; poslanci so se lepo dogovorili, da bodo do konca mandata te skupščine zagotovili normalno delo in s tem razreševali sprotne in nujne zadeve - pa nič. Kje so torej vzroki? Je bila to "posledica" izrekanja krajanov na nedeljskem referendumu pred sejo, je bil razlog praznični dan, je bilo razlog lepo vreme? Kdo ve, eden od poslancev je nedvoumno in ogorčeno izjavil, da so bili poslanci izvoljeni tudi za lepo vreme, ne le za slabo; pa še tam so se slabo izkazali. In kaj sedaj? Blizu je poletje s počitnicami in dopusti, tudi s počitnicami za poslance. Za obravnavanje, sklepanje in odločanje se je nabrala kopica zadev, ki toliko opevane in še bolj dvomljive nove lokalne samouprave pač ne morejo počakati. Podpredsednika v mozirski skupščini gotovo ne bodo dobili, na "čakanju" je cela vrsta pomembnih kadrovskih zadev; prav tako kup ureditvenih in lokacijskih dokumentov, tu je "predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo z ne- dovoljenimi posegi degradiranega prostora občine Mozirje" (črne gradnje - 82 primerov); temu se pridružuje (nujna) razdružitev naselja Homec Brdo, tudi nov odlok o javnem redu in miru, navsezadnje še vedno ni dokončno razrešena problematika Javnega podjetja Komunala Mozirje, niso uspeli oceniti izidov referenduma, pa še kaj bi lahko našli. Popolna zmeda torej in, čeprav še ni vse dokončno izgubljeno, je pravega upanja vse manj. Če je bilo prejšnji četrtek vse skupaj le naključje, bo znano danes, v četrtek, ko naj bi v nazarskem delavskem domu ob 13.uri še v drugo pričeli 32. skupno zasedanje. j Menjava vozniških dovoljenj I (ušli V Mozirju so zgroženi Hitro se bliža 25.junij, ki je zadnji rok za menjavo vozniških dovoljenj in registrskih tablic. Na referatu za promet pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Mozirje te dni skoraj zgroženi ugotavljajo, da vozniških dovoljenj še ni zamenjalo kar preko 2.000 voznikov, s starimi registrskimi tablicami pa je opremljenih še preko 500 vozil. Številka je sicer precej večja, vendar na sekretariatu predvidevajo, da lastniki vseh traktorjev ne bodo ponovno registrirali. V tem zadnjem obdobju seveda pričakujejo veliko gn*čo in veliko negodovanja, za katerega sami ne bodo krivi, zato velja povedati, da so do 25.junija na referatu za promet uradne ure vsak dan, ne le ob ponedeljkih, sredah in petkih. Športni center Prodnik i8if»i»:«SiS*®iS»tii«Si8SSSiS« Čolnarno je "krstil" dež V soboto so v Športnem centru Prodnik v Juvanju odprli novo sezono vodnih športov in lepih doživetij na Savinji, čeprav je res, da jim jo je v obliki močnega dežja zagodla prav voda. S pričetkom sezone so seveda odprli tudi (drugo) novo čolnarno, saj je znano, da lani komaj dograjena čolnarna z vso opremo do tal pogorela. Prvotno malo-dušje je zamenjala delovna zagnanost, pomoč v različnih oblikah tudi ni manjkala in nov objekt je torej že na voljo, v centru pa so uspeli tudi zaradi vodila "zmoremo, ker so naši gostje naši prijatelji!" Dopoldanski spust po Savinji so sicer še opravili, razvedrilne igre in slavje pa je preprečil močan naliv. Vseeno je bilo veselo, pod streho je prostora dovolj, ansambel Gaj še nikoli ni razočaral, za folklorno skupino so se zavrteli še gostje, ki jih ni manjkalo, med njimi pa je bil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Na pogorišču Je že zrasla nova čolnarna "Gozdovi in javnost" »»»■»»»»»»»SSiSSiiSS V svetu ugled, doma kritike V okviru nedavnega tedna gozdov so člani Savinjskega gozdarskega društva Nazaije pripravili posvetovanje z naslovom "Gozdovi in javnost". Posvetili so ga 100-let-nici rojstva rojaka univerzitetnega profesorja, diplomiranega inženirja Jožeta Šlandra (rojen je bil v Gornjem Gradu), ki je kot pedagog in raziskovalec dal pomembne prispevke sonaravno usmeijeni slovenski gozdarski stroki. Kljub temu, da sleovenska gozdarska stroka uživa v svetu velik ugled, je bila zadnja leta doma deležna velikih kritik, v največji meri neupravičenih. Na njej so se lomila kopja posameznih politikov, lastnikov gozdov in dela javnosti, večina pa je neprizadeta ostala ob strani. Krivdo za to gozdarji v veliki meri pripisujejo tudi sebi, saj v preteklosti niso znali javnosti dovolj dobro predstaviti koristi gozdov in pomena svojega dela v njih. To vrzel želijo popraviti in zapolniti, s takšnimi in podobnimi oblikami dejavnosti. Drugi razlog, da želijo javnost podrobneje seznaniti z gozdarskimi prizadevanji, so spremenjena družbena razmerja - nova zakonodaja o gozdovih in reorganizirana gozdarska stroka. Vse to terja usklajena prizadevanja za vzpostavitev ravnotežaja med zasebnim gospodarjenjem z gozdovi in širšimi javnimi interesi v gozdovih. Vzpodbuditi razumno ravnanje z gozdovi po načelu sonaravnosti je osnovna naloga stroke, ki pa mora sočasno razumeti tudi potrebe lastnikov gozdov in želje ostalih porabnikov gozdnih dobrin. Na posvetovanju so zato sodelovali številni strokovnjaki: gozdarji, lovci, naravovarstveniki in politiki, k sodelovanju pa so povabili tudi lastnike gozdov, številne organizacije, ustanove, društva, skratka vse, ki so tako ali drugače povezani z gozdom in gozdarstvom. Na osnovi ocen in pohval obiskovalcev, ki so skoraj napolnili dvorano nazarskega delavskega doma, so lahko z organizacijo upravičeno zadovoljni. Povzetke referatov in zaključke bodo izdali v posebni brošuri. Njeno izdajo in posvetovanje samo so s prispevki omogočili številni obrtniki, podjetja in ustanove iz mozirske in velenjske občine, prav tako izvršna sveta obeh občin, Gozdno gospodarstvo Nazarje kot pokrovitelj ter Leskom Nazarje kot sopokrovitelj. Janez Plesnik gorenjegpgpo^ooipfcD upiMM Velenje, Partizanska 12 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI D.O.O. VELENJE, PARTIZANSKA 12 objavlja JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV - 9 kom diesel viličarjev nosilnosti 2-31 in izklicni ceni 160.000,00 do 480.000,00 SIT -11 kom elektro viličarjev nosilnosti 1,2 -31 in izklicni ceni od 200.000,00 do 320.000,00 SIT - polnilci baterij po izklicni ceni 26.000,00 SIT Licitacija bo v soboto, 11.6.1994 s pričetkom ob 9. uri, v Gorenju Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Velenje. Ogled je možen dve uri pred pričetkom licitacije, kjer bodo lahko interesenti vplačali varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek ni zajet v izklicni ceni in ga plača kupec. Licitacija bo potekala po sistemu " videno -kupljeno". Vse dodatne informacije dobite na telefon 063/853-321, int. 546 g. LEŠNIK Miro. Umno izdelovanje mesnin vodi k hitrejšemu napredku kmetij! To je sicer malo splošna, pa vejidar resnična ugotovitev, ki so jo med drugim izrekli v soboto na Rečici ob Savinji. Veliko bolj konkretno se ta ugotovitev nanaša; na znameniti zgornjesavinjski želodec, ki je tako ali drugače zapolnil dogajanja v tem kraju v petek in zlasti v soboto. Dejali bi lahko, da je bil to veliki finale lanskih in letošnjih kolin. Opravili so namreč ocenjevanje želodcev, ki so ga pričeli pred petimi leti turistični delavci tega kraja, se v svojih naporih kmalu povezali z Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo in takoj za tem z vrhunskimi strokovnjaki. Zlasti v zadnjih dveh letih so dosegli izreden napredek pri uresničevanju svojega in skupnega temeljnega cilja - zaščititi želodec z blagovno znamko in z geografskim poreklom, zaščititi torej izdelek, njegovo kakovost in območje, zaščititi tudi prave izdelovalce in preprečiti špekulacije. Pomen teh naporov je večplasten. Predelava mesnin in njihovo trženje je v današnjem času izjemno pomembna zaradi velike dohodkovne omejenosti kmetijstva na tem področju, dohodek iz gozda in od lesa zaradi znanih razlogov za kmetijo že ne pomeni več tistega karje v preteklosti, tudi sicer časi kmetijstvu niso posebej naklonjeni. Naslednji razlog je še bolj otipljiv - ohraniti ime in izročilo pravega zgornjesavin-jskega želodca. Pogoj za to je vrhunska kakovost, ki zagotavlja temu primerno ceno in zaupanje kupcev. Preprečiti je torej treba, da se pod tem imenom in z odločno previsoko ceno izdeluje in prodaja kopica "izdelkov", ki s pravim želodcem nimajo ničesar skupnega, še najmanj kakovosti. Na tak način si Zgornja Savinjska dolina in njen turizem v naporih za uveljavitev samo škodita. Spoštovati bo torej treba izvirno tehnologijo, redno kontrolirati izdelavo, zorenje in sušenje, kar vse skupaj zagotavlja pravo značilnost in posebnost tega izdelka, spoštovati pravila igre, ki temeljijo na vrhunstvu. Strokovnjaki so znova izrazili in potrdili veliko mero pripravljenosti, da pomagajo pospeševalcem in neposredno izdelovalcem z rednimi srečanji in izobraževanjem. V ta namen so v soboto na Rečici ob Savinji kot prvi v Slove- Informacije in prijave do 20. junija na tel.: 854-539 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Strokovnjaki so bili zadovoljni s kakovostjo niji sploh ustanovili konzorcij, se pravi združenje proizvajalcev zgornjesavinjskega želodca. Izvolili so njegove organe z razsodiščem, predsednik upravnega sveta konzorcija je Silvo Zdolšek, tu sta še statut in pravilnik o označevanju, precej izdelovalcev je tudi podpisalo pristopne izjave, že kar po tem uradnem delu pa je stekel zelo zanimiv pogovor med gostitelji in strokovnjaki. In kakšna je letošnja letina? Po vsej dolini so za ocenjevanje zbrali 44 želodcev (na področju Gornjega Grada niti enega (!), na Ljubnem enega samega, v Šmartnem ob Dreti 3, v Mozirju 4, v Lučah 6, vse ostale na področju Rečice). To je sicer manj kot lani, vendar je kakovost bistveno boljša kot lani in prejšnja leta, karje strokovnjake posebej razveselilo. Odločili so se za 2 zlati, 3 srebrne in 6 bronastih priznanj, precej želodcev je dobilo dovolj točk za znak kakoVosti, nekaj pa so jih izločili; ne zato, ker ne bi bili užitni, zaradi raznih dodatkov to preprosto niso bili zgornjesavinjski želodci. Imen najboljših še niso "izdali", ker je kljub vsemu potrebna še mikrobiološka analiza, priznanja pa bodo podelili 2.julija na vsakoletni turistični prireditvi na Rečici ob Savinji. Še strokovna komisija: dr. Božidar Žlender, dr. Stanko Renčelj, dr. Andrej Froehlich, mag. Ivan Goličnik in Marija Bezovšek. Dolgoletna zmagovalka je prva podpisala ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE UČENCI-DIJAKI-ODRASLI Obogatite čas počitnic in dopustov še s kreativnimi delavnicami. Vabimo vas v: 'TEČAJE POSUKAVE STEKLA "OBLIKOVANJE FIM0 MASE 'SLIKARSKO DELAVNICO Vabimo vas tudi v 20 urne počitniške tečaje: *ANGLEŠKEGA JEZIKA (zaCelne, utrjevalne, nadaljevalne) 'NEMŠKEGA JEZIKA (začetne in nadaljevalne) 'NEMŠKEGA JEZIKA -PRIPRAVA ZA PROGRAM SREDNJE ŠOLE Sproščen zaključek mladinskih delavnic m m m m m kk n 1111 Resno in "neresno" o življenju in sploh vsem Mladost. Odraščanje. Nešteti razumemo, z drugimi pa sploh Jih pravkar preživljajo. Da bi bilo manj vprašajev, da bi bilo več zabave in sprostitve, so" pred dvema letoma tudi na osnovnih šolah v velenjski občini zaživele mladinske delavnice. V petek popoldne se je množica mladih skupaj s svojimi mentorji že drugič poslovila od šolskega leta, v katerem so potekale. Na sproščen, športno-družaben način. Okoli 100 sedmo in osmošolcev je letos sodelovalo v njih in skoraj vsi so prišli tudi na ta vesel "finale" ob velenjskem jezeru. Vsi so imeli iste majice, iz katerih je žari napis "Mladinske delavnice", pod njim pa pripis: "Vsak lahko pove svoje mnenje". Zmotila sem jih med pogostitvijo, ki soji sledile športne igre, med katerimi sem se ravnala po navodilih iz pripisa na majicah in izvedela marsikaj. Anka Maček, psihologinja, ki je skozi leto skrbela za potek delavnic in trdno vez med mentorji,Centrom za socialno delo in učenci, mi je povedala: "Danes končujemo naše enolet- vprašaji, kaj se dogaja z nami, kaj se dogaja z drugimi, zakaj se z nekaterimi krasno ne najdemo skupnih točk. Se še spominjate teh let? Vsi smo jih doživeli in preživeli, eni Anka Maček je med letom skrbela za vez med mentorji, učenci in Centrom za socialno delo no delo in moram reči, da so otroci mladinske delavnice zelo dobro sprejeli, saj so se skoraj vsi lanski sedmošolci vključili v letošnjem letu v program za osme razrede. To nas zelo vese- li." Zanimalo me je, ali je bilo težko dobiti mentorje, saj delo z odrašajočimi najstniki ni najlažje. "V lanskem letu smo pričeli delati z mentorji preko javnih del. V letošnjem letu je nekaj teh mentorjev delo nadaljevalo, dobili pa smo tudi nove, ki so se vključili kot prostovoljci. Trenutno imamo 8 mentorjev." Mladinske delavnice so namenjene prevetivi, po dobrih lanskih izkušnjah med sedmošolci so zato letos zaživele tudi med osmošolci. In kako delujejo? "V prostem času želimo mlade vključevati v naše skupine, kjer se učijo socialnih veščin, pridobivajo izkušnje v komunikaciji, v medosebnih odnosih. Skušamo obdelati teme kot so stališča, vrednote, spregovorimo o odnosu do šole, sovrstnikov, staršev, lotevamo se tudi tem, kot so spolnost, ljubezen... Poleg teh delavnic so se letos otroci udeležili kino predstave, organizirali nekaj tribun o poklicih...," mi pove Anka V sredo popoldne so sedmošolci na OS Gustava Šil-iha pripravili tribuno o poklicih. Njihov mentor Robi Jarh je učencem le pomagal, da so pripravili vprašanja, potem pa so sami predstavili svojim sovrstnikom 4 poklice. Medse so namreč povabili psihologinjo, turističnega delavca, tajnico in novinarko. Sedmošolci, ki