114. številka._Ljubljana, v soboto 21. maja 1898._XXXI. leto.
SLOVENSKI MRI
lakaja mk dan sve4er, tdali nedelja in prasnike, tor velja po polti prejemali aa avstro-ogersks dese le aa im leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., la tetrt leta 4 gld.f ta jeden
mesec I gld. 40 kr. — Zm, LjaU)»yo brea pošiljanja na dom aa v te leto 13 gld., aa Aetrt leta 3 (Id. 30 kr. aa jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje deiela toliko već, kolikor poitnina anala. — Na naroObe, brez istodobne vpo&il.iatve naročnine, se ne ozira. Za osna ni 1 a pladnje se od atuhstopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oananilo jadenkrat tiska, po b kr., te se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvoll fraukovau  — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nprarniltvo ie na Kongresnem trga tt. 12. Oprsvniitva naj so blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oaoamla, t ] vae administrativne stvari.
^Telefon 6*. 34.
Gleispach.
Bivši pravosodni minister v Badenijevem kabineta neveselega spomina, grof Ivan Nep. Gleispach je torsj vender dosegel, da je bil zopet imenovan predsednikom višjega deželnega sodišča v G rade i, kateremu je na nago nesrečo podrejen največji del slovenske domovine.
To imenovanje nas je močno presenetilo, ker ai nismo mogli misliti, da bo vlada prezirala željo vsega, v tem slnčajn po čudnem naključja sogla-Šujočega prebivalstva slovenske in nemške narodnosti v graškem višje tod nem okrožju. Nih'e ni že* le), da bi bil grot Gleispach imenovan višjesodnim predsednikom. Slovenci ne, ker nam je bil grof Gleispach tako kot višjesodni predsednik, kakor kot pravosodni minister premalo pravičen in preveč nasproten ; Nemci pa so protestov ali proti temu imenovanju, ker jim grof Gleispach premalo gerana-nizira in ker je podpisal tiste jezikovne naredbe, katerih izvršitev je na  spreten način onemogočil.
Vlada pa se ni zmenila za to nasprotovanje grofu Gleispachu, ni se zmenila niti za ugovore Nemcev, ne za ugovore nas Slovencev, ampak je imenovala grofa Gleispacha višjesodnim predsednikom v Gradci, dasi ne vživa pri prebivalstva tistega zaupanja, kakor ga je v prvi vrsti potreben na tako visokem mestu stoječ sodnik, ako naj prebivalstvo juetico spoštuje in ako naj vanjo veruje.
Nemci trde, da je bil Gleispach imenovan, ker so se sanj zavzeli nemškoliberalni veleposestniki in ker je grof Sturgkh vlado zagotovi), da se ni bati odpora t d strani Nemcev. Vlada je torej v tem slnčajn vprašala vsaj neke Nemce sa njib mn nje, čeprav samo tiste, kateri niso opravičeni, govoriti v imsni nemškfga naroda, ampak k večjemu v imenu nt katerih stanovskih tovarišev. Vlada je s tem imeno-no van jem vstregla želji te peščice priviligirancev, dočim se ra mnenje slovenska državuoiborake delegacije niti toliko ni zmenila, ampak je slovenske
LISTEK.
Želodec.
Prozajičen naslov, kaj ne? — Maraikaka go spodična »cimperlina* se bo zgražala, ker hočem govoriti o želodcu, in me zavračala, da kaj takega prepoved nje ona knjiga, katero je nekoč nemško-nacijonalni poslanec Tiirk, ki pa ni s Turškega, temveč iz Šlezije doma, nazval »konverzacijski leksikon*, nazval v parlamentu, kjer se zbira baje cvet državne inteligencije. — A dani ni galantno, da se v tem ozira ogovarja ženstvu ter s tem upira slavnemu poetu Goetheju, ki svetuje, da treba pri ženskah poprašati, kaj se spodobi, — hočem vendar govoriti v želodcu. Tudi Slovenci imamo slavnega pesnika, kritika in estetika, ki je napisal duhovito razpravo o želodcu, ter skušal .dokazati" imenit-nost Želodčevo s tem, da ga je slavil kot prebiva-lišće — duše, in s tem pesnikom priporočaj, naj ga opevajo mesto srca. To bi bilo baje celo originalno !
Pa ta njegov dobromisleči dokaz ni prodrl v »aa sila konservativni narod. Narod Se vedno nosi ot-ega, katerega ljubi, v srcu; oni, katerega sovraži, P« mu leži v želodcu. Ker pa nisem niti poet niti alaven, se bom oziral na vse bolj realno stran in Po tej dokazal imenitnost in veljavo želodčevo.
Želodec je kuhinja človeškega telesa. On je prav tak, kskor starosJavni rpritanej" ali pa njega
poslance tudi pri tem vprašanju popolnoma ignorirala. Slovenskih poslancev ni nihče vprašal, kuj mislijo in kako sodijo, pač pa je visoka „v*em narodom pravična" vlada vprašala za mnenje tistega grofa S'ttrgkba, kateri je jeden voditeljev nemško-liberalnih, v »deutsche GtmeinbUrgschaft" sedečih veleposestnikov.
To vladno postopanje je vsekako prav — čudno. Slovfnski poslanci, najpokornejši podporniki vlade in najpohlevnejši členi prestavne desnice, pri tako važnem vprašanju niti v poštev niso prišli, dočim je imela odločilno besedo tista stranka, katera pri vsaki priliki povdarja, da stoji v opoziciji. Imenovanje gr<fa Gleispacha osvetljuje situ varijo slovenske državnozborike delegacije kaj zanimivo, tako da se nam nehote vsiljuje vprašanje, kaj nam koristi desnica.
Nemški nacijonalci so rezljani iz trdnejšega lesa, kakor mi Slovenci. Dasi nimajo neposrednega materijalnega povoda, nasprotovati grofu Gleispachu, so vender začeli boj. V svojih časopisih iz-podkepavajo ugled višjega sodišča in razdirajo zaupanje, katero ima mm£ko prebivalstvo še izza prejšnjih časov do grofa Gleispacha, a na pomoč jim je še priskočila odvetniška zbornica štajarska. Ta je v plenarni seji soglasno sklenila izraziti skrb, da bo oseba grofa Gleispacha nevarna pravosodju, izjaviti, da je grtf Gleispach izgubil simpatije in zaupanje, katero je nekdaj užival in sicer s tem, da je podpisal jezikovne naredbe in kot pravosodni minister sodeloval pri raznih korakih Badenijevega ministerstvn, in izreči globoko obžalovanje, da je bil grof Gleispach imenovan višjesodnim predsednikom. To je v«* kako agresiven korak, zlasti ker ga je storila tako važna korporacija kakor je odvetniška zbornica, in svedoštvo, da bodo Nemci napeli vse sile, da grofa Gleispacha strmoglavijo.
Slovenci ne pojdeino tako daleč, dasi gledamo na grofa Gleispacha brez zaupanja. To, kar je storil kot pravosodni minister za časa Badenija,
naslednica, „mensa academicaV Prvega se spominjajo z grozo še oni doktorji in drugi veljaki slovenski, ki so se tam zbirali na obed in zvečer na BestetiČne čaje", drugi pa zabavlja mlajša akademika generacija. Kakor torej v teh institutih, tako se tudi v želodcu zvari vse zaužito v veliko godljo. Onim domačinom, ki niso imeli .sreče", da bi bivali v cesarski stolici, pa naj predstavlja tako .mensa-akademsko' .mineštro" najbolje slovita .samostanska jaha", ki se deli na raznih »portah* v Boga ime, in o kateri je spisal slovenski Ver-laine — Jaka Alešovec — najlepše .spomine". Zaradi nje so si baje pridobili naši in drugi samostani slavo dobrotnikov človeštva.
A kakor kaže tisočletna izkušinja, je polnitev sitnega želodca s čimerkoli, makar s samostansko juho baš, najbolje in najpotrebneje za ohranitev človeškega življenja. Jesti moraš, kaj — to je postransko vprašanje — sicer se ti zgodi, kar se je pripetilo ribniškemu konju, ki se je tudi tako lepo privadil na stradanje, a je baš pri največjem uspehu poginil.
Boj za obstanek pa to zabranjuje, in zato se godi toliko prevratov in puntov le vsled lakote. Će je človek sit, se mu ne ljubi delati načrtov za preobrat, čemu tudi, saj se mu godi dobro. Kadar pa pritisne glad, tedaj p* včasih kar butne z elementarno silo vsa nezadovoljnost na dan. Dokaz temu punti v Italiji, v Španiji in izgredi v Lvovu, o katerih smo čitali baš te dni doeti! i
mu pri nas ne bo škodovalo. Dobrega pač od grofa Gleispacha no smemo doeti pričakovati, dasi je v minulih časih imel trenotke. ko nam je bil pravičnejši, kakor po navadi, pač pa želimo, da bi na novem mestu v Gradci ne izginil iz njega tisti dali, ki mu je vodil ruko, ko je podpisal češke jezikovne naredbe.
V I JiihljMiil, 21. maja.
Pasič in Ranko Tajsić — najbolj sovra-žena moža pri srbski vladi in parlamentni večini — sta bila skoraj hkratu oproščena velikih obtožb, da sta bila zarotnika proti kralju, da sta izdajala domovino, Tajsič pa ne peleg tega očitanja, da je podkupil hajduka Brkiča, naj umori učitelja Backo-vida, Oba moža sta bila pred sodiščem oproščena. S tem se je znova sijajno pokazalo, s kakimi sred* stvi hočejo Milanovi somišljeniki miniti svoje nasprotnike. Tajsić ki se j" doslej skrival po Črni-gori, se sme sedaj vrniti v domovino.
Revolucijonarno gibanje v Italiji je — kakor dokazuje cficijozna ,Pol. Corr" — delo so» cijalistov in raznih katilinaričnih eksistenc, zato pa je začela vlada z vso energijo preganjati soci-jalistična društva. Žitno draginjo so revolucijonarni propagandisti famo spretno izrabili v svoje namene, da bo razburili mase. Vladi se je posrečilo konfiscirati obširno korespondenco mej voditelji socialistične agitacije; ta korespondenca dokazuje ns-ovržno, da minolih velikih izgredov in krvavih pouličnih bojev nista povzročila velika beda in ne-dostatek dela, ampak socijalistično revolucionarno hujskanje. Italijanska vlada se je doslej mnogo premalo brigala za poslovanje socialističnih društev, in sedaj se mora pokoriti. Italijanski socijalisti so drugačni ljudje kakor nemšk', angleški alt fransoski socijalisti. Voditelji italijanskih socijalist o v so malo naobraženi, po slavi in nplivu hlepeči individiji slabe preteklosti. To so pnbli kričači in rezonerji, ki slepć s svojimi tiradami  neuko obČin-
Jasno je torej, da je prav za prav želodec vladar sveta.
Za vse človeštvo je torej zadovoljnost želodcev prvi pogoj sreče, miru in zadovoljstva. A tudi za posameznika. Kako zadovoljno se sveti obraz bogatinu, ko obira mastne piščance in pije sladkega šampanjca! Kaj ga tako zadovolji, — kakor da nstreže svojemu razvajenemu želodcu? — Kako hitro utihne v zibeli mali kričav, če mu daš kos sladčice. Zakaj ? Ker je njegov želodček voditelj vsega njegovega bitja in žitja.
V najmanjši koči je dovelj prostora za srečno zaljubljen parček, — pravi pesnik, ki je bil bržčas jako sit, ali je pa mislil, da je poleg tiste .kočice" še celo skladišče jest vin. Ce teh ni, se razkadi tudi pri najsrečnejših zaljubljencih vsa poezija, in že po dveh dneh začne prozajični želodec prav nedostojno — kruliti. Potem pa : sreča, adijo t
Zakaj pa je „ o mač kan ia človek tako siten, da mu ni nobena stvar prav, da vsemu zabavlja, vse nadleguje? Jedino zato, ker mu se želodec ne počuti dobro ter mu dela zgago često tako dolgo, da bukne v drobju prava revolucija, pri kateri mora želodec zmagati.
Po znamenitosti in važnosti želodca bi se morali razvrščati in soditi ljudje. In faktično se to tudi ponekod godi. Kajti kaj je pač znak in privilegij najvišjih in višjih stanov, imajočih vsega v izobilju, drugega, »o,;o to, da strežejo svojemu želodcu z vso rafiniranost jo! Kaj drugega je skupno
etvo ter imponirajo a svojo predrznostjo. — Vse evropske vlade skoraj so čestitale italijanski vladi, da je tako naglo zatrla revulucijonarno gibanje. Švicarska vlada pa je prepovedala vsako na-daljno zbiranje Italijanov v kantonih Tessin in Geneva.
Gladstone. Vsi angleški časopisi, brez razločka strank, so ob smrti tlladstonovi izšli v posebnih izdajah in v žalni obliki, in vsi brez izjeme slave v*-like zaslugo velikega pokojnik* z izrazi največjega spoštovanja. Šestmilijonsko mesto polni le ta misel, da je umrl n;ijodličnejši sin domovine, katera nima nikogar, ki bi mogel pokojnika nadomestiti. Liberalni klubi, zlasti pa nacijonalnolibe ralni klub, čtgar častni predsednik je bii Gladstone, so podobni hišam, v katerih leži mrtvtc A tudi ameriško časopisje žaluje. „Newyork Tribune" piše: Svet je izgubil največjega mož i. ,N \vynrk Sun" pa pravi: Auurika sto.i z Anglijo ob nvtv.iškem odru te majeatetiene os°be anglosaksonskega rodu. — V angleški zbornici se je prvi ztkladai lord Balfour, dvignil (ž njim vred so vstali ter se odkrili vsi poslanci) početkom sejo ter je predlagal, naj se zasedanje zbornico v znak žalovanja preloži. Predlog je bil sprejet. Balfoar bodo v prihodnji seji predlaga!, naj se pokoplje Gladstone na državne troška ter uaj se ruu postavi v \V atmins^ertki opatiji spom nek z napisom: „ Priznanja velikim za-slu, a ii*. Raztn kraljice Viktorije so izrazili Glad-stonovirn sorodnikom sožalje: franc. predsednik F aure, poslanska zbornica v Bukarešto, bolgarski rmnisfers'ai predseduik dr. S to j I o v, knez Nikola črnogorski in drugi.
