Foltnlsa pil Bi tis v (oCuvlid Leto LXXI., št. 294 a Ljubljana, sobota si« decembra 1938 Cena Din i.— lznaja vsak dan popoldne izvzemSi nedelje Id praznike. — Inaeratt do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst d Din 2 50. od 100 do 300 vrst k Din *3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di tJPBA VNlsTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23» 11-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Ozadje Francove ofenzive: Pred končno odločitvijo v Španiji ■i General Franco bi rad Se pred Chamberlain ovim prihodom v Rim izvojeval odločilno zmago, ker pričakujejo, da bo v Rimu prišlo do odloči tve o bodoči usodi Španije LONDON, 31. dec. e. Angleški politični krogi spremljajo z največjo pozornostjo razvoj situacije na Španskem. Nova Francova ofenziva po mišljenju angleških krogov predstavlja največji poizkus, ki ga je general Franco pod-vzel, da bi končal vojno. To silno ofenzivo generala Franca tolmačijo z notranjim položajem v Španiji in z zunanje političnimi razlogi. Govori se namreč, da je zavlačevanje vojne izzvalo nezadovoljstvo v samih nacionalističnih vrstah. Po informacijah angleških listov iz Rima se italijanske dobrovoljske čete v sedanji ofenzivi zadnjič udeležujejo vojne v Španiji. Namen te ofenzive pa je tudi, da general Franco, četudi ne bi mogel vojne še končati, pred prihodom Chamberlaina v Rim doseže take uspehe, da končna njegova zmaga ne bi bila več dvomljiva. V tem primeru bi Mus- solini Chamberlaina in Halifaxa obvestil, da se je odločil za umaknitev vseh italijanskih čet, da tako izpolni pogoje, da se generalu Francu prizna pravica vojujoče se stranke; verjetno pa je, da bo pristal tudi še na druge politične koncesije. V tem primeru bi se v Rimu ne razpravljalo več o španski vojni, temveč o bodočnosti nove nacionalistične Španije. V vsakem primeru smatrajo, da bo izid sedanje ofenzive pomenil preobrat v španski situaciji. Ce se generalu Francu ne bo posrečilo zlomiti republikanskega odpora in če se njegova ofenziva konča samo z delnim teritorialnim uspehom, potem bo po mnenju londonskih obveščenih krogov položaj zrel za že pripravljeno akcijo angleške vlade, da vzpostavi mir na drugi podlagi, brez zmagovalcev in brez premagancev. Odločilna bitka, ki naj odloči usodo Španije, je v taki meri obrnila nase pozornost Chamberlain ne bo posredoval v Rimu Mussolini se zavzema za sklicanje nove konference štirih velesil LONDON, 31. dec. e. Kakor ie bilo že javljeno, Francija ne želi, da bi se Chamberlain pojavil v Rimu kot posredovalec v sporu med Francijo in Italijo. Vsekakor pa to ne pomeni, da Chamberlain ne bo razpravljal o italijanskih zahtevah glede Tunisa in Džibutija. Chamberlain samo ne bo prišel s kakimi konkretnimi predlogi, niti ne bo prevzel posredovalne vloge, kakor jo je imel v Berchtesgadenu, namreč, da bi eventuelno stavil italijanski vladi francoske predloge ali pa posredoval za Francijo. Po ves+eh angleškega tiska namerava namreč Mussolini po monakovskem receptu predlagati konferenco štirih zapadnih velesil, da bi razpravljali o italiiansko-franco-skem sporu. Londonski »Daily News« piše, da bo francoska vlada kot dopolnitev svojega odgovora na italijansko noto z dne 17 t m. poslala Rimu konkretne predloge, ki bodo omoeočili razpravo o vprašanju Tunika. Džibutiia in Sueškega prekopa, do-čim bo popolnoma izključila vsako razpravo o katerikoli teritorialni odstoDitvi. ki bi jo eventuelno Italija lahko zahtevala od Francije. RIM, 31. dec. e. Ni še jasno, kako bo rešen italijansko-francoski spor. V Rimu poudarjajo, da je italijanska vlada storila vse, kar je potrebno za ureditev francosko-italijanskih odnošajev, da se prepreči nevarnost nadaljnje zaostritve in da se situacija v Sredozemskem morju ne komplicira. Italijanska nota od 17. t. m. je po trditvah tukajšnjih diplomatskih krogov dala podlago, na kateri bi se lahko pričela direktna pogajanja v vseh vprašanjih, na katera se je nanašal londonski sporazum iz leta 1915., kakor tudi glede nadomestila za kolonije, ki so bile obljubljene Italiji v londonskem paktu leta 1915., ki pa na podlagi versajske mirovne pogodbe niso bila urejena. V zvezi s tem v rimskih odgovornih krogih pripominjajo, da francoski odgovor ni dovolj jasno določil stališča Francije napram Italiji. V francoskem odgovoru so izneseni načelni ugovori in pripombe, ki za sedaj izključujejo možnost, da bi se brez zadržka pričela direktna pogajanja. Zato v Rimu poudarjajo, da čakajo, da francoska