seveda že razmišljajo o svoji poklicni poti, so tribuno z zanimanjem spremljali in jo popestrili tudi s svojimi vprašanji. Podobne tribune so v okviru Mladinskih delavnic pripravili prav na vseh osnovnih šolah v občini. Maček in doda, da otroci redno prihajajo in da bodo v novem šolskem letu z delavnicami prav gotovo nadaljevali. ■ Bojana Špegel Podelitev priznanj krvodajalcem (•>a*«a«aaaa • • • a • Rudi Udrih: "Na to srečanje prihajam z ženo Marijo vsako leto. Zelo všeč nama je, tako program kot družabni del, saj ko si enkrat v letih, je priložnosti za družabnost prav malo. Vsem, ki se s to prireditvijo trudijo, smo hvaležni." Ana Hojak: "Mislim, da je prav, da nas starejše enkrat na leto povabijo na takšno družabno srečanje. Rada prihajam in bom tudi v bodoče, če jih bodo še pripravljali. Tu človek sreča svoje vrstnike, pogovorimo se, skratka z eno besedo, lepo je." Franc Rojnik: "Sem menda najstarejši med moškimi udeleženci tega srečanja; dopolnil sem že 88 let. Na teh prireditvah sem bil že večkrat, lepo je in če bom zdrav, bom prišel tudi drugo leto. Vsekakor je to lepa pozornost so-krajanov." Anketa med udeleženci zaključne "fešte" Nezadovoljnih ni bilo Na kratko Zlata plaketa J. Sedeljšaku Justin Sedeljšak iz Vranskega je na letošnjem sejmu energetike v Mariboru prejel najvišje priznanje za svoj sistem avtomatskega kurjenja sipkih lesenih odpadkov in s tem okronal svojo desetletno delo na tem področju. Kolektivno vodstvo v Galiciji Na zadnji seji sveta KS Galicija v žalski občini so na lastno željo razrešili predsednika sveta KS Galicije Vladimirja Jošta, ki mu je že pred časom potekel štiriletni mandat. Izvolili so kolektivno vodstvo, ki ga sestavljajo Janko Parežnik, Andrej Križan in Ivan Šmarčan. Novo vodstvo bo delovalo z ostalimi člani do volitev. ■ -er I---------- | REKLI SO: ■»(»•••a« Ivi Kotnik, predsednik ' Gasilskega društva Polzela: I "Osrednja prireditev ob naši | 90-letnici gasilskega društva bo 126. junija. Do sedaj smo skoraj že končali zunanjo ureditev no-| vega doma, ki ga gradimo na | Polzeli že kar nekaj let. Poleg . otvoritve doma bomo namenu I predali preurejeno vozilo Citro-| en C-25 za gasilske namene. V ■ počastitev naše visoke obletnice J se bo ta mesec zvrstilo tudi več I aktivnosti. Že prejšnjo nedeljo | smo imeli na Polzeli občinsko ■ gasilsko tekmovanje mladincev ' in pionirjev, člani in članice pa IKJP sfc^-ni se bodo pomerili na občinskem tekmovanju na Polzeli, in sicer v nedeljo, 19. junija." ■ -er Vzgojnoizobraževalni javni zavod OŠ ŠALEK razpisuje prosto delovno mesto za učitelja matematike in za učitelja matematike in fizike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9.1994 dalje. Učitelj mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave pošljite na naslov OŠ ŠALEK, Šalek 87, 63320 VELENJE do 30.6.1994. tode delavnic prenesle tudi v reden pouk. Na nekaterih delavnicah odkriješ kaj novega o sebi, tudi presenetljivega." V4 ■ Lidija Batič, mentorica, ■ prostovoljka: "Rada delam z " otroci in v bistvu z njimi 9 doživljam tisto, kar je najlepše. ■ To delo res ni najlažje, je pa ■ čudovito. Hkrati doživljaš in ■ padec in višino. Kar se tiče pri-a prav, mislim, daje bilo teh dos-B ti, vendar nenehno potrebuješ ■ dodatno izobraževanje. Zato so ■ ves čas skrbeli na Centru za so-" cialno delo, pa tudi sami men-a torji med sabo si dosti pomag- ■ amo pri delu. Mislim, da bom ■ tudi drugo leto sprejela men- ■ torstvo. Otroke je po moje naj-a bolj zanimala neverbalna ■ komunikacija in pa sojenje šol, ■ kjer se otroci postavijo v vlogo ■ branilca, tožilca, itd. Te delav-JJ niče, kjer potekajo igrice, otro- ■ ke tudi najbolj pritegnejo. Je pa ■ res, da je veliko odvisno tudi od ■ socialne zrelosti otroka, saj se a še iščejo, zato je odziv različen. B V biltenu ob koncu leta se vidi, ■ kaj otroci doživijo na delav- ■ nicah in mislim, da je v njem " vidna potrditev tega, kar dela- Za starejše in krvodajalce Krajevna skupnost Šempeter in Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter sta pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let in podelitev priznanj krvodajalcem, ki so kri darovali več kot dvajsetkrat. Obe prireditvi^ so združili in pripravili v dvorani hmeljarskega doma. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci OŠ Šempeter in po podelitvi priznanj so bili vsi skupaj pogoščeni. Največje priznanje RK Slovenije, zlati znak, je prejela Justina Marko, posebni priznanji pa Rozaiija Čretnik in Vlado Dolar. O srečanju starejših so povedali. ii !■ ■ Senta Leskovar,7. razred ■ OŠ Antona Aškerca: "Ko so ■ nam predstavili delavnice, sem „ se odločila, da se bom vključila, ■ malo magneta pa je bilo tudi v ■ tem, da se je zanje odločilo ne- ■ kaj mojih prijateljic. Najbolj a všeč mi je bilo, ko smo šli ven m v fitness in v kino, igre pri ne- ■ katerih temah, sploh, ko smo se ■ pogovarjali o šoli in smo jo so- " dili. "Fajn" je bilo. Svoji men- B torici sem zelo veliko zaupala, ■ po nekaterih delavnicah sem ■ več razmmišljala o sebi in tudi ■ spoznala kaj novega. Tudi pri- a hodnje leto bom sodelovala." ■ ■ Maja Ahtik, 7. razred, OŠ J MPT Velenje:" Verjetno bom B nadaljevala tudi v 8. razredu, ■ ker je bilo letos "fajn", zabavali ■ smo se. Veliko tem je bilo res " takih, da smo se sprostili, za-B bavali in smejali. Bile so tudi a dokaj poučne in mislim, da prav ■ potrebujemo nekaj, kjer se lah-" ko pogovorimo. Tu se lahko. J Lažje bi se učili in bolj prijet- ■ no bi bilo za vse, če bi se me- Renata Komelovič, 8. raz- " red OŠ Šalek: "Že lansko leto m sem sodelovala, letos pa sem se ■ ponovno vključila, ker so bile ■ zelo dobre. Poleg tega smo se ■ spet zbrali stari prijatelji. To ni a klasičen krožek, drugače je ■ zato, ker se lahko sproščeno ■ pogovarjamo o vsem, o prob- ■ lemih, o težavah, o zabavi, prav a o vsem. Mentorice so zelo do- m bre in se res lahko z njimi od- ■ krito pogovarjaš, kar je drugje ■ včasih bolj težko. Mladinske " delavnice sem obiskovala tudi m zaradi sprostitve. Spoznala sem ■ marsikaj novega o sebi, prijatel- ■ jih, družini. Po svoje jih bom " sedaj, ko zapuščam osnovno a šolo, prav pogrešala." ■ bš m Martin Časi: "Najbolj všeč na tej prireditvi mi je, da srečam svoje sovrstnike. Tukaj ponovno oživijo mladostni spomini, obujamo seveda tiste bolj vesele, pa tudi žalostnih ne manjka. Čas hitro mine, ob koncu pa si zaželimo, da bi se ob letu spet videli. ■ -er 11« SflCCiNII UUftlKUCV ZBOROVSKI sodelujejo ljutomerski oktet iz Zagorski1 Oktet Koncertna petek, 10. mmmm a NilŠ i*tik 8 Sna Ui m OD TU IN TAM Branka Jurca med velenjskimi osnovnošolci I I I I I I I I I I I I I I I I S I I 1 I I I I I 1 I « 11 Osemdeset rož za lep popoldan in za rojstni dan V knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju je tamkajšnji kolektiv poskrbel za prijeten četrtkov popoldan, saj so v .goste povabili priljubljeno mladinsko pisateljico Branko Jurca, ki je 24. maja slavila osemdeseti rojstni dan. Veliko zdravja in veliko židane volje ji je na začetku, pred številno, večinoma osnovnošolsko pub- liko, zaželela knjižničarka Bernarda Lukanc, ki je bila "radovedna" v imenu nas vseh, pisateljico pa je z vprašanji vodila skozi njeno zanimivo življenje in ustvarjanje. Za prijeten uvod v to popoldne so poskrbele tri mlade harfistke, učenke oddelka za harfo na velenjski glasbeni šoli; Mirjam Kolar, Nina Miklavčič in Marina Ružič, ki smo jim vsi prisluhnili z zanimanjem. Branka Jurca je za neposreden in pristen stik z nami poskrbela tudi tako, da je ves čas pogovora stala in spontano, živahno in živo slikala podobe in spomine iz svojega življenja. Smeh ni bil redek spremljevalec njene pripovedi. F Ci 'eprav je bilo njeno življenje tudi trpko, je to znala povedati tako, da je dogodke obrnila na "Ni mi žal..." Dan je bil soparen, pričakovanje v zraku. Zamišljala sem si naporno vožnjo iz Ljubljane v Velenje, ki jo je v času, ko so se v velenjski knjižnici že zbirali prvi radovedneži, ljubitelji njenih del, morala opraviti Branka Jurca. Vseeno je takoj po prihodu in sprejemu gostiteljic, knjižničark velenjske knjižnice, bila pripravljena odgovoriti na nekaj kratkih vprašanj. Naš čas: "Rodili ste se v času, ko so zorele jagode, tako ste kasneje naslovili tudi eno svojih najbolj znanih mladinskih del, v Velenje prihajate malo po svojem 80. rojstnem dnevu, prav tako v času, ko zorijo jagode. Še vedno radi prihajate med otroke?" Branka Jurca: "Se vedno rada. Moram reči, da so me sedaj ob osemdesetletnici povabili na več šol in v knjižnice in sem se rada odzvala. Ta srečanja so bila zanimiva, tudi zame. V Velenje pa sploh zelo rada prihajam, ker sem tukaj dobila motiv za knjigo "S helikopterjem k stricu Tintinu". Ta je bilo napisana "na račun" tukajšnje družine, dveh fantkov, ki sta sedaj že na fakulteti. (op. avtorja: To je družina Trampuž, fantka pa sta sedaj že fanta, dvojčka Matej in Jure.) Ko je bila knjiga napisana, smo se v Velenju slikali skupaj z Rožo Piščančevo, ki jo je ilustrirala, sedaj so njej posvetili dve strani Cicibana in je ta fotografija v njem tudi objavljena." Naš čas: "Rodili ste se na Krasu, mladost preživeli v Mariboru, poučevali v Slovenskih Goricah, večino življenja pa ste preživeli v Ljubljani, če pri vsem tem odmislimo tista leta, ki ste jih preživeli v koncentracijskih taboriščih. Kje ste sedaj največkrat s spomini?" Branka Jurca:" Moram povedati, da je teh spominov morje. Lahko pa rečem, kdaj sem bila najbolj vesela. Prav gotovo takrat, ko smo se po vojni vsi družinski člani srečali v Mariboru. Mamo in očeta so namreč Nemci izselili v Srbijo, bratje bil partizan, jaz pa sem prišla iz taborišča. To je bilo nepozabno srečanje. In seveda potem, ko sem postala mati, kar sem si po vojni zelo želela. Najbolj vesela, kolikor si lahko v življenju, sem bila, ko sem rodila svoja otroka." Naš čas: "Če vemo, da ste bili najprej v pedagoškem poklicu, je verjetno vaš prvi navdih za mladinska dela prihajal prav od otrok?" Branka Jurca:" Ja, prav od otrok. Takrat sem začutila to željo, da napišem nekaj za otroke, in tako se je potem to tudi razvijalo. Nekaj časa sem bila tudi v Ljubljani učiteljica, potem pa urednica Cicibana, tako da sem dolgo živela v in ob otroškem svetu." Naš čas: "Mislite, da bi več pisali za odrasle, če vas ne bi življenje zaneslo k Cicibanu, Otroku in družini? Dve knjigi ste napisali tudi za odrasle, vendar ste vseeno mladinska pisateljica." Branka Jurca: "Ja, to je res. Če sama zase lahko rečem, nisem nikdar mislila, da bom pisala za otroke, ampak, tako je življenje steklo. Vendar mi je bilo to nekaj lepega, nekaj vrednega in tako sem tudi pri tej literaturi ostala. No, ni mi žal!" ■ Bojana Špegei veselo plat. Najprej se je vrnila v rodno vasico Koprivo na Primorskem in razložila zaplet z njenim imenom in rojstnim datumom. Za oboje se je morala "boriti". Ob krstu so jo imenovali tudi Daniela, mama pa je ob vpisu v šolo, ki jo je obiskovala v Mariboru, ugovar-jala datumu na krstnem listu. Župnik je zapisal, da se je rodila 24. maja, mama pa je Branki povedala, da jo je rodila 27. aprila. Vse to je pisateljica opisala v svoji knjigi "Rodiš se samo enkrat". Prelomnica, s katero je zatrdno stopila v otroški svet, je bila zanjo knjiga "Bratec in sestrica", do danes paje izdala kar 36 knjig. Misli na nova dela še ni opustila, najraje paje in še vedno ustvarja ob zgodnjih jutranjih urah. "Pravi jutranji ptič sem, nikoli mi ni težko vstati," je nasmejano povedala, potem odgovorila še na nekaj vprašanj otrok in jim ob koncu pogovora prešerno zaklicala: "Pa pozdravite doma!" S tem pa popoldneva še ni bilo konec. Na vseh osnovnih šolah v velenjski občini so namreč v preteklih tednih opravili šolska tekmovanja v znanju in poznavanju literarnih del Branke Jurca. Najboljši so ga potrdili še na kvizu v knjižnici. Gostja jih je ves čas dobro poslušala in nagrajevala z aplavzi. Najlepše je prišlo, ko se je kviz zaključil. Pisateljici so za lep popoldan in za rojstni dan poklonili 80 rož; 72 tekmovalci in 8 knjižničarke velenjske knjižnice. Zelja je bila iskrena -da bi še dolgo ustvarjala in se imela lepo! Priročnik za prosto potapljanje Vedoželjni raziskovalec ki °Pisu-»e sPrehode v svet podvodnega sveta - nekoliko tišine- Praviloma pa je v njih ga je v vsakem potapljaču - la- temeljiteje predstavljeno le po- hko seže po prenekateri knjigi, tapljanje z aparati. Prostemu potapljanju kot temeljnemu znanju pisci žal pogosto ne odmerjajo ustrezne pozornosti. Obravnavajo ga prepovršno! Prav to vrzel poskuša zapolniti Potapljanje za vsakogar, priročnik za prosto potapljanje, avtorja dr. Boruta Pis-totnika. Prosto potapljanje sodi med nevarnejše športne dejavnosti, kjer človek pomeni sam sebi največjo nevarnost (neznanje, precenjevanje, pretiravanje, nespoštovanje pravil prostega potapljanja itn.). Avtor se bori proti neznanju z orožjem izkušenega športnega pedagoga. Uvodoma predstavi medicinske omejitve, ki človeku preprečujejo potapljanje, opozori na nekatere psihološke probleme, povezane s to problematiko, in opiše fizikalne zakonitosti, ki jih mora oseba, ki se želi potapljati, dobro - tudi praktično - poznati. Nadaljuje z izčrpno obravnavo možnih nevarnosti pri prostem potapljanju in opiše načine reševanja in nudenja prve medicinske pomoči ponesrečenemu potapljaču. Sledi predstavitev osnovne, dodatne in specialne opreme, kot nepogrešljivega dejavnika za varno in prijazno potapljanje. Za tem je podrobno predstavljena tehnika prostega potapljanja. Najbolj dobrodošlo je poglavje, v katerem avtor razčlen-juje metodične postopke pri spoznavanju prostega potapljanja. Ti temeljito na avtorjevih pedagoških spoznanjih in dolgoletnih izkušnjah skupine učiteljev prostega potapljanja pri delu s študenti na Fakulteti za šport. Poudarek je na sistematično vodenem učenju, torej naučenem znanju in razvitih sposobnostih, ki je potreben in nujen dejavnik varnosti prostega potapljanja. Priročnik je potemtakem namenjen tako tistim, kijih prvič premami sla po spoznavanju neznanega v podvodnem svetu, kot tudi tistim že izkušenim potapljačem, ki želijo preveriti svoje znanje in ga še bolj oplemenititi. Namenjen je študentom Fakultete za šport, športnim pedagogom pri načrtovanju športnih vsebin v letni šoli v naravi in tečajih za prosto potapljanje ter drugim, ki jim je (prosto) potapljanje blizu. ■ dr. Venceslav Kapus "Zlata" Irena Jeraj V letošnjem šolskem letu so se učenci Osnovne šole Gustava Šiliha odlično izkazali na mnogih področjih. Še posebej lahko izpostavimo tekmovanje v znanju matematike, fizike, kemije, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, iz angleškega jezika in veselošol-sko tekmovanje. J 4 Najodmevnejše dosežke, ki so rezultat nadarjenosti, odgovornosti, veliko truda in nivojskega pouka, je dosegla učenka 7. b razreda Irena Jeraj. Osvojila je 1. mesto na občinskem tekmovanju in s tem bronasto Vegovo priznanje, 21. 