špansko ameriška   vojna.    ŠKinsko ladi-jevje je prišlo pod povel.itvorn admirala C -rvere v 1 iko Santago, ki leži na južni strani otoka Kuba ter st'jo di) 0)000 prebivalcev. Dočim španski časopisi trtam fi rajo, ker se je C rveri   posrečilo, broz boja polastiti se važne pnstajanke, trdijo drugi, da n ma nič r krasna luka Santi.igo zi v jno namene nikako vrednosd, ker ni ondi niktkih večjih utrdb, nikakih   mornar »kih   delavnic  ter   nikakih vojnih pomočkov.   Ladijevje v tjj luki ne moro brez velik^ nevarnosti na svobodno morje,  ker je  pri izhodu prostora le za  pojedine ladij-1,  katere more sovražno brodovje z lahka uničiti. R idi te luke ae torej Amerikancem  ni   ničesar  bati, vendar  je za jtobite in lila ene Spance tudi  taka malenkostna pridobitev  veh'k-*  moralne  vrednosti.   Tudi ve^t, d.i se je Pen I-ko brodovje na vzhodu Zjedinjenih držav,   nima   baje   tolike   važn isti,   kakor trdijo Španci,   kajti   večja mesta in luke ao vse dobro utrjene in zavarovane, bombardiranje minjših luV pa nima nobene vrednosti za Špance, ker bi tratili le brezuspešno svoj dragoceni smodn k.   O lločtlna bitka se mora  vršiti  v kubanskih vodah,  in vsi naklepi   Španije ostanejo jalovi, ako ne bodo zmagovalci na tem kraju   — Rekonstruirani kabinet   S a g a s t e   so  je  predstavil  včeraj po-
Bjrednjemu stanu, nego da zadovolji želodcu na skromno priprost na':in! In kaj druži proletarce drugega, nego to, da dostikrat nimajo niti tobko, d.i utolažijo za silo svoj lačni želodec!
Človek z zdravim želodcem je vesel in dabre volje, z bolnim jo večji revež, nego hi b.\ v kakem drugem oziru In vendar je dosti bolnih žel ;dcev. Deloma prevelika, deloma premajhna skrb — eks tromi so tudi tu dotikaj i — prouzroči, da oboli znameniti ta organ. Skoro bi misldi, da je neizogibno potreben za življenje, in vendar se je posrečilo kirurgom, da so po večje ali manje partije želodca odstranili in s tem bolnike rešili pogina. A da bi mogel človek povsem brez želodca živeti, t. j. ozdraviti in živeti, ko se mu je ves želodec izrezal, to se je šele zadnji čas obneslo.
Kljub svoji slavi torej želodec ni pogoj za obstanek Vendar pa ga ljudje vse preveč ljubijo in čislajo, da bi mu to moglo kaj škodovati na njegovi veljavi. Kakor sedaj, ostane želodec pač še nadalje jeden najvažnejših faktorjev v življenju narodov. »Socijalno in želodčno vpraSinje je najnujnejše in najtežje vprašanje, ki še dolgo ne bode rešeno na splošno zadovoljnost. Žito pa ne bo še dolgo zmanjkalo na svetu socijalistov, anarhistov in druzih takih rudečih prekucuhov. Vprašanje želodcev zanima sedaj najimenitnejše politike, saj je naaktuvalnejše, in kdor sa na drugih poljih zastonj peti za nesmrtno slavo, evo ga vprašanja, zanimivega, važnega in velehvaležnega! Loti se tega — in hoc signo vinces I Sulfurovič,
slanski zbornici. Izmej bivših ministrov jih je 5 ostalo, 4 pa so odpadli. Na mesto nezmožnega si vol a sega mornarskega ministra B e r m e j a, katerega vse napada, je stopil contreadmiral Aumon. Zunanji portfelj prevzame bržčas vendarle Leon y Častili o, sicer ga obdrži začasno Sagasta; kolonijalni minister je Romero Giron, novi „Formento-minister" pa je G. G a mazo.
„Slovenska Matica".
115. odborova seja, v petek,   dne 13. aprila 1898. bta.
Navzočni: Og.: Fr. Leveč (predsednik), A. Bartel, P.Gras-
sclli, A. Kobtar, dr. J. Lesar,  Kr. Orožen,   It Peruaek, M. HeterSnik, dr. L  Po>.ar, A. Senekovič, dr. I  Šubic, A Tavčar, 1. Vavrii, S. Villiar,  Fr.  \Vi>'Bthaler in  V. Zupančič (odborniki); E, Lah (rapisLJkar). Skupaj 17.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, v prvi vrsti novoizvoljena odbornika, profesorja Orožua m Peruška ter izreka upanje, da bosta .Matico" (odpirala kot ocenjevavca rokopisov in kot cenjena poatelja.
Vzame se naznauje, da je odborniško mesto dr. Jerneja Zupane a, katerega se je „ Matica" ob pogrebu jako dostojno spomnila, ostalo nopo-polujeuo.
Sklene se na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk vložiti prošnjo za državno podporo za izdavanja znanstvene knj'ge.
Matica se bode udeležila šolskega muzeja ob desetletnici „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" v proslavo petdesetletnice vladauja Nj. Veličanstva s strokovnimi knjigami iz svoje zaloge in bo zastopana pri stoletn ci po Fr. Palac ke m due 18, 10   m 20. junija v Pragi.
Da s« končno uredi vprašanje radi Kopitarjevega spomenika, se sklene stopiti v dogovor z jodnim tukajšnjih kamnosekov.
Zapisniki o 114 odborovi seji in o XXXIII. občnem zboru, ki sta ju pregledala odbornika dr. Janežič iu Pleteršnik, oziroma predsednik in dva društveuika se odobrila brez ugovora. Za overovatelja današnjemu zapisniku imenuje pred eedmk odbornika dr. Lesarja in V a v r ft t a.
Izvrše se volitv? v upravništvo za leto 1893/9. Z vsklikom se izvolijo gospodje: Fr. Leveč IS predsednika; dr. Fr. Lampe za prvegi in P. G r a s s e 1 1 i za drugega podpredsednika; dr. J. Stare za blagajnika; A. Kržič ia I. Sušnik za ključarja, ki vsi izvolitev sprejmo.
Ur. ŠTekija IV. snopič „Slovenskih narodnih pesmi" se na izrecno željo pisateljevo pridrži Mihcev i tiskarni.
Na znanje se vzame, da se je dvoje gospodarskih, oziroma denarnih vprašanj še zadosti ugodno izteklo za Matico.
Nova poverjenika sta dobila Rogatec in Rojan. Letni no je plačalo za letos doslej 884 dru-štvemkov. Od zadnje eeje je pristopilo „Mat ciu na novo 08 društvenikov. Kot posebno marljivi poverjeniki so se v zadnji d bi odlikovali gg. D o -1 i n a r v Ribnici, Janežič v Celovcu, Jarc v Mi d vodah, Ogradi v Carju , L a p a n j a v Kobaridu, Primožič v Postojni in S c h r e y na Jesenicah.
Knjižnici jo prirastlo 42 knjig: 33 po zameni in 9 podarjenih ; IG ruskih, 12 čeških, po 3 hrvaške in poljske, po 2 slovenski, srbski in nemški, po 1 angleška in bolgarska.
V knjižni zalogi so zadnji čas popolnoma pošle knjigo: J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda; S. Katar: Goriška. II del; dr. Fr. D. Trojka.
iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 17. maja. (Konec.)
Obč svet. dr. Požar je poročal o prošnji vodstva mostne slovenske dekliške osemrazrednice za remuneracijo v svrho poravnanja zastalih računov. Šola ima neznatno dotacijo, da prejšnjo vodstvo ni moglo ž njo izhajati, ter je zapustilo ne pokritih računov v skupnem znesku 200 gld. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli ta svota.
Sprejeto po toplem priporočilu obč. svet. Dimnika, kateri je opozarjal, da je ta šola najslabše založena z učili in da si prejšnja voditeljica ni znala drugače pomagati, kakor da nekaterih računov ni sproti plačala-
Obč. h vet. Senekovič je poročal o računu ravnateljstva višje dekliške šole o porabi dotacije v I. 1888. in je predlagal, naj se odobri. — Sprejeto.
Obč. svet. Grošelj je poročal o prošnji kongregacije usmiljenih sestra za znižanje vodarine. Kongregacija je prosila, naj se jej že itak nizka cena zniža na 5 kr., kar ni mogoče, ker mesto samo velja voda po 8 kr. Poročevalec je predlagal, naj se določi cena vode na 8 kr., a s pogojem, da se postavi vodomer. — Sprejeto.
Obč svet. Grošelj je poročal o prošnji hišnega posestnika Frana Rozmana pod konjušnico Št. 1 , da bi se mu znižala pristojbina za navrtanje cevij in je predlagal, naj se od računa dovoli popusta 30%. — Sprejeto.
Obč. svet. Pavlin je poročal o prošnji hišnega posestnika  Frana Bahovca, da se popolni
mestni vodovod po cesti, ki drli mimo ajegovs nove hiše viporedao s Dunajsko cesto. Ker je popolnitev omrežja v tem okraju samo vprašanje časa, je poročovaleč predlagal, naj se polaganje cevij odobri in naj se s ta namen dovoli 190O gld. is rezervnega fonda I. ori roma iz rezervnega fonda II. proti refundaciji..
Podžupan dr. vitez Bleivreis je opozarjal, da bo v tem okraja stalo tudi jastično poslopje in je vprašal, če se je pri sestavljanji proračuna za to napravo mislilo na to, da se bo tam potrebovalo veliko vode.
Poročevalec obč. svet. Pavlin je na to odgovoril, da bodo imele cevi 125 um svetlobe in da bodo toraj zadostovale vsem zahtevam.
Obč. svet. Ve Ik a vrh je vprašal, kje se bode vodovodno omrežje cepilo, na kar je poročevalec pojasnil, da bo imelo zvezo iz Predilnih ulic v Dolge ulice.
Občinski svet je sprejel poročevalcev predlog. ObČ. Bvet. Pavlin je poročal o računskem sklepu mestnega vodovoda za 1. 1897. Konstatoval je,  da  to mestno podjetje sijajno napreduje in da je no samo v sanitarnem ampak  tudi v gmotnem oziru mestu na veliko korist Računski sklop izkazuje naslednje točke : mej dohodki: 1.) vodovodna naklada 43823 gld. 95 kr.,  za  5823  gld. 95 kr. več  kakor je bilo preračunano; 2.) večja poraba vode  14IGO gld. za 6G0 gld. več,  kakor je bilo pročunano; 3.) vodomerščiua 1780 gld., za 30 gld. več, kakor je bilo preračunano; 4) Pristojbina od hidrantov in požarnih pip $69 gld.. za 9 gld. več, kakor   je   bilo   proračunano;   5.)   Razni prijemki 11G0 gld. 1)7 kr., katerih ni bilo nič v proračunu. Vsi   dohodki znašajo torej  G1283 gld. 92 kr, za 7G83 gld. 92 kr. več, kakor je bilo proračunano. Mej troski izkazuje računski sklep:   1.) za slu/, nine  2380 gld., za  GGO gld. manj   kakor je  b lo proračunano; 2 ) za vožnje 30O gld.; 3.) za dnevne plače  1505 gld. 86Vi kr.,  za 408 gld. 13'/t kr. m-ulj,   kakor je bilo preračuoano;  4) za premog 5524 gld. G G kr.,  za 824 gld. GG kr. več, kakor je bilo proračunano;   5) za pisarniške potrebščine 197 gld. 93 kr., za 132 gld. 7 kr. manj, kakor je bilo proračunano; G) Za davek 37 gld. 40 kr., za 1 gld. GO kr. manj,  kakor jo  bilo proračunano; 7.) za mažo za stroje 455 gld. 23 kr., za 121 gld. 77 kr. manj, kakor je  bilo  prora uuauo;   8.) za kurjavo  in  osvetljavo  237 gld  3 kr, za 69 gld. 70 kr  manj, kakor je bilo proračunano; 9.) za re-servni  fond   1. 4472   gld.  64 kr., za 2236 gld. 32   kr.  več,   kakor   je   bilo   proračunano; 10.) za reservni  fond  II. 701  gld.  82 kr.;   11.) za reservni  fond III. 6617 gld. 58 kr.;   12) za reservni fond IV. GG4 gld. 2 1 kr ;   13) za obresto-vanje  investičnrga kapitala 29.7G3 gld. 84 kr., za 170 gld. 4 kr. več, kakor je bilo proračunano in 14.) za razne potrebščine nič, dočim je bilo prora-čunanib 15 gld. Troški znašajo skupaj 52 888 gld. 23 »/i kr., torej za 1830 gld. 74Va kr. manj, kakor je bilo proračunano. Čisti prebitek znaša 8395 gld. GSVi kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep vzame odobruje na znanjo. — Sprejeto.
Obč. svet. Senekovič je poročal o zavarovanju mestne elektrarne proti obveznosti. Mestni uslužbenci pri elektrarni so sicer zavarovani proti nezgodam, toda mestna občina mora njim kakor tudi vsem drugim osebam plačati vsako škodo na osebi in na imetju, ako je nastala vsled električne naprave. Zatorej kaže zavarovati elektrarno proti obveznosti, da bi v slučaju kake nezgodo občina ne imela troškov, ampak bi vse odškodnine plačala zavarovalnica. Poročevalec je predlagal, naj se elektrarna zavaruje pri najcenojšern ponudniku, pri zavarovalnici „Feniks", katera zahteva prevzemni garancijo za vse leto premijo 400 gld. za dobo petih letih, katera premija se mora skupaj in v naprej za vieh pet let plačati. — Sprejeto.