vlada, ki je vendar pripravljena na direktna pogajanja, omogoči pričetek teh pogajanj, ker italijanska vlada za poostritev položaja v nobenem primeru ne more biti odgovorna. Ataka na Boniteta v zbornici Očitajo mu, da je hotel prikriti italijansko noto Pariz,, 31. dec. e. Snoti je prišlo v poslanski zbornici do živahne debate o zunanji politiki. Narodni poslanec Sigier, socialist, je izrazil svoje začudenje, da zunanji minister Bonnet v svoji izjavi, ki jo jc podal 19. t m., ni ničesar povedal o italijanski noti, s katero je odpovedala Italija sporazum od 7 januarja 1935, čeprav je bila italijanska nota poslana že 17. decembra, torej dva dni popreje. Nato je govoril še komunist Peru. za njim pa predsednik desnice Louis Marin, ki je med drugim dejal: N*i dovolj, da vlada izjavi, da ne odstopimo niti pedi francoske zemlje. Hočem, da se jasno ugotovi, da ne bomo ničesar storili, kar bi šlo preko sporazuma iz leta 1935. Treba je naučiti narode, da spoštujejo tuje pravice. Mannov govor je bil burno pozdravljen m zanimivo je. da mu je levica celo bolj ploskala kakor desnica. Na te izjave je nato odgovori! zunanji minister Bonnet: Za vsebino note grofa Ciana sem izvedel šele po razpravi v zbor- nici, toda četudi bi jo prečital pred tem, ne bi bilo o njej mogoče govoriti in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker bi lahko govoril pred skupščino šele po tem, ko bi bila njena vsebina znana ministrskemu svetu, ki se pa takrat še ni sestal. Drugič, ker nota ni bila predmet nikakega javnega sporočila italijanske vlade. Na koncu govora je Bonnet izjavil, da bo vlada pedala svojo izjavo o zunanji politiki v januarju. Govorniki opozicije so zavračali trditve Bonneta, češ da dejstvo, da ministrski svet ni bil obveščen, ne opravičuje Bonneta, ker bi bil lahko ministrski svet pravočasno obvestil vsekakor še pred sejo parlamenta, na kateri je govoril. Del opozicije pa je opozarjal na dejstvo, da bi Bonnet lahko obvestil o italijanski noti parlament tudi pred sejo ministrskega sveta. Končno pa je opozicija opozarjala tudi na to, da je Bonnet v svoji izjavi tako govoril, kakor da italijanske note sploh ni in da je sporazum iz leta 1935 nedotakljiv. Nemčija in Zeđinjene države Nemška uradna ugotovitev - OdnoSaji na mrtvi točki — Ostri izpadi nemškega tiska BERLIN, 31. dec. w. Uradno poročajo: Notranji minister Zedinjenih držav Yckes je imel tik pred božičnimi prazniki v Cle-velandu govor, v katerem je hudo napadal Nemčijo in njenega voditelja Nemški poslanik v Washingtonu je proti temu vložil pri zastopniku odsotnega zunanjega ministra oster protest. Proti dosedanjemu diplomatskemu običaju pa se ameriško zunanje ministrstvo ne le ni odreklo vsake zveze z izjavami notranjega ministra, nego je skušalo to izjavo zagovarjati in se je z njo solidariziralo Zato je brez pomembna izjava, s katero je izrazil zastopnik ameriškega zunanjega ministra upanje po izboljšanju medsebojnin odnošajev, ker je to nemogoče, dokler'ameriška vlada služi interesom židovstva in zanemarja ameri-ško-nemške interese. VVASHINGTON, 31. dec. AA, V zunanjem ministrstvu niso hoteli dati nobene izjave v zvezi z nemško objavo, češ da so izgledi za zboljšanje odnošajev med Nemčijo in Ameriko slabi, dokler bodo odvisni od židovskih koristi. Dobro poučeni krogi menijo, da je ta objava imela sam ta uspeh da je odnosa je med USA in Nemčijo privedla na mrtvo točko. BERLIN, SI. dec. br. Ves nemški tisk obširno piše o neprijateljskem stališču ameriških Zedinjenih držav do Nemčije in . hudo napada Roosevelta in njegovo vlado. angleške javnosti, da je italijansko-francoski spor zaradi tega kolikor toliko potisnjen v ozadje. Poročila z bojišč LONDON, 31. dec. AA. S španske fronte poročajo, da so republikanske čete izvedle napad v smeri proti Saroku, ki predstavlja zvezo s francosko mejo, in ki je samo tri milje proč od meje. Ce bi republikanci zavzeli Sarok, tedaj bi presekali prostovoljskim divizijam, ki so sedaj zavzele Aspe in Kobul, možnost umika. Po mnenju republikancev so prostovoljske divizije v veliki nevarnosti. Barcelona, 31. dec. AA. Reuter. Snoči je obrambno ministrstvo objavilo naslednje uradno poročilo: Nacionalistični načrt o ofenzivi je bil včeraj spremenjen in nacionalisti so bili prisiljeni ostati v obrambi, ker so republikanske čete začele s protinapadom in to z uspehom v raznih odsekih. Barcelona, 31. dec. A A. Ha vas. tVadno poročilo republikanskega poveljstva pravi, da je sovražnik nadaljeval z ofenzivo