5. je osvojila še zlato Vegovo priznanje in postala prvak celjske regije, osvojila je tudi bronasto Preglovo priznanje za znanje iz kemije, skupaj s sošolko Tinko Hernaus paje dosegla še srebrno Štefanovo priznanje na področnem tekmovanju iz fizike. Kot ena izmed najuspešnejših tekmovalk za zlato Vegovo priznanje se je v sredo s svojo mentorico udeležila svečanega sprejema, ki ga je priredila Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport in Društvo matematikov, fizikov in astronavtov Slovenije. Učenki in mentoricam Suzani Brišnik, Ljiljani Lihteneker in Karmen Garbant čestitam za imeniten uspeh. ■ Ravnatelj Alojz Toplak Sola kreativnega pisanja &ttK»ag8ttK*ttK»»Ca»8XK8K!tt«K*»M»*«» Z ustvarjalnostjo je kot z ljubeznijo - ko jo deliš, se množi! V okviru izobraževalnih delavnic Gorenja Kulturnice in knjigarne Kulturnice se je pred kratkim iztekla "Šola kreativnega pisanja", ki jo je vodila Milena Blažič, asistentka za di-daktiko književnosti in kreativno pisanje na ljubljanski Pedagoški fakulteti, delavnica je potekala štiri mesece, vsako zadnjo soboto. Namenjena je bila predvsem učiteljem slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah, na veliko presenečenje pa se je odzvalo tudi nekaj dijakov, ki bodo nadaljevali študij na jezikoslovju, in tudi takšnih, ki se ukvarjajo s pisano besedo. Večina udeležencev (skupaj 27, na začetku delavnice nekaj več) je bila iz Velenja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Celja, kar govori, da so takšne in podobne delavnice ne samo vabljive, ampak tudi skoraj nujno potrebne. Vaje, ki smo jih opravljali, so bile namenjene predvsem ustvaijanju in spodbujanju literarne nadarjenosti otrok, najstnikov in ostalih. Potek dela je bil razdeljen na teorijo in na vaje. Še posebej zanimive, polne ustavijalnosti in besedne igre, so bile tako imenovane vaje v slogu, kjei;je bilo potrebno iz čisto navadne, banalne ideje, pripetlajaj ali zgodbe ustvariti kar se da več različnih slogov. Ali pa opisovanje občutkov, poželenja in strasti, ko držiš med prsti košček čokolade. In ko zliješ besede na papir, poješ čokolado in ponovno izlivaš besede, ko primeijaš okus in svoje besede. Nastajale so neverjetne zgodbe, pesmi, tudi v sonetni obliki, ideje, kako uporabiti vaje za spodbujanje otrok v svojih razredih, mogoče pa za spodbujanje lastne kreativnosti. Marsikatera skrinjica lepe besede se je odprla in se predstavila tako, da so nekateri udeleženci presenetili sami sebe. Začetna sramežljivost lastnega ustvarjanja je kaj kmalu pošla in na kraju srečanj je časa za več vaj skoraj primanjkovalo, ker je vsak hotel prebrati svojo zgodbo ali pesem. Literarno ustvarjanje je preganjalo spomladansko in delovno utrujenost, domišljijsko zaspanost in nas tako združevalo v pisano ogrlico besed, ki so se nizale med dolgočasno sivino vsakdana kot dehteči sončni odtenki mavrice po umitem nebu.Šola kreativnega pisanja se bo zagotovo nadaljevala v jeseni, vabljeni pa ste vsi, ki želite odkriti svojo nadarjenost, jo spodbuditi k ustvaijalnosti in si tako napolniti svoj hram, ki se ob neprimernih medijih prazni, da se tega niti ne zavedamo. Začnimo loviti popolne trenutke bivanja - trenutke ustvaijanja! ■ Marjan Kukovec Javna tribuna NSZS "spremenjena" v sestanek Povabilu Nacional socialne zveze Slovenije, kije želela v četrtek zvečer organizirati javno tribuno, na kateri naj bi spregovorili o državljanstvih RS, se je odzvalo točno 6 članov ali simpatizeijev stranke. Tudi nihče od povabljenih gostov ni prišel v gasilski dom, kjer naj bi bila. Predsednik stranke Matjaž Gerlanc se je zato odločil, da bo to le delovni sestanek, na katerem so se pogovaijalio organizaciji kresovanja, ki ga bo stranka izvedla na dan državnosti, 25. junij, na velenjskem gradu. 9.jui 63320 Piše: Ivo Stropnik Veliki ljubimci Šaleške doline DELEŽ ŠALEŠKE DOLINE v razvoju slovenskega slovstva je sorazmerno majhen. Neznaten sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi pokrajinskimi slovstvenimi izrazi in dejanji, a v ožjem, štajerskopokrajinskem in lokalnem kontekstu je dovolj prepoznaven in barvit. Širše (vseslovensko) prepoznavanje tukajšnje slovstvene preteklosti zaradi znanih kulturnozgodovinskih danosti na provincialno zaokroženem ozemlju prav tako ni moglo biti bolj mogočno, oziroma tudi v starejših obdobjih ni kazalo kakih izrazitih, celovitejših in samostojnih posebnosti oz. določljivih slovstvenih dejanj, saj je bil dolinski svet pod Paškim Kozjakom vseskozi navezni oz. homogeni del prepoznavne kulturne in narodne celote, pač nikoli s težnjo po žlastnem' kulturnem življenju. Zato Šaleška dolina "ni bila nikdar ognjišče velikih zgodovinskih dogodkov, pač pa so dogodki, ki jim je bilo izhodišče kje drugje, odmevali tudi v njej." (Hribernik: 1932, 5) Podobno je bilo tudi s tukajšnjimi slovstvenimi dejanji. (...) -Kriteriji za predstavitev nekaterih slovensko prominentnih pisateljskih imen, ki so se na Šaleškem rodili in tu delovali, ter njihovih literarnih del morajo biti najstrožji; ne v čustvenem interesu lokalnega zgodovinopisja, pač pa v skladu z izhodišči lit-erane zgodovine. A tudi tako zamejene kritične določitve preživi cela vrsta pisateljskih imen, katerih literarno delo je prispevalo k slovenski kulturi. Šaleška dolina je ali pa ni vtisnila krajinske poteze in snovno-motivne sledi njihovemu delu, domoznanski princip jih postavlja žna svojo zemljo', bodisi da so se na njej ali zaradi nje oglašali z besedo, intimno in javno; nekateri danes tu živeči pa literarno ustvarjajo tudi danes. In kdo so največji slavilci Šaleške doline? Veliko jih je. Začnimo z najimenitnejšimi... Dr. Josip Vošnjak "DOLINA ŠALEŠKA na slovenskem Štajerju slovi po svojih prirodnih krasotah. Razteza se pod gorovjem, ktero loči štajersko zemljo od koroške, ktero pa ne loči Slovencev, bivajočih tostran in onstran planine. Vežejo jih isti spomini, isti mili materini jezik in ista sveta vera. /.../- Iz Šoštanja drži cesta na Koroško čez visoko planino, kjer še rase mecesen, toda kar je bilo visokih in debelih stebel, podrli so jih in zvozili v dolino. / .../ - Navzgor po dolini in pq brdih in gričih stoje kmetije, po jedna ali po dve skupaj. Ločijo jih gozdi smrekovi in borovi, nekteri že prav redki, drugi še gosti, priče dobrega gospodarja. Vinska trta tu več ne rodi, sadno drevje pa donaša dovolj sadja. Tudi njive so rodovitne in krme za živino ne manjka." (Ti očeta do praga, sin tebe čez prag, KDM 1890) - /.../ - KDOR NE VERJAME, da je moj rojstni kraj res tako lep in mikaven, kakor sem ga opisal, naj si ga ogleda sam in ne bo mu žal niti pota niti stroškov! (Moj rojstni kraj, Slovan 1904) Gustav Šilih "ZALESJE se je nazivala vsa jezerska pokrajina: gosti, z najraznovrstnejšim drevjem divje prerasli smrekovi lesovi so se bočili nad njo v strmih lokih proti nebesnim višavam, nad njihovimi vrhovi pa se je v širokih zamahih nosilo veličastno vršanje, ki se je tu pa tam nagnilo do gladke jezerske površine in pritisnilo nanjo poljub večnosti/.../Pozoja so Zaleščani ubili, ali njegova krije po zlobi besov obdržala moč življenja, odtekla je v Hudo luknjo in od tam zastrupljala dolino." (Nekoč je bilo jezero, 1921)-//- "HIŠA JE BILA VSA BELA, po velikosti in zidavi podobna gosposkemu dvorcu; odtod njeno ime Beli dvor. Zdaj je blestela v jutranjem soncu liki plamen in se s svojega vzvišenega prostora bahato ozirala na kadeče se njive, travnike in sadovnjake. /.../Severno od Belega dvora je sedlast prehod rezal mejo med njo in šumovitim hribovjem, nad katerim se je stopnjema, vendar nezadržano grmadilo skalno pogorje z očitnim kraškim značajem. Proti zapadu je pogled obstal nad dolino, raztezajočo se tja do prvih obronkov daljnih planin, vso posuto s trgi in vasmi, obrobljeno z belimi cerkvami in kapelami. Lovrek je zadihal močneje, prelepa je bila njegova domačija ... " (Beli dvor, 1938) (dalje prihodnjič) ŠANK ROČK V valove radijskih postaj je že zaplul najnovejši izdelek skupine Šank ročk. Skladba, ki jo že lahko slišite na našem radiu nosi naslov Potepuh, zveni pa precej ostro, rockersko. V ozadju je slišati tudi zvok trobil, ki skladbo še dodatno obogatijo. To je prva od dveh skladb, ki so jih Šank ročk posneli v studiu Rose v Novi Gorici, medtem ko drugo, priredbo uspešnice skupine Clash, Shoul I stay or should I go še čakamo. Poseben uspeh pa je dosegel bobnar te znane skupine Aleš Uranjek. Z eno največjih in najpomembnejših izdelovalk činel na svetu, znano ameriško tvrdko Zildjan, je podpisal pogodbo o sodelovanju. To je prvi primer, da je nek glasbenik postal član tako pomembnega proizvajalca glasbil, kot je ta že 370 let stara firma iz Massachusetsa (ZDA) in se tako znašel v družbi tako em-inentnih bobnarjev kot so Ginger Baker, Lars Ulrich, Matt Sorum in drugi. Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje KULTURNI VEČER Z DUBRAVKO TOMSIC V četrtek, 9. junija 1994, ob 20.00, bo v knjižnici Velenje kulturni večer, na katerega so povabili našo najboljšo pianistko vseh časov, Dubrav-ko Tomšič - Srebotnjak. Dubravka Tomšič - Srebotnjak, ki jo v Ameriki imenu jejo kar DT Superstar bo oktobra letos igrala s slavnim bostonskim simfoničnim orkestrom, ki mu bo dirigiral Seiji Ozawa. O tem in o njenem življenju ter njenih nastopih na velikih odrih sveta se bo z Dubravko Tomšič pogovarjal skladatelj in glasbeni kritik Pavel MIHELČIČ. PREMOG JE LUČ V petek, 10. junija 1994, ob 20.30, bodo na velenjskem gradu premier-no prikazali video film "Premog je luč" avtorjev Borisa Salobiija, Milana Mariča, Toma Čonkaša in Marjana Slapnika. Film govori o rudarjenju v Šaleški dolini in o izgradnji mesta Velenje. VRNI SE ŽIVLJENJE Srečanje in pogovor z alternativo. Gost večera dr. Gorazd Gavez z bioenergetiki in jasnovidci. Vstopnice 900 SIT. Prireditev bo v domu kulture Velenje, 12. junija ob 19.00. PORGY IN BESS Še vedno se lahko prijavite za ogled opere Georga Gershwina PORGY AND BESS s katero bo v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval New York Harlem Theatre. Cena aranžmana je 4.000 SIT. Vstopnice so v parterju (od 1. do 13. vrste). Odhod 20. junija 1994, ob 17.00. ORANŽNI ABONMA IN VERONA 94 V Kultumema centru "Ivan Napotnik" vpisujejo v Oranžni abonma Slovenske filharmonije, ki obsega devet koncertov in bodo na sporedu ob petkih. Podroben program lahko dobite v pisarni prireditev, dom kulture, Titov trg 4, tel 853 574. Obisk operne predstave Nabucco v Veroni bo 18. in 19. avgusta. Cena 130 DEM in vstopnica. Prijavite se že sedaj. fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 5. junija, ste se spomnili starih dobrih časov: 1. MIHELIČ: "Lectovo srce" 2. KMETEC: "Kak' milo lunca sveti" 3. Alfi NIPIČ: "Špilaj stari" 5. AVSENIKI: "Ponočnjaki" 5. DOVŽAN: "Prižgimo luč ljudje" Predlogi za nedeljo, 12. junija: 1. ALPSKI KVINTET: "Med Bohinjci" 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gasilec moj" 3. Ans. SLAPOVI: "Ne reci nikdar" 4. ŠALEŠKI ODMEV: "Nemirno srce" 5. ZEME: "Čaše dvignimo visoko" B glasov 4 glasovi 3 glasovi 0 glasov 0 glasov Vili Grabner V Zgodilo se je, 9.rožnika LETA 1890 Mnogi prebivalci Šaleške doline smo še vedno prepričani, da je dolina kljub hudi industrializaciji in urbanizaciji, ki jo je le-ta doživela po drugi svetovni vojni, še vedno lepa, še vedno dolina na katero smo lahko ponosni in dolina v kateri je lepo in vredno živeti. Ko stojiš na kateremkoli obronku doline in jo opazuješ (še zlasti zvečer in seveda po možnosti ne sam), nekako odmisliš hude rane, ki jih dolina zares ima in se posvetiš samo temu, kar je lepega. Lepega in vrednega ogleda pa je ostalo še veliko! Naš veliki rojak dr. Josip Vošnjak je v svoji povesti "Ti očeta do praga, sin tebe čez prag" čudovito opisal lepote Šaleške doline in nekaterih okoliških krajev. Ker gre za precej dolg opis, ga bomo objavili v dveh nadaljevanjih: "Dolina Šaleška na slovenskem Štajerju slovi po svojih prirodnih krasotah. Razteza se pod gorovjem, ktero loči štajersko zemljo od koroške, ktero pa ne loči Slovencev, bivajočih tostran in onstran planine. Vežejo jih isti spomini, isti mili materini jezik in ista sveta vera. Sredi gorovja se visoko proti nebu vzdiguje gora svete Urše, kjer stoji sloveča romarska cerkev, kamor štajerski in koroški Slovenci radi zahajajo na božjo pot. Vrh gore odpira se ti krasen pogled po celem Koroškem, ktero leži kakor v kotlu pod tvojimi nogami. Po vsej planoti pa se svetijo vasi, trgi in mesta z neštevilnimi cerkvami, v središču Celovec, nekdaj sedež slovenskih koroških knezov, sedaj glavno mesto koroško. Ako se obrneš na štajersko stran, vidiš globoko pod seboj tri doline, ki so ločene po nižjih gričih in holmcih, Mislinjsko, Šaleško in Savinjsko. Mestice ob Mislinji, Slovenji Gradec, spriča že s svojim imenom, da so ga sezidali Slovenci. V bližnjem Starem Trgu je župnija, v ktero spada podružnica svete Urše. Iz Mislinjske v sosedno Šaleško dolino vodi cesta skozi Hudo Luknjo med strmimi pečinami zraven deroče Pake, ktera si je tu skozi apneno skalovje pretila svojo strugo. Tam, kjer izmed temnega skalovja stopiš v jasno dolino, štrli visoko črni brezstrešni stolp Šaleške razvaline, pred seboj pa vidiš Velenjski grad z njegovimi zakajenimi stolpi. Tu se loči cesta, na levo te pelje mimo Št. Janža, kjer - oj čuda - cerkev, farovž in šola stoje na peči (skali) in skoz Pireški graben v prelepo Savinjsko dolino. Cesta na desno pa drži skozi Velenjski trg po Šaleški dolini v Šoštanj." Kaj menite o tem opisu Vi, dragi bralci?! LETA 1956 Mariborski Večerje tega dne objavil kratko novico iz Šoštanja: "Gradnja ceste skozi Šoštanj, ki jo gradi gradbeno podjetje "Gradbenik", zadovoljivo napreduje. Po prvotnih načrtih bi morala biti cesta nared in izročena prometu do 15. 