Obč. svet. Skrjanc je poročal o prošnji mesarskega mojstra Ivana Kopača za znižanje klavr.ično pristojbine. Kopaču se je določila taksa 2 gld. od vsakega konja. Ker je bilo treba v klavnici prirediti poseben prostor za klanje konj in napraviti poseben kanal, ker so stroški za to z večjo pristojbino žo pokriti, je predlagal poročevalec, naj se določi za klanje konj pristojbina 1 gld. od konja. — Sprejeto.
Obč. svet Kozak je poročal o uravnavi konjskega sejmišča. Občina je kupila njivo g. Kalana za sejmišče potrebno jo je uravnati Gramoz za planiranja je ponudil g. Verhunc po 80 kr. za meter. Ker je delo nujno, je poročevalec predlagal, naj se magistratu naroči uravnava sejmišča in naj se mu dovoli kredita 12 17 gld. 51 kr. Občinski svet je ta predlog po nekih opomnjah obi svet, Turka in Predoviča sprejel.
Podžupan dr. vit. Bleiweis-Trsteniški je poročal o računskem sklepu mestne klavnice za I. 1897. Uspeh je nenavadno ugoden. Tako velikega prebitka, kakor lansko leto, še ni imela mestna klavnica, kar svedoči, da je uprava dobra. Računski sklep izkazuje: Dohodkov je bilo 22.230 gold. 96 kr., v primeri s proračunom za 1398 gld. 96 kr. več, troškov je bilo 12.229 gld. 35 kr., za 48 gld. 45'/i kr. manj kakor je bilo proračunano. Cisti prebitek znaša torej 10.001 gld. 61 kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep vzame odobruj na znanje. — Sprejeto.
—       - ----———
m0f Dalje v prilogi. "W
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 114, dnć 21. maja IOT8.
Obč. svet. P lan tari je poročal o ponudbi bisnega posestnika I. C. Hamana glede nakupa onega sveta, ki se od Petera Sfrela hiš« v Žpitalskih nlicab ne bode potreboval v regulačue namene. Haman je za ta svet ponudil 1500 gld, katera ponudba pa ni v nobenim razmerju z vrednostjo tega stavbišča. Mestna občina je za Strelovo hišo plačala 43 000 gld., torej ne mor« »stanka sveta dati po tako nizki ceni, kakor jo j»- ponudil Haman. Poročevalec je predlagal, naj ne HamHnova ponudba odkloni, a ker bi bilo dob-o, če bi Haman zgradil, kakor namerava, trinadstropno hišo, naj s« mu stavi prof iponudba, da ran namreč mestna občina prepusti ta svet za 3000 gld.
Obč. svet. Len če j-> predlagal, naj se stvar <lam s odstavi z dnevnega reda in naj se naroči županu, da stopi v dogovor s Hamanom ter o tem poroča v prihodnji seji
Poročevalec obč. svet. Plan ta n je izjavil, da nima nič proti temu predlogu, na kar je obč. svet vzprejel ta predlog.
Obč. svet. Žužek je poročal o odkupu 78 05 štirijaških m< trov sveta aa razširjenje Lončarske steze pred posestvom Veknslava Siuica in je predlagal, naj se Šimčeva ponudba sprejme in naj se za odstop sveta plača 200 jJd. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Stare je poročal o preložitvi trase podaljšane Bleivvatsove, ceste tam, kjer *e odcepi od Marije Terezje ceste proti cesti na Rudol-fovo železnieo Za to jako primerno preložitev trase bi bilo kupiti od p- sest niče Legat 9*56 štin jaških metrov sveta. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli 400 gld. v ta namen 100 gld za nakup sveta, 300 gld pa za zgradbo novega vogala poslopju, katero se mora umakniti. Ker so troški za podaljšanje Hleivveisove ceste dosti manjši, kakor je dovoljeni kredit, se novi izdatek pokrije iz tega kredita.
Obč. svet. Žužek je poročal o otvoritvi ulic od Karlovske ceste v Prule čez posestvi Ivana Alilina in Marjete pl. Farkaševe in je predlagal, ker stavljata oba pr. tirane zahteve, naj se naroči magistratu, da ukrene razlastitev. — Sprejeto.
ObČ. svet. dr. Stare je poročal o prošnji hišne posest nice Franje Sitscheve za zvišanje odkupnine za svet, ki ga odstopi mestm občini v regulačne namene. PrositeIjica j« za odsto* 35 šti-rijaških metrov zahtevala po 10 gld., dočim je obč. svet določil odkupnino po 5 gld. Prositeljica ni s to odkupnino zadovoljna in zahteva vsaj po 8 gld. za štirijaški eeJenj. Poročevalec je predlagal, naj se prošnji ne ugodi in naj ostane kup nina po 5 gld. za štirijaški meter. — Sprejeto
Obč. svet. dr. Stare je poročal o odkupnini za svet, ksteri odstopi hišni posestnik Anton Kačar za n zširjenje Sv. Petra ceste. Kačar mora odsto piti 662 štirijaških mi-trov. Poročevalec je predlagal, naj se določi kupnina po 15 gld. za štiri -jaški meter. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Stare je poročal o prošnji Ivana Tomca, posestnika na cesti v mestni log, za povišanje odkupnine. Tomec je iz prva za odstop 41"2 štirijaških sežnjev obsežnega sveta zahteval 10.000 gld , pozneje pa veliko odnehal Občina mu je ponudila po 20 gld., tako da bi znašala kupnina 824 gld. Tomi c prosi, naj se mu plača svet vsaj po 22 gld., to je skupaj 906 gld. 40 kr Z ozirom na to. da je bil Tomec po potresu jako hudo prizadet, je poročevalec predlagal, naj se mu z* rečeni svet ponudi okrogla svota 900 gld. — Sprejeto.
Župan Hribar je na to preči t.d izjavo mest nega vrtnarja, kateri ž njo zagotavlja, da je pro-jektovana   konstrukcija  rastlinjaka najprimernejša, potem pa zaključil javno sejo.
Ostale točke dnevnega reda je obč. svet rešil v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 21 maja
— (Intronizacija knezo&kofa dr. Jegliča) se
bo vršila jutri dopoludne v stolni cerkvi. Zi člene občinskega aveta bodo — mesto dosedanjih dveh — pridržane prve tri klopi pod stranskim vholom v stolno cerkev. Za trgovsko in obrtno zbornico določeni sta četrta in peta klop.
— (Nadbiskup dr. Stadler) poslal je žu panu Hribarju naslednjo brzojavko: „Sarajevo, 20. maja. U Čas, kad našim biserom Jegličem resite krunu Slovenije, kličem n ime sve nadbiaku pije vrhbosanske: bilo ustoličenje Jegličevo na korist > procvat crkve i slovenskoga naroda!" Župan Hribar odgovoril je brzojavno: „Hoda Ljubljana najsrdačnije dočeka učenog i mudrog sina slovenskoga naroda, od kojeg izČekiva, da če biti apostol mira i ljubavi u korist crkvi i na sreću naroda.".
— (BoBensko odposlanstvo,) v katerem se nahajajo vrhbosenski kanonik Stjepan Ha dro-vić, biskupski tajnik Tomo Igre, urednik .Franjevačkog Glasnika" p. Igu j a t. Struk i o ter posestniki Anton Persić, Ivan Raguz in Petar Raguz, dospelo je včeraj popolndne v Ljubljano, da prisostvujejo intronizaciji knezo§kofa dra. Antona
Jegliča. Prvi trije počastili so danes dopoludne z obiskom župana Hribarja, da mu izroče iskrene pozdrave nadškofa dra. Stadler j a in pa vladike Strosnmavra, pri katerem so se na poti iz Sarajeva v Ljubljano oglasili. Popolndne ogledalo si je bosensko odposlanstvo pod vodstvom župnika Vrhovnika mej ostalimi tudi .Narodni dom".
— (Serenada in bakljada knezoškofu Jegliču) je bila prav sijajna Godba je pod vodstvom kapelnika g. Friseka svirala dva komada, fantazijo iz opere „Čarostrelec" in Beethovenovo „Nebesa slave Vsemogočnega čast". Ko je godba doigrala, prispela so pred škofijo pevska društva „Slavec", „Ljubljana", „Trgovsko pevsko društvo" in „Zvon" s svojimi zastavami. Oh strani so korakali bakljenusci, katerih je bilo več sto. Ljudstva se je seveda zbralo toliko, da se je vse trlo. Zbrano je bilo gotovo 15.000 ljudij. Pevska društva so pela najprej , Domovini„ (dirigiral kapelnik g. Beni še k, soli sta pela gg. Meden in Pucihar) potem „Naša zvezda" (dirigiral g. prof. Gerbič, solo g. Pavšek) in končno „Jadransko morje" (dirigiral g. dr. Kap u s.) Pelo se je izborno, pevcev je bilo nad 180. Knezoškof je bil ves čas pri oknu in ga je občinstvo po vsaki pe-oni živahno aklsmiralo. Predno so pevci in bakljenosci odkorakali nazaj v Narodni dom, se je knezoškof z z lepim govorom zahvalil za prirejeno mu bakljado in serenado. Zahvalil se je za velike ovacije in rokel, do to ne velja njemu, ampak stva-i, katero on zastopa in o kateri ravno misli, da jo bode on zastopal. Dve veliki ideji sta, ki sta preobrazili svet in ki imata največji vpliv na človeštvo. Prvo je krščanstvo, o čemer nam priča povest človeštva. On je zvest  sin slovenske matere in ne bode nik-
| dar pozabil, da ga je porodila slovenska mati. j Ostane vedno zvest milemu narodu, za katerega bo j delal vse življenje. Pravičen bode vsakomur, torej tudi j drugim narodnostim v deželi. Želi od srca, da bi slovenska stvar napredovala in zakliče : Živio vsemu j milemu narodu slovenskemu, beli Ljubljani, ki je i naše središče, vsem narodnjakom, vsem učnim in
Iznanstvenim zavodom našim in želi, da bi se gorka želja, ki se je zadnji čas povdarjala, uresničila, da bi ai priborili slovensko vseučilišče. Bog živi slovensko vseučilišče! — Knezoški fovemu govoru so sledili viharni Živio in Slava klici, potem pa so se društva vrnila v Narodni dom, kjer se je razvila živahna zabava.
— („Sočau v Gorici) nas je brez vsacega vzroka zopet napadla. Prej kot ne potrebuje za se
j nekaj reklame po Goriškem  in zategadel  si je na-I ročila iz Ljubljane dopis, kojega je na to priobčila j v svojem  listu z dne   13  m8ja.    Dopisu  se mora vsak. ki razmere v Ljubljani dobro pozna, smijati, j in  zategadel je bojazen „Sočinega" vredništva, da j jh dobi   Sedaj   s   cepcem   po   hrbtu, neutemeljena. Na take napade ne bodemo odgovarjali, ker so pre-otročji.  Uredništvu „Soče" pa naj je jedenkrat za VBelej povedano,  da nam  njeni napadi, za koje se toliko brigamo   kot za   lanski   sneg,  čisto  nič ne Škodujejo  Ce ji v bodoče ne bodemo več odgovarjali,  zgodi  se   radi tega,  ker se nam smili črnilo, in ker v resnic«  nimamo  časa  baviti se z listom, ki si šteje v čast,   priobčevati   dopise od znanega slovenskega „m ža" S. S—a v Ljubljani!
— (Iz c kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila v sredo dne 11. t. m., nam dohaja sledeče poročilo. Potem, ko proglasi predsednik sklepč-
! nost in pozdravi uavzočne, oglasi zapisnikar kurentne dopise in pove. kako so bili rešeni, kar se vzame brez ugovora na znanje. Prošnja neke mestne učiteljice za dovolitev pred plače v zdravilne namene se odstopi visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu s priporočilom, da ji pri veleslavnemu deželnem odboru izposluje ugodno rešitev. Prošnja vodstva 1. mestne deške petrazrednice za stalno ustanovitev desetega učnega mesta na tem zavodu, se priporočilno predloži visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Glede nujno potrebne zgradbe za no vo me st no dekliško osemrazrednico se sklene občinskemu svetu nasvetovati ono alternativo, po kateri bo možno pričeti z zgradbo poslopja še letos. Pritrdi se predlogu visoke c. kr. deželne vlade, da bi bila bodoča obrtna nadaljevalnica, katera bo pod jednim vodstvom združena 8 c. kr. obrtnima strokovnima šolama, radi nedostatnosti prostorov te šole, nastanjena v prostorih H. mestne deške petrazrednice. Sklene se, vodstva mestnih šol pozvati, naj Šolski muzej, ki se povodom desetletnice „Za-
veže slovenskih učiteljskih društev" v proslavo 50letnice vladanja Nj. Veličanstva prve dni ai gusta t. 1. otvori v Ljubljani, krepko podpirajo. Za razpisana učna mesta na II. mestni deški petrazrednici se stavijo visokemu c. kr. deželnemu šolskemu avsta ternopredlogi. Prošnja nekega mestnega učitelja za novčoo podporo se s priporočilom predloži visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Poročilo načelnika stalne šolske zdravstvene komisije o ogledovanji obeh sirotišnic in v n ih nahajajrčih se zasebnih ljudskih šol, vzame s» na znanje in se sklene, da se predstojništvoma teh zavodov naroči, naj odpravita male nedostatke, kat re je komisija pri pregledovanji opazila. Končno se rešita š* dve interni zadevi in bo odobri še ve' izpustnic.
— (Potrjen zakon.) Osar je sankcijoniral v dež. zboru kranjskem sprejeti zakon o pristojbinah v mestni občini ljubljanski.
— (Občni zbor gledališkega društva) bode v Bredo, 25. t. m., ob osmi uri zvečer v zgornji kavarni „Narodnega doma". — OJbor vabi k obilni udeležbi.