v odseku Trempa in Balaguere ob dolnjem teku reke Segre. Hude borbe se nadaljujejo. Prostovoljske divizije so prodrle do Tor-ma. Sovražni poskusi v drugih smereh se niso posrečili. Med letalsko bitko je republikansko letalstvo sestrelilo več sovražnih letal Saragosa, 31. dec. AA. Reuter. Vrhovno nacionalistično poveljstvo pravi, da nacionalistične čete neovirano prodirajo. V odseku Balaguere so nacionalistične čete napredovale v smeri proti Arazu kljub silnemu mrazu. Na južni fronti je bilo mesto Ro-bera, ki je jugozapadno od Granadele zjutraj zavzeto in nacionalistične čete so zgradile most za prehod čez reko Cannasc Republikanci, ki so trdovratno branili Gra-nadero. so se nazadnje včeraj morali umakniti po borbi na nož. Mnogo republikancev smo ujeli. Franklin Roosevelt »Volkischer Beobachter« naglasa, da se je I bodo tudi v Ameriki našli trezni možje, ki Roosevelt docela udinjal svetovnemu ži- ■ ne bodo dopustili, da bi histerični hujskači dovstvu ter stopil na Čelo križarske vojne i pognali ameriški narod v vojno katastrofo, proti Nemčiji. List pa izraža upanje, da se I Odmev Gafeneovega govora Ugoden sprejem v Angliji — Stališče Italije do LONDON, 31. dec. o. V zvezi z izjavami rumunskega zunanjega ministra Gafenca poroča »Daily Telegraph«, da Rumunija očitno v resnici ne namerava dopustiti nikako tuje vmešavanje v svoje notranje zadeve. Izjave zunanjega ministra se morajo s tega vidika smatrati kot odgovor na zadnjo kampanjo gotovega inozemskega tiska proti Rum unij i. Zanimivo pa je, kakor list posebej ugotavlja, da ostaja Italija prijateljsko razpoložena napram Rumuniji. Rti-munski politični krogi vedo, da italijanski zunanji minister Ciano ob priliki svojega zadnjega obiska v Budimpešti ni hotel ničesar vedeti o težnjah madžarskih revizio-nistov nasproti Rumuniji in o njihovih teritorialnih zahtevah glede Transilvanije. Senzacionalen proces v Berlinu 20 ljudi obtoženih zaradi nameravanega atentata na Hitlerja, Goringa in Gobbelsa Berlin, 31. dec. e. V Berlirfu se 4. januarja prične pred tako zvanim ljudskim sodiščem največji veleizdajniški proces, odkar je na oblasti narodno socialistična stranka. Bivši književnik Franc Nikisch, ki je leta 1933. izdajal časopis » VViederstand« in je bil vodja desničarske radikalno-omladinske skupine z nacionalistično tendenco, je z 20 tovariši obtožen, da je pripravljal atentat na vodilne osebe nacionalistične stranke, zlasti na Hitlerja, Goringa in Gobbelsa. Po obtožnici so obtoženci med seboj žrebali, kdo naj izvrši atentat. Po- | ložaj obtožencev smatrajo za brezupen, ! ker noben odvetnik ni hotel prevzeti ob-| rambe. Računajo, da bo izrečenih 17 ali : celo 18 smrtnih obsodb. Občinstvo ne bo smelo k razpravi, ki bo trajala 8 dni. Nikisch in drugi se nahajajo v preiskovalnem zaporu Berlin-Moabit, kjer je I sedaj 80 odstotkov vseh, ki so obtoženi j zaradi veleizdaje, poizkušene veleizdaje, ali vohunstva. V drugem procesu pride na vrsto nadaljnih 100 obtožencev, ki so bili v zvezi z Nikischem. Več obsojencev iz prejšnjih razprav bodo zaslišali kot priče proti Nikischu. Delo glavnega volilnega odbora BEOGRAD, 31. dec. e. Glavni volilni odbor je včeraj popoldne končal pregledovanje spisov iz vseh banovin. V ponedeljek prične plenum glavnega volilnega odbora pod vodstvom predsednika državnega sveta dr. Štefana Sagadina svoje delo. Referenti posameznih sekcij bodo na tej seji podali svoje referate, nakar bo plenum napravil svoje zaključke. Računajo, da bodo končni volilni rezultati za vso državo ugotovljeni do četrtka ali do petka. Potem bo državni odbor izvedel razdelitev mandatov, nakar bodo izvoljenim poslancem izdana polnomočja. Po poročilu glavnega volilnega odbora pa se bo to zgodilo šele po pravoslavnem božiču. Dopolnilne volitve v Turčiji CARIGRAD, 31. dec. e. Po kongresu turške republikanske stranke pričakujejo z velikim zanimanjem sestanek glavnega volilnega odbora, ki naj določi svoje kandidate za narodne poslance, ker se je že popreje izvedelo, da bo po teh dopolnilnih volitvah več novoizvoljenih poslancev stopilo v vlado Včeraj se je sestal glavni volilni odbor turške republikanske stranke pod vodstvom Refika Sajdama, generalnega tajnika stranke in notranjega ministra. V turški veliki Narodni skupščni je 15 praznih poslanskih mest Kot sigurne kandidate imenujejo Cazina Karabedžiča, generala v pokoju, Huseina Jalcina in Fetija Objara, turškega veleposlanika v Londonu. Danes je prispel v Ankaro turški poslanik v Bu- dimpešti