6.. Vendar pa bo ta rok podaljšan verjetno do avgusta zaradi vremenskih neprilik." LETA 1962 Nekoliko let kasneje je Večer zopet poročal o podobnih težavah oziroma o muhastem vremenu v Šaleški dolini. "Muhasto vreme je napravilo nekaj škode tudi v Šaleški dolini in sicer predvsem v zgodnji zelenjavi in fižolu. Najstarejši ljudje tamkaj ne pomnijo tako hladnega vremena saj je živo srebro zdrknilo na 0 stopinj. Vsi si želimo toplih dni kot bi junija moralo biti." V trenutku, ko pišem ta prispevek, se nam kaj takega ni treba bati, sjy je temperatura ozračja skoraj 30 °C. Vendar pri vremenu in pri ženskah se nikoli ne ve! Pa brez zamere. ■ Damijan Kljajič * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Že v prejšnji številki sem zapisal, da se je Velenje razvilo v eno pomembnejših ročk središč v naši, sicer majhni, državi. Neglede na to, ali gre za ročk, pop, ali alter produkcijo, vedno se v Velenju najde predstavnik, ki spada v sam vrh določene zvrsti glasbe pri nas. To, na koncu koncev, potrjujejo tudi številna priznanja in nagrade, dobre kritike in nenazadnje tudi obisk njihovih pristašev na koncertih. Eno od priznanj, ki to potrjujejo, je minulo soboto na II. ročk festivalu v Mariboru prejela tudi velenjska skupina Chateau. Fantje so prejeli prvo nagrado občinstva in to ter dejstvo, da trenutno snemajo material za svoj že četrti album, je bil več kot zadosten razlog, da sem njihovega pevca Matjaža Ograjenška poprosil za dodatne informacije o njihovem trenutnem delu. Album, ki ga v teh dneh pripravljajo v domačem studiu Dy-namic, je že njihov četrti tovrstni izdelek, sicer pa drugi v sedanji zasedbi, kakršna obstaja zadnji dve leti. Na albumu, ki bo izšel sicer šele po počitnicah, nekje v začetku septembra, bo enajst novih skladb. Vseh enajst bo izšlo na kaseti, na CD-ju, ki ga tudi nameravajo izdati, pa poteg teh še štiri do pet dodatnih skladb, starih uspešnic, najverjetneje, kot pravi Matjaž, naslednjih: Ujela si me, Objemi me, Pobeg-niva, Lola in Gremo v nebo. Album bo izšel tako kot njihov prejšnji, Avantura, ki so ga prodali v nakladi 6000 izvodov, pri ZKP Ljubljana, s katero skupino veže pogodba. Deset novih skladb, vključno z mariborsko zmagovalko Ne poznam te, ki na radijskih postajah že postaja hit, je delo kitarista Zvoneta Hranjeca, ena skladba na albumu pa bo priredba znane uspešnice skupine Styx izpred let, skladbe Boat on the river, ki so jo Chateau prepes-nili v Mlinar na Muri. Če je avtor vse glasbe en sam, pa se pri besedilih pojavlja zanimiva množica različnih slovenskih tekstopiscev. Domicelj, Gomilar (skupina Spin), Smolar in Košmrlj so namreč imena, ki so prispevala tek- stovne dele pesmi za zadnji Chateaujev album. Snemanje, ki sicer s presledki teče že več kot mesec dni v studiu Dynam-ic (s katerim so fantje, po Matjaževih besedah, zelo zadovoljni), poteka pod budnim očesom producentskega para Zvone Hranjec - Toni Jurij. Toni Jurij (sicer snemalec v pogorelem Razbornikovem studiu) nastopa tudi sicer v vlogi glavnega snemalca, pri delu pa mu pomagata Janez Rak in Jani Šuligoj, sicer prva človeka studia Dynamic. Samo snemanje gre počasi h koncu, preostane pa seveda še zahtevno končno miksanje. In jeseni, ko bo izdelek v trgovinah, bo sledila tudi ustrezna promocijska tumeja. Do takrat pa kljub napornemu delu v studiu fante čaka še precej drugih živih nastopov. Eden prvih bo že 18. junija na zboru motoristov v Mozirju, pa kasneje na tradicionalni Noči ob jezeru v Velenju in, ne boste verjeli, obstajajo možnosti, da bi fantje skupaj z Bajago nastopili celo v Beogradu (!?). Svoje skladbe pa bi želeli promovirati, ne le na turneji, temveč tudi s pomočjo-videospotov. Ker pa to pomeni veliko denarja, seveda potrebujejo sponzorja. Zato so v te namene že stekli pogovori s podjetjem Radenska iz Radencev in kot kaže trenutno, ti potekajo uspešno. Upajmo, da jim bo uspelo. Tako Chateau, katerih začetki segajo že v daljno leto 1985 in ki danes delujejo v zasedbi Zvone Hranjec (kitara), Matjaž Ograjenšek (vokal), Miran Vavče (klaviature), Stane Odlazek (bobni) in Aleksander Ževart (bas), ustvarjajo svoj četrti album. Ta bo zvenel nekoliko drugače od prejšnjih, saj se v skladbah pojavlja nekoliko več akustične kitare, stils-ko pa se, kot pravi Matjaž, približujejo tistemu, kar počne Bruce Springsteen. Končni izdelek bo torej na ogled in v oceno septembra. Do takrat in vnaprej pa članom skupine Chateau zaželimo še veliko uspeha in sreče. ■ Mitja Čretnik Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... WHITNEY HOUSTON Očitno opogumljena z uspehom svoje prve filmske vloge, bo Whitney Houston ponovno stopila pred kamere. Tokrat televizijske, saj naj bi nstopila v glavni vlogi televizijskega filma Cin-derella (Pepelka). DEF LEPPARD Def Leppard se v Dublinu pospešeno ukvarjajo z novim albumom, ki naj bi za razliko od prejšnjih, ki so jih v povprečju snemali po dve leti. izšel že v osmih mesecih. PEARL JAM Pearl Jam so zaradi smrti njihovega prijatelja Kurta Cobaina, pevca skupine Nirvana, odpovedali turnejo po ZDA. Kot pravi njihov pevec, Eddie Vedder, so zaradi Cobainove smrti še vedno v nekakšnem šoku in moralo bo preteči še precej časa preden bodo spet nastopili v živo. 2 UNLIMITED Izšel je novi, drugi album nizoT zemskega dua2 Unlimited. Ploščo, na kateri je 13 pesmi so posneli v gentu (Belgija), pri snemanju paje, podobno kot pri prvem albumu, sodeloval uspešen producentski par Phil Wilde - Jean Paul De Coster. Naslov albuma je Real things, prvi single s tega izdelka pa se imenje The real thing. Koproducenta: Toni Jurij In Zvone Hranjec 9.junija 1994 KAS OS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Osnovna šola Šmartno ob Paki ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Dan odprtih vrat V torek, 14. junija, bo na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki spet nadvse živahno. Učitelji in učenci šole bodo namreč staršem ter krajanom na široko odprli vrata šole in jim predstavili, kaj so počeli v šolskem letu 1994/95. Vsi, ki se bodo odzvali njihovemu prijaznemu vabilu, bodo imeli gotovo kaj videti. Že naslov projektne naloge Tla in podnaslov Osnovni pogoj za življenje na kopnem veliko povesta. Če zapišemo še, da je delo potekalo v sedmih interesnih skupinah (v njih so sodelovali učenci od 5. do 8. razreda), v spremljajočih dejavnostih pa učenci od 1. do 4. razreda, smo povedali le nekaj. Sodelujoči bodo svoje delo predstavili na stojnicah, v avli šole bodo na ogled postavili nekatere izdelke, zavrteli pa bodo tudi videokaseto. Predstavitev projekta z naslovom Tla bodo začeli ob 16. uri. mtp Srečanje ■■■■■■■ Jože Gaberšek Vsi, ki so vedeli, s kom se nameravamo "srečati, so nam govorili, kako prijeten možakar je tale Jože Gaberšek. Naj si bo kot sogovornik, kot vodja M clubove-ga oddelka po meri ali kot velik kulturni zanesenjak v Grižah v žalski občini. Daje res fant in pol, danes vemo tudi mi. In besedica "čudovito", s katero pogosto označuje to in ono, je kar pravšnja za ponazoritev tistega, kar v življenju počne že lep čas. 30 let je zaposlen v M clu-bu. Najprej se je poskusil v Jože Gaberšek (foto: sv) proizvodnji, po končani modno modelarski šoli v Mariboru pa s škarjami in metrom kroji kose blaga v oddelku po meri. Največkrat tistim, ki niso "delani po jusu", torej takim, ki težko dobijo konfekcijsko oblačilo. Njegove stranke so seveda tudi drugi, prihajajo pa praktično iz vseh krajev Slovenije. Ali v svojih zahtevah sledijo modi ali ne? "Nekaj povprečnega. So taki, ki ji, drugi pa spet ne," odgovarja. Mnogo bolj kot krojaštvo bogati njegovo življenje kulturna. Ljubiteljska, seveda. Zelo težko sliši, ko nanese pogovor o denarju. "Mi delamo z veseljem, s srcem in dušo, brez plačila. Zato pa kultura v Grižah tako veselo živi že toliko let." Kako rad si "gre" gledališče, je človeku jasno, pa četudi se z njim pogovarja kar v delovnem okolju oddelka po meri. Morda je bilo takšnemu navdušenju "krivo" dejstvo, da smo z njim kramljali le dva dni pred veliko otroško veselico Miš - maš, ki jo vrli krajani Griž uspešno pripravljajo že več let. 10 let je bil star, ko je prvič zaigral na odrskih deskah. Balček v Desetem bratu - vloga, ki se mu je vtisnila v spomin, saj jo je zaigral ob otvoritvi letnega gledališča v Grižah. Kot pravi, najlepšega gledališča v Sloveniji. Zgradili so ga zabukovški rudarji udarniško. Iz zapuščenega gozda je nastal prekrasen objekt, v veselje krajanov in drugih iz širše in daljne okolice. Pa kulturnikov iz Griž, saj so v tem prečudovitem okolju odigrali že mnogo najboljših domačih iger. In to v živo, s konji, vozovi. "Res lepe stvari, res lepe prireditve na prostem smo že pripravili," je komentiral. K temu pa dodal: " Da ne boste pozabili kje zgoraj napisati, od kod sem. Iz Griž, kajti to je zame zelo pomembno." Skupaj z njim so bili na odru gledališčniki iz mladinske skupine, starejši iz KUD Svoboda Griže, potepali pa so se na gostovanjih doma in v tujini. "Pred nedavnim smo pripravili čudovit TV večer. Dvorana v Žalcu je bila premajhna. Pa so nam pri žalski kulturni skupnosti rekli, da ne moremo dobiti denarja, ker to ni prava igra. Zato smo dobili mnogo navdušenih gledalcev, ki zahtevajo od nas še več ponovitev. To najbrž ni pravi odnos do tovrstne ljubiteljske kulture." Poseben užitek zanj predstavlja zabava za otroke. Ničkoli-kokrat je bil zanje dobri dedek Mraz, lani si je nadel obleko Miki miške na domači prireditvi Miš maš. Tudi v nedeljo si jo je. "Čudovito je delat z ljudmi. Takimi kot so v Grižah. Našli smo se pravi skupaj in povem vam, veselje je pripravit kakšno prireditev." Ena od stvari, ki mu je prav tako polepšala življenje, je srečanje slovenskih citrarjev. Že 9. zapored jo bodo organizirali letos, njen idejni vodja pa je prav Jože. Prvi so zamisel uresničili, zato je, milo rečeno, slabe volje, ko si sedaj prireditev lastijo drugi. Tudi predsednikovanje v Društvu mučenikov je zanj nekaj čudovitega. Vsaj enkrat na letu, ponavadi v marcu, pripravijo prireditev za preproste ljudi. "To zato, ker tisti, ki imajo denar, se zabavajo po svoje." Še nikoli ni bila dvorana na pol prazna, ampak vedno je bilo prej v njej premalo sedežev. Povsod je zraven, ko se kje kaj dogaja na kulturnem področju, ko gre za promocijo kraja, za prireditev v njem. Rad pomaga. Le politika je zanj tabu tema. Nikoli se ni ukvarjal z njo in nikoli se tudi ne bo. "Ker pač v njej ne vidim nič lepega." Jožeta v družini očitno razumejo vsi po vrsti. Žena, ki tudi sama prepeva v zboru društva, hči in sin, ki ne odrečeta svoje pomoči takrat, kadar je treba. Mimogrede, sin se je že poizkusil na odrskih deskah v uspelem otroškem muzikalu Ljubim, ljubiš. Celo ljubljanska TV ga je že štirikrat predvajala, kar samo potrjuje kakovost predstave griških gledališnikov. Takšen je torej Jože Gaberšek. Fant od fare. Srečni v okolju, v katerem živi. Pa obilo uspeha pri delu tudi v prihodnje! l...............JIJ Pred premierno uprizoritvijo video filma Premog je luč Premog Je luč. Tak je naslov video filma, kije posvečen šaleškim rudarjem, njihovemu delu in življenju. Premierno ga bodo prikazali jutri (v petek, 10. junija) zvečer, na velenjskem gradu. Gotovo pa si ga bodo potem z zanimanjem ogledovali mnogi. Tisti, ki so v velenjskem premogovniku delali in še delajo in tudi tisti, ki živijo v Šaleški dolini, na kateri je stodvajsetietno odkopavanje premoga, pustilo mnogo sledi. Takšnih in drugačnih. Pogledali si ga bodo tudi drugi, tisti, ki o rudarjenju