— (Protiburševske demostracije.) Državni pravdništvo je vložilo ničnostno pritožbo in priziv proti razsodbi dež. sodišča v zadevi protihurševskih demonstracij. „Deutsche Stimrnen" so čudovito natančno informovane !
— (Koncert gospo Vrhunčeve.) Opozarjamo na današnji koncert operne pevke gospč. Vrhunčeve v veliki dvorani „Narodnega. doma".
— (Gospodinjska šola | V pondeljek, 16. maja končal se je prvi večerni kurs v ^Gospodinjski šoli", ob jednem pa otvonl drugi. Mnogobrojni pri šotni odbor društva poslovil se je od učenk prvega kurza s primernim nagovorom. Govornik je naglašal, da smo otvarjah prvi kurz pred dvema mesecema z nekako notranjo nemirnostjo, ker smo bili negotovi, kako se obnese ta naprava pri nas. Bdi smo brez skušnje, stordi smo s šolo korak v temno in negotovo bodočnost. Prvi večerni kurs obnesel se je vrlo dobro; učenke so kazale veliko marljivost in veselje ter so doseženi vspehi lepi. Med učiteljskim osebjem m nčenkami vladalo je ves čas soglasje in medsebojno zaupanje. Govornik se je obračal nadalje do učenk prvega kurza, ki zapuščajo zavod, vspodbujevaje jih, da to kar so so naučile, tudi praktično doma vporabljajo. Ne d rnišljajo naj si pa nikar, da so se v dvamesečnera kurzu vsega naučil«. V tako kratkem času more šola dati le najpotrebneje, kar potrebuje gospodinja in mati v priprosti družini. Nadaljna učilnica gospodinji pa je praktično življenje s svojimi raznovrstnimi potrebami. Siser pa naj učenke obranijo šolo v prijetnem spominu, razširjajo o nji le dober glas, in kadar ta ali ona potrebuje kakega sveta, naj le pride zopet pogledat in vprašat v šolo, kjer bode vedno dobrodošla in se ji bo po mogočosti vstreglo. Učenke drugega tečaja, ki stopajo danes prvi«'; k šolskemu ognjišču, poživlja govornik, da izrabijo čas dobro ter naj v marljivosti posnemajo učenke prvega te čaia. S tem nagovorom sklenil se je prvi in ob jednem otvoril drugi tečaj na večerni gospodinjski šoli. Popolnjeno učiteljsko os >b s društvene šole je sledeče: Gospa Moosova (vodstvo), gdč Ravnihar-jeva (kuhanje, pranje, likanje in šivanje), gdč. Ma-rout-ova (predavanje o uravnavi doma, gospodinjskem računstvu itd.) in primarij dr. V. Gregorič (predavanje o higijeniji stanovanja, hrani, o najna-vadnejših boleznih ter niih domačih lekih ter prvi pomoči pri nezgodah, ki se pripete v družinab). Razun tega nadzorujejo dame iz odbora šolski pouk. O delovanji odborovem iz zadnjih dveh mesecev javljamo, da so se najeli jako udobni šolski prostori v novi Gorupovi biši na Rimski cesti. Ti prostori se bodo za šolo umestno uravnali in se jesenski pouk na gospodinjski šoli prične že v novih prostorih. Odbor se resno bavi, da otvori že koncem letošnjega leta dnevno kuharsko folo, ki bo zadoščala tudi večjim zahtevam imovitejših slojev. O uravnavi te dnevne gospodinjske šole in o pogojih za vzprejeni bode se že pravočasno poročalo. Odbor se vsem požrtvovalnim prijateljem gospodinjske šole, osobito pa damam iz slovenskih meščanskih krogov ljubljanskih za dosedanjo blagonakionjenost zahvaljuje ter prosi da se te simpatije ohranijo za prihodojost in se v vse razširi. Imena členov in drugih podpornikov bode odbor kmalu pričel objavljati. Dosedaj mu še ni bilo mogoče zaradi preobilih drugdi poslov, kar naj se na blagohotno znanje vzame. Končno se odbor zabvaljuje slovenskim časnikom, osobito ljubljanskim, ki objave drage volje sprejemajo ali na kak drug način delujejo ua korist gospodinjske šole. Ne moremo pa zamolčati svojega globokega obžalovanja, da je pred nekaj časa objavila celjska „Domovina" neko navidezno reklamo za našo šolo, ob jednem pa — sramotila slovensko delavsko ženstvo neke ljubljanske tovarne. Odločno zabranjujemo, da se diskredituje gospodinjska večerna šola s tem, da se vporablja kot sredstvo v sramotenje ženskega delavstva. — Za odb r „Goapodinjske šoleM Ana Lah, predsednica.
— (Slovensko planinsko društvo) ima dne 24. maja t. 1. izreden občen zbor. Dnevni red obsega : Nagovor načelnika, volitev jednoga odbornika
in slučajnosti. Vrši s« v spodnji kavarni .Narodnega doma" ; začetek ob 8. uri zvečer.
— (Izlet v Postojinsko jamo.1 O Bin-koštnih praznikih, namreč v ponedeljek, namerava več ljubljanskih društev napraviti izlet v Postojno ter si ogledati ondotno jamo, ki bo električno razsvetljena in bo v njej igr.da Postojinska godba.
— (Za kolesarje) Piše se nam: 1. hrv. društvo biciklistov v Zagrebu priredi o h nkošfnih praznikih svojo prvo letošnjo dirko, katere se udeleži klub slovenskih biciklistov po deputaciji. Želeti je, da posetimo brate Hrvate v kolikor možno velikem Številu; zlasti tudi zato, ker so nam oni obljubdi, da hočejo letošnje klubove dirke v šo večjem številu pose ad, nego lani. Naj sa vsaj v sportu kaže mejsebojna vez narodne jedinosti! Kdor izmej gg členov se torej popelje o Bmkoštih v kraljevi Zagreb 'avi naj svoje ime radi pogovora o skupnem odhodu gospodu Eroestu Koželju, mag. pharm. pri g. Piccohju. Isto velja tudi slovenskim <iii k u '►•in. za katere se rezervira pri dirki posebna točka.
— (Razstava.) V čevljarskem tečaju pod vodstvom str< kovnega učitelja g. Hulke narejeni čevljarski izdelki, bodo jutri razstavljeni v poslopju starega strelišča in sicer od 9. ure dopoludne do 5 ure popolndne. Zvečer bo prijateljska zabava pri Fantiniju.
— (Stavbena kronika.) Ta teden se je stavbna delavnost nekoliki razširila. Na Mestnem trgu pričelo se je z demoliraujem Strelove hiše, ob Dolgih ulicah pa z onim osrahh poslopij stare dež. bolnice. Dolence a hiša v Wolfovih ulicah in Pokova na Starem trgu sta do tal podrti. Pri šentjakobski cerkvi in zvoniku so se pričela zidarska dela, znotraj cerkve pa slikarska Pri frančiškanski kapeli so se ta teden dovršila zunaj zidarska dela. prihodnje dni se bo ometavala na zunanji strani še glavna cerkvena stena. V Šeutpeterski cerkvi izvršiti so v presbiteriji iu dveh str.*n*kih kapelah slike. Ondi rostavljn se sedaj mensa za veliki oltar. Jeden del J. C. Maverjeve trgovine preseli se že avgusta meseca iz barake v „Zvezdi" v novo me ščan.-k i hiš) v Spit dskih ulicah V magistratmh poslopjih pričeli so delati nov vhod v mestne ječe. Mestna dvorana dobila je te dni od tvrdke Hrbek v Pragi novo i;ro. Na mestnem trgu pričel je prenavljati hišo trgovec Vaso Petričič. Vladno posloj>je in Gorupovi hiši se ometa vajo. V zadnjih je prostora za 68 stanovanj; do zdaj je oddanih stoprav 26. Meseca avgusta bodo vse nove hiše dovrš-ne, k;tr se jih je lansko poletje pričelo graditi. Malih stanovanj manjka v Ljubljani št? vse preveč, velikih pa stoj. mnogo praznih. — Ni Sv. Petra cesti sta dograjeni dve novi jednonadstropni hiši. Na Poljanski cesti je jednonadstropna h ša klavca J. Zajca pod utreho. Za Podlesnikovo hišo na Starem trgu gradi se že temelj. Na Sv. Petra cesti se koplje temelj ca novo hišo gospe Kristine tfchinzljeve. Pred drugo mestno deško ljudsko šolo na Cojzovi cesti naprav l,a se asfaltni tlak, na Trnovskem pristanu pa so podaljšali te dni vodovodne cevi ter napeljati vodovod do hiš konec obrežja. Preoredba „Zvezde" še ni končana, pač pa park nasproti „Narodnemu domu". V novi hiši rreščansk^ga za klala pričela se bodo prihodnji teden deloma že slikarska dela. „Zvezda" dobi pr.hodnje leto nov godbeni pavilion.
— (V Ljubljanico padel) je včeraj zvečer ob 6. uri petletni otrok trgovca g. Štamplla Otrok se je igral za „Tonhalle", kj-r je bržčas na stopnicah izpodrsnd in padel v« do. Mimo idoči ra?na šalec BS!ov Naroda", Valentin Skrjanec, je takoj skočil za otrokom, katerega je bda voda že precej daleč odnesla, in ga srečno otel smrti.
— (Urarsko obrt) otvoril je v Prešernov.h nbcah g. Janko K 1 o p č i č. Opozarjamo si. občinstva na inserat tega narodnega urarja in ga toplo priporočamo.
— (Otvoritev Virantovega vrta.) Jutri se otvori Virantov vre s koncertom.
— Občinske volitve) V kmetski občini Kanderše je narodna napredna stranka zmagala z v.semi možmi. Ravno tako v občini Kolovrat. Nasprotniki se v tej občini na volišču še prikazali niso, kar svedoči, da v naših krajih za njih načela niHO tla ugodna. Bog živi zavedne volilce. Ls tako naprej! — Občinske volitve v Predosljah pri Kranju je deželna vlada ovrgla.
— (Telovadno društvo na Vrhniki) Na
Vrhniki ee je ustanovilo telovadno društvo. Isto b >de imelo svoj prvi občni zbor v nedeljo 22. t. m. r.b 7. uri zvečer v prostoru vrhniško čitalnice in sicer s shebčim vzporedom: 1. Poročilo o delovanji ustanovnega odbora. 2. Volitev staroste in odbora. 3 Določitev mesečnine. 4. Naročitev telovadnega orodja 5, Razni nasveti. — P. n. sodrugi se uljudno vabijo k obilni udeležbi. — Osnovalni odbor.
— iPevsko društvo „Glas" v Sodražici)
Za ljudsko slavnost, katero priredi pevsko društvo „Glas" v Sodražici ob priliki blagoslovljenja zastave dne 30. maja je veliko zanimanje in ee de lajo ogromne priprave. Naznanjene je že obilo udeležbe. Ob tej priliki je uglasbil g. A. Foerster jako kiasno slavnostno pesem „Naš prapor" in društvo
si je omislilo jako pripravne čepice v narodnih barvah. Društva, katera se nameravajo k slavnosti po železu ci pripeljati, naj to blagovolijo odboru naznaniti, da se jim odpošljejo vozovi ua postajo v Ribnico
— (Obešen) bo te dni v Mariboru M bael Božič, ker je svojo teto oropal in zastrupil. Cesar je obsodbo k smrti na vešalih potrd I. Dunajski krvnik Selinger izvrši ukaz just.ice.
— (Imenovanje.) Računski svetnik pri c. kr. najvišjem računskain dvoru, naš rojak gosp. Viktor Vašič, imenovan je c. kr. višjim računskim svet* nikom pri tej c-ntralni oblasti.
— Omejitev službenih ur za brzojavni promet.) Visoko c. kr. trgoviuuko mimstorstvo je odredilo, da bodo poštni in brzojavni uradi G rica 2, Trst 5, Rudolfovo in brzojavni urad Trst 4 pri katerih je bila doslej za brzojavni prom-v polna dnevna služb v upeljana, ob nedeljah, počenši s 15 majem t. 1., ]» omejeno dnevno službo imeli.
— (Brzojavni in telefonski prometi mesecu aprila 1808. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca aprila 181*8, iu sicer na Primorskem: oddanih 53.952, došlih 58 331, tranzitujočib 158.776 skupaj 271.059 brzojavk; od teh jih odpade na Trst sam oddanih 35.105, došlh 38.809, tran-zifujočih 146 966, skupaj 220.880 brzojavk; na Kranjskem: oddanih 6999. došlih 8682, tranzituj čdi 12 968 skupaj 28.649 brzojavk. Te le fo tiski promet, a) V interubannem tefon* skem prometu bilo je v istej dobi v Trstu 1926, v Opatiji 528 v Pulju 91, v Ljubljani 234 pogovorov b) V iok dnem prometu govorilo se je: v Trutu 200.000krat, v Pulju 5621 krat, v Gorici 3960krat, v Opatiji 2084krat in v Ljubljani 8280 krat. —
— (Stare slovenske pesmi)   K včerajšnji beležki o  „ najdbi"   prof H ubada  v Monakovem nam poroča prijatelj lista: V   dobi protestantizma, v drugi polovici  16. veka je nastalo poleg prvih, v slovenskem jeziku pisanih abecednikov, karekizmov, molitvenih knjižic, postil Lutberjevih in drugih nič manj kakor šest izdaj cerkvene pesmarice. Seveda se zastonj išče v teh pesmaricah   pristni slovenski značaj, „vveil   der  grosste  Theil   der  ersten slov. K'rchenheder ans  den   Uebjrragungen und Nach-hildungen der  dautscben   besteht4.   (Dr. Elze.) — Vnekako čudno pa je   da obsega  prva slovenska knjiga že melodije.   Ta  knjiga,  riskaaa z nemškimi črkami v slovenščini, „welche Sprach zuuor nit gesehriben vnd zuuor  nye   in   Druck aussgs-gangen waru, kakor pravi Trubar v predgovoru, je: „Catechismus   In   der   vvmdischen   Sprach, sambt einer kurzeo Ansslegung in ges a n gwe i s". Izdal In je Primož  Trubar,   tiskal  pa   Ulr k  Morhard v Tibingah,   1550. —  Prva  pesmarica (Kirchen-gesaogboch)   pa   je   izšla   meseca aprila 1567. I.; druga izdaja že 1570, tretja 1574;   te  je priredil Trubar sam, pri četrti l   1579 mu je pomagal D d matin,  ki   ju   priredil   tudi   peto   izdajo  I. 1584-, š^sto pa je priredil 1. 1595. Trubarjev sin F»lcjan. Zadnja izdaja obsega na   455 straneh   103 pesmi, z 69 napew. Nahajajo se razne  izdaje teh pesmaric v sledeč' h knjižnicah : II. izdaja v goriškem semenišču ;   III. v  Tibingah;   IV.   v   Kodanjti;  V. v licealni kniižnici ljubljanski in tudi v Monakovem, brazdanih. Berolinu   in   v   British-Miiseum  v Londonu ; VI   izdaja v   muzealni   knjižnici ljubljanski. To   so  prvi   in najstarejši  spomeniki naše glasbe. (Obširno   o   tem   glej:   Dr   Th.  Elze:    „Die slov. protest Gasangbnohsr des 16. Jahrh.", in pa tudi dr. Glaer:   »Zgodovina slov. slovstva. L 116 — 122u).