Behid; doznava jo, da bo tudi on kandidiral za poslanca in da bo zavzel važen položaj. Dopolnilne volitve za vsa prazna mesta bodo v soboto. Med praznimi mesti je tudi Carigrad, ki voli enega narodnega poslanca. Kje je poštna vreča? Ljubljana, 31. decembra Med prevozom pošte od urada v Žužemberku do postaje Stične je te dni izginila z avta avtoprevoznika Franca Vehovca poštna vreča, v kateri je bilo 13.500 din, 8 priporočenih pisem in precej navadne pisemske pošte. Tistega dne je bila pošta v redu izročena vozniku Stanislavu Glini, ki jo je zaradi visokega snega naložil raje na sani in jo odpeljal proti Stični. Med vožnjo pa je dohitel sani že na Krki z avtobusom prevoznik Vehovec, ki je preložil pošto na svoj voz in jo odpeljal dalje proti St čni. Na kolodvoru se je Vehovec za hip odstranil od avtobusa, ko je pa oddajal pošto na vlak, je naenkrat ugotovil, da ena vreča manjka. Ve9 prestrašsn je jel spraševati svoje uslužbence, kje je pošta, a mu tudi ti niso znali ničesar povedati. Možno je, da se je vreča izgubila že med vožnjo, še bolj verjetno pa je. da je bila ukradena na kolodvoru v Stični in sicer v trenutku, ko se je Vehovec za hip odstranil in pustil svoj voz brez nadzorstva. Vehovec je takoj obvestil orožnike, ki so uvedli preiskavo, vendar je vse povpraševanje ostalo brez uspeha in vreče niso mogli izslediti. V vreči je bilo sedem tisočakov a številkami: K 0375/578, Y 000/906 B 0361/333, P 0153/015 itd. Dalje je bilo vreči še 12 bankovcev po 500 din in 5 bankovcev po 100 din.__ predsednik ameriških Zedinjenih držav, proti kateremu je nemški tisk naperil hudo kampanjo zaradi njegove politike do Nemčije. Očitajo mu, da je postal največji zagovornik Židov ter da hoče organizirati križarsko vojno proti totalitarnim državam Snežne razmere z dne 31. XII. 1938 Kranjska gora 810 m: —11, solnčno, 60 cm pršeča, barometer pada, drsališče in sankališče uporabna, Rateče-Planica. 870 m: —11, solnčno, 54 cm pršića, vetrovno, skakalnica uporabna, Peč-Petelinjek 1440 m: —10, solnčno, 90 cm pršiča, vetrovno, Planica,-Slat na 950 m: —i2, solnćno, 58 cm pršiča, drsališče uporabno, Bled 501 m: —11, 2 cm pršića na 60 podlage, Pokljuka 1300 m: —13, solnčno, 70 cm pršiča ,mirno, Bohinj-»Zlatorog« 530 m: —10, megleno, 95 cm pršiča, mirno, Sv. Janez v Bohinju 530 m: —10, megleno, 70 cm pršiča, mirno, Mojstrana 650 m: —9, oblačno, 60 cm pršića, Komna 1520 m: —8, solnčno, 165 cm pršiča, mirno, Vogel 1540 m: —13, solnčno, 150 cm pršiča. mirno, Dom na Kofcah 1500 m: —12, delno oblačno, 10 cm pršiča na 80 podlage, Koča. pod Storilcem: —13. delno oblačno, 10 prš:ča na 70 podlage, Koča na Zelenici 1534 m: —17, delno oblačno, 10 pršiča na 100 podlage, Vršič — Erjavčeva koča 1515 m: —18, solnćno. 65 cm pršiča. mirno, Gorjuše 1000 m: —12, delno oblačno, 5 prš ča na 65 podlage, mirno, Koča na Smrekovcu: —11, 45 cm pršiča, škofja Lcfca 620 m: —6, 4 pršića na 35 podlage, mirno, KurtViček 833 m: —6, 10 pršiča na 40 podlage. Polževo 620 m: —5, oblačno, 35 cm prš'Ča, Rakitna: —5. delno oblačno, 40 cm pršiča, Kamniška Bistrica 601 m: —10. delno oblačno, 20 cm pršića na 40 podlage, Velika plan'na 1558 m: —9, solnčno. 60 cm pršiča, Dom na Krvavcu 1700 m: —10, 90 cm pršiča, Sodražica: —7, drobno mede, 3 cm pršića na 40 podlage, Rakek: —7, delno oblačno, 45 cm pršiča, mirno, Lisca: —6. delno oblačno, 10 cm pršiča na 20 podlage, Celjska koča 700 m: —10. delno oblačno, 10 cm pršiča na 40 podlage, Mozirrka koča 1344 m: —12. solnčno, 20 cm pršiča na 60 cm podlage, Mar5bor^*a koča 1080 m fn Pohorski dom 1030 m: —8, solnčno, 30 cm pršiča, mirno. Ruška koča 1249 m: —10, solnčno. 30 cm prš:ča, mirno, Klopni vrh 1269 m: —15, solnčno, 30 cm pršiča, mirno, Senjorjev dom 1522 m: —16, solnčno, 30 cm pršiča na 50 nod^age, Ribnica na Pohorhi 715 m: —11, solnčno, srež. 50 cm Dodlage. Sv. Lovrenc na Pohorhi 4S3 m: —18, solnčno. 50 cm orš:(*a, mmo. Koča na Pesku 1382 m: —8. somčno. 15 cm nrš'.ča na 40 no^Tasre nvrno. Peca 1 fi~4 m: —12, solnčno, 85 cm pršiča, mirno, R;mski v-^'ee 530 m: —11. 