ne vedo veliko, jih pa zanima. V prosti prodaji bo video kaseta po 3. juliju. Film, dolg je petinpetdeset nastala filmska monografija raz- mehanizacije, minut, je nastal v produkciji Paka voja in delovanja velenjskega pre- Marsikdo se bo v filma (novo ime za Kinoklub mogovnika skozi njegovo 120-let- filmu tudi prepo- Gorenje) po scenariju in v režiji Borisa Salobirja, za kamero sta bila Milan Marič in Tomo Čon-kaš (ta je poskrbel tudi za montažo), zvočno je film opremil Marjan Slapnik, besedilo je brala Mirjam Salobir. Snemanje kasete je finančno omogočil SDE -Sindikat podjetja Rudnika lignita Velenje. Ustvarjalci Boris Salobir, Milan Marič in Tomo Čonkaš, s katerimi smo se o filmu pogovarjali, so opravili veliko delo. "Idejo za film je dal Sindikat podjetja RLV. Osnovna ideja je bila, da naj bi film prikazal rudarjenje v dolini," pravi Boris Salobir. Iz te osnovne ideje pa je no delovanje. "Čeprav je poseben poudarek v filmu dan življenju in delu rudarjev, se nismo izognili tudi vplivu rudarjenja na ravoj Šaleške doline od postavitve velenjske in šoštanjske termoelektrarne naprej. Uporabljeni so arhivski posnetki Družmirja, rušenje šoštanjske cerkve, obenem pa film dokumetira tudi skrb za urejanja okolja danes," pravijo ustvarjalci. Marsikdo se bo ob ogledu z nostalgijo spomnil časov, ko je mesto nastajalo, udarniškega dela in zanosa, ki je pri tem vladal. Marsikdo bo skozi film obudil vse faze dela, od motike do moderne Ustvarjalci filma (foto vos) znal. Nekaj malega jih je ta film že lahko videlo. In tisti, ki so ga, pravijo, da ni snemalca, ki bi jamo (veliki, dolgi prostori, polni prahu) znal posneti tako dobro, z občutkom in ljubeznijo, kot jo je Milan Marič že pred leti, ko seje klasična ročna metoda umikala mehanizaciji. Danes o tem skromno pravi: "Kdor zna ceniti delo rudarjev, bo znal tudi film." Tomo Čonkaš pa nam je zaupal, da so 3 minute kadrov snemali tudi po 5 ur, ker so hoteli narediti res kakovosten film. Morda za konec samo še drobna zanimivost. Marsikdo ve, kakšni šaljivci, včasih tudi precej "težki" znajo biti rudarji, ko so v jami. In tudi pri snemanju filma ni šlo brez tega. Ko so želeli posneti, kako knapi v jami "čikajo", za to pa so jasno potrebovali tobak, so jo "glavnim igralcem" ali pa Z ovitka videokasete prikazovalcem tega obreda, dobro zagodli tovariši. Med tobak so jim pomešali strte feferone in ko se je snemanje začelo, je bil hec. A le za nekatere. Marič je potem, ko je zvedel, za kaj gre, rekel: "Meni pa se je zdelo čudno, zakaj se tako nenavadno držite." ■ Milena Krstič - Planine v bloku? Kako je z zastekljevanjem balkonov v Velenju? Samo eden Odpade! Problem zapiranja oziroma zastekljevanja balkonov ni od danes. Ves čas paje potekalo nekako stihijsko, tako kot je bilo komu pač všeč. Pri tem pa marsikje zastekljevalec svojega balkona ni mislil na celotno podobo objekta, v katerem živi. Na to stihijsko spreminjanje zunanje podobe objektov in mesta so opozorili v septembru preteklega leta, ko je bilo o tem postavljeno tudi delegatsko za več objektov enake arhitekture. O teh posegih morajo odločati vsi lastniki stanovanj. "Zato predlagam vsem, ki so balkone že zas-teklili, da se obrnejo na upravl-jalce, ki bodo v njihovem imenu vložili zahtevek za pridobitev odločbe o priglasitvi del, pripravil se bo projekt za celoten objekt zapiranja. Na osnovi mnenja urbanista bo izdana odločba." Zapiranje balkonov, nameščanje rolet, postavljanje ograj na funkcionalna zemljišča niso dovoljena. "Svetujem vsem, ki so ta poseg že naredili, da si pridobijo dovoljenje, kajti v nasprotnem primeru bo morala urbanistična inšpekcija pričeti postopek odstranjevanja. Naj povem, da so v Ljubljani to že izvedli, verjetno bomo morali tudi v Velenju, če ne bomo našli skupnega jezika," pravi Milena Kukovec-Bajec. ■ mkp "Morah smo nekaj narediti, da preprečimo to stihijo," pravi tudi urbanistična inšpektorica Milena Kukovec - Bajec. Ker veljavni odlok občine Velenje iz leta 1992 o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, ni kaznoval preurejanja balkonov, nameščanja rolet in podobnega, je prišlo do spremembe odloka konec meseca decembra prejšnjega leta. "V njem pa jasno piše, da si mora občan pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del tudi za balkone in fasade. Ker pa zapiranje balkonov vpliva na izgled celotnega bloka, si posamezniki kot posamezniki tega dovoljenja ne morejo pridobiti, ampak bo dovoljenje izdano za blok kot celoto," pravi o tem problemu Milena Kukovec-Bajec. To pa pomeni, da je potrebno pripraviti projekt za celoten večstanovanjski objekt ali 9.junija 1994 ■■R ZANIMIVO "Šverc sejem" Velika večina Velenjčanov je vsaj enkrat obiskala takoimeno-vani AVTOSEJEM", ki je vsako nedeljo dopoldne pred Rdečo dvorano. Da je ponudba avtomobilov več kot premala za tolikšno mesto kot je naše, ne bomo posebej poudarjali, kaj je razlog tako malega zanimanja prodajalcev, pa vedo le oni sami. No, pa si vseeno poglejmo ponudbo našega avtosejma: dva fičaka, štirje jugeci ter tu in tam celo kakšen avto srednjega razreda, ki pa ni mlajši (praviloma) kot petnajst let. Skupni imenovalec vseh teh avtomobilov je, da skoraj noben ni pisan na prodajalca, tako da lahko mirne duše trdimo, da gre na tem avtosejmu pred- vsem za preprodajo avtomobilov, pri kateri pač preprodajalci zaslužijo nekaj sto nemških mark, seveda neobdavčenih! Pa tudi ti preprodajalci, ki hočejo na hitro zaslužiti na naivnih kupcih, so po besedah "firbcev" le "sitne ribe", kot so jih le-ti poimenovali. Tisti veliki švercerji na teden prodajo (preprodajo) tudi do deset avtomobilov (!), seveda na večjih sejmih, kot je tisti v Celju ali v Ljubljani. Da je nakup takšnega avtomobila, ki je pisan na odsotno osebo, več kot tvegan in tudi zelo nepremišljen, menda ni treba posebej poudarjati. Zakaj? Kdo vam zagotavlja, da avto ni ukraden? Od preprodajalca pa boste o avtomobilu zvedeli vse naj Med prvimi gobami tudi "kapitalni" Na krožnikih se bo, sodeč po prvi letošnji beri, letos prav gotovo zvrstilo veliko gob. "Prvi rekorder" je tehtal dobrih 400 gramov. Seveda pa ostaja odprto tudi še kakšno drugo vprašanje čisto ekološke narave. Pa dober tek! ■ H. J. naj, a že po nekaj kilometrih vožnje se boste prebudili iz pravljice ter ugotovili, da so vas, po domače rečeno "nategnili". Edina tolažba je le v tem, da niso "nategnili" samo vas, ampak da ste le kapljica v morju, kar pa je dokaj slaba tolažba, kaj ne? No, resda je ponudba jeklenih konjičkov na velenjskem avtosejmu pičla in sumljiva, je pa zato toliko večja ponudba ostalih izdelkov, ki so, povsem slučajno, v veliki meri po domače povedano "prešvercani". Tu lahko kupite kasete z narodno glasbo, ki imajo "le" eno samo pomanjkljivost, če pozabimo na to, da so prešvercane seveda. Ta uboga pomanjkljivost, ob katero se spotikam, je ta, da vse kasete (recimo skoraj vse), izvirajo iz ZVEZNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, za katero pa menda velja mednarodni embargo. Enako pomanjkljivost ima tudi tobak za žvečenje iz Zrenjanina. Prodaja tobačnih izdelkov brez nalepke TOBAČNA ZNAMKA pa je tudi prepovedana. Od tobačnih izdelkov lahko kupite še različne vrste cigaret brez tobačne nalepke, ki jo predpisuje naš zakon, so pa zato nekaj tolarčkov cenjše kot v trafikah! Hja, da ne pozabimo na veliko ponudbo žganih pijač, pa še marsikaj drugega bi se lahko našlo - če imate denar, dobite vse ali skoraj vse. Seveda pa ni samo avtosejem leglo velenjskih švercerjev. Ti so se udomačili že na mnogih mestih, med katerimi omenimo le Pivnico v središču mesta - le kdo si tja še upa zaviti na pijačo? Prav glede pivnice sem se spomnil dogodka, ki se je zgodil leta 1991 ob razglasitvi samostojne Slovenije. Ko sem se okoli devete ure zvečer sprehajal tam mimo, so se iz tega lokala slišali skoraj nečloveški glasovi (če jih lahko tako sploh imenujem), ki so prepevali tisto "OD VARDARA PA DO TRIGLAVA". Priznajmo, da so si izbrali prav čuden repertoar pesmi za takšno priložnost. V tem času so se ti ljudje v večji meri odrekli bivši Jugoslaviji ter so postali lojalni slovenski državljani... Oprostite, švercerji! V upanju na boljše in bolj poštene dni, vaš Big Joco. S poti po Nepalu Ponoči ko svoje boleče telo premetavam po trdem ležišču in si oblizujem strahotno ožgane ustnice, mi na ležišče sije polna luna, v mesečini pa se mi kot v posmeh bleščijo vsi vrhovi Chulujev. Oglasita se boben, piščal in glasovi pevcev. To res ni noč za spanje. Vstanem in se v trdi noči odpravim proti Annapumam. Kakšni zvoki, jasna noč, popolno brezvetrje, nori obrisi Annapurn 4000 metrov nad mojo glavo. Ležim v travi in postajam kamen, snežinka, trava. Lahko bi dosegel nebo. Zjutraj so pokončali zadnjo kozo iz šolskega inventarja. Reva se je vsem zelo smilila, saj je bila zaradi smrti svojih kolegic na vso moč preplašena, izginjanje njenih tovarišic jo je tako prizadelo, daje nepretrgoma meketala dan in noč. Golaž je bil ogaben. Postajam veg-etanjanec. Čez eno uro se odpravimo na našo odločilno turo. Naš cilj je šesttisočak Naure. Čaka nas sedem ur hoje v bazni tabor na višini 4700 metrov visoko. Ker sem len, krenem malo pred ostalimi, misleč da me bodo dohiteli. Po dveh urah in pol hoje ni ne pred mano, ne za mano nikogar. Do vasice Naure na naši poti, kjer naj bi obiskali samostan naj bi bilo 3 ure hoje. Sedem torej, da bi počakal ostale. Čakam četrt ure, pol ure, nič. Nekaj ni prav. Kmalu naletim na pastirje in jih povprašam za vas Naure. Razbojniki se kar valjajo od smeha. Zdaj že vem, da sem vas zgrešil in da je najbolj važno, da najdem bazni tabor pred nočjo. Ko se premišljeno orientiram ugotovim, da sem kakih 100 metrov previsoko in preveč severno. Spustim se v novo smer in naletim na nosače, ki so odšli iz šole dan prej. Ob enih sem v bazi. Tri ure hoje za 1300 metrov vzpona na tej višini mi močno dvignejo samozavest. Popoldne skočim še na bližnji vrh, počutim se odlično. Jutri gremo na moj prvi šesttisočak. Zjutraj me prebudita dež in megla. Dežje vedno močnejši, vz- pon prelagamo ure in ure, ter ga končno odpovemo. Prekleta smola, najprej Čhulu, zdaj pa tole. Poloti se me malodušje. Matevž pravi, da se ne ganemo iz tabora dokler ne bo lepo. Hrane imamo tokrat dovolj. Dežuje cel dan, ponoči ponehava, pa zopet začenja. Zjutraj se odločimo, da gremo pogledat vsaj do ledenika 5400 metrov visoko. Megle se za hip pretrgajo, nato so še gostejše. Po treh urah hoje smo na robu ledenika. Navežem svoje štiri nesrečnike ter zagazim v nov sneg, poskušajoč se izogniti ledeniškim razpokam. Po eni uri smo pod steno. Zlezem čez prvi strmi del in na vrhu sopem kot bivol. Mimo spustim druge naveze. Čez uro in pol smo na vršnem grebenu. Ena naveza zaradi slabih razmer obrne. Sto-. petdeset metrov pod vrhom? Po kratkem odmoru zlezem čez skalno stopnjo, ki se konča le kakih petdeset metrov pod vrhom. Tule se ne sme pasti. Levo in desno so brezna, ki jim ne vidim dna, po njih se preganjajo le meglice. Snemam s kamero, ne da bi sploh vedel, kaj se bo videlo. Zadnič počivam le nekaj metrov pod vrhom. Še nekaj korakov, majhen špic, konec. Tule je. Z Borisom se reživa drug drugemu, vreme je grozno. Tudi šerpe so vsi iz sebe. Se nihče ni bil tako visoko. Slikamo se, vsak posebej, vsak z inštruktorjem, vsi skupaj. Filmam, snemam. Še k sreči ni kdo fliknil dol. Ob pol treh začnemo sestopati. Strah me je sestopa, predvsem zaradi šerp, ki so neizkušeni, padca dveh ali treh, pa sam zagotovo ne bi mogel vzdržati. Srečno prilezemo čez težek del, čez dobro uro smo na robu ledenika. Z Borisom navijama za takojšenj sestop v bazo, Serpe pa so tako utrujeni, da želijo počivati in se v bazo vrniti z zadnjo skupino. Ker je pot popolnoma nezahtevna jih pustiva, ob petih popoldne sva v bazi. Padem v šotor, preoblečem se, sme-joč kuhar pa mi prinese vroč čaj in kmalu sem pri močeh. Zvečer le- žim v svojem šotoru, poslušam glasbo z walkmana in gledam posnetke na kamkorderju. Kakšen dan! Zjutraj se odpravim v dolino. Kot plaz drvim v dolino in po dobri uri hoje fotografiranja in snemanja sem v vasici Naure. Sklen-im poiskati Borisa, ki je v dolino odšel že zvečer in prespal v tej vasi. Najdem ga v predzadnji hiši na levi strani vasi, sledeč kosom njegove opreme, ki se sušijo po več hišah. Sedi ves blažen pred ognjiščem se reži dvema tibetanka-ma, ki se mu smejita nazaj in sreba vroč čaj. Ker je očitno pri hiši zelo dobro zapisan sem hitro po-strežen tudi sam. S čaja, tibetanskega jasno, ki je začinjen s slanim maslom hitro presedlava na čang, domačo alkoholno pijačo... > Šola se bliža h koncu. Prvi jo odkuri dohtar Žare. Pridružil se bo Andreju Štremflju in Marku Prezl-ju, ki se odpravljata na Menlungt-se v Tibetu. Domov se bo vmil šele sredi novembra. Pohiti s svojimi izpiti, mi.pa mu priredimo veličastno poslovilno zabavo. Z Borisom se v veliko veselje domačinov učiva šerpovskih plesov in vzbujava salve smeha. Zjutraj ob sedmih se Žare poslovi, kar hudo nam je, saj smo se odlično ujeli. Čas je da gremo še mi, zato se lotimo izpitov. Teoretični in praktični izpiti se zavlečejo na dva dni, še temeljito čiščenje in pospravljanje in napočil je dan odhoda. Tečajniki krenejo po najkrajši poti na jug, mi pa peš na sever po poti enega najlepših trekin-gov, okrog Annapurn do skoraj 200 kilometrov oddaljene Phokare. Prvi dan nas pot pelje prek 5400 metrov visokega sedla