* (Gladstone ) Vkljub svojim 89 letom se je jiripravljal dladstone, da napiše delo o apostolskih očetih; nabiral je tudi gradiva za obširne „sporome-, toda bolezen mu je ustavila za vedno vsako literarno delovanje. To je vsekakor velik« škode, kajti na izkušnjah bogati Gladstone bi bil napisal s svojimi .spomini" brezdvomno kaj vel»zanimi-vega. Svojo bolezen je Gladstone junaško prenašal, pri tem mu je zvesto na strani stala njegova soproga, s katero se je poročil I. 1839. L. 1889. je slavil svojo zlato poroko, v jednem letu pa hi bil slavil svojo d jamantno. Gladstone je imel tri sinove, od katerih sta dva v zbornici, jeden pa je župnik. Kako malo je bilo Gladstoneu za le,jo doneči naslov, kaže to, da so mu vekrat zaman ponujali visoka dostojanstva, toda sprejeti jih ni hotel.
* (Sam mor na odru) Nekateri komedijanti po poklicu morajo s komedijo celo umreti. Zato toliko samomorov na odru. Tako si je minolo nedeljo v Vel. Varadtnu tudi igralec Kari Harny-anszkv sredi igre „Madame Sansgene" prereza I z britvijo vrat. Vendar zdravniki še upajo, da igralca rešijo.
* (Le čevlje sodi naj kopitar!) Tako je menil tudi neki londonski krojač ter začel udrihati po slikarjih, češ, da se vse premalo zmenijo za obleko oseb na svojih slikah. Splošno priznane slike v akademiji je krojaški mojster s krojaškega sta lišča jiovsem zavrgel. Na nekaterih je pogrešal pri oblekah robove, zopet drugod gumbe i. t. d. Veliki mojster meni, da je to neodpnstlj:va brezbrižnost ter bodo imeli na ta načn poznejši rodovi popolnoma napačne pojme o sedanji krojaški umetnosti.
* (Bojevite Američanke) Nedavno se je oglasila v VV^shingtonu pri vojnem in mornarskem departementu neka dama, ki se je ponudila da na lastne stroške nabere 2000 ženskih vojakov. Damo so zavrnili, da imajo že moških vojakov odveč na ponudbo. Toda valiti temu nabira v Chadronu, v Nebraski gosuica Girle Adaras švadron ženskih ka-valenstov. Scotnica bo gdč. A lun« častnika pa gdč. Sumnoera, bivša učiteljica in glč. W illiume, lUletna posestnica. Vse tri znajo izborno jahati, streljati in z .lassora" loviti.
* Koaeo plavolasoev.) N-ki angleški tizijo-log prorok prorokuje, da v dveh stoletjih menda ne bo več blondink in blondinov. Statistika je dokazala, da se omoži na Angleškem izruej 100 blondink le 55 izmej 100 brinetk pa 79; tipus blondinov torej mora izuireti. Na Angleškem je že sedaj več brinetk kakor blondtnk, in (udi na Danskem in na Švedskem izginevajo „plavolaske". Nemčija ima polet* Sve.di|e in Norveške največ plavolasih ljudi) v Evropi V Avstriji se plavolanci z levi spremene navadno V rujavolns«. Z izoliranjem plavolasih ljudi j bodo postali seveda „plavi" lasje še v večjo veljavo.
* (Že o i to vanjsko potovanja pred poroko) sta nastopila ženin in nevesta, milijonarja Amerikanca: mr, Clar nce M »ckay in uns Kiti Duer. Odpotovala sta v lastnem, sila konfortnem vlaku iz Newyorka, da vidita vso Kanado. Spremljajo ju pa „gardedame", mnogi mladi gospodje in mnoge mlade dame Vrnejo *v> dva dni pred poroko. Tedaj pa bode morda mej njuni poleg omenjeni h dveh še kaj novih nevest in ženinov!
Darila i
Za Prešernov spomenik: G. A. Lavren-
č i č v St. Petru na Krasu 4 krone, nabral pri taroka in mej veselo družbo   Živeli darovalci!
Knjitovnost.
— Frirodopis rastlinstva. Za nižje razrede srednjih šol spisal Alfonz Paul m, profesor c kr višje gimnazije v Ljubljan-. S 308 podobami — Cena trdo vezani knj'gi 3 K 20 h.; po pošti 10 kr. več. — J«ko potrebno knjigo je izdala Ig. pl. Kleinmayer & Bambergova tiskirva. več let
je pošla popolnoma Tušek - Erjavčeva botanika in nove je bilo že sila potrebi. Da jo je spisal g. profesor Paul in, mu moramo b ti jako hvaležni, Knjiga je pisana v 1-pi, čisti slovensč ni ter je bila že v rokopisu odobrena pri c. kr. naućneru raimsterstvu. Knjigo diči izredno velko število jako lepih slik in sličic. Prirodopis ras'linstva postane nčna knjiga, a tudi ljubiteljem rastlinstva sploh jo toplo priporočamo.   Tudi zunanjost knjige je lična.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 21. maja. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v sredo dne 1, junija. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o jezikovnih predlogih.
Dunaj 21. maja. Financ.ni minister dr. Kaiid je včeraj po pet ur trajajoči seji mini sterskega sveta odpotoval v Pr*go
Dunaj 21. maja. Z n z trom na zopetui sestanek poslanske zbornice prijavljajo tukajšnji listi vsakovrstne informac je. „N. \V. Tagblatt1* pravi, da obstrukcija vladi ničesar ne dovoli in da prepreči tudi budgetni provizorij. Zajedno naznanja, da naj ho vlada pripravi .ena na eksplozijo, katera jej grozi od tiste strani, kjer to najmanj pričakuje. hut misli tu na nemškoliberalne veleposestnike. — „Ostdeutsche Iluiidscliau" grozi z izgredi: Pravi, da bodo v kratkem imeli v Gradci bajoneti Opraviti in da bodo polca'e puške, to pa radi imenovanja Gleispacha višjesodnim predsednikom, radi bo-j sanskih vojakov iu radi degradiranja reservnih j častnikov.
Milan   21. maja.    Urednik „Secola" j grozi, ako pride   pred   sodišče,   da obelodani j vsa pismu, katera mu je pisal ministerski pred-I sedtiik Budini, vsled česar nastane velikanski škandal.
Madrid   21. maja.    Nasnanilo,   da je špansko   atlantsko   brodovje  prispelo  v Sant Jago de Gub* je obudilo luka] veliko veselja Madrid   21.   maja.   Dve amerikanski i ladji sta p skusili usidrati se v pristanu Gua-j nabocoa iu izkrcati vojaštva in orožja, a sta 1 bili pregnaiiaui.
London 21. maja.   Špansko atlautisko I brodovje je zapustilo Sant Jago de (Juha. Pri-I čakujc se, da pride že t* kom prihodnjih ur do odločilne h tke.
London 21 maja. Peerska in poslanska zbornica sta se zjedinili, pozvati vlado, naj pokoplje Gladstonea v w» stmmsterski cerkvi in ti) na državne troske. Gladstoneova rodbina se je udala tej želji.
Prilog;« „Slovenekemu Narota« St 114 ijj 21. maja 1898.
Listnica uredništva.
„Iz Karje vasi v Ljubljano" (g. F. L.) ima prav lep začetek, a konec je padel žal, v vodo. Priporočamo se Vam za k »j druzega tncega lokalnega! — ,,Oabrijelft". (Z.,lVaio norelo, mala skrajšano, prijavimo s pričetkom junija. — „Sanje'% „Beli lasje", , V mraku": Ako bode porabno, prijavimo prilično- — Vsem dopisnikom. naSega „list k a": Prosimo, da nam sporočate svoje želje, svoja vprašanj* itd. Je le možno, pismeno, n u pa ose In« o! Vse porabim spise prijavimo po možnosti ob svojem Času. Da bi pa po-fiiljakrm za vsak spisek posebej odgovarjali, tega naj spričo na-šib obil b poslov gg. so t rudniki ne zahtevujo !
Vedno večja poli" do-
Razilrjono domiie K dr a vil o.
pra&evanja po ,,M»ll-»veiu francoskem žganju in sol i kaznjejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujočo, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poStnera povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOIjL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlaubcn 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOUi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici.   4 if)-7)
Zahvala.
Slovenski delavci,obtoženi radi demonstracij v„Zvezdi*,
Eooblastili so me, da tem potom najudanejAc izrekam glo-oko zahvala blagorodnim gospodom sugovornikom : dr. V. Kri spe rja, dr. F. Papežu, c. kr. notarju 1'lantanu, dr. Iv. Š uft t e r S i ć u in «lr. F. T e k a v č i č u, ki so v redki rodoljubni skrbi požrtvovalno, brezplačno nas zagovarjali ter s temeljitimi svojimi govori dosegli lepih vspehov.
(810) ■ Vitli HivfVm
Zahvala.
Podpisani izrekamo blagorodnomu gospodu dr. M. Pir ca iskreno zahvalo za njegov požrtvovalni trud in vspeSni zagovor o priliki štiridnevne obravnave radi demonstracij. (8 11)
Anton Bončar, »tuđ. im., Karol Klander, stud. iur., Ivan Modic, stud. iur.
Iz urari iipk it I Is lit.
Oddaja lova. V soboto, 28. maja, se oddado na javni dražbi pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani lovi za občini Lfpe, Šmarje, Marija Poljo in Pijava Gorica— Dne 31. mnia pa se oddađo v občinski pisarni na Vrhniki lovi občin Št. JoSfi in Preserje za dobo 5 let t. j. od 1. julija t. 1. do 30. junija 1903. Pogoji so razvidni pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani in na Vrhniki pri županstva.
Umrli so v EjubSjanl:
Dne 18. maja: Jožef Jekiu, knjigovez, 18 let, Tesarske ulice fit. 8, jetika.
Dne 19. maja: Vencel Pezdift, mizar, 75 let, Kolodvorske ulice st. 20, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 16. maja: Jožef Knnc, premogar, V. 7 let, mehurni kamen.
Dne 18. maja: Marjana Babnik, delavka, 37 let, jetika.
V hiralnici: Dne 10. maja: Štefan Maru&ič, delavec, 59 let, želodčni rak.
V otroški bolnici:
Dne 18. maja: Jožefa Mihciič, gostilničarje7a hči, 2 moteča, Sklerom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. maja 1808.
Pšenica, htl..
R*, »
Ječmen, „ . Oves,
Ajda, „
Proso, „
Koruza, „ , Krompir, „ .
Leča, „
Grah, . Fižol, Maslo, Mast,
Speli, frifien,
pl. kr. 15 -10
H -
slio
Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „
Jajce, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ „ Kofltrunovo    , ,
Pisanec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo .... Slama, „ ..... Drva    trda, 4 flmetr. „   mehka, 4 □ a
	kr
	70
—	S4
_	03
1—	10
	64
	<;•.>
_	68
	4-
_	40
—	18
II 1	78
1 1	iU)
1 6	20
, 4	20
Meteorologično poročilo.
Viftina nad morjem 806*8 m.
1	Čas opazovanja	Stanje baro-metra v mm.	| Temperatura v «C	Vetrovi	Nebo	«5 -5 1 a £ t3 ^* * > <» Cu >
•20. ii. n	9. zvečer 7. zjutraj popol.	732 5 7339 7339	14 1 14 4 213	sr. jvzh. si. jug p. m. zah.	jasno jasno jasno	2 3
Srednja  včerajBnja temperatura   IG 4 , za normalom.
18 nad
3D"d.naj£3l3cet "borza
dn   21. maja 1396
Skopni državni dolg v notah..... 101 gld. 95 ki.
Skopni državni dolg v srebru    .... 101 . 85 „
Avstrijska zlata renta....... 121 R 15 ,
Avstrijska kronska renta 4u/0..... 101 „ 75 f
Odreka 7.l»ta renta 4°/„....... 190 . 85 ,
Ogeraka kronska renta 4«/,...... 99 . 20 ,
AvBtro-ogerske bančne delnice     .... 911 , — ,
Kreditne delnice......... 3b7 . — „
London v ista........... 120 „ 80 „
NemSki drž. bankovci /.a 100 mark ... 58 „ 92'/, f
20 mark............ 11 , 79 ,
20 frankov........... 9 „ 65 ,
Italijanski bankovci.....i   .   . 41 „ 20 ,
C. kr. cekini........... b B 60 .
Dne* 20. maja 1897.
državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 163 gld. 50 kr-
Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld. 197 , 75 „
Ounnva reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   . 129 „ 50 ,
Zemlj. obč. avstr. 4'///0 zluti zast. listi    . 98 „ 70 „
Akcije an^lo-avstr. banke po 200 gld. .   . 156 „ 25 ,
Ljubljanske srečke......... 22 „ 50 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 , — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 „ 25 f
rramway-dmfit. velj. 170 gld. a. v.   ... 518 , — „
t*apu-nati lubelj .   ......... 1 , 27V4 »
•rs: 8
c S
8 > -a
£ .2 "S
35 >
<J M — i_ -
iS*
cb S
-2 G
V Ljubljani
ijttstfje lufnt
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh bobznih tlilittl in prebai II, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je M otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (1-6)
Najboljša ilijctetićna in ontievalna pijača.