60 cm pršiča, drsališče unerabno, Mar»v»r: —12, solnčno, 30 cm pršiča, mirno. Stan;° pvtor^fh""!a1rlh *»e«+: Vse slavne ceste Slovence tudi na Pohorje fo nrpvn^no z verig?roi. Cesta Tržič—Liubel* ie nenrevozna. Sorzna Doročifa. Inozemske borze Curih, 31. decembra. Beograd 10, Pariz 11.655, London 20.605, New \'ork 443.25, Bruselj 74.70, Milan 23.32, Amsterdam 241, Berlin 177.70, praga 15.17, Varšava 83.70, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 31. decembra 1938. Štev Ij4 Srečno novo leto telita vsem mariborskim naročnihomf čitateljem In inserentom »Slovenskega Naroda" UREDNIŠTVO IN UPRAVA V MARIBORU Posvetimo več pozornosti naši meji! Mncgo je Se odprtih vprašanj in nujnih zadev, ki čakajo na ugodno rešitev Maribor, 31. dec. Nekolko delovne bilance o prilikah, v katerih živi naša severna meja. ob sklepu leta 1938 ne more škodovati Ni ravno preveč pozitivnih rezultatov, ko zremo nazaj na bilanco obmejnega dela ob zatonu leta 1938 in ob 20 letnici naše države. Prva leta po osvobojenju in zedinjenju smo bili zmage in radosti pijani Takšni smo ostali Ni bilo to prav Celo preprost kmet posveti ob prevzemu še tako neznatne zemljiške posesti svojo prvo skrb dobremu zasiguranju meje in meinikov. Priznajmo si, da smo bili pogrešni kakor deca. Iztrezn'1 nas ni niti Rapallo. niti koroški plebiscit Ostali smo otroci ter cepili svoje de1 ovne moralne in gmotne sile. Res je sicer, da ni bilo v notranjosti naše pokrajine povsem pravilnega razumevanja in zanimania za obmeine prilike in potrebe Tnda niti klici tradicionalno borbene in preizkušene Cirilmetodnve družbe takoj po prevratu, niti prvi poziv našega visoko narodno zavednesa uriteli-tva iz leta 192? k narodni slogi, niti načrti takrat še žive-česa na'-odneffa generala Maistra in nieCTo-vih ožjih sodelavcev o ustanovitvi »Obmejnega narodnega sveta« niso dovolj za-lesli Slednij načrt je žal prekrižala prezgodnja Maistrova smrt. Ko o tem razmišljamo, se sDominiamo. kako smo zadnia leta v rajnih ča*om<=ih ugotavl;ali prvenstveno^ sile po ured;tvi o^ein'h eospoda^kih in sor^am'h 'adev N?Č novega ni bilo vse to kakor bi nekateri hoteli tolmačiti ta po^av Nova je le forma proučevan ia Za vse to so se za-v^oTTnnTi že na^i priletni, tudi ored^oini narodni borci Zato je potrata raca. če se zd- še komu nnmemo razpravljati o tem. kakšno ie bilo narodno ob^a^hnn doTo n*-ej in kakšno io dane? Ko bi odM^Hni r;n;te-lji vsaj drobec zahtev, ki jih v«»hiiipio p^odnbni obmejni nred^^i .izDolnili. b; bile razmere ob naši meii danes precej drugačne. Res pa je. da smo onazili nekoliko dobre votie pri n^adevanoh za ffo^Dodarcko povzdieo Milimo t1 predvsem na naše (.pete Zgradili so ce^te v P^e^tp^ico Sv P°ter—TjO^ane M^rna Sn°"na. Sv R°np-dikt. Gomia Pad?om in še n"Vqi d^nff^b ce^t n^o^a i*5 a^fatfirr«r> ti'^i dT"'n^TT^p cp^q Št Tli—Maribor. Kozink in nnša An««ka kotlina na 5* vedno ftMratfl na proT-netni no^toD v notTa*v5o^ ir><5tr»o d^a-ve. ko co jiroa not: g* vef'nn o-^r^-to io r> močvirjev, moremo priznati, da je dostop t: severu. Tudi regulacije rek še čakajo, saj je bila le murska struga nekoliko urejena. Pesniška prav malo, le v spodnjem to ku, v srednjem pa je dobila le nekaj presekov, kar pa je le deloma koristno. Ce pa v celoti pogledamo, kako je z vzdrževanjem cest, regulacijo rek, izsuševanjem do vnovčevalnega trga in racionalnega izkoriščanja zemlje za naše mejaše še vedno nerešeno poglavje V zvezi s temi in drugimi neštetimi cd-prtimi gospodarskimi vprašanji se vtap-lja v vse večje globine socialni položaj našega obmejnega življa Kozjačan komaj životari poleg svojega lesnega imetja. Vse ga duši: ceste, cene, izvoz. Slovenjegori-čan ie sicer vsako prestopno leto deležen primerno ugodnega izvoza toda precej manj ugodne cene sadju Z vinom pa ne more skoraj nikamor Ljutomerčanu in Prekmurcu se sodi skoraj enako In vendar naj bi se ravno obmeinemu kmptu nudile iz emne upodne prilike za vnovceva-nje S tem pa bi bila hkrati tudi revnim slojem to je kočarjem, v ničarjem in delavcem ki tvorijo tri petine obmejnega prebivalstva. omogočena človeka vredna eksistenca V tem primeru bi naimani 3000 sezonskih delavcev ne sililo drugam preko meje »Za vse ie svet naš dovolj velik in srečni vsi bi brli, če kruh delil bi z bratom brat — s prav srčnimi čutili'« Pomanjkanje socialnega čuta je naš vpliki greh Ugotovimo velik obseg Dotrebnih tuviiili del pa pričnimo z niimi Takoi bo bolje Zelo umestno ra^p^avlja 0 tem obmemp reso-Ujciia učitelistva z dne 19 novembra t 1 Treba bi bilo le faksirati potrebo takšnih lavnih del po krajevnih prilikah Oprostite če pHhaiam ?. ohmeinim šolstvom šele ob koncu N« bilo malo storjenega vendar pa še vodno Dremalo Obmei-ni srezi Dravograd Maribor levi brea Liu-tonnpr Murska Sobota in Lendava š+oie'o 33 81? očeneov 148 «ol fifiP ra-"-°riov forpi po letu 1918 orii-a=tka ra oHb,;žno S 00^ učenoev in 250 razredov In vendar mani-ka še vedno 211 učnih sob 49 ra7rednv 44 uč'teliev in 3Q6 učiteli^kh ef?nnvan; P'*n\ v obmeinp šole na sn=»da naibolio k^'alifi eirano nh'a^ivpno ?nšri;tpno fm^tno zpci-Surano nčitplictvo Nipffovo dolo ho v blagoslov deoi tn liud-tvu sni 7a«d«^'iie naše Obrnemo nn;to1ictvQ nrj VSC^a n^ro+Vn ki =moter v.^rne meje — zadovo'i"'* •zavedni mejaši!« Mejaš Iz barak v česlua stanovanja Kaj vidiš v novih mestnih hišah v Pregljevi ulici, kamor so se preselili barakarji Maribor, 31. decembra Tik pred božičem so mi sporočili željo, naj bi Cankarjev božiček »čez prazni o s svojo požrtvovalnost jo storili ne le veliko človekoljubno delo. ampak tudi velevažno narodno obrambno delo. S kolom ga je do smrti pobil Odmev usodnega fantovskega pretepa pred mariborskim okrožnim sodiščem Maribor. 31. decembra Ve::ko število žrtev pada leto za letom pod vplivom alkohola, zlasti zl g-las-ne šmanaice, ki jo pijejo ljudje na naš?m podeželju, posebno v Slovenskih goricah in na Dra.^kem polju Ta nesrečna pijrča. ki p piičelujejc kmetje sami za domačo i a to, je povzročila že toliko ?r>rJn- da bi se o tem lahko ruvpi-sle cele knjige. DrugI vzrok ubojev na nušen:- podeželju pa j« nesrečn bojni klic»aufbJtoc. Oboje je kri-v:, rla je m«»ral itmrtt: komaj 16 letni Janez Dajčman iz Lederoka v Slovenskih g-oricah. Dne 1? ok'ob^a t .1. zvečer so n?mreč pri posestnici Eliz'b^a Kolarjevi v Ledeniku bt;skali jabolka. Kakcr je že naa-da so se zbra U vaški fantje, ki jih je Ko-iarjeva pogostila. Bilo je že precej pozne, ko je prišel h Ko!aTievi tudi Jnnez Daji-man. ki je bil že precej vinjen. Uganjal je raz~e žale. kar pa ni bilo všeč vini carskemu sinu Karlu Pcvalecu. ki je bil še trezen. Nenadoma sta si Daj^man in P:>;a-lec zaradi neke mair: kos i skočila v lase, vendar se je oHaUra fantom posrečilo, da so ga zopet pomirili. Ko so pv K'lar-jevih koičali delo. so fantje o-Jšli k Ša-lamunevim v Ledinsku kjer so bili tudi pogoščeni Tu se je z:pn vnel prepir med Da j č mano m m Povalectm. med katerim je Dajčman nenadoma potesmil žepni nož in navalil na Povaleta ki je zbežal proti ?.'.donosm'ka Ostalim fantom se je posrečil:) Dajčmanu iztrgati nož. ki so mu ga pozneji zopet vrnili. Zdelo -»e je da bo nastal mir, ko se je zaslišal bojni Klic »aufbifcs« Dajčman je kakor tesen planil na proeto ter zagledal Povaleca. Navsiil je nanj z nožem V rokah. P.valec je ponovno zbežal, vendar ga je Dajčman dobitel Pri bližnji hruški je pevalec pograbil kol ter z vso silo dvakrat udaril Dajčmana po gla/. i, tako da s-? je zgrudil in obležal v mlaki krvi nezavesten Dajčmana so takoj dprem li v mariborsko oolnico. kjer pa ;"e nas'ednji dan podlegel smrtonosnim poškodbam. Po-valeca so orožn'ki aretirali ter se je pri zaslišanju zagovarjal s siicoranom. Odmevi krva* ega dogodka so bili danes dopoldne pred malim kazenskim seaa*qap mariborskega okrožnega sodiSča, ko se je mora! pred sdnil'i zagovarjati 21 le'ni vi-čarski sin Karel Pov?lec zarad obtoSbe državnega tožilca da ;e zakrivil smrt Janeza Dajčmana Tudi pri dana Soji rajspra-vi se ie Pova^ec zagovnr;al s silobranom. Povalec j2 bil oproščen. Maribsrske in okoFške nzvlzz _ Za čas*rce sodnike pri tukajšnjem sodišču sb imenovani veletrgovec Miloš Oset. Ferdo Pinter in Drago Roglič. — 6 mesecev se bo pokerila 221etna Marta LebcTjeva iz Marlccra v tukajšiji ;et-nišnici in s cer za;adi tega. ker je !eto> v novembru ukraila v neki maribo: siti trgovini 70 din vreden dežnik. Leberjeva je že 18kra,L preclkazncvana. — Kr*av korpc gost:\ie- Dne 2~. julija letos se je vršila reka gostija v Osvalccvl gst.lni v Rušah. Te gestre se je odeleSH kot perofni kum Franc Jausnik iz Lob-nice. Goitija se je viši.a že v ranih popoldanskih urah in se je nadaljevala zvečoi. K tej gostiji je prišel nepovabljen tudi 2 lletni mesarski pomočnik Vladmr Fte-polusk. Dali so mu jesti in piti. Jrušnik ta Repolusk sla se kmalu opila in je prišlo med obema do prepira, med katerim 17« sveti večer na Pohorju Maribor, po božiču Božič — zlasti pa sveti večer, je praznik rodbine in družine (Nam Slovencem ne bo škodilo, če razlikujemo rodbino od družine in če prvo omejimo na člane samo rodo vine. k drugi pa štejemo tudi pri roabini službujoče osebe.) To posebno na sveti večer občuteno bajno duhovno skupnost šele prav spoznajo tisti, ki jih je usoda ločila iz ozke krvne povezanosti in jih kakorkoli že — osamila Biti sam — Ta občutek ni skozi vse leto tako grenak, kakor je baš na sveti večer; že na sveti dan ga lažje preneseš Občutek osa-melosti pa lahko ima tudi tisti, ki je že davno odrasel svoji rodbini, ali je sploh ni poznal, pa je našel nadomestilo v ožjih krogih družbe, ljubezni itd Gorje mu pa na sveti večer kogar je usoda ločila tudi IZ te duševne ali srčne povezanosti in kdor si ne zna tudi za to izgubo najti nadomestila, ki pa mora biti močno dovolj, da po potrebi posameznika izpopolni ze-vajočo vrzel Med temi slednjimi sem bil tudi jaz kmalu po prevratu Do tedaj nepoznana sila me je za sveti večer pognala na — Pohorje, v Mariborsko kočo Tam sem bil samo enkrat med vojno, ko je bila koča še v nemški posesti To pot sem v koči že našel slovensko oskrbnico in kar me je še bolj razveselilo: bila je to stara znanka iz Ljubljane, ga ozir vdova Tomažič To je bilo L 1921. Tedaj sem bil za ta večer i še pravcata čudežna prikazen. Ravno ta izrednost pa mi je postala oni globoki vir, iz katerega sem že spotoma (skozi tedaj še divje zaraščene gozdove) spoznaval pravi čar bajne tajne svetega večera in I sem si prvič zavestno ustanovil novo veliko rodbino in še večjo lastno družino. Zamisiii sem se namreč v položaj vseh, ki jim je usojeno, ta večer kjerkoli in kakorkoli preživeti samim — niti v družbi ožjih prijateljev Vsi ti osameli skupaj so mi tvorili družino, a vsi enako ali slično misleči so mi postali moja nova — rodbina. Tako sem pred 17 leti doživel na Pohorju svoj prvi, res idealni sveti večer. In zaobljubiš sem se, ta večer tu gori obnavljati, dokler živim v Maribora. In te zaobljube se trdno in zvesto držim leto za letom in ne glede na vreme in pot. Kaj vse sem vsa ta leta doživljal že med potjo, včasih tudi v celem snegu, ki je bil v zametih nad mojo višino Pred 10 leti ta večer sem že v pozni noči pod Sv Bolfen-kom v globokem snegu zalotil Mariborčana, ki sem ga komaj spravil na pravo pot in rešil najbrže smrti v snegu, morda tudi sebe cbupa nad snežnim metežem in gosto meglo. Pa da se ne Eamudim pri svojih spominih na sveti večer na Pohorju, ki bi že zdaj lahko napolnili lepo knjigo, saj sem postal že pravcata živa kronika obstoja Mariborske krče v slovenski oosesti. Poznam vse »dinastije« oskrbnikov in oskrbnic te koče od prve (Tomažič-Sela-kove) pa do sedanje (sestri Mara in Pep-ca Gobec). Vmes so b-li: Glavač, ReS, Ton-, čka Dolinšek, Loze je vi (Goricam) in Ko- vačič Najdalje je sedanja oskrbnica, že sirom znana gospa Mara, ki stoji blizu 10 letnice svojega res vzornega poslovanja in ki s svojo skrbno sestro doživlja razveseljiv razvoj te keče, do katere danes vozijo že avtomebili in motocikli in katere oostr;žba zadovoljuje tudi razvajene goste. Da se je z izhcdiščem v tej koči zimski sport po vsem ostalem Pohorju tako razvil, da se ga pridno udeležujejo zlasti Hrvatje iz Zagreba in Varaždina, gre v največji meri na račun Badjurove črnuške šole in njegovih številnih priporočil Pohorja za zimski sport. Svoje največje veselje sem doživel pred leti, ko sem za sveti večer srečno »ubežai« smrti v snegu — v gorki koči prvič zagledal električno razsvetljavo in zas'išal radio, ki sem ga sam v veliki sobi poslušal do konca polnočnice, mislim da ^ Zu-richu. Se nikoli pa nisem bil v tej koči na ta večer tako osamel gost kakor letos. In še nikdar v svojem življenju nisem tega večera in te svete noči doživel tako idealno in kljub svoji revščini tako bogato srečno kakor letos. Niti domačinov ni bilo, vse se je zbalo snega, čeprav je bila ravno letos še posebno razplužena vsa cesta cd koče pa do Hoč (Zato je bil sosednji Sv. Bolfenk malo na boljšem, imel je 5 gostov.) Ni mi žal težke severne poti, pred katero so me v Mariboru svarili Bližina mojih 7 križev je tudi tD Kalvarijo srečno premagala. Nepozabno mi tudi ostane, da sem bij še bolj kot druga laiaaweejet kot član božične družine, kL "iček. je Jaušnik v-gel Repolu ku kozarec ra glavo. Repojusk je potegnil nož in ga Jau-šn:ku z~sidi' v desnice ter mu prerezal kile. tako da je ostala roka kljub vestnemu prizadevan u z:iravnkv hroma l-3pi-lcg te zadeve je bil včeraj dopoldne pred milim k-ženskim sanrtom mariborskega okrožnega sodišča, ki je Via imirja &e-poluska obsodil na 5 mrrecev strogega zapora, p trojno za dobo 3 let. — Iz davčne upnive. Delodajalci, ki pla-čujejr. islužbenski da.ek v davčnh znamkah/ morajo v januarju p-odležiti pristojni davčni upravi v pregled knjižice usluž-benskega čavko za leto 1938. _ Rita-U'ta, z a-nenita učenka Ane Pavlovne pleše na Silvestrcvo v Sck"l- ikem demu. _ Spcrtne novic« Jutri na novega leta dan oo TSSK Maribor cfic'elno otvori] no«vo zim5»ko-sp:itno sezono na Pohorju s prvo sonuško teknil na progi 10 km v okolici Ribnice. Start in cilj bo=ta pred Osraj::ikcvo gostilno. _ NaKup Koruze za potrebe vojake. Od 1. januarja do ,'»0. aprila 1939 se vrši vsak torek, četrtek in soboto dopldne nepsre-den nakup koruze za potrebe vojske v prostorih vojaškega senika v Stri:arjevl ulici. Kajvcija ni potrebna. Vsi ostali pogoji so raznddmi v garnizonskem skladišču v Mariboru. Ob železnici 16. _ ]VIoz z dvanajstimi jeziKi nastopi na SiKestrovem večeru Sokola matice v So-kolskem domu. _ Z zlomljeno nogo je obležal pod sanmi, naloženimi s težkimi lesenimi hlodi 26* letni delavec Mihael Težak iz Smolni-ka pri Rušah. Zapslen je bil pri prevažanju hlodov v Ruše. Sani so na poledeneli poti zdrsele navzdol in ga pokopale pod seb?j. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. _ Z nožem *o ga obdelali. V žitnici pri Sv. Ani v Slovenskih goricah so se domači fantje stepli pri lužčenju bučnega semena, V bitki je obležal z ranami v hrbtu 17 letni mlinarski vajenec Majrtin Žižek iz šav-nioe, ki so ga domači odrpreanili v mariborsko bolnico. — Olimpijska vi*ta nacrtepi na Silve-strovem večeru v Sokolskom domu ter bo predvajala parterne vele toče. — Tatovi in sleparji so pridno na dela. Na Aleksandrovi cesti 38 uslužbenemu Ivanu FUipančicu so drzni storilci odnesli iz nezaklenjene spalne sobe novo zimsko suknjo, vredno 1.500 din. Pri trgovcu M. Feldinu se je zasebni ca Marija G. domenila, da bo iz izročenih ji 30 m platna iz- delala moške srajce. Ker pa trgovec ni prejel ne blaga in ne izdelanih srarje, se mu je zadeva zazdela sumljiva in j« slučaj prijavil tukajšnji policiji, ki išče premeteno sleparko — Svetovnoznanl kloVni-arti»ti na potu v Maribor? Prejeli smo vest, da so klcv-ni-artisti cirK-usa Fumagali na potu v Maribor! Posloviti se hočejo od starega leta na Silvestrovem večeru v Sokolskem domu. — Sokol Hoče priredi v Sckriškem domu sllvestr:van:'e. Vsa nacionalna ja/.nost \ ljudino vabljena. Na sporedu so razne šaljive točke, tako da bo razvedrila v pc'ni meri. —Velika tatvina. Mnriborska policija je bila včeraj obveščena o drzni tatvini, ki je bila izvršena v h!ši Franca Lubcja v Slo-venjgradcu. Tja se je odpeljal takoj policijski agent Medvešček s policijskim psom Vlomljeno je bilo v stanovanje Angele M ar ga rente le, žene inienjerja, ki služi v Abesiniji. Vlomilec je preitrskal vse omare, pretaknil vse predale in naposled odnesel platinasto brošo z briljanti, dva bri-iantna uhana in zlatr zapestnico, \se skupaj v vrednosti nad 30.G00 din. Policijski a § en t je posnel prstne odtise. — Beli zamorci bodo plesali na Silve-strovem večeru Sokola Maribor-matica v Sokolskem domu dne 31. XII. 1938. Vstopnice so v predprodaji pri Putniku. — Konferenca o obmejnem prometu je bila v prostorih mariborske^ glavnega kolodvora Na čelu nemške delegacije je bil dvorni svetnik dr Schelbl. V nemški, kakor tudi v naši dele«*ac'ji so posamezni referenti in strokovnjaki žcle/niike. ca'inske, obmejno policij-ke in veterinarske stroke. N'a čelu jugoslovenske delegacije je bil pomočnik železniškega direktorja iz Ljubljane visj! železniški svetnik Franjo Hojs. Med drugim so bili v naši delegaciji poleg g. Franca Hojsa še dr Leon Dekleva, F-anc CVšič ter inž. Ciril Peteržela kot zastopniki ljubljanske železniške direkcije. Finančno ministrstvo je zastopal višji svetnik Predrag Pešič. notra.ije ministrstvo bans.ki svetnik dr Bogataj, kot zastopniki glavne železniške direkcije pa so bili navzoči višji »vetntki Milcr-Petrič. Blaž Pretner, Robert Laval in Mirko Vuletič Ker je Nemčija pres*avila svojo car>nsko meio na bivšo avstrijsko, je postalo aktualno vprašanje ureditve obmejnih ca mskih formalnosti ob jusoslovensko nemški meji. zlasti na našem mariborskem obmejnem kolodvoru. Delegaciji sta obravnavali probleme iboli*anja obmejnih carinskih in železniških manipulacij v svrho čim vejje ekspeditivnomu na maribor-kem obmejnem kolodvoru. Razp avljali Boccaccio« (ob 9. uri) in zn žanih cenah Novo leto pa začne: popoldne z zadnjo vprizoritvijo zelo vesele komedije »Pesem s ceste« (globoko znižane cene). Zvečer pa z drueo vprizoritvijo domačega šlagerja »Vse za šalo«. Mariborska fesležnica Dežurni lekarni: V:dmar'eva na Glavnem tvsu in Savosiova na Kralja Petra trgu. Društveno življenje: Nocoj silvestrovanje v Sokolskem domu n silvestrovanje bivših mornarjev pri Novem svetu. Mrribsrska mvsletna pošta Želim: Narodnemu gtedattiču: Dobro subre+o\ »Totemu li