Tho-rong do meje kraljevinice Mus-tangh, ki je do pred nekaj leti bila zaprta za vse tujce. Ta del poti je najtežji za udeležence trekingov, saj pri poskusu prečkanja tega sedla, zaradi višinske bolezni vsako leto umre nekaj trekingarjev. Čudni občutki me obhajajo, ko gledam gomile ob poti, čeprav se sami nimamo ničesar bati. Več kot piše: Aleš Upnik mesec dni preganjanja po teh višinah nas je močno utrdilo. Po dvanajstih urah hoje, za katero sicer popotniki rabijo vsaj dva dni stojim na sedlu. Se zadnji pogled na dolino Mananga na jug. Pred nami se odpira fantastičen svet vrhov, ki pokrivajo celotno obzorje. Na obzorju Tibet, dvatisoč metrov pod nami Muktinath, eno izmed najbolj svetih mest budizma, še nižje pa reka Kali Gandaki-reka, ki je zarezala najglobljo dolino na našem planetu. Spust do Muktinatha je spust v življenje. Na višini skoraj 4000 metrov iz golih skal izvirajo vrelci tople vode, ki tako naredijo čudovite oaze. Smo v času romanja v te svete kraje in naslednje dni srečujemo velike skupine romarjev, ki se zgrinjajo iz vsega Nepala in Indije proti Muktinathu. Čudovito bi se bilo okopati v toplih tolmunih, vendar nam umazanim nevernikom ne dovolijo več kot pokukati čez obzidja samostanov, ki obdajajo posamezne izvire. In prav je tako. Spustimo se še naprej, vse do struge reke še tisoč metrov nižje. Mesto, kjer se pot spusti do reke je eno najvažnejših križišč v Nepalu. Nekaj sto kilometrov od najbližje ceste smo na mestu, kjer nas pot lahko, če zavijemo ob reki navzgor pripelje v Tibet. Pot po reki navzdol vodi na jug ven iz osrčja Himalaje, vse do nižin na meji z Indijo. To je hkrati tudi ena najvažnejših tihotapskih poti, ki omogoča vzdrževanje stikov Tibeta s svetom kljub kitajski zasedbi. Pot je povezava množicam trgovskih karavan že več kot tisoč let. Obrnemo se proti jugu in v obraz nam udari orkanski veter, da se lahko le s pomočjo smučarskih palic prebijamo naprej. Še dve uri hoje je do Jomosoma, cilja današnje etape. Po več kot mesecu dni zasvetijo električne žarnice, ko po več kot mesecu dni spim na postelji. Prepričan sem, da bolj zdelan kot sem ne morem biti. Velenje k Šoštanju? Glede na to, ckf je v celi Šaleški dolini uspel referendum (se ve, na katerega cilja Optometer) le v Šoštanju, ne pa tudi v Velenju in Šmartnem ob Paki, se v Šoštanju pripravljajo ie na novega. "Ste za to, da se nam pridruži Velenje?" bodo na njem spraševali Soštanjčane. Besedne in slikarske sposobnosti volilcev Volitev za to ali ono zadevo doslej ni bilo malo. Toda, člani volilnih komisij v Šmartnem ob Paki nikoli doslej niso vedeli, koliko slikarskih in besednih sposobnosti premorejo volilci paškega kota. Kajti, zvrhano mero tovrstnih domislic so namreč ti pokazali na nedavnih volitvah o novi občini. Ni bilo namreč malo takih volilcev, ki jih prav nič ni zanimalo besedilo volilnega lističa. Pozornost so raje namenili svojemu "dodatku " v obliki sočne besede. Če ne te, pa enako sočne slike. Ponekod "opremljeno " celo z imeni. V Šoštanju je glavni šoštanjski župan Ko so prejšnji teden v Šoštanju slovesno odpirali v Prodajnem centru Vegrada še Železnino Delta, se je tega dogodka udeležilo mnogo pomembnih mož in žena. A glej ga vraga! Slavnostni govornik je v tej množici posebaj izpostavil in pozdravil šoštanjskega župana Matjaža Natka, ne pa tudi velenjskega Pankraca Semečnika. "No, pa greva, " je Natek potem povabil Semečnika med prvimi na ogled trgovine. "Kar ti pojdi, tebe so omenili, mene pa ne," mu je ta odgovoril. Spričevalo za domače potrebe Učitelji in profesorji pri nagrajevanju znanja niso vedno istega mnenja kot dijaki. To "krivico "je sklenil popraviti neznani vlomilec, ki je čez vikend vlomil v Center srednjih šol v Velenju in odnesel prazne obrazce zaključnih spričeval. Pa še žig, da bodo ocene bolj verodostojne. Najbrž pa bo takšno spričevalo služilo bolj za interene potrebe. Recimo, da bo prišlo kar prav doma. I_________'__________I ODPRAVNINA PO "PROCESNO" (nategnjeni sonet - nategnili tudi nas so spet) Najprej smo odpravnine polovico "pozabili". (Seveda: sklep Sodišča); nekaj drugi prej so sredstev porabili zase, za družino - za razna "izhodišča". Firmi novi so "zvalili": nekaj strojev, nekaj blišča; kdo presežkov se pri tem usmili? Nabira točke si stečajni - preko našega hrbtišča. In kakšna naša je nagrada? Če takojšnje hočeš izplačilo za miloščino, ki baje pripada: od polovice se četrt ti odlomilo za blagor nekakšnega bo "sklada"; preostanek: delavcu bo v žep kanilo. Za odpravnino takšno gnilo zanimanje baje veliko vlada: za družino skoraj za nedeljsko bo kosilo! m MAR - WELL? Študent Na! Bc Opravičilo uredništva Avtor članka iz nove RIT-i, študent Emest, ki je napisal članek "Ka-juh - pesnik vseh letnih časov", (objavljen je bil v prejšnji številki Našega časa v rubriki "Študent naj bo"), nas je opozoril, da je zaradi neznanih dejavnikov v objavi njegove ocene Kajuhove monografije manjkal en cel odstavek. Avtorju se opravičujemo, danes pa napako odpravljamo. Objavljamo manjkajoči odstavek. Uredništvo Tudi to, od kod podnaslov monografije Pesnik vseh letnih časov, mi ni jasno. Res je sicer, da lahko življenje vsakega človeka predstavimo kot cikel letnih časov, a v Kajuhovi poeziji ni ničesar, kar bi opravičevalo takšno oznako. Za podnaslov monografije bi bilo treba najti kaj bolj specifično Kajuhovega, magari to, daje pesnik boja (kar se pojavlja povsod, samo v naslovu monografije ne). Obvestila: Ker se je zaprl Plač, ker se je začelo študentsko šolsko leto in ker se odpirajo indeksi, zapiramo tole rubriko. Do septembra pa ne pozabite: • Polvečerni nastop ŠSKZ-ja je 18. junija v Grobljah blizu Ljubljane!!! • Res je, da so nam Ribno ukradli. Toda mi se ne damo. Okoli 15. avgusta bo ŠŠK (še tradicionalno) odšel taborit v Kranjsko goro. Skupaj z goriškimi in tolminskimi študenti se bomo pripravljali na septemberske roke. Informacije ima Aleš, Jure in še kdo!!! Lastninjenje po domače! Preden se zgodi z domom krajanov Gorenje kaj takega, kar se je zgodilo v Šmartnem ob Paki s staro šolo, je treba nekaterim našim krajanom, ki so nam že uničili dvorano pred časom, ko so brez vednosti lastnikov, to je vseh krajanov, ki so ta dom zidali, pojasniti naslednje: prav tako, kakor sta obe stari šoli Šmartnem ob Paki bili narejeni in odkupljeni od našega denarja, tudi od naših prednikov iz sedanje krajevne skupnosti Gorenje, tako smo po vojni postavili zadružni dom v Gorenju. Predvsem zato, ker smo takrat mladi imeli posluh za kulturno udejstvovanje in smo nujno potrebovali dvorano. Igranje v hišah in pod kozolci se je z zgraditvijo prenehalo in mi smo pod mentorskim vodstvom pokojne gospe Pavline Pož kar naprej igrali razne igre in lahko rečem, da dvorana ni bila nikoli prazna, ampak do zadnjega kotička napolnjena. Za ves ta denar, ki je pritekal tudi po tej plati, pa smo nadaljevali z gradnjo. Kar naprej so bile veselice in za vsako sobo posebej je bila otvoritev, samo daje prišlo tudi kaj denaija. Les je bil podarjen iz domačih gozdov, tudi udarniško delo mnogih je prineslo svoje. Dom je bil gotov. ERE še takrat sploh ni bilo, pač pa so se ti domovi splošno imenovali kar zadružnidomovi, še danes ne vem, zakaj, zato pa so to s pridom uporabili v kmetijski zadrugi in si tam dom lastili. Ne da bi karkoli zanj prispevali! Nato so kar brez vednosti kogarkoli od krajanov prizidali skladišče za umetna gnojila k zahodnemu delu doma in malo pozneje še prizidek za sušilnico in prostore za malo trgovinico na severno stran doma. Ker smo mi predvsem po vojni potrebovali prostore za trgovino, smo v domu uredili dva velika pros- ■ tora za trgovino in skladišče. Kdo je potem prestavil trgovino v tisto majhno luknjo v prizidku, ki je bil last ERE, še danes ne vem. Toda začel se je boj za vse ostale prostore, ki so bili, poudarjam, naša last. Ker sem bila takrat v svetu Krajevne skupnosti Gorenje, je to potekalo takole: Tovarna Keramika v Gorenju je botrovala ERI, ker je ta imela interes prodajati keramične ploščice. Na prvi sestanek Krajevne skupnosti Gorenje je prišel neuradno takratni direktor ERE in se pričel pogovarjati, da bi ERA spodaj zavzela vse prostore, tudi dvorano in bivšo trgovino (ki je bila takrat prazna), hišnikovo stanovanje in garderobo pri odru. Jaz sem seveda zaradi znanih stvari najbolj ugovarjala in zato takrat niso uspeli, kar so si zaželeli. Drug tak sestanek je bil v prostorih krajevne skupnosti in nanj je bilo povabljenih več ljudi. Tudi takih, ki so hoteli narediti ali vrniti uslugo ERI. Toda tudi jaz sem se pripravila na ta sestanek, na katerega je poleg direktorja ERE prišla tudi neka gospa inženirka. Obiskovalci so govorili trdo, predvsem pa lažno. Gospa iz Šoštanja je trdila, da je vse njihovo, saj je to zadružni dom in oni upravljajo z njim! Tudi eden naših, kooperant ERE, je tako trdil zato, ker ni dvignil niti lopate za gradnjo tega doma. Prav tako pa vsi tisti, ki so bili zraven, niso delali pri gradnji. Direktor ERE je povedal, da so že dali izdelati načrte za novo dvorano, ki naj bi se zgradila zgoraj in da bi mi imeli vseeno dvorano, čemur je ugovarjal pokojni Ivan Tajnik, saj je trdil, da temelji niso grajeni za to in tudi višina dvorane ne more odgovarjati. Sama sem se na zemljiški knjigi pozanimala, čigava je sporna dvorana in ugotovila, da je knjižena po vložku kot splošno ljudsko premoženje, torej ni nikakršna lastnina ERE. Sedaj smo se začeli pogovarjati, kako bi vendarle uskladili potrebe za ERO in dogovorili smo se : hišnikovo stanovanje in garderobo jim pustimo, zato morajo oni prepustiti iz tistega prizidka za skladišče kmetijstva prostor za garderobo. To je bilo sicer slabo, ker se je moralo v garderobo skozi dvorano, ampak tako smo še najbolje rešili stvari. Vse ostalo, prostori stare trgovine in dvorana, predpros-tor in zgornji prostori pripadajo nam. To je sklep krajevne skupnosti in če je kdo na svojo roko kaj spremenil, je to ponaredba. Dvorano smo uredili, položili ploščice in ob praznikih imeli zabavo ali prireditve. Toda kmalu se je vse spremenilo. Sedanji svet KS Gorenje je enostavno, ne da bi kogarkoli vprašal, oddal dvorano v najem za igralnico z igralnimi avtomati, biljardi. Tam so igrali predvsem mladoletniki, ki so se vozili z motorji v vseh nočnih urah mimo hiš in stranske ceste so postale hrupne. Ker so točili tudi pijačo, so se mladi tudi napili in razgrajali. Ploščice so od biljardnih krogel popolnoma uničene, prav tako sama dvorana. Zopet smo protestirali na sestanku, ki smo ga imeli zaradi deponije odpadkov v kamnolomu Tufa v Gorenju in ker smo bili zbrani, smo ta protest naslovili na predsednika in podpredsednika KS, ki sta bila prisotna in vprašali, kakšno pogodbo ima najemnik dvorane. Pa nam je predsednik odgovoril, da bo najemnik, ko bo šel ven, dvorano spravil v tako stanje, kot jo je dobil. Sedaj je odšel in pustil razdejanje za sabo. Mi v Gorenju nimamo niti ključa, da bi si šli ogledat škodo, krajevna skupnost že davno nima več pisarne v Gorenju, sestanke imamo v gasilskem domu v Paški vasi, od tam nam v Gorenje režejo tudi kruh. V trgovino smo sedaj dobili prizadevno lastnico, ki se trudi, da imamo po dolgem času precej večjo ponudbo in bi lahko imeli samopostrežno trgovino. Toda mali prostor, ki gaje ERA namenila Gorenjčanom, je natrpan in zato zahtevamo, da izprazni ERA naše prostore iz bivše trgovine, ki je ločena z zi. dom od sedanje, in jo da v obratovanje trgovini. ERA se je tja samovoljno vselila in uporabila skladišče in trgovino za skladiščenje ploščic, ne da bi plačala najemnino krajevni skupnosti. Tudi ne vemo, koliko se je plačevalo za dvorano, vse to je nekako skrito, sploh vsa finančna sredstva, ker že par let nismo imeli zbora, da bi se pojasnilo finančno stanje KS. Sedaj smo se že večkrat spraševali, kako je z dvorano in kako potrebna je trgovina. Zato bo treba delovati, da dobimo svoje v najkrajšem času nazaj in damo tja, kjer je potrebno. Dvorano naj bivši lastnik igralnice usposobi tako, kakor nam je na sestanku obljubil predsednik KS Gorenje, če pa je ne bo hotel, jo mora svet KS, ki je to odobril. Na naš takratni ugovor, zakaj so dali dvorano v najem, sem osebno dobila pismo od ZSMS Gorenje s podpisom predsednice Doroteje Ribič, da je dvorana tako najbolj koristno izrabljena in da ni nikakršne škode in da trdno podpirajo odločitev sveta KS itd. Zraven paje še posebej prišlo pismo KS Gorenje, ki me obvešča o sklepu ZSMS in pojasnjuje, citiram: "Svet krajevne skupnosti je mnenja, daje mladina, kije naslovila protestno pismo (nam, ki smo proti igralnici, opomba pisca) na naš naslov pravilno ravnala in tudi člani podpirajo to protestno pismo". Razen mrliške vežice, ki jo potrebujejo vsi, Gorenje kot vas ni dobilo niti ene same stvari s strani KS Paška vas. Mi, v Gorenju sploh nimamo več KS, samo samoprispevek plačujemo. Bil bi že čas, da bi si pogledali iz oči v oči tudi po finančni plati in ugotovili, ali je bilo narejeno vse po programu, ki smo ga sprejeli pred več leti. ■ Marinka Obu Šentilj bližje svoji občini Krajani Šentilja imajo razvit občutek pripadnosti svojemu kraju. Ohranjen je tudi zgodovinski spomin na čase, ko je v kraju bila samostojna občina. Zato je bil zlasti za starejše izid referendumskih volitev pričakovan. Od odločanja odrinjena vladana večina je ob 71-odstotni volilni udeležbi povedala na volitvah vladajoči manjšini, daje