Henrik Mattoni, Giesshtibl Slatina.
se dobiva po vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
z dobrimi spričevali, 21 let star, iztičen v ve?ji trgovini z mešanim blagom, iell Jednako službo nastopiti takoj ali v mesecu avgustu, everituvalno v začetku oktobra. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda-.
Kvr sem ostal sam in se preselim na svoje drugo posestvo oddajam
v najem
lepo hišo v Kamniku
na Čutni dt. 41.
V tej hiSi jc gostilna z lepim vrtom in ledenic) polno ledu. z vsemi gospodarskimi poslopji in več sobami v I. nadstropji. — Najemske ponudbo naj se pošiljajo na B. Oraieka v Kamniku. (809-1)
Stanovanja!
l>ve prav lepi ntanov»ii)i se oJdasta takoj, H Mtauovanja pa b I. avgustom t. I. po jako nizki ceni v novozgrajeni hiši na l*ol|ai»*LI <-«'fcti Mt. 7&, pri klavnici. Let> razgled na kamniške planine.
Rivno tam takoj odda uioblovaiia nie-hfnia Hiilsa s pr stira vhodom.
\eč se izve v gostilni istotam. (755—2)
mm
priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redilna moka. Najboljša primes k mleku. (424—5) Najboljše dijstetićno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke.
JmV Dobiva n« v 'ekarnah Iu <lrogt>rljuh v Hkall|«li po 45 kr. Iu 1 «'«■•
Bergedorf- Fa^;ik    "f™1^ Wien Hamburg   R. KUl6k6 Yl.|WtnnlJerg44H6. Zaloga za Ljubljano: Lekarna a. PJco^lf.
J[nonsna ekspedicija Rudolf Jy[osse
Telefon 2664  DUTKtj h
Scilcrstdtic 2
&z-nanifi.T v^a/tc vzotc oc vz-pzcfc+n-fjejo yr»l-» i^tifi iz*viini/i cctta/i, fiafioc v it p ca vti iSt v i/I čaćtt i ho v oa p/t i/t ift
SJi/l
c/ii
oc točno zazataSa/o. — iiioetcijsfiifi naiocifi/t oc Sovotjttjc najvišji tal\it. čIzcvSatfti otioofiov, fzatafoai itS. i/S. Ihczpfačtio in 6zcz> ofaooftov. &iicjinc£ni načt-ti &a oznanita oc zadovoljno BoSavfjajo.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dno 1. maja 1808. lota.
Odhod Is EJublJaue juž. kol. 1'roua iea Tra-la
Ob 12. uri 5 m. po noči osohni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzcnfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograđ; ces Klein-Reirling v Sb-vr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzcnsfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; f-itr. Kleiu-Reitling v Line, Budejcvice, Plzenj, Marijine vare. Heb, Fraiicovo vare, Prago, Lipsko, £ez AmBtetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel'thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoluduo osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograđ, Lenć - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo Pariz; čez Klein-Reirling v Stejr, Line, Budejcvice, Plzenj Manjino vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v LsfCe-BIod, — Progi« v Novo uieMKo Is v Ko« C*«*vjt*. Metani vla'ii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri f;5 m. popoluilne, ob 6. uri 80 B, zvečer — Prihod v I,|ubIjHuo j. k. Prog* Is Trbiža. Ob 5. url 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunajr via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih VaroV, Plznja, Budejevic, Solnotjrada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Fran *.onsfeste. — OI> 7. uri 55 miti. zjutraj osebni vlak iz Lesne. Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osohni vlak z Dcnaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo? Plznju, Budejovic, Solnograda, Unca, Stevra, Pariza, Geueve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastcina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Setzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. un 6 m. zvečci osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega uiCMta Iu ls Ko«ev|a. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Ouliod ls L|ub-ljnne d. k. v kiinnilk. OL i. uri 'JU m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 ia in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljiibljauo d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 6n min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—114)
Hiša se podira!
Okna, vrata, stropniki, star
les i. t. d.        (8i4—ij
se oddajo po ceni.
Poprasa naj se na Marije  Terezije cesti ftev. 5, od 7. do 9. ure dopoludne in od polu 2. do 3. ure popoludne.
Prepričajte so      (4H6—8) !§*•       da so moji pripadajoči deli iu
b 1 o 1 k 1 j I
najboljši in  pri  tem najcenejši.
Glavni katalog gratis in franko. -i) M. V. Humlhukiu, Dunaj, II , Gr. Pfarrg-usse 25. Največja specijalna hifia v Avstriji za razpošiljanje bicikljev.
Iz lastne skušnje
pri različnih streAn h kritjih priporočam gospodom stavbenim mojetroiu  in slavnemu občinstva svojo
doma izdelano
opeko iz cementa.
Ta opeka je jako dobra in trpežna Naročila vzprejema (807—1)
Anton Resman v Radovljici.
•vojo lastno k^ist: J^ttwg
^.++78C
Pismonoša
ob jednem postni «lu<rnu nnožrnjen, ne laprejm«
pri c. kr. poštnem uradu na RakaUu.
K<lor želi imeti dobro kolo fbtelkerl po niski crni. naj se obrne do mi>n? i*i prenrflCsl is1 bode, dn. imam ko« lesa iz najboljše an.drSkt* tOtSrnfl Hollkal Prcm'ar i' tudi iz tovarne p a oh v Orsdca t. r Is drugin dobrih totsrn,
Ceniki in natančna poročila so na razpolago,
Pavel Bizjak v Kranju.
(787—2,'
ProJl Kn^lfii   in   (mho<T;u CM dere. proti zitM!i-/.e:«f u« boNmttflH v vrulu, t !'<!cn   in   ino!mrj»» priporoča se mrjborj« (1874—
Ko ošSii
Varstvena znamka.       ina JI»o1Jnu n--.ni zim voda.
p. ft~ /dravi I i        in  Movi-it-e,  posluju 1'rt'vnli, poŠta
Kotijo (KOttellscb) Koroško.
Zaloga v  I. iii I*l J t«:i<  pri  JI. K. Suimu.it, in (*a*s* ulbii; v Krtkiijii pri V.  Dult-m-ii.  v ICimIov pr> O. Ilomauuu; v  i :■#.«« u pn Fr. Keltuarel*.
Vožnje karte ia tovorni listi v
^■sESb^E^'
Kralj. belgiJBki poštni parnik
Red Star Linie iz Aatverpa naravnost v Novi Jork in Filadeifijo.
Koncesljonovana od vis. o. kr. avstrijske vlade.
Poj .snilrt daje radovoljno (812—1)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo).
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (81)   parobrodiio društvo v Heki. i»;<
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki bo vijoča VOinSJ črta (elegantni, z največjim komfor?.:m opremljeni, električno -razsvetljeni •***' parniki) ^
'V/ vožn;e:
V noči od Robote na  nedeljo hitri pašnik vZadei- Spljet-Gniča, Gnivosa (Bagn- > sa •Cast*!nnovo-K<»t.or V noči od nedelji; na ponedeljek poSlni  parniki v Zad;ir-Splj»-t-Metkovic. V torsk ob l'> nri '2<> m. dopoludne hitri parniki vZadoavSpljst J f       vGravosa (Ragnsal  in  Kotor,   V Brado -^kv J ob pol 10  uri  zvečer   poStni   parnik v
r s Zader, Sebenik, Trsa, Spljet, nn otnke Brač, Lešina. Vis, Kn*, dalj • v Dulmivti k -iu Kotur,i. r V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa Ragu sa), V četrtek ob l.ari Popoludne poltnj parniki v Mali Lošinj, SslfO) Zador, Ćebenik, Trati, Castelvecchio in Spljet. V p.tek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Z;id»»r, 8 ■ Ijot in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri 'jutra j u et Reka-Opatija-Lošinj in nazaj. — Natančni vo/.ni red je v oficijelni knjigi rDer (JonducU-ur lt 5Q3 60JB.
ki j^a rmožen v goti&H*m ftloga flobtfl  reslnti, «o luKoj v/prejmo pri (790—St)
Alojziju Progar-ju v Celovcu.
Odda 06 tatlcoj
velika s vitla soba
v pritličji na ulico, pripravna tudi za pisarno. Ravno tam je nit prodaj
o
■
I nWfcf li f M
•
i n
i w
i u*
i i
rimski vrele s.
2i kolesarje.
Fr. Kaiseri,vl>
! novo vežbališče
* ti lm •
Taisto se nahaja
na Marije Terezije cesti
(tik železnltkeg-a prohoda) tor je otvorieno na splošno uporabo. Vei.iinuje m p. n* ni«r«m>iilli «< l»r< rpltt« no.    Le-tn se vrsi b posebno avto-mutiCno pripravo, vsled  katere jo  popolnoma i/.ključein V...^.!,--^.._____ Vfcaka neprilika. ^770-ij
Ljudevit Itorovnik
prikar v Borovljah (Forlach) na Koroškem
se priporoča v i--b-1 v.ii-. ■  »"-«1*0 rifeilli |»iiAt'ix
-.-v l<# cp In stsalci DQ najuovejftih sistenih pod poool-nim jamstvom. Tttdi yr«'<l«»iiii?* stat-e BSttapkresnicft, vzprejoma vsakovrstna, poprsivila in jib točno in đObro htvrlajo; Vae pnSkc ho "a c kr presknfiovalnioi in cd m^ne presknsene. — Ilrtflt.'O^^'.i conik! z»stoj*J.
ti
m
w m
!
lep lovski pes
fpfičar), pol leta star  in  dobro  izuzeo,  po ugodni ceni.
Natančneje   poizve   ne   pri    lastnici   .J os-*i| >fn i i^fliicnii v ^r;nllMl st. O. (800)
j
2enitev!
40 lot star vdovec, poštar na deželi z lepo penzijo, želi se 1 2o do 36 let staro, domačo vzgojeno poštno odpraviteljico pttrooiti. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti pod „Resna ženitev" upravniitvo „Slovenskoga X;irt»l.i". (7^1 — 3) *Š*-*V ♦ * * ******* ** *******r********** *^
4t
1 Orožna tovarim Steyer		9 Samozastopnik za vso Kranjsko: 1 Fran Kaiscr Ljubljana, Šelenburgov« ulica 6 |
§   \-'v;i vozna šola: Marij« Torrzijc ccstiL i Dobra delavnici zst pOprftve, Vsi pripadajoči predrseti.	I ,Waffeir-kole8a. ,0pel4-kole8a. I 1 Preciz^jski izdelki 1. vrste. |	
Za spomlad in stavbeno dobo!
Vse kar treba pri kmotijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Ornlu. brane, !op»te, motike, kfiiuipe, tile. vsakovrstne ža^e, pile, 1»lici iželezoliti in ploSčd-vina-ti\ en^rolini krili, različiui  iiiitisr«' a. to-
sitrska, kijiteuviil-tunika,   koviiMku iu
t. -ti ..»a - :.-t or«itlJu.
fitedilntlcl, pel, ko-v»u<» in tu)jiiix<> žf-lr«o, vsakovrstno kii-kIu|i»ko oro«Ije, ko-v»nj:i zit ukan, vruia iu celi; Jii^e. Zelezui* hm o   »l-.ie   za oboke,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovoljena     (G03—17)
popolni razprodaja.
vsakovrstne žeieznine
po tovarniških cenah. ►
Najlepša prilika eosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti.
Andi. Druškovič
železarija, Mestni trg št. 9/10.
cement, Atorjn ca Ht.ro pe, <lr»tenee In drsi, vsakovrstne telit-«lve, vsakovrstna plu> H,«-vina: uiesliiKHSf«, }>nkfi»iui«tu, bukrfii«, rluUuHta, bela In Aru« in p<M<inUauA. Troinbe aa vo«lo ln guojnleo; Mtetllke sa vozove; različna koTnn|a sin ko-ffje. Kl|u6nlnl«e, me-
hI n citate kljuke, punte iu sapabe, pletene   omare  iu pipe za pivo itd itd. itd.
Prva kranjska izvozna pivovarna
(/.astojjstvo in Zaloga }>ri U<yv* S>OBi38ijj:-ll, Marijin trg istev. 2) (788 8) priporoma svoje dolar o uležano
pivo
;akozvani Zi:2?arijsli:i biser* (Krainer Perle).
V sledečih gostilnah: Goap. Blumaner Leopold, g! stilna pri
„rr šlfrju", KolndvrrsUe ulice. „    Bajželj Avgusta, gostifna pri n.J -
ružu". Trnovska cesta. „     Cotič  Jožef,   Vipavska vinarska
■/■■ <\-n ra» J5't j.' ht. l n    Frfililicli Gabrijel, restavracija
pH ,.S'' tim", Dtrnajttka cesta. „    ICrvarič Franjo, gostilna pri ?Pif
■ roven". Dunajska ci -^t;«, B    Koder 3Qruest, postilna, Sv. Petra
(.'i»s^a.
„    Krže Marijana, gi stilna Oppkarf-
sVa Cisafcs; „    Škof M., postilna. Rnčne ul ce.
Oosp. Volkavrli Anton, nDolenjska pivnica", Dvomi trg. „    Wetoer AvgfUSt,   „Vrbniška pivnica", Prešernovo ulice,
V sledečih šakuterijah:
Gosp. Avanzo Marija, VVclfove ulice. „    Blizzollnl Ivan, Špitalske ulice. „    Kahm & Murni k, Sv. Petra ce»ta. „    Praunseiss J. C. Mestni trg. „    Sta cul Anton, Šelenburgove ulice.
V sledečih kavarnah:
Kavarna „Aiistria", Reaeljeve ulice. Kavarna „Europa", Dunajska cesta. Kavarna „Mercar", Glavni tr,?. Kavarna ,.pri Slonu", Dunajska cesta.
Prt vejica p > At im* m In briojnviipin uradu vapr«|ane »e tako) pod primernimi pogoji (771-3)
poštna praktikantinja.
Kje? pove upravništ o .Slovenskega Naroda"
Niklasa Hudholz e H a
naslednik
urar in optični zavod Mestni trg št. 8 (J
v Ljubljani.
Niklaste cilinder-remontoir uro od . 4 f*ld. — kr napnj.
Srebrne cilinder rcm uitoirure od H „ — Srebrne damske cihiidcr-rem ntoir-
ure s srebrnim pokrovom <<<\ 7 — ,,
Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 .,    —   ,, „ Srebrna remontoir-ure s 3. sn-brnim
pokrovom od............ 10 .,    .r>(> ,|
Zlatu damske remontoir-ure od   , . 14 „    50   ,, ,,
Zlate remontuir-ure zu gospode od iiH —   ,, „ Zlate  rimontoir-ure  za ^oKpocle
<1 vojnim pokrovom od..... "18 ,,     —   ,, ,,
Uren« nihalo vskrinjici svetli in temni 9 — „ Lire na nihalo v skrinjici svetli in
temni z bitjem ur od...... 18 —
Dre na nihalo z bitjem ćetrtink od 27 „    —   „ ,,
Budilke od.............. ■ t)    —   » •)
„Schwarzwalder" z bitjem pol urod 3 „     —   „ „
flLjr Za dobro blago ln za dola ae Janićl **2£JJ
Popravila so hitro,  dobro in po ceni  izvrfiujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potieb&čine se najbolje priporoča
z velespoštovanjem (808 — 1)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-ogersko vlado, za Bosno Iu Herzegovlno.
V prijazen ozir!
Pr- nakupu naj se zahteva izrecno pod fitevilko 50.703 Rskotlito varovani volta-križec, katera Sevilka je na križi u vtisnjena in tudi na vsakem zavoju razvidna, ker je -amu ta križec pristni volta-križec.
Fran Bartl
jermenar v L ubijani, Šelenhurgove ulice-
ZzscielOTreLtolj (ioi —17) angleških sedlov in akladiHČe angleške oprave za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilne in uniformske jez dalne opreme in tudi jeiraeuja za stroje. 11   Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno.
i
|o nagio in jano cbiio. |j|
Elektro-dvojni
Volta-križGD
Št. 50.703.
L
Vsem ljudem ni možno doveli svetovati, naj nosijo vedno tak Volta-križec; ta križce krepi živce, prenavlja kri in je po v.-.-m svitu priznano broSprtmerno najboljše sredstvo ■ sledeče b dezai : pntiko in revmatizem, nevralgljo, za slabe živce, ako človek ne more spati, ako lina mrzle roke in noge, za hipohondrljo. bledico, naduho, otrplost, krče, za ponesnaženjo postelje, za kožne bolezni, hemeroide, za želodčne bolezni, hrlpo. kašelj, gluho s t in sumenle po ušesih, za zobobol in glavobol itd. Neprostovoljen «>-ubitek žlvljenake moči, moika slabost ali impotenca ■e ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaični križec. i71f>—3)
'Jfa'nrko, itt'ki»'tfw naj v kritičnih dobah nosijo voltaični križec, ker jim skoraj vedno olaiša boleolns jih obvaruje a s ojim elrktnčnim tokomstflb h posledic, ka-tere so že V mladih dneh zamorile mar.s knteni l po bitje.
Mnogobrojna, zahvalna in priznava,]na pisma S') na vpogled. Cena za komad 1 80 gld.
Ako  se   \ pošljeta   1  yld.   (tml. v  pisemskih znamkah posije se poštnine in carine prosto, S povi t|em '1 I nvč. več. Zanekatolike p tiljam Volta-poluineseo z zvezdo
po istih ccnih.
Pristen se dobiva u .-.m o pri
F. Rabmow cz
Dunaj I   Walflachsrass9 4, S N. V Ljubljani nna na prodaj
A.,  L* *ž \xt^ty
rokovičar in bandažist.
Od leta, 1S69.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
M je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogernki, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd proti |»<<1 tuim holezului*
zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-nove.-:a mila kot. higijeničnega sredstva z\ ndstranenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfok-cijo polti jo takisto splotoo priznan. II«»r-BJjerfeVO kotrnuuvo mlin ima v sebi ■ «> vdsiiiiiioi leMiieu'* tiiiiran » in se razlikuje bistveno od vsi-h drugih k-trano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride *I«-p»rl|i«iii v okom, zalit-v uj izrecno Berberjev«i i.h|ikmoi>i iu>I«», in pazi na zraven OStisnJsiiO varstveno znanko, l'ri neo/.«lrai t j i» i ta polt-nili t>ole«nlli se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blHftJe kolraunvo milo za odpravljanje
llCNIlttjEf   N |M>1«1.
proti spusčajem na polti in glavi pn otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo xa umivani«* Iu l\o|»>ui |<- *h % nmIoIhii j ♦ ► ruho sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem jo 85 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. C-;na komadu vsake vrste z navodilom o uparibi 33 kraje.
Od drugih Bergertevlh medicinsko • koštate* »lenih mil zasluzijo, da na rje posebno opozarjamo: i<4- ■■ /<>«-• m -1 «• ta fino polt; beralcaovo milo /.a priloej li n j im !■>.!■. ir in; o -/a nglajenje polti pn pikah vslod ko?, m kot razkazujoča mila: II r)jer(evo BUtretKOVO - l»<li»-niO lini" rit it iu i i:« n j«' m tollfl". Ilt*ru«'r|«'% •> UStlO 1» iiey.no oli-«i<|o doS<i tir.):  i< ti(> o.o vo milu
proti rudečici obra/.a: imIIo xu p«"«e v obraza jako uč.n-kujoče; tnniiiNUo milu za potne QOgt u: proti ispada' pju las; /.ofmo milo. najbolji« BrsdstVO l-a. č;sčenje zob Gladš vseh drnglfa lt4"r»t-«TJe> In mil so najde vse potrebno v navodilu 0 uporabi. ZaliN-v:: i t.- vedno Blt-r; Tje»»» milit, ker je mnogo ničvrednih imitacij. 106—6)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mavjjf, t.'. Plesali, J. Sv Ob* da ni II. pl. Trn ko zy-ju. d.»lje sk<iro v vseh lekarnah na Kranjskem.
J. N. Potočnik
priporoča svojo
kroiaško delavnico
na Dunajski cesti štev. 14
v Mati anovi hiš'.
Izdeluje moška oblačila kar najboljše in prav pu ceni: oskrbuje uniforme c. I<r državnim in ielezničnim arndnik< m
Posebno ne priporoča čč duhovščini, k^r j« zelo spreten v izdeiavanji duhovniških oblačil, talarjev io menčikov-ov. (613—9)
Razglas.
Zgradba okrožne bolnišnice v Postojini
oud.vla ho bode
potom ziiiaiijševalne
katera se bode vršila dnć 25. maj ni k a 1898. leta dopoludne ob IO. nri
v cbč-nski pisa-m v Postojini.
Obris in prevdaiek l žita v občinski pisarni v Poatejini v pregled. Stroški prora< nnji ni so na i:t.»">00 |rUl, Pismenim penndbam |e priložiti IO°/0 varamo.
Stavb ni p goji      bodo nazninili pr->i pricetkom dražbe.
Zdravstveno okrožje v Postojini
	dne 2f). aprila 1898.	Načelnik: Viti*.
		
		
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
kuterc izključno sama izde-ljnje. Tv In j,ntee h l»rti.-n(oiii proti t ni II-li ni t i'»»i It u i m i zimi h«-• 4»^ pr« iiiri-.n.-fo. Dalje pn-T^P poroi'-n četi, pusoie. frv-l»<( «■  U iu «■ l 1 |sK«- -v| i-«>| t-
itd. itd (208-14)
Podružnica: R. A. Smekal v Zagrebu.
Mam
Alojzij Korsika
umeleljni in trgovinski vrtnar v I-ijutoljani
ponuja po najnižjih cenah : Palmo in razne drago cvetoče in dekorativne cvetlice v a :cba in salone, preprozae evotlico, rsrua drevesci, visoka in nizka z\ vrtove. S?eii venci in šooki iz nsjfiasjlih Besonskih cvetlic se izdelujejo to<*no in po ceni. (1446—3^1) I-otam se dobivajo tudi V3akovrstna 5 mena, preparirane palmo in v to stroko spadajoči predmeti po nainisjih cenah.
BSrmanska darila.
Pri poroda m svojo
največjo bogato zalogo
vseh vrst žepnih ur in verižice, zlate, srebrne, tula in niklo ve, uhaiie,hrose, za pestnice, verižice za okolu vrata, obeske, prstane
iu sploh VBe novosti
po oaijniabflli <m^hji!i
proti dobri postrežbi in garanciji.
Fran Čudtjn, urar v jLijubljani.
tLy*   Ceniki tudi po pofiti zastonj.   •"«•-1\ (t>i>'l—5\
m-
Pristne FflsfcB-julitiie šlibale
s predčevljem iz jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodn » obntalo za vse slojeve razpošilja
Biiimrij ltciler, Dunaj
Marlahllferatrasso Stev. 1. O Tn
OnlU I liri''>i!Hui» Iu i", miku.    (118—lh)
L. Luser-jev obi'ž za turiste.
Ptlznano najboljše nrcditvo
proti kurjim odesona. iuljeui 1. t d.
(■im*im ihIo^h:        (S—'i )
L. Schvvenk-ova lekarna, Dunaj Meidling.
Zahtevajte L U S E R" j C V
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani pri M. Mardetschlager-ju in J, Mayr-ju. — V Kranju pri K. Šavnlku.
Lep prostor za stavbo hiš
v XVXaribox»u
10 minnt izv*-n nv sta proti Vinil^nau1, hi rn^ri 2 orali 786 sežuj^v, se proda po nizki ceni.
Vrč pove Jak. Erlač, Hodar pri Jot. Rothu v Razvanju (Rothvvem  pri Mariboru. (775—3)
Velefine kanarčke predpevce
razpoAilja proti povzetju 8-20 mark pa pevBki zmotnosti. 8 flnij na posknftnjo. Tmli praktične pevske in žvrpolilne kletke, prem. na vseh več ib razstavah. Prospekti brezplačno.
(iit-io) W. Heering, St Andreasberg (Harz) 427.
do 300 goldinarjev na mesec
lnhko zaslužijo osobe vaacega stanu v krs> gotovo in poSteno  brez kapitnla in  rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk.— Ponudbena: I.u«IwIk 4»Nle>rrelct*er. VIII., l>eiit*<lieK»»**«- H. lBu«l«|»«*»t. 701—t)
100
SI
1
I
i
odpravi v 7 dneh popolnoiua      (■'(•>•>-1 M)
dr« ClirlNtoiT-ii  izborni neškodljivi
jedino gol«»*o  učinkujoče sredstvo  proti pegam in za olepSanje polti, 1'ristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po NO novč. ima na prodaj .los. Mu vr-jii  Irluiriin   v L|ubl|iinl.
I
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
Smu. aa.©. Moravskem
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto.     12 7 40
ZZZZZZ Stalna razstava opekarniskih atr jev ZZZZZZ llustruvani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih.
20000*3»;
Darkopp-ova
Diana-kolesai
presezajo vsr. druga
po trdnosti, eleganci in lahkem teku!
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi,
(436-10;
so videti pri zastopniku v Lij ubijani. Dunajska cesta št. 13.
I Zarezano strešno opeko I
0 (Strangfalz-Dachziegel) n
1 prešano opeko za zid 8 (►navadim opeko za zid Ž
^ ponujata 5|
<H po izdatno znižanih cenah
S Knez & Supančić|
i
<i
1
I
1*1
9fJ?
iS
S
j
v.
i
METEOR
(675-0)
vozna kolesa
rn.si3TDOl3šsi
kvalitetna znamka.
Zastopnik za Kranjsko;
Iv. Jax
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13.
I
I
I I
J
Primerna darila za birmo
Ig Podpisani priporoča si. občinstvu, svojo veliko zalogo raznovrstnih
po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem (7H2—3)
Josip Črno
urar
Kongresni trg 4, v (»orberjttvi hiši.
G. Tonnies, tovarna za stroje ¥ Ljubljani.
Izviren ,,0tto"-motor
za plin in benoin
priznano najbiljSi, najvarčnejSi in najcenejši motor.
Bencin-motor in bencin-lokornobila
najjednostavnejša in najvarnejša gonilna moč., brez nevarnosti ognja, brez masinmta, vedno za delo pripravljena. (o3b"—4)
Stroški k večjem 3 novoloe na uro za Jedno konjsko moč-
I i
I
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij |»<» iihJiiI>JIIi ccnnli.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za EDt-OgobrOJns naročila se priporoča
B valnspostovanjem
(8ii -131 Exri.e©t Speil.
i
i
SI
Konccsnjoniran po vis. c. kr. ministerstvu v. odredbo z dn6 7. maja 1804, st. 5373. I
•s?
Lloyd
v Bremenu.
Brzoparnlike voinje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah.
Bremen-Sev. Amerika.
V Newyork.
Iz South am p t ona ozir. Cher- I   D 7~—T-k V
bourga ob sredah in nedeljah. Bremen- JUZ. Amerika. | Baltimor Iz Genove oziroma Neapolja I
via Gibraltar
2-3krat mesečnf».
V Montevldeo.
V Buenos Al res.
Prekomorska vo/nja v Newyork
6—7 dnij.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
v       I Najbolj da in naj cenej da potovalna prilika.
Japan.
Bremen - Avstralija.
V Adelaldo, _______________________
(325-";lbour.eyd».y. I   ■S"*11 «¥natoljst¥0 v Ljubljani:
^bsmbbVbBbVbHMbbbVHSsI -^=-* X ČL  'J-' GL T7" C 3. X.
Privatni uradnik
gell »toJo imImJi slsrtbo ■•Mnealtl. Isti je t odvetniških in notarskih poslih popolnoma isnrjen in so-gehno tndi amolen samostojno koncipirati. Refiektnje se le aa tlaibo s odvetniški, erentnvalno tndi v notarski pisarni v Ijnb1|anl. Naslov pove upravnifitvo tega lista. (789-2;
Prilika za nakup.
Lepo posestvo y Bovcu
ntnra konIIIiis sa potnike« na najlepšem kraju ležeča, se a vseiul prltlkllnaMUl (fandns instrnetas) in IO »rali m»|l»«l|**li *ensl|l«e se z-radi rodbinskih rasmer proila pod prsv ugodnimi plačilnimi poboji.
Povprafia naj  se  lastnik . lonlp  Krn v«i£- '« V Pttaji. (J64-2) Tudi se proda istotan
velika partija izbornih vin
lastnega pridelka po 19 ald. hektoliter.
\ cffotandsko- ameriška črta. \
Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na t*4*i &
iz Eotterdama v New-York. $
i
*
I
Plasma za kajute: Dva n* i j, I., Kolo wra t ring 9.
Piana u makroi: Dunaj, IV. VVevringerp;. 7 A.
I. kajnta:
Od 1. aprila dn 31. oktobra . . mark 290- 40O*,
n   1. novembra do 31. marca .     „     230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 2O0
„   16. oktobra do 31. julija. ......      „ 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosri in eleganci parnika. (51 t—ti)
The Premier Cycle Co. Lil
(Hillman, Herbert A Cooper)
T vornlce i
C«9ventry Heb (llfrr) IIooh
(Angleško . (Čefiko). (pri Nurnoergn).
Letna Izdelava 6O.0O0 voznih koles.
Zaloge v Ljubljani: (697-$)
Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Ernst Speil, Valvazorjev trg št. 1.
Branjarija
na dobrem prostoru v I.) ubijan I *«■ o d d z* ■ar»dl boleh nosil. (803—1)
Kje? pove upravniitvo „Slovenskoga Naroda*.
Steklenice
s patentnimi zamaški
in lorez talclli zamašltov
priporoča
-> 110 mijiilvjlli cenali o-
centrala oei-7) patentnih zamaškov za steklenice in posode
Gradec, Jakominigasse 96/98.
Zanimajte se p]
SS* vendar za izborili domači izdelek, S{j
za liker Iz kranjskih planinskih zellio, 'JI ni ki se zove (222—23) *
»j „Triglav".
hdoljujfl g;. J. Klauer v Ljubljani.
Ta liker se mora radi svoje čistoče in nopre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavnost nai-topleje priporočati ter kot okrepčdo ne sme manjkati v nobeni hifii.
Dobiti Je v lekarnah g^ M. Mardetsohla-ger Ja m TJ. pl. Trnk6ozy-Ja, kakor ludi v ve * t   delikatesnih m apeoerljskih prodajalnlo
za birmanska darila
priporoča »802 1)
v največji izberi po najnižjih cenah
Frid. Hoffman
urar v Ljubljani, Dunajska cesta. y
gjisijy^y^^^w^slfjij^ics»
novo] v Latermanovem drevoredu. Novo!
Od nedelje 15. maja naprej
Zdravilišče Toplice
JDolenJsikc /rlr#nitr |h»h(iijii Slrn>;i.
Akratotermaz '28 — 31° R. je posebno za pitje i;i kopanje pripravna in Uspešno delujoča pn protlnu trganju, lsohlas, nevralgiji, kožnih m ženskih boleznih Kopalni baslnl In poroelanove banje. Udobno opravljene sobe za tujce, Igralne ln družbtnske sobe V najbližji okolici senčnata sprehajališča ln lgralliča.
Dobra in cenena restavracija.
Soao ii z i od 1. maja cio 1. olitobra.
Prospekte in razjasnila pn&ilja zastonj
/5»7_5j kopališka uprava
vsak dan
(798—2)
svetovnoslavno gledališče učenih psov.
Broz kenkursneo. Non plus ultra!
Zares klavir igrajo«*!
ki igra iz opere .,Marta" napev ,.Zadnja roza" in 20 drugih
najbolje dresiranih min iatur-psov, Znižane cene prostorov: Zakli. sedež (JO kr. I. prostor 40 kr. II. prostor 30 kr. Stojifiče )5 kr. Otroci in dijaki na sedisčih polovico, ■'reditave ao vsak dan ob 4.« B. Iu M. nri a večer.
ŽJlvedi človeški trvvpi
Imenovani ilv«*«e Ufgniilue.
Isti so se najsadnjc predstavljali 6 mesecev v Lhidimpc&tanski razstavi in jih je •Občudovala najvisj* gospoda. Vstopnina 20 Ur.
Vri*k dan od 9. ure sjjutraj da O. nre aveeer.
Elbora je za vsakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti.
V® v
rjP $
i
1
i
Otvoritev urarskega obrta.
O
•r-j
o
i> o
fl
(8
Naznanjam si: občinstvu, da sem z dnem 21. t. m. otvorll pod tvrdko
„Tstr^lr:© ZEClopčičfc7|
Prešern »ve ulice štev. 4, zraven frančiškanskega samostana
dobro urejeno (805 — 1)
urarsko obrt.
V zalogi bodem imel raznovrstne žepne in stenske ure, kakor tndi veliko Izbe   zlatnine ln srebnine po najnižjih cenah.
Na podlagi velikoletnepa delovanja v tej stroki iu v zvezi z zanesljivimi tovarnami ml bode mogoče noje cenjene oiljemnike v vsakem oziru popolnoma   zadovoljiti.  —  Ob jednem  si dovoljujem opozarjati, da imam
veliko izber birmanskih daril.
Za prav obila naročila se najtopljeje priporoča
Janko Klopčič, urar.
PopraTrila točno in dobro 1
Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
■ •
o o
a>
l Ji
(D
Največja zaloga koles vsemi novostmi. Po
znano najholjsa in pre sknšena   kolesa proti garanciji  po najnižjih cenah. Mehanična delavnica   za vsa popravila nahaja se / (412—13) v lastni h i Si na Poljanski cesti
lepprosto?  aa/  Mg/dŠ/CA l(0/eSa
Puch, Styria
{najboljša)
Cofumbia
Helical-Premier
Velika zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
po nsjnitjih cenah.
Ceniki
ivalnih   strojev tor koles se  poSiljajj po poŠti zastonj iu frauko.
Svetovnoznana,
irostem za vež->anje na kolesa,
Iz orožne tovarne B. S A.
Priporočam se p. d. občinstva najnljudneje in vabim k obilnemu obisku.
Fran čuden, urar v Ljubljani.
Glasovirji
(1635—SOg
tvrdke
Bratje Stingl
na lliimiji in v llii<liiii|i<»«ti.
Kratki klavirji in pianino
najholjSe kakovosti z izbirno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz on.enjcne prve In največje klavirske tovarne s parnim Izdelovanjem po solidnih ocnnh in z desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji sa jemljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubira tel j
v Ljubljani, v Frula« št. 27, poleg kopališča.
cResna ienitna ponudba.
Mlad gostilničar ln kavarnar v prijaznem trgu koder j t* predi Ina in druge tovarne, poročil bi se rad takoj Z gosploo ali mlado vdovo z nekaj premoženjem, vajeno k temu obrtu ali da bi imela veselje do taistega.
Ponudba s sliko pod J. M*, na upra\niStvo „Sloven Bkega Naroda'. (»83—*2)
Jamči ss popolna tajnost.
Ni\ prodaj je dobro ohranjen
pri|»raven tudi za gostilne na deželi. — Veo pove Josip Uraiimr, kavarnar v Ljubljani, v Bahovoevi hiši na Ceskotovem svetu.   {78*—3)
Ure, zlatnino in srebrnino
razpošilja
HERMAN KRADS
I>tnuij. II ;i, ll^l<lK»«*e 3.
Zeleć podati vsakomur možnost, da kupi dobro solidno blago po najnižjih tovarniških cenah, priporočam:
a ▼.
KlklanSo rrmiiiiteir-ure, 12 nr ido^e, od. 1*80 *lkla»ie r*niau(<»tr-ure, 24 ur iduće, od. 3"2f' Pristne »rcliruc riiiinntuir uri*, odprta, 24
ur idoče, od............5*—
«•!-»• Urne  rdiumlitir ure. z dvojnim
po krovom, 24 ur idoče, od.......G 50
l'rihtiii'   »r^brue  verižic«"  a«  moi ,e in
ifnuke od............125
I r> ■ liuill Ike od........... 1"5<'
1're s nihalo ni in bitjem. 1   lan idoće, od -'75 , „        ,        8 dmj idolu, od   8 75
Vrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih ta-in Hm aesnsBslll   bixui»*r(|   in sakltsezs btaica aa u'««|HMle in <laaue. (439 —i*)
Ceniki brezplačno ln franko.
CJfMCluo tlovoljosasl
[. najstarejša posredovalnica siauova&i in službi
S)4Pr Cr. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na. desni
prlportiea iu u*4u>e»4a (H04)
službe iskajoče vsake vrste
(un>ike In Seimke) sa tuka| In tiruaocl. Za kolikor isoKUCe iiitro iu teatuu p«Mtreabo se> jauičtl,
Crostilna „pri raka**
v Ljubljani, Krakovski nasip it 4. Tu se dobe vsak dan sveti
Tudi se oddajajo ilvl raki ua dom v Ljubljani in na deželo, komad po 11 do 20 kr.
Dalje točim pristna dolenjska vina in vedno sveže Koslerjevo pivo. [ivrstns kutimja. .Senčnat vrt. Lep salon, pripraven za male družbe.
[B0T—(V)
Z odličnim spoštovanjem «T.   Sipi t ^«?t*. gostilničarja.
■ ^^^>A Vam. »amb: Sidro. A a%
iz Riohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolećlne tolažeč« mazilo;
po 40 kr., 7(j kr. m l gUi. s«- dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to l!6u6 — 35)
splcžno prll.tofcl'eao domaČa zdravilo
vedno   le  v izvirmll   atekleiiitah   z  naš«) varstveno znamko „Sidra" iz Rrliter j h ve lekarne in sprejme naj se \l opieznotiti   le take steklenice kot pristne, ki imajo to varat, znamko.
Richter''"3 lekarna pri zlatem levu » Pragi.
m
Pipe za sode
a lino probkovino od  I—5 stev. tucat 1 gld. 20 kr., od 5—ti Itev. tucat 3 gld (fcOl— 1)
Smere^zove čepe
stružene, 1OO0 komadov 3 gld., ponuja
Franti&ek Blaha, strugar, Humpulec, Češko. Lepa, hladna« obokana
vinska klet
se odda takoj v najem v Spodnji diski h. st 75. (H,8-.i>
„Zastonj".
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malemu povračilu in d neuku za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
1 regulovano uro t verižico, ca katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik sa smodke, 1 elegantno kavabrsko kravato ra gospode; I prstan s imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa s imitovanim draguljem; *j mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; j komadov finih angleških zavitkov; 1 etni za smodke in 1 predmet za por«bo; ker se t-adejam. da si pridobim mnogo naručitelje? s tem, da jim blsgo takorekoč na pol poklanjam. -Tod vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite V. ■Teillau ■ntoajris In i*itx|>4»«ftll|««iB|« proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vposlje, pri (718—3)
Wiener Uhren-Ezport S. Blodek
VVfen, II a, llermiiiengasne 19/L.
4J7' FRAN CHRISTOPH-ov 5
svetli lak za tla
je brez duha, aa hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktičnih lastnosti) in jednostavnoga rahljenja se posobno priporoča, kdor Fioc« sam lakirati tla. — Sobe »e v dveh urah zoptu l*hko rabijo. — Dobiva se v nulicuih barvah iprav kakor oljnate barve i in brezbarven (ki daje •amo svit j. — TJsoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva ae v LJnblJanl p i   Iv. Lnck- FRAN CHRISTOPH,
aiann-a nailedniku Antona Stacul-u;     izumitelj in jedini izdelovsteij orisrnn*fa v Kranju pn F. Doieai u svetlega laka za tla, PKANA 4 BER0L1N.
S
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Usojam si velećastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je
j uvele, zlatnino in srebrnino
mej tem najzadnje novosti, od «tii<» II. maju miprrj prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
VeU spoštovanjem
t™-*1 juvelir v Ljubljani.
'tf a m
11
Otvoritev gostilne.
Slav. občinstvu usojam si ulj udi. o naznanjati, da sem Ane 10. t* nI. otvorll
v Konjuških ulicah št. 9 (Nuschakova vojašnica)
gostilno „pri zlatarju"
z vrtom in kegljiščem.
Poskrbel sem za dobro pijačo, in sicer točim pristna dolosjska ln druga vina, potem vedno SVSie Auer-Jevo pivo, dalje bodem vedno lahko postregel s mrzlimi in sjorklml Jedili po smernih osnah.
Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Isjudovlt čorne
(7^4—2) gostilničar.
r~W^s—V |«y—v^sy^">S/«y~ v£fir—~y^ ^13
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po HHjiatž|lla c«*ii*tli vsiakokoll mnsiiiie
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
( (Strangfalzziegel)
(izdelan'! iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
i stekleno zarezano opeko in strešnimi okni i iz vlitega železa
; lončene peči in štedlinike
(lastnega izdelka)
Homon*cement
j IDovšls:! Poitland-cement
i     kakor vse v stavlnnsko stroko spadajoče predmete. •A* Majniije cone!!! (896—igl
i^clojitflj in rdgovorni tutdnik: Josip NoII t.
LaHtuma in tiak .Narodne liskarrmK.
RJ