proti njenemu pehanju Šentilja v občinsko navezo z Velenjem. Povedala je tudi (glede na predhodno početje Sveta krajevne skupnosti), da si želi bolj demokratično in resnično lokalno samoupravo. Ta večina meni, da glede financ nikakor ne more biti na slabšem kakor doslej. Pričakuje predvsem večjo odprtost upravljanja, neodtu-jenost odločanja in vsakršno možnost vpliva na napredek svojega kraja. Glede na predhodna stališča Državnega zbora ob odvzemu referendumskega območja 310 - Šentilj, da bo za njegovo ponovno odločanje v juliju referendumski volilni izid merilo odločanja, sedaj pričakujemo doslednost deklariranim stališčem in podelitev samostojne občine Šentilj. Za Krajevni odbor SKD Šentilj ■ ToneTajnšek 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608)41 224 fax: (0608) 41 626 telex: 35815TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili.. Praznik upokojencev na Lubeli Da, to je bil res pravi praznik za upokojence iz področja Škal, Hrastovca, Cirkovc in Plešivca, četudi tako praznovanje ni bilo predvideno. Predviden je bil samo pohod na Lubelo, organizator, škalski pododbor DU Velenje, pa je program razširil na družabno srečanje, saj je upokojencem poleg primerne pokojnine tudi družabnost še kako potrebna. Držali smo se termina, ki je bil objavljen v Biltenu, z željo, da ponudimo roko naše družabnosti tudi upokojencem iz drugih krajev, ki pa so verjetno našo ponudbo prezrli. To je pokazal že sam vpis, saj se je s področja, na katerem jih živi okoli 200, prijavilo in plačalo prispevek kar 170. Nastal je prvi problemček. V okolici lovskega doma je miz in klopi samo za 120 ljudi. Izkazala pa seje škalska solidarnost. Gasilci so nam pripeljali dodatne mize in klopi in vse, kar je bilo za to prireditev potrebno. Lovci so še enkrat pokosili okolico lovskega doma, tako da je trata izgledala kot lepa zelena preproga. Kulturno društvo nam je posodilo in usposobilo ozvočenje in po tehnični plati je bilo vse nared. Za vse ostalo so poskrbeli člani pododbora in njihovi svojci, ki so svoja "delovna mesta" zasedli že ob 13. uri. Vse je bilo pripravljeno, tudi domača slivovka je že čakala pregrete pohod-nike. Malo pred 15. uro seje začelo. Iz treh smeri so začele prihajati kolone iz petih, eno uro oddaljenih zbirališč v Cirkovcah, Plešivcu in dveh v Škalah. Prostori okoli lovskega doma so bili točno, kot se za upokojence spodobi, malo po 15. uri zasedeni. Gostov ni bilo samo 170, ampak s spremljevalci vred preko 200. Hvala gasilcem za mize in klopi. Zlasti veseli smo bili kar treh najstarejših krajanov, Marije Rebernik - 91 let, Staneta Feknerja - 83 let in Ivana Hudournika - 86 let. Veseli smo bili tudi posameznih lastovk iz Velenja in Podkraja, kakor tudi Ide Klančnik iz Kanade. Iz zvočnikov je donela poskočna glasba, po-hodniki so si postregli s šilcem krepkega proti prehladu in prvi pari so se zavrteli po plesni plošči. Sledil je kratek pozdravni govor pred- sednika, postregli smo z malico in pijačo, oglasile so se harmonike in petje. Začele so se tudi družabne igre in razpoloženje je raslo iz minute v minuto. Tedaj pa...dež! Ampak upokojenci so preživeli že tudi težje preizkušnje. Preselili so se pod nadstrešnice in v vsaki skupini se je oglasila pesem in harmonika. Lovci so prijazno in gostoljubno odprli tudi spodnje prostore doma, kjer je navzoče ogrel škalski Pepek s svojim programom. Vse to je treba samo videti in doživeti. Posameznim skupinam ni zmanjkalo pesmi in tako so s petjem prisilili dež, da je prenehal. Nasvet kmetijskim strokovnjakom: morda bi petje pomagalo tudi proti toči, zdaj, ko nimajo raket. Skupine so se spet pomaknile na prosto, se. krčile in naraščale, odvisno od tega, katera je bolj glasno in veselo prepevala. Škoda je samo, da na mokrem zemljišču nismo mogli nadaljevati z družabnimi igrami. Preden se je sonce poslovilo, je še enkrat obsijalo vesele obraze na Lubeli. Žareči od veselja in večernega sonca so izrazili skupno željo, da bi bilo še več takih srečanj. Veseli so bili tudi organizatorji, ki jim je uspelo na skromen prispevek 300 SIT pripraviti tako lepo srečanje. Najbolj je prijal ta nasmeh zadovoljstva predsedniku Tonetu Korenu in njegovi ženi, ki sta nosila levji delež organizacijskega bremena. Bilo bi zelo krivično, če se tudi ob tej priliki ne bi še enkrat iskreno zahvalili vsem, ki so tako nesebično pomagali: članom pododbora, pekom domačega kruha, darovalcem žganja, posebej pa še lovskemu, gasilskemu in kulturnemu društvu, z obljubo, da se uoko-jenci znajo oddolžiti s svojim aktivnim sodelovanjem v vseh teh društvih. Hvala tudi vam, ki ste na Lubelo prinesli toliko veselega razpoloženja. Na to nedeljo in srečanje bodo ostali le lepi spomini, upokojenci so namreč za sabo tako pospravili, da za njimi ni ostalo niti najmanj okolju škodljivih spominov. ■ D. Upnik En dan življenja Bilo je čudovito vreme in razploženje polno pričakovanj, ko smo 26. maja vstopali v avtobus. Ko seje vkrcal še zadnji izletnik, seje avtobus že tresel v prvi prestavi. Veselo smo zapustili dom upokojencev na Polzeli. Kar hitro smo se pri Letušu ločili od Savinjske doline, mimo Rečice, Šmartnega in Gorenja zavili na šaleško magistralo. Na velenjskem letališču v Lajšah smo se ustavili, da smo si malo pretegnili sklepe in razgibali noge. Seveda je bil zanimiv tudi vzlet letal. Janez je naredil nekaj posnetkov, nato pa smo sedli v barko na kolesih in krenili naprej po čudoviti vzpenjajoči se cesti proti Zavodnjam. Razgled na prekrasne zelene gozdove seje čedalje bolj širil, zvedeli smo tudi za celoten načrt izleta. Nekaj pred deseto smo se ustavili. S pomočjo naših pozornih sprem-ljevalcev smo hitro zapustili avtobus. Pa se je tistih nekaj metrov ozke ceste proti cilju postavilo pokonci. Za bolne noge kljub pomoči bergel je bil kar hud zalogaj. Kar oddahnili smo si, ko smo se znašli na ravnici. Prvi cilj je bil dosežen. Pred nami je bila Kavčnikova domačija, edinstven spomenik 400 let stare arhitekture evropskega značaja. Hiša - dimnica, ki je pod eno streho nudila bivališče človeku in živalim, paje zgrajena brez koščka kovine. Vse diši po dimu. Zdaj je bil tudi čas za prvi požirek. Različni sadni sokovi, pa tudi Zlatorog v pločevinkah se je znašel vmes. Zbirka muzejskih predmetov mora biti za mlade res zanimiva, mi pa smo obujali spomine, saj nam je večina tega starega orodja znana. Vse je razpostavljeno tako, da se oziraš, kdaj bo prišel gospodar in nagnal radovedneže. Pa smo zvedeli, da so pri tej hiši radi imeli obiske, saj je več rodov bilo tudi zeliščarjev, ki so uspešno zdravili ljudi in živino. Mukotrpna je bila pot nazaj do avtobusa. Najbolj prizadeti pa smo se znašli v avtomobilu ali na invalidskem vozičku. Okrepčani in razgibani smo j>t zadovoljno spravili na avtobus. Krenili smo proti končnemu cilju, Slemenu. Ravnica pri planinskem domu nas je prijazno sprejela. Zdaj seje izkazala modrost tistih, ki so vzeli s seboj jopice. Na tisočih metrih nadmorske višine je vetrček kar preveč hladil razgreto kožo. Začel seje obred dneva. Avtobus je odprl svoj trebuh. Prijazni in spretni spremljevalci so začeli s strežbo. Tako dobro pečene svinjske pečenke še nisem jedel. Bilo bi pač zaželeno, da bi mesar vedno dobavljal tako kvalitetno meso, saj nas ima večina tudi zobovje slabo. Tudi žeje ni bilo treba trpeti, takle avtobus je lahko vinska klet. Ker veter ni nehal pihati, nas je Marinka povabila na kavo v dom. Tu paje godec Ivan raztegnil svoj stari meh in nas zabaval s polkami in valčki, pa še bolj s kakim zabavljivim in zajedljivim besedilom. Razpoloženje je bilo čudovito! Bilo je fletno, bi rekla moja soseda Gela Ples-nik, če bi šla zraven. Fletni so bili vsi spremljevalci z go. direktorico na čelu. Pomagali so na vsakem koraku, kjer smo se pred majhno, a nepremagljivo oviro ustavili. Ne smemo pozabiti Mirana Ramšaka, ki seje res požrtvovalno razdajal s svojimi krepkimi mišicami. Prav prijateljsko. Tudi Jože Kodrun je priskočil na pomoč, če je bilo treba. Nikomur se ni nič zgodilo ne v dimnici ne v domu kljub izredno nerodnim stopnicam. Začetnik Primož je uspešno prestal svoj "ognjeni krst" in pokazal pripravljenost živeti med nami. Tudi naša prijazna prijateljica Kristina ni manjkala med nami in z vajenim očesom ugotovila, komu je treba pomagati, preden si prosil za pomoč. Za konec: organizatorjem in spremljevalcem se v imenu vseh oskrbovancev doma na Polzeli zahvaljujem za čudovito doživetje v čudovitem vremenu. Danes je pust in čemeren dan. ■ hran Vodušek 9. junija 1994 ■ _ beljS JMLI TTVIHHI MS 05 S 13 Velenjčani v Normandiji Normandija, 6. junij 1944. Kraj, čas in dogodek, ki je bil in je še medijsko najbolj obdelano področje v novejši zgodovini. Obdelali so ga najboljši poročevalci, novinarji, re-porterji, režiseiji in snemalci. V svojih govorih so ga in ga še slavijo mnogi državniki velike zavezniške družine, ki je tam zadala odločilni udarec mračnim silam tega stoletja. Srh me spreletaiva, če pomislim, da sem se na tako področje spustil s svojim amaterskim znanjem in pisalnim orodjem in hočem povedati nekaj, kar še ni bilo ali vsaj ni bilo tako povedano. Rad bi povedal, daje ta dan pomenil za številne slovenske, prisilno mobilizirane štajerske in gorenjske fante, prvi korak v svobodo. Težko bi sodil, kdo je težje pričakoval ta dan, Francozi, za katere je pomenil začetek osvobajanja, zavezniki na drugih frontah, ker jim je pomenil razbremenitev na nji-. hovi fronti, ali več desettisočim štajerskim in gorenjskim fantom, ki so se tam po grdem scenariju usode znašli v napačni uniformi in na napačni strani. Na napačni strani! Večini teh fantov bi storil veliko krivico z enostavno oceno, da so bili na napačni strani. Res je, da so tičali v nemških uniformah, da so bile njihove puške obrnjene proti zaveznikom, toda njihovi streli, če so sploh sprožili orožje, so leteli visoko nad glavami na-padajočih zaveznikov. Kako bi vendar streljali po njih, saj so vendar imeli skupnega sovražnika, in so bili s srcem globoko na njihovi strani, tako globoko, da so se podzavestno celo veselili uspešnih napadov njihovih letal. Danes je to težko razumeti, toda bilo je tako. Februarja 1943. leta na ruskih frontah, so ta letnik usmerili predvsem v Francijo, z nalogo, da se pripravijo na obračun z zahodnimi zavezniki. V četi, ki je štela okoli sto vojakov nas je bilo 46 Slovencev, okoli 20 Poljakov in približno 20 Nemcev, poleg komandnega kadra seveda. Taka narodnostna struktura nas je tako opogumila, da smo postali naivno predrzni. Pogovorni jezik je bil za nas slovenski in na vse strožje zahteve, da moramo govoriti nemško, smo odgovorili z akcijo pri Poljakih, da bi se skušali z njimi sporazumevati po poljsko in slovensko. Višek naivnosti! Med Poljaki so bili tudi Nemci, ki so pred vojno živeli pod poljsko državo. Sledilo je množično zasliševanje, ker so hoteli najti pobudnika. Niso ga našli, ker Slovenci znamo biti složni, na žalost samo takrat, kadar nam grozi resna nevarnost. Za nekaj časa so nam vzeli orožje in postali smo delavci na obrambnih objektih. Sledilo je pr^jjo nemško trpinčenje in psovke. Nositi smo morali približno 500 metrov daleč vrečo cementa ali 10 zidakov. Spremljali so nas oboroženi stražarski, češ da morajo kontrolirati, da bi delo v redu potekalo. Takrat je nastal med nami in Nemci globok prepad, preko katerega smo se dokončno s srcem preselili na zavezniški breg. Postavili smo si cilj, da 6omo ob izkrcanju zaveznikov na našem sektorju sami obračunali z Nemci in se predali zaveznikom. Svojo "napako" so Nemci skušali popraviti tako, da so na zboru čete prebrali ukaz poveljstva, po katerem se morajo vsi pripadniki armade do Spodnještajer-cev, ki so se prišli borit za Nemčijo, korektno obnašati. Prepozno! Tako popuščanje je samo prililo olje na ogenj sovraštva in našo predrznost. Zaradi te so končno spoznali, da je taka skupina složnih Slovencev lahko prenevarna, zato so nas do kraja raztepli po ostalih enotah. Toda na obalah Kanala in Normandije je bilo na desetine tisočev Slovencev, na stotine takih skupin in prav toliko slabo branjenih lukenj v zloglasnem Atlantskem zidu. Nezavzeta nemška oporišča smo končno brez strela zapustili, ker so nas poslali v Normandijo ustavljati izkrcane zaveznike. Končno smo se srečali z njimi in tudi fizično prišli na njihovo stran. Vsak sije našel svoj način, zase vem, da sem bil z njimi v borbenem stiku samo tri dni, tretjo noč sem izginil in se naslednji dan dopoldne predal prvi edinici, ki je prebila fronto ob Seini. V dveh mesecih po izkrcanju zaveznikov se nas je v samo enem ujetniškem taborišču v Angliji zbralo preko 3000 Slovencev, med njimi kar lepo število iz velenjske občine. Na čigavi strani smo bili, smo dokazali malo kasneje, ko smo preoblečeni v angleške uniforme odšli kot peta preko-morna brigada na dalmatinsko in slovensko bojišče. Dan izkrcanja v Normandiji bomo tudi mi praznovali kot naš osebni praznik, saj nam pomeni veliko prelomnico v našem življenju, v kratkem pa bo sledilo praznovanje dO. obletnice naše brigade. ■ Dolfe Upnik AVTOIMPEX PSC PRAPROTNIK ŠALEŠKA CESTA 15, VELENJE, TEL / FAX.: 853 - 928 (PRI BENCINSKI ČRPALKI) - PRODAJA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL ŠKODA ■POOBLAŠČEN SERVIS ~A^os -VOLKANIZEHSTVO V MESECU JUNIJU SO ZAGOTOVLJENE CENE S POPUSTOM! OB NAKUPU LEPA NAGRADA ! DEL. ČAS: VSAK DAN 0D 8. D0 17., 0B SOBOTAH 0D 8. DO 12. URE VLJUDNO VABLJENI! policijska posta ji zelenje Kam je izginil črn R-5? V nedeljo 5. maja, med 1. in 9.30. uro je neznanec prišel na osvetljen parkirni prostor na Kajuhovi 14 v Velenju. Vlomil je v osebni avto R-5, črne barve, registrskih številk CE-95-17V in ga odpeljal neznano kam. Lastnica avtomobila Rebeka K. iz Velenja je oškodovana za okoli 780 000 tolarjev. . Vlomil v tri avtomobile V zgodnjih jutranjih urah 3. junija, je 22-letni Marko G. iz Velenja na parkirnem prostoru pred stanovanjskimi bloki na Šaleški cesti, vlomil v tri osebne avtomobile. Z njimi se je želel odpeljati, vendar mu to ni uspelo. Ko je v tretjem avtomobilu skušal odmontirati avtoradio, so ga s pomočjo vestnega občana, zalotili policisti in ga prijeli. Vlomilca pregnala trgovka V nedeljo, 5. junija ob 3.25, je neznanec razbil dvojno steklo na oknu trgovine Nočni škrat v Velenju. Skozi odprtino je vstopil v skladišče čistil, od koder pa ga je pregnala trgovka, ki je bila takrat v prostoru. Lastnik trgovine je tako utrpel le manjšo materialno škodo, saj mu storilec ni imel časa ničesar odnesti. ŽMedn = Požar na stopnišču V nedeljo 5.junija, malo pred 12. uro, je zagorela izolacija "plamafleks" na toplovodni cevi, ki poteka po stopnišču stanovanjskega bloka na Kidričevi 6 v Velenju. Izolacija je zgorela vse od pritljičja pa do petega nadstropja stanovanjskega bloka. Vzrok požara še raziskujejo, vse pa kaže, da je šlo za igro otrok. Štirje pridržani, eden dvakrat Prejšnji teden so velenjski policisti v svojih posebnih prostorih gostili štiri kršitelje javnega reda in miru, enega celo dva dni zapored. V torek 31. maja je bil to 39-letni Igor R. iz Velenja, kije kršil javni red in mir v lokalu Tinka v Velenju. Naslednji dan, 1. junija, je bil to 44-letni Sabo B. tudi iz Velenja, kije razgrajal v stanovanju na Tomšičevi. V petek, 3. junija pa si je noč na Policijski postaji "privoščil" 28-letni Igor R. iz Velenja. Pred tem je skakal je po tenis igriščih pod letnim bazenom v Velenju in motil igralce. Kljub opozorilom policistov, si ni dal ničesar dopovedati, zato so ga vzeli s seboj. Dva zaporedna dneva pa so gostili v posebnih prostorih 44-letnega Edvarda B. iz Velenja. Pa mu vsaj prvi dan tega ne bi bilo treba, če bi upošteval opozorila, ko je na pol gol ležal pred kava barom na Gorici. Pa se je tja že pol ure po nasvetu spet vrnil. Ko so ga naslednji dan "odpustili", je s popivanjem nadaljeval in kršil javni red in mir doma. Spet so ga morali pridržati. policijska postaja mozirje e Ni mogel pravočasno ustaviti V ponedeljek, 30. maja ob 8.15, je voznik osebnega avtomobila Jožef P., 60 let, iz Moziija z vozilom ustavil za drugim vozilom v neposredni bližini križišča v Spodnji Rečici. Enako je storil tudi voznik za njim, 43-letni Ivan G. iz Mute. To pa ni uspelo 23-let-nemu Jožetu E. iz Šmiklavža in je trčil v vozilo Ivana G., ta pa je trčil v vozilo pred njim. V nezgodi je nastala materialna škoda. Padel s kolesom V petek, 3. junija se je pri padcu s kolesom lažje poškodoval kolesar 41-letni Mohamed V. iz Rečice ob Savinji. Pri vožnjo skozi Nazaije je izgubil ravnotežje in padel. policijska postaja žalec V vikendih jedel in pil Med 1. in 2. junijem je neznanec na območju Zaloga pri Šempetru vlomil v štiri vikend hišice. V njih si je pogostil, se najdel in napil, po prvih ugotvitvah pa s seboj ni vzel ničesar vrednejšega. Vseeno pa imajo lastniki kar nekaj škode, okoli 37 000tolaijev. V vikend po videokamero Neznanec, kije v času od 28. maja do 3. junija vlomil skozi okno v vikend v Kalah, last Jerneja Z. iz Doberteše vasi, pa je to storil z drugačnim namenom. Saj v njem ni jedel, ampak je iz njega odesel videokamero, električni brivnik in 10 glasbenih kaset. Z dejanjem je lastnika oškodoval za 120 000 tolaijev. Odklenil si je vrata tuje hiše V noči iz 31. maja na 1. junij je doslej še neznani storilec prišel do stanovanjske hiše v Grajski vasi, last Rudolfa O.. Vhodna vrata je odklenil s ključem, ki ga je pred tem našel na skritem mestu in iz stanovanja odnesel nekaj deviz in tolarjev v skupni vrednosti 50 000 tolaijev. Ker se je bal žene, si je izmislil rop 3. junija je na Policijski postaji v Domžalah italijanski državljan 31-letni Francesco R. iz Udin prijavil rop. Oropali naj bi ga neznanci v bližini Vranskega. Med preiskavo dogodka pa se je izkazalo, daje prijavitelj ropa v hotelu v Žalcu na igralnih avtomatih zaigral večjo količino denarja. Ker je za zaigrani denar potreoboval opravičilo, s katerim bi dogodek opravičil ženi, se je odločil, da prijavi rop. Izmišljeno kaznivo dejanje pa ga bo zdaj še nekaj stalo. Delovna nezgoda V četrtek, 2. junija okoli 12. ure, so trije delavci farme Zalog opravljali "demontažo" elektromotorja in rezervoaija, ki sta bila s štirimi vijaki pritijena v steno na višini okoli 2,2 metra. Ko so vijake odvili in pričeli snemati motor, je zaradi teže (50 kilogramov) prišlo do zdrsa. Pri tem je k okenski polici stisnilo prste leve roke delavcu Miletu B., staremu 32 let, iz Aije vasi. Poškodovanega delavca so z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. ta Nezadovoljni navijači Mure "Tekma" po tekmi Kar precej dela so policistom in redaijem, ki so skrbeli za javni red in mir na nedeljski tekmi med velenjskim Rudarjem in Muro iz Murske Sobote, na nogometnem igrišču v Velenju, naložili navijači gostujočega moštva Mure, Black Dragonsi. Navijači Mure, bilo jih je kakšnih 35, ki so se na tekmo v Velenje pripeljali z avtobusom so bili, kot lahko sklepamo iz poročila OKC UNZ Celje, precej agresivni že v samem začetku tekme. Njihova agresivnost pa se je potem, ko so njihovi ljubljenci izgubljali, še stopnjevala, tudi tako, da so izzivali policiste k pretepu. Tekmo so zavarovali policisti iz policijskih postaj UNZ Celje in redaiji, ki so bili za javni red in mir zadolženi s strani organizatoija. Ti so že na začetku navijačem NK Mure odvzeli kartonsko škatlo s papirjem za tako imenovani PAPER SHOW med tekmo. Po končani tekmi, ki se je končala z rezultatom 5:1 za domačo enajsterico, navijači Mure najprej niso hoteli zapustiti stadiona. To so storili šele po prepričevanju. Avtobus je od stadiona skozi Velenje in proti Celju spremljala patrulja policije, navijači Mure pa so takoj po startu uprizorili paper show. Lističe so metali skozi okna in onasnaževali okolico. Zaradi tega so policisti avtobus ustavili na parkirnem prostoru v bližini Gorenja Point, kjer so hoteli potnike legitimirati. Tu pa se je pričelo prerivanje in upiranje navijačev, dva od njih sta skušala policista sprati iz avtobusa, pri čemer je prišlo do uporabe fizične sile in gumjevke. Policisti so od tod šest navijačev: Alfreda Ž., Vita H., Viljema M., Saša F., Karla M. in Vlada Š. odpeljali na Policijsko postajo Velenje, od tam pa naslednje jutro s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in kaznivega dejanja hujskanja k upiranju k preiskovalnemu sodniku. Pri uporabi prisilnih sredstev, je z pisno v policijskem poročilu, sta bila dva navijača lažje poškodov1 - i, eden pa je dobil sled poško-dobe. To je dobil tudi policist, ki redoval v dogajanju. Vsem so zdravniško pomoč nudili v Zri rz em centru Celje. ■ mkp Črn prometni vikend v Mozirju in Žalcu RiitiiiaiiiiniiRiilllllliiiatlliaKlllKiil Smrt kosi med mladimi Minuli vikend je bil na celjskem spet zelo črn. V dveh prometnih nezgodah so umrli trije mladi ljudje, dva na območju občine Moziije in eden na območju občine Žalec. V petek 3. junija, okoli 22. ure, je prišlo do hude prometne nesreče na regionalni cesti Mozirje - Radmiije, v kateri sta umrli dve osebi. 26-letni Janez Bogdan iz Moziija je vozil osebni avto iz Moziija proti Radmiiju. Zunaj naselja Varpolje je pričel prehitevati avtomobil pred njim. V trenutku, ko je zapeljal na levo polovico ceste, mu je nasproti pripeljal voznik neregistriranega motornega kolesa Tomos 14 L, 18-letni Dejan Vezočnik s sopotnikom 17-let-nim Robertom S., oba doma iz okolice Ljubnega. V silovitem trčenju do katerega je prišlo, je voznik Dejan poškodbam podlegel na kraju nesreče, sopotnik pa je umrl med prevozom z rešilnim vozilom do zdravstvenega doma v Moziiju. Po izjavah prič na motornem kolese v času vožnje ni gorela luč za osvetljevanje ceste. Druga tragedija minulega vikenda se je pripetila v nedeljo, 5. junija ob 11.40, na lokalni cesti Zabukovica - Kasaze. Damjan Obreza, star 20 let iz Zabukovice, je vozil neregistriran avtomobil Zastava 126 P iz Kasaz proti Zabukovici. V rahlem desnem zavoju je zapeljal naravnost na levo izven ceste. Vozilo seje pričelo kotaliti po strmem pobočju poraščenem z grmovjem in manjšim drevjem. Med prevračanjem je iz vozila padel 18-letni Simon Škarlin iz Zabukovice, ki je sedel na sprednjem sedežu. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Sopotnica 14-letna M.F. je utrpela hude telesne poškodbe in so jo z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja, med vožnjo pa s sopotnikom nista bila pripeta z varnostnim pasom. ■ mkp 14 IS as i -X* ' • V- sijiaBMvB ti i'A « n 9. junija 1994 Oven od 21. marca do 20. aprila V Vaše čustveno življenje bo še vendo bolj revne sorte, krivi pa ■ boste sami. Če ne bi bili tako vzkipljivi in zamerljivi in če bi se odločali za bolj primerne partnerje, bi vam bilo veliko lažje. Tako pa boste ves čas v dvoboju, ki vas bo že rahlo utrujal. Če že na tem področju ne gre, boste želeli biti glavni na delovnem mestu. Pa ne bo šlo tako lahko. Dokaj naporen teden je pred vami. Bik od 21. aprila do 20. maja Vtem tednu boste prestopili prag svojih želja in na trenutke ^ tudi zmožnosti. Ne bodite preveč prestrašeni, če boste obremenjeni s preteklostjo, vam prav gotovo ne bo šlo tako dobro, kot bi lahko šlo. Glejte le naprej, svoj pesimizem potlačite in bodite vsaj nekaj dni pravi optimist. Z večjim nakupom vsaj še malo počakajte, sedaj ni ravno pravi čas, saj imate veliko večje potrebe kot so vaše zmožnosti. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Divji dnevi in prav takšne noči so pred vami. Vrtinec dogodkov vas bo zajel povsem nepričakovano, vendar vam bo tok dogodkov močno uga/a/. Le naspati se sploh ne boste imeli časa, kar pa spet ne bo tako hudo, saj vam energije še ne bo kmalu zmanjkalo. Neka uradna zadeva, ki vam ne bo najbolj všeč, se bo pričela razpletati. Ne dopustite, da vam pokvari lepe dneve. Rak od 22.junija do 22.julija O Q Čeprav imate veliko dela, prav nobenega ne boste opravljali s pravim veseljem. Dogajalo se vam bo, da boste prav pogrešali nove ideje in vzpodbude, pa jih ne bo od nikoder. Vezani boste imeli nekaj težav s partnerjem, ki prav ničesar ne bo naredil tako, kot si vi želite. Nevezani boste zaenkrat le še opazovali in proti koncu tedna opazili nekaj zelo zanimivega. Zdravi boste. Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Največjo uslugo si boste naredili, če se boste odzvali vabilu ^ in s prijatelji preživeli kakšen dan na neobičajen in neus-taljen način. Pravih izzivov vam namreč že kar manjka, to pa vpliva tudi na vašo ustvarjalnost in kreativnost pri delu. Kar nekam zmanjkuje vam ju namreč. Več boste sanjali, tudi o stvareh, ki so se vam včasih dogajale, sedaj pa že dolgo ne več. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 11 D Veliko smeha, iskrivosti in dobre volje bo v vas v prihodnjih * dneh. Pravega vzroka ne bo, le krasno se boste počutili in z zelo malim boste zadovoljni. Nič čudnega, da ne boste mogli biti osamljeni, saj boste prava vaba za vse zdolgočasene, ki jih je med vaširrji znanci vedno več. Vnemali boste tudi srca nasprotnega spola, pa še ne boste za kaj resnega. Sploh vezani se ne bodo spuščali v avanture. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Nekoliko naporen teden je za vami, izboljšanje pa bo prinesel že današnji dan, potem bo šlo le še navzgor. Tako na čustvenem kot poslovnem področju. Finance se vam bodo prav tako izboljšale, celo nepričakovani prilivi so mogoči. S tistimi, ki so vam prejšnji teden šli najboIj na živce, se boste naenkrat neverjetno razumeli. Pozna pomlad, bi lahko rekli. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Čeprav se boste ves čas prepričevali, da gre le še za eno ^ kratko avanturo, ne bo šlo tako lahko. Ja, zaljubili se boste, čeprav nehote in čeprav si boste s tem nakopali kar nekaj težav v prihodnjih tednih, ko se bo novi partner verjetno poskušal umakniti. Doma bo postalo moreče, občutek krivde vas bo preganjal, zato boste večino časa preživeli drugje. Ne bi vam škodilo, če bi življenje vzeli bolj resno. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Maj vas ni zavrtel, vas bo pa zato junij in to tako močno, kot že nekaj let ne pomnete. Navdušeno boste iskali nore ljubezenske dogodivščine in se jim prav uživaško prepuščali. To seveda velja bolj za nevezane kot vezane, čeprav bodo tudi ti poskrbeli za kakšen skriven izlet. Pri delu boste več kot uspešni, zagnanost vam bo tu in tam ustavil glavobol. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja JO 10 vse9a boste imeli na trenutke vrh glave, zato se ne čudite, če vas bo kdo od sodelavcev ali pa celo partner, nekam poslal. Ko se namreč znajdete v takšnem stanju, ste lahko neizmerno težak življenski sopotnik. Ne bi bilo napak, če bi se odločili za kakšno novitetovživljenju - nov izziv bi dobro vplival tudi na vaše počutje. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja