\
iUv. «1	jy
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredniitvo: Ulica Sv. Frančiška Amškega 51 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I 1ijate!j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij li-ta ,I:«inost\ — Tisk tiskarne .Edinost", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta............. • • • ■ 12*—
za tri mesece.......................6"—
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5-20
za pol leta.................2-60
1M4
fe XXXIX
Glasilo poIHKnesa društva „Edinosti" za Primorsko
„\ edinosti je moč!"
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 8 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnoliranilnični račun št. 841.652.
Brzojavna poročila.
Rvstrijsei miiistrshl svet lelencije.
DUNAJ 2. (Izv.) Danes popoldne se je vršil ministrski svet, ki je potrajal do poznega večera. Bavil se je s pripravami za delegacijsko zasedanje, ki bodo sklicane dne 2H. aprila v Budimpešto. Nadalje se je pečal ministrski svet z vprašanjem bosen-skih železnic zlasti z ozirom na to, da je bila predloga v ogrskem gržavnem zboru že sprejeta in dobi v kratkem sankcijo. Zato se je bavil ministrski svet z vprašanjem, da uzakoni predlogo s pomočjo § 14.
Škandali v socijalno - zavarovalnem odseku.
DUNAJ 2. (Izv.) V današnji seji soci-jalno-zavarovalnega odseka je prišlo do ostrega konflikta med Cehi in Nemci in sicer radi neke sprejete določbe, ki bi spremenila položaj v praški zavarovalnici proti nezgodam v prid Nemcem. Cehi so nato zahtevali reasumiranie dotičnega sklepa, sicer da bodo odsek razbili. Predsednik je sejo prekinil v svrho, da se doseže kompromis, ki se je tudi dosegel.
Časovno napredovanje častnikov in izboljšanje položaja.
DUNAJ 2. (Izv.) Včeraj se je tu mudil ogrski domobranski minister Hasay, in sicer radi neke naredbe, ki izide z ozirom na reformo brambnega zakona že te dni. m Kakor se zatrjuje, pripravlja vojaška u-prava temeljito reformo napredovalnih razmer pri armadi in izboljšanje gmotnega stanja vojaških umirovljencev. Predvsem se bo določilo, da naj častniki dosežejo višja poveljna mesta že v najbližjem irnenovalnem terminu. To bo predvsem na korist polkovnikom-brigadirjem, ki bodo že meseca maja imenovani za generalne majorje. Častnikom se bodo plače zvišale in zagotovil časovni avanzma.
Avstrija ovira srbsko prosto luHo v Solnim.
DUrfAJ Z. <Lcv.) V duuajshrih hiisgih »e
danes priznava, da so pogajanja med Srbijo in Grčijo za srbsko prosto luko v Solunu zato tako težavna, ker Avstrija zahteva za sebe tudi vse one privilegije, ki jih Grška hoče koncedirati Srbiji.
Prftinsftiisko g!Inde no Rimskem.
DUNAJ 2. (Izv.) »Zeit« poroča iz Bukarešta, da je napravila avstrijska vlada svoje korake pri romunski vladi zaradi nedeljskih demonstracij. Romunska vlada je baje pripravljena javno desauvirati napade na Avstro-Ogrsko, toda v taki obliki, da ne bo razžaljena romunska kulturna liga.	_
Dr. Mandić v avdijencl.
DUNAJ 2. (Izv.) Cesar je danes sprejel v avdijenci novoimenovanega namestnika deželnega načelnika za Bosno in Hercegovino, dr. Nikolo Mandića. Dr. Mandić se je zahvalil cesarju na imenovanju. Kakor poročajo listi, je rekel cesar dr. Mar.diču. katerega je sprejel zelo milostivo: »Popolnoma se zanašam na vaše zaupanje, ki ste si ga pridobil s svojim patrijotičnim delovanjem v svoji domovini, katere blaginja mi je vedno na srcu«. Ce^ar je zelo hvalil koristno delo bosen-skega deželnega zbora in je izrazil upa-
nje, da bo bosenski deželni zbor tudi nadaljeval svoje koristno delo in da bo vedno delazmožen.
Grof Tisza ni sprejel reškega župana?
BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Vest, da bi bil novi reški župan dr. Zanella odpotoval na Dunaj, da bi se tamkaj oglasil pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi, da pa ga Ie-ta ni hotel sprejeti, dasiravno je baje posredoval za to italijanski ministrski predsednik, se na pristojnem mestu označa kot popolnoma neresnična.
Hm vojnike zahteve.
BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) V politiških krogih se zatrjuje, da bo vojna uprava v delegacijah zahtevala med drugimi tudi nove kredite v znesku 240 milijonov kron za nabavo štirih novih dreadnoughtov.
Sklicanje dalmatinskega deželnega zbora.
ZADER 2. (Izv.) Pred kratkim so dalmatinski poslanci posredovali pri vladi, da bi sklicala dalmatinski deželni zbor k daljšemu zasedanju. Ministrski predsednik grof Sturgkh je sedaj obvestil posl. Biankinija, da bo dalmatinski deželni zbor sklican kmalu po veliki noči k pomladanskemu zasedanju. Vlada predloži zboru predlogo o volilni reformi, ki jo dobe stranke na vpogled pred zasedanjem.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 2. (Kor.) Izredno zasedanje bolgarskega sobranja se je otvorilo danes s prestolnim govorom, ki predvsem utemeljuje razpust sobranja in nadaljuje: »Odnošaji Bolgarske napram velevlastim so dobri in vlada posveča vso pozornost v to, da postanejo prijateljski. Razmere napram turški državi se z ozirom na mnogoštevilne gospodarske interese, s katerimi ste zvezani obe državi , razvijajo v prijateljski smeri. Stiki z vsemi drugimi sosednimi državami so zopet vzpostavljeni in je upati, da se bodo po medsebojnem prizadevanju zboljševali vedno bolj. Bodočnost Bolgarske sloni na mirnem dehi. Prestolni govor napoveduje celo vrsto iji cdfog, rranašajočih sc na zboljšanje gospodarskega in financijalnega položaja. Bil je sprejet z navdušenim odobravanjem.
SOFIJA 2. (Izv.) Za predsednika sobranja je bil izvoljen s 122 glasovi vladi-novec Vačev, za podpredsednika pa Momčilo (štambulovec) in Ivančev (Ton-čeva str.) Kandidatje združene opozicije so dobili po 91 glasov. Socijalisti so oddali glasovnice z napisom; »Živela federativna republika!«
Srbsko-turški mir ratificiran.
CARIGRAD 2. (Izv.) Izšel je sultanov irade, ki priobčuje ratifikacijo srbsko-tur-ške mirovne pogodbe.
Bolgarski princ avstrijski nadporočnik.
DUNAJ 2. (Izv.) Cesar je imenoval bolgarskega princa Borisa za nadporočnika v 11. pešpolku, čigar imetnik je bolgarski kralj.
Pomirjenje na Angleškem.
LONDON 2. (Izv.) V politiških krogih se zatrjuje, da ne pride med liberalci in konservativci do kompromisa samo glede homerule, temveč da se misli celo na načrt, da se na Angleškem uvede splošna federalizacija. V tem slučaju dobi Anglija pisano ustavo, ki je dosedaj nima. Kakor znano, je Anglija edina država, ki nima pisanih ustavnih zakonov, temveč veljajo
PODLISTEK.
Sšdaci mlin.
Ratnan. - Sftsal Xavier de Montč|»«n.
—	Toda; za vraga, chevalier, kje ste pa vendar pustil svoj del onega denarja, ki smo ga odvzeli našemu ljubemu Bona-mvju? Saj je bila vendar če^nr* Trintridesettisoč liver, in če se ne motim, ste jih hotel imeti za podlago maijo^n. I
—	Ah, življenje je sen; in čim lepši je ta sen, tem hitreje izgine. Ah! Mojih trintridesettisoč liver je izginilo!
—	Ne da bi bil neskromen, ali smemo vprašati, na kak način?
—	Vse vam povem. Samo dovolite mi, da povečerjam. Umiram lakote. Ali hočete večerjati z mano?
—	Kje pa sem imel vendar svojo glavo! — je zaklical Lascars. — Vi me vabite na večerjo? Saj sem vendar prišel zato semkaj, da vas povabim s seboj na večerjo.
—	Ali res, sprejemam to vabilo iz vse-7a srca. Dajte mi le toliko časa, da si de-nun klobuk na glavo in si pripašem meč.
—	Stojte, ljubi chevalier! Ce vam je ljubo, ostaniva tukaj. Prišel sem namreč, da se pogovorim z vami v zelo važni zadevi, in to se zgodi tu mnogo bolje, kot pa v kaki gostilni. Dajte, bodite tako dober in pazvonite svojemu služabniku. Rue des Bons Eniants je čisto blizu Palais Royala in v palais RoyaIu je dobrih kuhinj več ko preveč. Tu je denar, da plača, kar je po-
treba. Nekaj dobrih jedi in pletenico finih vin.
Chevalier je vzel denar in odšel.
Lukul bo večerjal pri Lukulu, — je rekel, ko se je zopet povrnil. — Odposlal sem svojega slugo.
—	V tem mi pa lahko pričnete pripovedovati o svoji nesreči.
—	O za to pripovedovanje mi zadostuje samo par minut. Pripovedovali so mi o nekem popolnoma zelenem mladem ple-menitaščku z dežele, ki je prišel v Pariz, da dostojno zapravi vinarje, ki jih je pri-štedila njegova mati. Takoj sem sklenil, da mu pomagam po svojih najboljših močeh. Dogovorila sva se za snočnji večer. Vteknil sem si ves svoj denar v žep in še par zavojčkov kart gotove vrste, in tako oborožen sem odšel. Začela sva igro in po pravilih previdnosti sem mu dal, da je iz-početka dobival; toda kaj mislite, dobival je venomer. Tedaj sem mislil, da je popolnoma odvisno od mene, kako naj se zasu-če igra. Toda, kakor sem se trudil in mučil in dasiravno sem igral s svojimi lastnimi kartami, nisem mogel dobiti nobene igre. Bil sem si gotov, da mi mora biti sreča mila, in zato sem tudi podvajal stave. Izgubljal sem. Bil sem trdoglav in izgubljal sem tako dolgo, dokler nisem imel ničesar več izgubiti.
Tu se je prekinil pripovedovalec.
—	Kaj, baron, smejete se moji nesreči?
—	Moram se smejati proti svoji volji, chevalier. Kako krasen predmet za komedijo! Mogel bi se jej dati naslov: »Kako je ovca požrla volka!«
le običaji, ki se pa varujejo mnogo strožje nego drugje zakoni.
LONDON 2. (Izv.) Notranji položaj se smatra znatno ugodnejši, za kar je najbolje znamenje, da je kralj odpotoval v Windsor. Unijonisti so sklenili, da Asqui-thu v njegovem volilnem okraju ne postavijo protikandidata.
Srbsko-črnogorsko mejno vprašanje.
BELGRAD 2. (Izv.) Prihodnje dni se v Sjenici zopet snide srbsko-črnogorska komisija, ki bo zopet radaljevala jeseni prekinjeno delo za dolodtev srbsko-črnogorske meje Sandžaku. Komisijo tvorijo 3 srbski in 2 črnogorska pooblaščenca, spremljata jih pa dva vojaška oddelka. Teren je jako težaven, a je upati, da bo stvar končana v dveh mesecih. •
Epirsko vprašanje.
DUNAJ 2. (Izv.) Oficijozni komunike zunanjega urada pravi, da so se trozvez-ne države v principu že sporazumele glede odgovora na znano grško noto in le še čakajo, da poda trosporazum svoje predloge. Dosedaj v epirskem vprašanju še ni nobene rešitve. Epiroti zahtevajo realno unijo z Albanijo, kar je pa nevzdržljivo.
Združenje bolgarskih opozicijonalcev.
SOFIJA 2. (Kor.) Po inicijativi demokratične stranke so se, izvzemši mladoso-cijaliste, zedinile vse c^pozicijonalne stranke, da bodo v vseh vprašanjih nastopale skupno proti vladi. Zedinjena opozicija šteje 108 poslancev, vladna stranka pa 126.
Velikanske stavke.
PETROGRAD 2. (Kor.) Delavska stavka je obsegala včeraj 121 podjetij. Skupno število štrajkovcev je znašalo 85.000.
LONDON 2. (Kor) Po vesteh, ki prihajajo iz Pennsy Ivanine, grozi 75.000 rudarjev stopiti v štrajk dne 3. aprila, če se ne doseže sporazum z delodajalci.
Velike demensracije v Parizu.
PARIZ 2. (Izv.) Republikansko-socija-listična stranka je priredila snoči velik banket v čast Briar.du. Ob tej priliki je več sto pristašev zedinjenih socijalistov hotelo vdreti v dvorano, kjer se je vršil banket. Posegla je vmes policija, pri čemer je prišlo do krvavih pretepov in je bilo več oseb nevarno ranjenih. Končno je policija porinila demonstrante nazaj. Demonstrantje so se umikali žugaje in vzklikajoč: »Doli z Briandem«.
Rochettova afera.
PARIZ 1. (Izv.) Parlamentarna komisija je zaključila svoje delo z ugotovitvijo, da sta Monis in Caillaux sicer posegala v Rochettov proces, toda ne v svrho osebnih koristi, da torej to njuno ravnanje ni bilo čin korupcije, pač pa zloraba uradne oblasti.
Stavka rudarjev.
LONDON 1. (Kor.) V premogokopih v Yorkshire stavka sedaj že do 75.000 delavcev. Vsa dosedanja pogajanja so ostala brezuspešna. — Glasom poročil iz New-Jorka stavka v Ohio v 600 premogokopih nad 50.000 delavcev,
Srečkanje.
DUNAJ 1. (Kor.) Pri srečkanju srečk Theiss je zadela glavni dobitek 180.000 K številka 22, serija 524, po 2000 kron so dobile številke 98 serija 1489, 87 serija 1590, 62 serija 2577, 32 serija 3119 in 84 serija
—	Ne bom ugovarjal temu, — je odgovoril Morličre čemerno. — Moj dozdevni zeleni mož z dežele je bil profesor zelenega jezika. Svojega denarja mu nisem mogel več odvzeti, toda v svoji jezi sem ga ozmerjal z lopovom.
—	Pa je popolnoma mirno sprejel tega lopova?
—	Gotovo. Nazadnje pa se mi je zakro-hotal v obraz. Vrgel sem mu karto v glavo, on pa mi je priložil klofuto.
—	Strela! Klofuto? — Seveda, pozval ste ga na dvoboj?
—	Seveda, seveda! Dvoboj se je vršil davi za bastiljo.
—	In vi ste mu porinil meč skozi prsi?
—	Tega ravno ne, toda dal sem mu pošteno lekcijo, ki mu nekaj časa gotovo ne izgine iz spomina. Pošten udarec po prsih in rami, ki ga privežeta najmanje za šest mesecev na bolniško postijo. Toda kaj imam od tega? Pravijo, da je maščevanje sladko. Namesto maščevanja bi mi bil ljubši moj denar. Na svojo besedo, izgubil sem ves svoj pogum, moja bodočnost se mi kaže popolnoma temna in tu-patam pa bi se najraje zaletel z glavo v zid.
—	Ne storite tega, chevalier. Kakor se mi zdi, bi vašo izgubo težko pogrešali.
—	Kako pa naj zopet začnem novo življenje, ko sem popolnoma suh?
—	No; vas že jaz spravim zopet na bolje.
—	Vi bi to hotel? O, vi nesebični prijatelj!
—	Ne, nisem tako nesebičen, kakor si
4180. — Drunšviške srečke: glavni dobi-telj 180.000 mark je dobila št. 40 serija 6299, 13.500 mark št. 33 serija 467, 9000 mark št. 31 serija 2031 in 3000 mark št. 20 serija 454. — Rudolf ove srečke (zadnje žrebanje), 30.000 kron je dobila št. 16 serija 2594, 6000 kron št. 1 serija 2621 in 2400 kron št. 50 serija 365.
Vojaški pouk na srednjih šolah.
PRAGA 1. (Izv.) Na praških srednjih šolah se v poletnem semestru uvede v zadnjih dveh letnikih poseben pouk o vojaških predmetih. Poučevali bodo posebej v to komandiram častniki.
Panamski prekop.
WASHINGTON 1. (Kor.) Zbornica je sprejela z 248 glasovi proti 162 glasovom zakonsko predlogo glede odprave carinske klavzule za prevoz skozi Panamski prekop.
Občinska volitev v Solnogradu.
SOLNOGRAD 1. (Kor.) Pri ožji volitvi v občinski svet je bil izvoljen socijalni demokrat drž. poslanec Rob. Preussler s 546 glasovi. Nemški napredni kandidat je dobil 512 glasov.
Velika manifestacija fcelirijsKe u-nlterzltetne omliilne za Mlc-uanskl Trst
V Belgradu, 29. III. 1914.
Po inicijativi vseučiliške zveze »Po-bratinstvo« je priredila tukajšnja univerzitetna omladina velik shod, da protestira proti nečuvenemu nasilju Italijanov v Trstu proti jugoslovanskim dijakom na »Revoltelli«.
Ob 9 dopoldne se je napolnila velika dvorana tukajšnje univerze z najodličnej-šim občinstvom, med katerim je bilo opaziti precej uglednih politikov in meščanov, da manifestirajo bratsko ljubezen in jugoslovansko solidarnost in da izrazijo svoje ogorčenje proti italijanskemu režimu, ki zatira, rogajoč se prosveti in humanosti, najprirodnejša prava Jugoslovanov.
Na shodu je govorilo mnogo srbskih in hrvatskih dijakov, ter tudi Slovenec, filozof, ^ na tukajšnji univerzi, g. Vladislav rabjančič. Govorniki so v živih barvah slikali trpljenje svojih bratov na jugoslovanskem Primorju, poudarjali neprecenljivo važnost Trsta za vse Jugosl*Tanstv* ter obsojali v ostrih besedah vandalski način nacijonalne borbe Italijanov proti Hrvatom in Slovencem. S posebnim zanimanjem je sledilo občinstvo slovenskemu govoru g. VI. Fabjančiča in burno aplavdi-ralo njegovim končnim besedam: »Zaupajoč v svojo lastno silo in v pomoč svojih bratov, trdno verujemo, da skoro napoči dan, ko padejo vse italijanske trdnjave na našem Primorju in se bo vila ponosna jugoslovanska trobojnica po vsej obali Jadranskega morja od Ogleja do Sv. Ivana Medovanskega«.
Za govori je prečital tehnik g. M. Sokič sledečo resolucijo:
»Belgrajska vseučiliška omladina kot del Jugoslovanstva smatra, da mora biti načelo nacijonalnosti najmočnejši faktor v mednarodnih odnošajih in da sta mir in prospeh človeške družbe odvisna od pravilnega rešenja tega načela. Vsled tega ona z ogorčenjem opaža nekulturno trati-ranje podrejenih narodov in obsoja mere,
vi predstavljate. Toda vse podrobnosti vam povem med večerjo. Čujemo zunaj korake. Najbrž bo vaš sluga.
Champagne, to je bilo ime Morliereje-vega služabnika, ki, mimogrede povedano, še ni dobil niti vinarja svoje zaostale plače, je postavil prinesena jedila na mizo in še dostavil več steklenic finega vina. S prtičem v roki se je potem postavil za mizo, da streže gospodoma.
XV.
Krvava kupčija.
Lascars je namignil chevalirju, kar je Ie-ta dobro razumel.
—	Champagne, — je rekel, — ne potrebujeva več tvoje postrežbe. Tu imaš zlatnik za dvajset frankov — ostanek denarja, ki ga je dal Lascars za večerjo — in porabi svoj čas, kakor se ti zdi. Vratarju lahko rečeš, da nisem doma za nikogar.
Sluga, ki je bil izredno vzradoščen vsled radodarnosti svojega gospoda, je hitro izginil.
—	Z naravnost neizmerno nestrpnostjo pričakujeta vašega obvestila, dragi gospod baron, — je začel zopet chevalier. — Izvolite torej pričeti?
—	Chevalier, koliko ste stari?
—	Moj rojstni list izkazuje dvaindvajset let, toda po svojih izkušnjah jih imam pa še enkrat toliko. Toda čemu to vprašanje?
—	Ker zahtevam predvsem molčečnosti in te čednosti ponavadi mladina nima.
—	Kar zadeva molčečnost, sem pravi starec. Prav lahko mi zaupate svoje skrivnosti; iaz vas ne izdani.
s katerimi se žali narodni ponos in ustvarja antagonizem rned narodnostmi.
Dogodki v jugoslovanskem Trstu so v nizu drugih sličnih dogodkov izzvali bel-grajsko omladino, da protestira proti van-dalskemu izbacivanju jugoslovanskih dijakov iz »Revoltelle«, ker tak način neprirodne nacijonalne borbe na tujem ognjišču ni vreden lepih tradicij rodotjubja Gari-baltfijevih in Mazzinijevih potomcev, toliko bolj, ker se ta boj vodi proti onim, kojih zgodovina je napolnjena s svetlimi napori za Svobodo, Bratstvo in Jednakost — za oni narodni idejal, za katerim teži 15 milijonov Srbo-Hrvato-Slovencev, za katerih blagostanje se ni še nikdar prelila niti kaplja tuje krvi.
Belgrajska univerz, omladina skrbno bdi nad usodo polovice svojih bratov in se divi njihovi veličastni borbi na jugoslovanskem Primorju, ter jim kliče: Vstra-jajte bratje, z Vami je večna pravda in topla ljubav pet milijonov svobodnih bratov!«
Resolucija je bila sprejeta ob velikanskem navdušenju navzoče množice, ki je zapela na to »Bože pravde . . .«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava slave«, na kar se je v miru razšla.
Mestni svet tržaški.
Znamenita izjava mestnega svetovalca dr. \Viifana.
Nadaljevanje seje mestnega sveta se je vršilo predsnočnjim. Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje je mestni svet prešel na dnevni red ter pričel razpravo o predlogu finančne komisije glede emisije posojila v svrho konsolidiranja fluktujočih občinskih dolgov. Po poročilu svet. Archa je zavzel stališče proti predlogu svef. Puecher za socijaliste. Izjavil je, da bodo sicer socijalisti glasovali proti, vendar, ker vedo, da večina sprejme predlogo tudi proti njim, stavlja razne preminjevalne predloge. Diskusije, ki je trajala tri ure in pol, so se udeležili svetovalci Brocclii, Ravasini, Mayer, Puecher, Arch in dr. J. Wilfan.
Svet. dr. Wilfan je preciziral stališče Slovencev k predlogi finančne komisije s sledečimi izvaianji:
Očitki, izrečeni tekom diskusije po članih večine, da mi zastopniki manjšin glasujemo proti predlogom le zato, ker hočemo nasprotovati, so neosnovani. Nočem se sicer sklicevati na konstitucijo-nalni princip, po katerem se v glasovanju manjšine zrcali predvsem nezaupanje proti večini. Že se je zgodilo namreč, da so se manjšine v gotovih vprašanjih, ko se interesi krijejo, pridružile večini; toda v stvareh, ki so bistvenega pomena, ki tvorijo podlago naše uprave, kakor v pred-ležečem slučaju, je to seveda izključeno.
Vzrok, da slovenska manjšina v tem zboru zavzema opozicijonalno stališče, je pač zelo važen: ako bi se nam zagotovilo sodelovanje in primeren direkten vpliv pri upravi občine, ne bi nas sedaj tu našli proti vam, ampak vam ob strani. Sodelovanje manjšin z večinami je že omogočeno v nekaterih deželah Avstrije, tam namreč, kjer je uveden pravičnejši (proporcionalni) volilni sistem in priznan princip narodne avtonomije. Želimo in upamo, da se v doglednem času tudi pri nas uvede i proporcionalni volilni sistem i narodna avtonomija. Tedaj bo naše stališče drugačno. Dokler pa večina mestnega sveta
—	Ne bojim se izdajstva, pač pa lahkomiselnosti.
—	Ponavljam, da se pri meni ni treba bati ničesar, niti izdajstva niti lahkomiselnosti.
—	Poleg tega mislim, da imam še drugo poroštvo za vašo molčečnost, namreč vaš lastni interes, ki vam bo nalagal molčečnost. Z vašim dovoljenjem prehajam torej sedaj naravnost k cilju. Ali poznate nekega gospoda, ki se imenuje Filip de la Boisiere.
—	Da li ga poznam! Prav dobro! Vidim ga skoraj vsak dan.
—	Čudno! Chevalier, kako je to mogoče?
—	Na najlaži način na svetu. Filip de Ia Boisiere, ali da ga imenujem s pravim i-menom, Filip Talbot, je pokrovitelj gospi-ce Hermine, ene najljubeznivejših opernih zvezd, in Hermina, da napravim piko na »i«, je moja dobra prijateljica. Predstavila me je svojemu staremu oboževatelju kot svojega bratranca — dekle zatrjuje, da je iz dobre rodbine — in starec jej je v svoji lahkovernosti tudi verjel.
—	Chevalier, padam vam iz enega čudeža v drugega. Kaj ne, v Boisierjevi hiši oblačite in vedrite vi?
—	Skoraj da, — je odgovoril Morliere z nekako gizdavostjo. — Moj vpliv na Her-inino je precej velik , vpliv Hermine na Boisierja pa popolnoma neomejen.
—	Ali me morete uvesti v hišo?
— Nič lažje kot to. Predstavim vas Her-mini. Toda kake namene pa imate, za vraga, s starim gospodom ?	/
X Dal jej
Stran II.
»EDINOST« it 61.
V Trstu, dna 3. aprila 1914.
dela le to, kar je njej všeč, brez ozira na naše zahteve, oziroma, bolje rečeno, proti našim zahtevam, ne moremo drugega storiti, nego glasovati proti vašim predlo-gom.	. ^
To pa smo dolžni storiti tudi, da ostane naše postopanje v soglasju s postopanjem naših prednikov na tem mestu in da ostanemo dosledni stališču, ki smo je mi sami zavzemali v minolih letih v tem zboru. Odobriti vaš današnji predlog, s katerim predlagate najetje večjega posojila za pokritje manjših dolgov iz zadnjih let, bi pomen jato odobriti vaše postopanje zadnjih let, s katerim ste storili mnogo dobrega zase. mnogo slabega za nas. Zato smo glasovali vsako leto ob proračunu proti vam, tako bomo tudi sedaj; zaupanja nismo imeli v vašo upravo in ga nimamo danes.
Večina ne gospodari po nobenem programu ali premišljenem načrtu, radi tega je mestna uprava često »presenečena« po nepredvidnih stroških. Večina je tudi že večkrat dokazala, da ni kos večjim gospodarskim vprašanjem, n. pr. pri vprašanju regulacije starega mesta. Edino polje, kjer je večina res doma, to je nacijonalna politika, ki jo vodi seveda le v korist Lahov in na škodo Siovencev. Tako je v stanu trositi za laške šole velikanske vsote tudi predno je proračun odobren.
Nočem prositi milosti, ampak, kdor želi dobro in napredek občini, mora priznali, da bi bilo potrebno, da bi se večina v tako važnih stvareh, kakor iih danes obravnavamo, sporazumela z nami. Priznati nam morate, da tvorimo močno manjšino v občini, bila bi torej vaša dolžnost, da skrbite tudi za nas. Vi pa rajši ustvarjate z Nemci zveze, ki so nenaravne in ki bi bile še pred par leti absolutno nemogoče. Saj priznavam tudi Nemcem pravico, da živijo in se udejstvujejo, toda, da se vi vezete žnjimi, ki so priseljeni, le v namen, da iz-podri\ate nas. ki smo tu doma, to je nenaravno, in to vam zamerjam. Će pre-vdarite naše zahteve — in to ne morda na podlagi kakih telegramov, poslanih v svet od vročekrvne mladine, ampak zahteve, kakor jih postavljajo odgovorni činitelji in voditelji Slovencev v Trstu — morate mi priznati, da so sprejemljive, in da bi bilo mogoče na njih podlagi priti do sporazuma. Sporazum pa je nujno potreben pri reševanju za občino tako važnih vprašanj, kakor je ravno vprašanje najetja novega posojila v znesku nad 42 milijonov kron. Pot do sporazuma vodi preko nacijonalne avtonomije. Šele, ko bo ta uresničena, bomo lahko aktivno sodelovali pri upravi občine in tedaj dokažemo, da smo tudi mi zavzeti za koristi in napredek mesta.
Ker v vaši predlogi ni nobenih garancij, da bo naš narod imel svoj delež na posojilih, po vas najetih, bomo glasovali proti predlogi.
Dr. Wilfanov govor, izrečen na njemu lasten način, z zanosom in resnostjo, je napravil mogočen vtis.
Pri glasovanju so bili sprejeti predlogi finančne komisije z nekaterimi nebistvenimi izpremembami.
Konec seje ob 11.20.
teRolskl .zlet o LMonl.
V	dneh 15., 16. in 17. avgusta se vrši v Ljubljani III. slovenski vsesokolski zlet. prvi ki ga priredi slovensko Sokolstvo v tako širokem obsegu. — Predpriprave so v polnem tiru, vsi odseki marljivo delujejo. Zvezinemu predsedstvu se je posrečilo pridobiti proti primerni najemnini za zletno telovadišče krasen prostor za Bežigradom ; telovadišče bo prirejeno za približno 2500 telovadcev in za 20.000 do 25.000 gledalcev.
Z razpošiljanjem velikih lepakov, izdelanih v tiskarni J. Blasnika nasl., po načrtu akad. slikarja gosp. Vavpotiča, se začne tekom tega tedna, mali lepaki pa izidejo šele meseca junija.
V	kratkem se izda nova serija krasnih zletnih razglednic, delo mojstra Vavpotiča; Slovenci in Slovenke, segajte marljivo po njfh, osobito sedaj pred velikonočnimi prazniki razpošiljajte običajne pozdrave potom sokolskih zletnih razglednic.
Prihodnji mesec se izda tudi bogato iiu-strovani kažipot po vseh slovenskih pokrajinah.	.
Izdelavo zletnih znakov, načrt akad. kiparja gosp. J. Dolinarja, poverilo se je tvrdki Viljem Pečina v Turnovu; znak bo veljal 6 K ter bo imel lastnik sledeče ugodnosti:
1.	Prost vstop na telovadišče vse slavnostne dni:
a)	brezplačen vstop k tekmi;
b)	brezplačen vstop na ograjeno člansko tribuno, oziroma na stojišče med telo-vadiščem in tribunami.
2.	Brezplačen vstop k ljudskim veselicam.
.3. Za članstvo brezplačno skupno prenočišče za vse zletne dni.
Znaki se bodo morali nositi vidno vse slavnostne dni. — Duplikati zgubljenih znakov se ne bodo oddajali.
PredproJajo zletnih znakov ter vstopnic na telovadišče je prevzela »Ljubljanska kreditna banka«.
Stanovanjskemu odseku so zagotovljena že vsa mestna šolska poslopja in še nekaj drugih večjih javnih k)kalov; natančen seznam privatnih prenočišč pa se sestavi po prihodnjem selilnem terminu, to je meseca majnika.
V	veliki dvorani »Mestnega doma« se bode priredila sokolska razstava, ki bo odprta od 5. avgusta do 20. avgusta t L Razstava bo vsebovala zgodovino in razvoj slovenskega Sokolstva.
Da se nudi slovanskim gostom prilika videti eno najčudovitejših naravnih točk naše kranjske dežele, bo vozil 18. avgu-
sta, prvi dan po zletu, poseben vlak v Postojno; vožnja iz Ljubljaae v Postojno in nazaj, skupno z vstopnino v jamo bode stala samo 5 K.
Posebnega vlaka se posluži lahko vsakdo.
Za ture v razne kraje naše slikovite Gorenjske bodo določeni vodniki - Sokoli planinci; tudi sivi »Triglav« bo imel priliko pozdraviti slovanske Sokole.
Vse poštne pošiljatve, pisma, kakor tudi denarne pošiljatve je nasloviti direktno na »Slovensko Sokolsko Zvezo«, pod tem naslovom pa naj bo označen dotični odsek, ki mu je pismo, oziroma pošiljatev namenjena.	-___
Domače vesti.
Odvetniški izpit je položil na tukajšnjem višjem deželnem sodišču odvetniški kandidat v Gorici g. dr. F r a n I r g o I i č. Čestitamo!
In sedaj še Srbi! Tako vzklika včerajšnji »Piccolo« jokavo zategnjenim glasom. Glas o manifestaciji v Beigradu proti dogodkom na Revoltelli mu je legel na želodec. Seveda je neprijetno to potem, ko je doslej tako lepo spajal svoje zagriženo slavofobstvo s hlinjenjem naklonjenosti do Srbov. Saj tudi včeraj grenko očita Srbom, s kolikimi simpatijami je spremljal njihov junaški boj! Srbi žive sicer res onkraj Save, kjer se — po nazorih evropskih sinov kulture — začenja Azija, ali tako neumni niso, da bi se^ dajali trajno zavajati po taki grdi igri. In vendar bi hotel »Piccolo« še nadalje tirati to igro. Opravičuje Srbe s tem, da so se dali le zavesti po opisih v slovenskih listih, da verujejo, da bi bili Italijani res napadali Slovane!! Ali nekaj karakterističnega je na tem zvijanju »Piccola«. Doslej je rad mamil svoje občinstvo, češ, da se Slovenci niti med seboj ne razumemo in je le norce bril ob vsaki besedi o slovanski solidarnosti! Sedaj pa naenkrat tudi v Beigradu tako dobro razumejo slovenski, da jih slovenska beseda podžiga k sovražnim manifestacijam proti Italijanom, tem dobrim in blagim prijateljem Srbije. Potem nadaljuje z obrazom globoko užaljene — nedolžnosti: »Nikdo v Trstu ni mislil na to, da bi napadal mlade Jugoslovane, došle sem iz Kranjske in Dalmacije; nikdo ni mislil na to, da bi jim skrivil le en sam las. Sprejeti so bili v to italijansko šolo istotako kakor Italijani in uživali so vse ugodnosti, kakor Italijani. Hvaliti bi morali Trst in poljubljati njegova tla, predno so odpotovali. Mesto tega pa so s sovražnimi pojavi žalili narodni italijanski značaj šole. Niso bili torej Italijani napadalci, ampak Slovani. In to ne le moralni, ampak tudi materijalni. Razbite slovanske glave — razbite v šoli in na ulicah — pričajo torej le, da jim Italijani niso skrivili niti enega lasu! Kako morejo torej tudi v Beigradu tako sovražno manifestirati proti tako prepričevalnim »argumentom«?! Zato vzklika »Piccolo« bolno: Anche i Serbi! Da, da, anehe! Ne boste jih več varali s svojim hinavstvom, ki ste je uganjali začetkom balkanske vojne, ko ste s hinavsko besedo slavili Srbe, a je potem Italija v praksi pomagala preprečiti najprisrčnejo željo Srbov: zagraditi jim pot do morja. Srbi niso izpoznali le brutalnosti vaših »nostri giovani«, ampak tudi vaše hinavstvo, ki pač proslavlja idejo nacijonalne skupnosti pri Italijanih kakor sveto pravo, dočim bi isto idejo pri Jugoslovanih najraje ovadili vsem avstrijskim, sicer toliko obsovraženim državnim pravdnikom. Ali ne boste več varali nikogar s svojim hinavstvom! Dokaz za to vam je dejstvo, da manifestirajo proti vam — anche i Serbi!
Zmage, ki napovedujejo — smrt! Tako označa zagrebški »Obzor« rezultat volitev III. razreda v Gorici. Entuzijazem zmage je tako zaslepil Italijane, da niti ne mislijo na ceno, za katero so domače slovensko meščanstvo odbili od občinske uprave. Nemcem, peščici priseljencev, ki ob železniški progi Jesenice—Trst neumorno gradijo nemški most do Adrije — so dali dva mandata in — kakor javlja »Triester VVochenblatt« mnoge druge važne gospodarske koncesije. In nemški glasovi so odločili. Potem piše dalje: Naše meščanstvo je popolnoma zadovoljno z uspehom prvega poizkusa. V naših vrstah se je utrdila vera v možnost zmage pri prvi bodoči priliki Lepi ideal ublaži nasprotstva, ki so ločala naša dva politična tabora in ko bomo imeli mir v lastni hiši, bo več Časa in postoteri se volja za čim intenzivneje gospodarsko in kulturno delo, ki mora v bližnji bodočnosti dati močno Slovenstvo v Gorici. To mesto je navezano izključno na svojo slovensko okolico. Naši dobrodušnosti in mlačnosti in v zadnjem času zastrupljenju naših strankarskih razmer se ima Gorica zahvaliti za svoj italijanski značaj. Imena italijanskih zastavonoš (Bombič, Deve-tak. Milost itd.) govore cele knjige o narodnostnih razmerah Gorice. Ustavite proces raznarodovanja, povzdignite gospodarski in kulturno tiste naše mase, ki so ostale zveste svojemu narodu, in imeli boste slovensko Gorico! In tudi brez zastopstva na občini pojde naš narod dalje po poti svojega naravnega razvoja. In kar nismo izvojevali sedaj, izvojujemo v par letih brez velikega truda.
Tudi otroci! Dne 1. t. m. sem bil slučajno v veži zraven tobakarne v ul. Malega mlina. Iz mestne gimnazije so ravno Šli sinovi dedne kulture. Opazil sem gručo petih frkolinov, učencev nižjih razredov, ki so se razgovarjali. Trojica se je približala tobakarni in začela, kažoč na plakat »Edinosti«, zabavljati čez Slovence. Približal sem se z namenom, da vsaj najbolj
glasnemu nategnem ušesa, a ta junaška laška mladina je bliskovito pobegnila. Iz primerne razdalje mi je eden smrkolinov zavpil: Che nova Kriko! Gledal sem, ne bi-li naletel na kakega redarja, a imel sem smolo. Za očeti in odrastlimi sinovi začenja tudi mlečnozoba šolska mladina s pouličnim izzivanjem! Gotov pa sem, da bodo, ako se nekaterim razgrajačem nategnejo ušesa, Lahi tulili in nas zmerjali z divjaki! — Očividec.
Pred otvoritvijo razstave hrvatskih narodnih ročnih del. Ko gledaš pisano narodno nošo hrvatske kmetice, tiste skladno izprepletene barve, tisto bogatstvo narisov in figur, ne bi veroval, da je to delo priprostih rok, polnih žuljev od težke motike. Dolgovečno politično vodstvo, neprestane vojne, ki so metale v obup nesrečno hrvatsko mater in potem gospodarske brige, ki ne prizanašajo našemu narodu: vse to ni moglo ugasniti umetniškega žara v srcih hrvatske žene in zmanjšati njene ljubavi in smisla za vse, kar je lepo. Lepa naša domovina je zasadila v naravi svojih sinov neposušne kal? ljubezni in obožavanja za lepoto, in zato je ni sile, ki bi mogla naš narod odvrniti s pota nežne in resniftie kulture. V zadnje čase se je začelo v Hrvatski zistematično delati na to, da se narodno vezivo producira v večem obsegu in da se zanje osvoji tudi tuji svet. Za to lepo propagando te domače industrije so osobito zaslužne gospojinske zadruge za proučevanje narodnega veziva v Zagrebu in Petrinji. Prvi je duša in neumorna predsednica Marija baronica Turković. Vspeh ni mogel izostati. V Pragi, na Dunaju in v Berolinu so bile prirejene razstave narodnega veziva, ki so v hipu osvojile tudi dame iz najvišjih krogov. Tudi svetovna moda je z oduševljenjem sprejela hrvatske narodne motive. Hvaležni smo zato našim narodnim damam v Trstu, da so se oprijele dela, da tudi pri nas prirede razstavo tega narodnega bogatstva. Vpliv mesta je, na žalost, tudi preveč potisnil iz naše okolice narodno nošo, s katero bi se morali ponašati, pak je dobro, da se s to razstavo napravi prvi korak, da se tudi pri nas začne akcija za rešitev in preporod ene najdavnejih karakteristik naše narodnosti: narodne note. Ko bodo naši najširši sloji videli, do kake umetniške dovršenosti ie dotiralo narodno vezivo v onem delu našega naroda, ki je, daleč od svetovnih mest, znalo bolje ohraniti devištvo svoje slovanske duše, uvidijo tudi, da smo se pri nas skoro popolnoma izneverili narodni
noši. — JWSKI.
Socijalni demokratje za laško brutturo.
Prošlo nedeljo se je na Mihotičih nad O-patijo vršil mnogoštevilno posečen javni shod, na katerem je občinstvo ogorčeno protestiralo proti italijanskim divjaštvom proti slovanskim rliiakom na tržaški Revoltelli. Vsi govorniki so ostro obsojali one dogodke in končno je bila sprejeta tudi pramerna resolucija. Shod je vspel v vsakem pogledu najlepše. Našli so se pa ljudje, ki so hoteli motiti shod in ga celo razbiti s svojim krikom in vikom. Pa ne mislite morda, da so bili ti razgrajači kaki mazzinijanski ali podobni laški kamoraški zagrizenci, ne, bili so to — socijalni demokratje, ljudje, ki jih je rodila slovanska mati, ki pa sledeč lepim naukom svojih voditeljev, odobrujejo napade laške poulične sodrge na mirne naše ljudi in bi jej, kakor vse kaže, celo tudi najraje pomagali pri pobijanju našega ljudstva. To so tisti pravični mednarodni socijalni demokratje, ki zahtevajo baje za vse narode enake pravice, obenem pa hodijo razbijat shod, ki protestira proti tistim, ki z gor-jačami bijejo po naši mladini samo zato, ker je govorila med seboj v svojem materinem jeziku. Lepa mednarodna pravičnost to! Da se ne sramujejo!
ToskanŠčina poljskega čuvaja na Opči-nah. Prejeli smo z Opčin: Proti nekaterim openskim ženskam, ki jih je ulovil, ko so brale drva, je podal naš poljski čuvaj vaškemu načelniku nastopno ovadbo: »Ali Sinior Capo vila di Opcina . Anuciio Cich-vesti Soto Scriti go trovato in Bosco Buc-staler. Bedescini, Romper zame daipini, cusice. zeum Bruto lavoro cenonsipole. Lasare Sensa Baporto dinon Camarli Al
Gudiciio. Sideve nunciarle.--Atuti
Cvesti go Secvestrato Lecorde valore že Cvaranta centezimi perpersona — gvar-dia Kompestri di Opcina.« — O poljskem čuvaju niti ni da bi govorili. Dobiva tiste kronce in — služi s telesom in z dušo. Pač pa bi se toli ponosni Veleitalijani na naši občini morali sramovati takega za-sramovanja preslavnega italijanskega jezika!
Blagajna penzijsfcega zavoda prevrtana a ne oropana. Deželna agencija generalnega pokojninskega zavoda za uradnike ima svoje urade v Il.nadstropju hiše št. 4 v ulici dela Caserma. V urade se prihaja direktno s stopnic v drugem nadstropju. Predminolo noč so neznani zlikovci vlomili v urade in z najnovejšim tatinskim orodjem, namreč s takozvano »svinjsko nogo« razparali levo stran blagajne. Posrečilo se jim je pa razparati le zunanjo ploščo, dočim je notranja plošča trdovratno in neusmiljeno vstrajala pred vsemi njih poskusi. Videči, da nikakor ne morejo zmagati te trdovratnosti, so nesrečni uzmoviči opustili svoje delo. — V blagajni je bilo 8000 kron denarja.
Še ena aretacija z ozirom aa obširne in dolgotrajne tatvine v prosti luki. Včeraj je policija aretirala 291etnega skladiščnika Antona Vaitza, ki je doma iz Trsta in je stanoval v Zgornji Carboli št. 16. Vaitz je bil kakor skladiščnik v službi pri tvrdki Milosovich v ulici Economo št. 14, a bil je aretovan, ker je — kakor se trdi — večkrat vkupil velike množine kave od Ja-
koba Pontello, ki je — kakor smo poročali — v zaporih, ker je že mnogo let kradel na škodo tvrdke Pisani, pri kateri je bil v službi, in sicer tudi on kakor skladiščnik.
Telovadno društvo „Sokol" o Trstu.
Drugi pešizlet »Sokola« v Trstu se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. v Sežano. Obleka navadna. Zbirališče: Društveni prostori v ulici Stadion št. 21. Odhod točno ob dveh popoldne. — Člane in članice, kakor tudi prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
———~■—-—_~—-————_—— Slovensko gledališče o Trstu.
V nedeljo, dne 5. aprila, ob 8.15 zvečer kot benefična predstava režiserja
JOSIPA TOPLOKA
zgodovinska narodna igra s petjem v štirih dejanjih
Baron Fran Trenk bi njegovi pandurji.
Upamo, da pri tej b e n e f i č n i predstavi, ki je obenem poslednja predstava v tej sezoni, naše občinstvo napolni našo gledališko dvorano.
2e sama igra posebkto zaslužuje, ko nam predočuje naše brate v ravni Slavoniji v onih viharnih časih, ko je ta narod kruto trpel, ne samo od svojih mogočnih grajščakov in velikašev, ki so ga neusmiljeno pritiskali k tlom, ampak tudi od zunanjih sovražnikov, zoper katere je moral vedno s puško in handžanom stati na straži, da si obvaruje svoj dom in svoje ognjišče. S to velezanimivo in krasno predstavo se bo nudilo našemu občinstvu nekaj novega in res lepega.
Igra je skrbno pripravljena. Krasne slavonske narodne pesmi, kakor tudi Tren-kovo znamenito koračnico, poje gledališki zbor pevskega društva »Trst«.
Vstopnice se dobivajo pri gledališki blagajni v Narodnem Domu.
ZAHVALA.
Ko odhajam iz Trsta, smatram za svojo dolžnost, da se najprisrčneje zahvalim p. n. občinstyu na prijaznosti, s katero je spremljalo moje delovanje na tržaškem slovenskem gledališkem odru. Posebej pa se Še zahvaljujem častitim damam na krasnih darovih in osobito ge. Emi Bar-tljevi kot prvi nabiralki darov. — Hvala vsem. — Štefanija Dragutinovićeva.
Društvene vesti.
Akad. fer. dr. Balkan. Danes, v petek, ob pevska vaja za mešan zbor. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
25-letnlca »Zarje« v Rojanu. Pevsko
HriKfun	prirodi ovoj I. Ironvci t v
jubilejnem letu v soboto, dne 4. aprila 1914 v dvorani »Kons. društva« v Rojanu. Sodelujejo: gospa Ljudmila Smrkolj, sopran, članica »Zarje«, gosp. Leopold Kovač, tenor, operni pevec iz Ljubljane, g. Mihael R o ž a n c, gosli, gosp. Emil R um-p e 1, basist slovenske opere v Trstu, gosp. Hinko M ar t e 1 a n c, bariton, član »Zarje«, in moški zbor »Zarje« pod vodstvom g. VI. Premrou. Spored: I. del. 1. V. Novak: »Ah tamo....«, moški zbor z bariton solo. 2. a) G. Puccini: »Arija iz opere Boheme«, b) V. Parma: »Poslednja noč«, poje g. L. Kovač. 3. E. Grieg: Sonata G-dur za gosli in klavir, izvaja gosp. M. Rožanc. 4. a) R. Wagner: Arija iz opere »Ri-enzi«, b) E. Adamič: »Mlada pesem«, poje gosp. E. Rumpelj. 5. E. Hildbach: »Slovo ptic«, dvospev, izvajata gospa L. Smrkolj in gosp. Hinko Martelanc. — II. del. 1. F. Mendelsohn: Trio D-mol op. 49, za gosli, čelo in klavir, izvaja g. M. Rožanc. 2. a) M. Smetana: Arija iz opere »Prodana nevesta«, b) E. Adamič; »Pri zibeli«, c) M. Rožanc: »Intermezzo«, poje g. L. Kovač. 3. F. S. Vilhar: »Mrtva ljubav«, poje gospa L. Smrkolj. 4. a) R. Wagner: Arija iz opere »Večni mornar«, b) E. Adamič: »Po mestu sem pohajal«, c) E. Adamič: »Zdravica«, poje g. E. Rumpelj. 5. E. Adamič: »Vasovalec«, moški zbor. — Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. — Opomba. Med koncertom, ki se vrši pri pogrnjenih mizah, je prepovedano kaditi.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da se vrši redna mesečna seja v soboto, dne 4. aprila t. 1. v gostilni »Jadran« ob 8 uri zvečer. Ker se je pri občnem zboru in pozneje prijavilo mnogo članov in se jih ni moglo sprejeti brez odborove seje, prosimo, da pridejo gg. odborniki in vsi novi člani gotovo k seji. — Pripomnimo, da znaša pristopnina K 2 in mesečnina K 1. Družinski glavarji pristopite k društvu!
Šentjakobska podružnica CMD naznanja, da se vrši občni zbor na belo nedeljo, dne 19. aprila t. L, v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Nadalje se opozarja si. občinstvo in cenj. društva, da se priredi tudi letos dne 2. avgusta veliki šentjakoski semenj, ki je eden glavnih virov dohodkov za vzdrževanje otroškega vrtca.
Škorkljani! V soboto, dne 4. aprila t. m. ob 8 zvečer se bo vršil ustanovni občni zbor bralnega in pevskega društva za Škorkljo v prostorih pri Bricu (ex Pan-goš) na Stari cesti. Z ozirom na važnost in pomen ustanovitve društva, vabi k o-bilni udeležbi — Pripravljalni odbor.
Narodna delavska organizacija.
Godbeno društvo N. D. O. v Trstu.
Godbeni odsek NDO in Prva slovanska godba v Trstu naznanjata, da se je pri pogajanjih, katera so se vršila te dni, dosegel po polen sporazum in se je omogočila zo-petna združitev imenovanih v eno dru-
štvo, ki bo nastopalo pod imenom »Godbeno društvo N. D. O.« S tem so uresničene želje izvršujočih Članov in tudi Želje slovanskega občinstva, ki bo imelo zopet priliko gledati na tržaških ulicah polnošte-vilno slovensko narodno godbo in se naslajati ob zvokih slovanskih koračnic.
Narodna delavska organizacija za Trst In okolico (deželna organizacija) ima v nedeljo, ob 10 dopoldne občni zbor v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Dnevni red: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Strokovno tajniško poročilo. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Če ob napovedanem času ni predpisane udeležbe, se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu udeležbe.
Volilni odbor. Danes, v petek, ob S zvečer sestanek.
Podružnica NDO. v Skednju. Jutri, v soboto ob 7.30 zvečer shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju,
Pevski zbor NDO. Pevska vaja jutri, v soboto ob 8. zvečer.
Posredovalnica dela NDO. Iščeta se dva delavca-malovarja za na deželo, ki se razumeta tudi na kmetijska dela. Nastop takoj.
Vesti iz Mšlie.
Strokovna šola za zidarje v Renčah vabi k slovesnemu sklepu šolskega leta 1913—14. v nedeljo, 5. aprila ob 3.30 pop. Sklep je združen z razstavo šolskih izdelkov.
Predavanje v Ajdovščini. Iz Ajdovščine: Dne 4. t. m. ob 8h zvečer bo predaval tukajšnji zdravnik g. dr. J e n k o o predmetu: »Vidni in nevidni škodljivci človeškega zdravja«. Lokal: dvorana g. Brati-ne. Vstop prost.
Tečaj za cepljenje ameriških trt. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil dne 6. in 7. t. m. tečaj za cepljenje in sajenje ameriških trt. Vinogradniki, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 6. t. m. ob 9 dopoldne pri zgoraj omenjenem nasadu.
Občinske volitve na Goriškem.
Včeraj so se vršile občinske volitve v drugi razred. Volitve je vodil namestništ-veni svet. Rebek, naša zaupnika sta bila prof. VoŠnjak in dr. Medvešček, Iškka pa dr. Pinaučič in Mosetič. Izvoljeni so laško-nemški kandidati. Dobili so: Bežek V.
288,	dr. Dereani 288, Dominko V. 286, Er-nelo E. 286, Fon Josip 286, Hrovatin Sikst
289,	dr. Podgornik K. 287, dr. Vošnjak B. 286 glasov. — Laško-nemški kandidati pa: dr. Ceščuti V. 591, Cristofoletti 5S5, Diet-rich L. 591, Ribi F. 582, Stramberger J. 587, dr. Toman H. 592, Thedrez R. 589,
U3«J D. COi s'aouv.
Več glasov je bilo razcepljenih in sicer so dobili Pontoni 2 glasa, po en glas pa dr. Venier, Tretter, Bombič, Ziani, dr. Bre-celj, dr. Staudinger, dr. Marani, Paternolli, Simzic in dr. Pavletič. Štiri glasovnice so bile prazne, ena je bila neveljavna. 32 glasovnic je bilo mešanih, od teh le dve slovenski.	_____
Udeležba pri včerajšnjih volitvah je bila manjša, kakor v nedeljo. Posebno Italijani so to močno občutili. Razglasitev rezultata volitev je minila brez najmanjšega krika manifestacij. Kdo bi pa proslavlja' definitivni konec laške Gorice, saj je izvoljenih šest Italijanov in dva Nemca.
Slovenci so z izidom volitev zadovoljni.
Vnovič so pokazali svojo moč in dokazali, da Italijani sami tudi v drugem razredu nimajo večine. Laške liberalce morajo reševati Nemci!
Laška volilna statistika in faktični izid volitev. Pred dnevi je prinesel »Piccolo« statistiko volilcev. Po tej statistiki bi imeli Slovenci le eno četrtino volilcev. Včerajšnja volitev je pa pokazala, da imajo Slovenci eno tretjino volilcev, zato smo z izidom tudi zadovoljni.
Občni zbor »Narodne Prosvete« se vrši 8. t. m. ob osmi uri zvečer v hotelu »Zlati Jelen«. Navzočnost članov je nujna.
Izlet na Ajševico prirede v nedeljo 5. t. m. razna narodna društva. Goričani, naša dolžnost je, da pridemo med zavedne volilce iz goriškega vilajeta, da jih podpremo v njih težkem boju. Zato v nedeljo na Ajševico, k našemu Komelu.
Občni zbor učiteljskega društva za Goriški okraj se je vršil včeraj ob 10. dopoldne pri Jelenu. Udeležba je bila dobra. Sprejeli ste se dve resoluciji z ozirom na vprašanje regulacije učiteljskih plač in pa delovanja Slov. političnega društva v Gorici, ki ga naj učitelji podpirajo. Razen dveh gospodičen učiteljic je bil izvoljen ves stari odbor.
Uboj in javno nasilstvo. V sredo popoldne se je nadaljevala razprava proti Pre-zeljnu radi uboja in javnega nasilstva. Njegov zagovornik je dokazoval, da je storil Prezelj dejanje le v silobranu. Porotniki so se temu mnenju pridružili in potrdili le vprašanje prekoračenega silobrana, nakar je sodni dvor obsodil Prezeljna na o-sem mesecev ječe.
Stare časopise za Ajševico! Poživljamo vse Goričane, da oddajo precitane časopise Narodnemu odboru, ki jih razdeli med prebivalce Stare Gore, Ajševice in Rožne doline.
Posledice občinskih volitev Čutijo najbolj laški trgovci. Ne samo, da bodo plačevali še višje mestne doklade, tudi okolica govori vedno glasneje, da jim naj pomaga oni, kateremu trgovci pomagajo. Ce bo pa pomoč magistrata odtehtala slovensko pomoč, to pa naj premislijo laški trgovci sami.
V Trstu, dne 3. aprila 1914.
»EDINOST« it (1.
Stran III.
Uesti iz Istre.
Za prosvcto naroda v Istri. Nacijonalna oi. ladina. ki se zbira v hrv.-slov. akade-miCncm društvu »Istra« je razposlala to-le okrožnico: Stanje našega ljudstva v tej pokrajini je še vedno bedno. Materijalno in kulturno močneji Italijani imajo da-si so po številu v manjšini, v svojih rokah urravo skoraj vseh mest, a tudi upravo dežele. Hrvatje dohajajo le z muko in naporom do primitivnih svojih pravic. Da v tej borbi za narodna prava doprinese svoj del. zbrala se je akademična omladina v društvu Istra«. Cilj nam je, da s kulturnim delom, dviganjem narodne zavesti v vseh sJoiih naše družbe pomoremo našim narodnim voditeljem do zmage. 2e dosedaj je Istra znatno delovala na bujenju narodne zavesti v poedinih krajih istre. Z ljudskimi predavanji, zabavami in posebno s snovanjem ljudskih knjižnic je šla naproti svojemu cilju. V kratkem času svojega obstanka je osnovala 12 knjižnic v važne jih krajih naše pokrajine. Večina teh institucij vspeva dobro in ustreza svoji nalogi, Z pa ne moreta delovati iz tehničnega razloga. Odbor si prizadeva, da uredi te neprilike, da bosta mogli knjižnici poslovati. Ker sta pa poslovanje društvenih ustanov, kakor tudi skrb, da se veče in b< j*e knjižnice vzdrže na višini svoje nali ..e, združena z velikimi stroški, dočim so stalni dohodki mali. se odbor tudi to, kakor vsako leto obrača do hrvatske javnosti s prošnjo za podporo. Poživljamo prijatelje hrvatske stvari, našo hrvatsko javnost v Istri, nai si jemlje v izgled zani-rr aiije, s katerim spremlja italijanska javnost svojo akademično mladino in jo rada podpira materijalno in moralno. Ne treba, da omenjamo borbe, ki jo oni s skupnimi silami vodijo za vseučilišče v Trstu. U-verjeni smo, da tudi ta naš poziv najde odziva pri prijateljih narodne omladine in da nas tudi podpre naša javnost po svojih močeh. Odbor si prizadeva, da bi pomnožil sredstva za kulturno delo v Istri, ali uspeh tega bodočega dela je sedaj vsa-kako odvisen od podpore prijateljev istrskih Hrvatov.
Podružnica CMD za občino Ocizla-Kla-ne^ in Materijo najvljudneje vabi vse cenjene ude in prijatelje na V. redni občni zbor v nedeljo, dne 5. t. m., ob 4 pop. pri g. Urizio (gostilna Metlika) v Klancu.
Razne vesti.
100 letnica giljotine. Dne 26. marca t. 1 je preteklo 100 let, kar je umrl francoski zdravnik, dr. Guillotin, katerega ime ostane vsled isstoirnenega morilnega instrumenta za časa velike francoske revolucije, ovtkovečeno. Dr. Guillotin gotovo vkljub temu, da je bil slaven zdravnik, ne bi nikdar dosegel s svojo zdravniško znanostjo toliko slave, kakor jo je dosegel kol izumitelj giljotine. Toda kakor dokazuje S'.Jaj Temps . človekoljubni Guillotin ni-kakor ni bii tisti, ki je faktično konstruiral t \ r;;t francoske revolucije za obglav'je-nie. Dr. (juiliotina so spravili z giljotino le raeli tega v zvezo, ker ie dne 10. oktobra 17 na velik*, narodni skupštini v Parizu navil predlog, naj se pri usmrtitvi meščanov in plemičev ne dela nikake razlike. — Do takrat so bili namreč na smrt obsojen: pLmiČi obglavljeni, meščani pa obešeni. Vri tesu so obstojale v posameznih slučajih tudi usmrtitve na grmadi in s kolesom. 1 t. Guiilotii} je hotel torej s svojim predlogom samo ugoditi zakonom človekoljub-ija in doseči mesto dotakratnih vešal manj barbarskih usmrtilnih načinov, samo en, k' iikor mogoče hitri usmrtilni način. V to svrho je dne 4. oktobra zagovarjal na seji narodne skupščine metodo obglavijenja in si 7mislil stroj, ki ga je skupščini natančno cjpi-aL Njegov predlog je prodrl in je takoj naroČila državnemu pravdniku Rodcrerju, ivj po>krbi. da bo stroj, kakor si ga je zamislil Guillotin, v kratkem konstruiran. R derer se je obrnil na tajnika kirurgične akademije, dr. Louisa, ki je napravil defi-ir.iivni na'rt. ni pa mogel dobiti mizarja, ki bi izvršil delo. Konečno se je le našel neki Tobija Schrnidt, ki je izvršil giljotino za 900 liver. Prvi poizkusi z novim moril-iiim aparatom so bili dne 18. aprila 1792 in sicer je bil obglavljen roparski morilec Pe-ILiier. Poizkus se je izborno posrečil. Tako je bila ustvarjena giljotina in tudi imenovana, četudi dr. Guillotin ni imel s konstrukcijo stroja ničesar opraviti. Faktično je Scf-midt izvršil načrt kirurga Louisa in s'■ --roj za obglavljanje tudi poskušali ime-n< \a:i »Louscttc-, toda Parižani so stroj, o katerem je Guillotin tako navdušeno govori!, že poprej, predno je bil konstruiran, inienovali giljotina in to je tudi ostak). In tuko je moral nedolžni in jako ljubeznjivi dr. Guillotin v velikem obupu doživeti, da je ostalo njegovo ime za večne čase v z v czi s strojem za obglavljanje, za katerega je dal sicer idejo, ki ga pa ni konstruiral in tudi ni pričakoval, da bo kedaj tako strahovito gospodaril, kakor se je zgodilo to za ia^a velike francoske revolucije.
Prvi nrril! To je dan onih. ki se dajajo — nasamariti, pošiljati — v april, ki se in " a!o oprezni in preveč naivni, da nase-d i » šalam hudomušnih ljudi. Ta humori-s- Ini karakter 1. aprila izhaja iz rimskih saturnalif. Saturnalije. svečanosti v čast t* Saturna, drugače gospoda ate najvišjega boga Jupitra, so se slavile v starem Rimu prvega aprila. Tega dne je tre-balo vse obrniti narobe. Najvišji so postaii najnižji, najmodreji so igrali ulogo naine-umnejih. V nekem kraju Angleške je še sedaj obieai, da dne 1. aprila gospodarji strežejo svojim služabnikom, gospodarji natakarjem itd. Je pa še dandanes neki sloj, ki gre v april vsagega dne 1. v mesecu — to so razni upniki! Sploh se dan aprila označa kakor dan nesreče. Po starem
sporočilu so ljudje, ki so tega dne zagledali luč sveta, pohabljeni in umirajo grde smrti Judež Iškarjot je bil baje rojen dne 1. a-prila. Seveda je tudi slučajev, ki postavljajo to sporočilo prav grdo na laž. Je zgodovinsko slavnih mož, ki so bili rojeni dne 1. aprila: umetnikov, pesnikov, dr-žavnikovin celo tudi vladarjev. Da posežemo po dveh markantnih izgledih: veliki in železni državni kancelar Bismark in glasbenik Josip Hajdu. Pa naj bo, kakor hoče: tako je bilo, je in bo, da je ljudij na svetu, ki so tako naivni ali neprevidni, da se puščajo pošiljati v april — pa ne samo 1. aprila!
Izpred sodišča.
65letno starka, zadavljena n 3 krone.
Kakor smo včeraj obljubili, podajamo danes obširneje poročilo o izpovedbah obtožencev Bassa in Visintin, kakor tudi o izpovedbah prič, ki so bile zaslišane predsnočnjim.
Kakor že rečeno, nasprotuje izpovedba obtoženca Emilija Bassa na vsej črti iz-povedbi obtoženca Breganta. Bassa trdi namreč, da ni on nagovarjal Breganta k zločinu, pač pa Bregant njega. Tudi on je, kakor Bregant, najprej izjavil, da nikakor ni bil njegov namen umoriti pok. Mayc-jevo, temveč jo samo okrasti. On, Bassa, ni hotel niti prenočevati pri Mayerci, ker je bilo preveč nesnage, a ga je vendar Bregant pregovoril, naj potrpi v tem ozi-ru vsaj eno noč, da jo bosta mogla skupaj okrasti. Bregant mu je bil rekel: »Počakava, da pojde starka od doma, ali jo pa zadušiva.« On je pa mislil, da hoče Bregant s temi besedami reči, da jej zadušita glas: da ji zamašita usta, da ne bo mogla kričati. Dne 29. decembra sta ostala on in Bregant v postelji do pol 11 predpoldne. Na stanovanju ni bilo nobenega več, razen stare Mayerce. Ko sta on in Bregant vstala, je prišla Mayerca pospravljat. — Ravno tedaj se je bil vrnil domov tudi Visintin. Mayerca je postiljala. On ni niti videl, kako in kdaj je Bregant vzel v roke one usodepolne hlače. Videl je šele, ko je Bregant vrgel hlače starki okoli vratu — Starka se je skušala rešiti, a Bregar.t jei je stiskal hlačnice okoli vratu, vsled sar je padla na tla. Nato se je o i, pripognil in prijel starko za vrat z obema rokama. Na predsednikovo zahtevo je Bassa pokazal, kako je z rokama prijel starko za vrat in jo tiščal. Rekel je pa, da ni vporabil pri tem nikake moči. Ko je že bila na tleh, je starka še malo pobrcala, a potem se ni več genila, ker je bil Bregant nad njo in jo je tiščal. Ko mu je predsed-lik povedal, da obtoženec Bregant trdi, da je on, Bassa, vsega kriv, je Bassa rekel: »To ni res! Piegant je vsega kriv. Ce bi ne bilo njega, bi bil jaz še dar.es v službi na parniku »Avstro Američane« »Carolina«. Bil sem vkrcan na tem parniku komaj en dan, l.o me je Bregant pregovoril, naj se izkrcam in naj ostanem v Trstu, kjer se bo lahko več in Iaglje zaslužilo«.
Nato je bi! — v popoldanskem nadaljevanju razprave — zaslišan obtoženec Karel Visintin, ki je šele 171cten dečko, a izgleda še mlajši. Povedal je, da se je klati! okrog, ker se je bal domov zato, ker je bil zapravil ves zaslužek. Dne 10. decembra je šel prvič prenočevat k Mayerci. Trdil je. da je popolnoma nedolžen, česar ga Jolži obtožnica. Ce bi bil hotel okrasti sta--o Mayerco, bi bil to lahko storil še prej. On ve le to: Bregant in Bassa, sta ga iz-praševala, če ima Mayerca mnogo denarja. On jima je izrazil svoje mnenje, da nekaj more že imeti. Or.a dva sta mu na to predlagala, naj gre žnjima, da skupaj okradeta starko, a on je to odklonil; ko mu je pa Bassa zagrozil z revolverjem, je pristal na to, a naslednji dan se je temu zopet odpovedal. Ono jutro, dne 29. dec., je on vstal zgoJaj. a pozneje se je vrnil na prenočišče. In ravno ko je vstopil, je videl, kako je Bregant vrgel nekaj, kakor nekako cunjo, na obraz stare Mayerce. »Ker se mi je zdelo — je rekel —, da Bassa in Bregant počenjata nekaj hudega, sem pobegnil, a na ulici sem srečal prijatelja Kosa in s tem sem se vrnil nazaj v stanovanje Mayerce. Odprl nama je Bos-so, potem sta pa Bossa in Bregant šla z mano in s Kosom iz hiše, ne da bi bil jaz niti videl, kaj se je zgodilo v stanovanju.« On je šele ob 5 zvečer izvedel, da so našli staro Mayerco mrtvo, in si je takoj mislil, da sta jo umorila Bassa in Bregant. Ko je nato srečal Basso, mu je ta z revolverjem v roki zagrozil: »Ce poveš, kar si videl, te ustrelim!« Vendar je pa on povedal vso stvar prijatelju Kosu. Potom Kosa — ki mu drugače pravijo »Indijan« — je prišla stvar na.uho policiji, in Kos mu je celo na policiji prigovarjal, naj se nič ne boji in naj pove po pravici, na kar je on tudi takoj vse po pravici povedal.
Ko je predsednik vprašal, zakaj je on prosil Kosa, naj mu posodi pas, je Visintin rekel, da je res vprašal po pasu, in sicer po naročilu obtoženca Basse, ne da bi
vedel, Čemu bi imel pas služiti. Sicer se je pa on, Visintin, sam podal na policijo in tam vse povedal, kakor to tudi izhaja iz
spisov.
Nato je predsednik pričel s zaslišava-njem prič. Prvi je bil kakor priča zaslišan zdravnik dr. Ivan Terca, ki je oni večer imel službo na pomožni postaji zdravniškega društva »Igea«. Povedal je, da je bil pozvan na pomoč k Mayerci, katero je pa našel mrtvo. Na prvi pogled se mu je zdelo, da je Mayerca umrla naravne smrti. Vendar se mu je zdel sumljiv nered, ki ga je našel v stanovanju. Da se iznebi vsake odgovornosti, je obvestil policijo.
Priča policijski oficijal Ivan Zafutta, je povedal, da je uvedel poizvedbe med onimi mladeniči, ki so običajno prenočevali pri Mayerci. Vsi so izražali željo, da bi se našli morilci, in med njimi tudi obtoženec Visintin.
Bili so predsnočnjm zaslišani kakor priče še policijski agentje Ivan Mohorčič in Emil Turus ter redarstveni nadzornik Viktor DenlpotL Edini Mohorčič je trdil, da je videl pod nosom že umorjene Ma-yerce strjeno kri. In ko je na vprašanje zdravniškega izvedenca dra. Jelersitza povedal, da je on videl mrtvo truplo Ma-yerce 6 ali 7 ur po njeni smrti, je dr. Jele rsitz izjavil, da je to možno, ker je prav mogoče, da je bilo to, kar je priča vzel za strjeno kri, le strjeni posmrtni sierum.
Nato sta bila predsnočnjim zaslišana še oba zdravniška izvedenca dr. Mossopust m dr. Jelersitz, ki sta — v splošnem — izjavila, da ni bilo na obduciranem truplu pok. Mayerce spoznati nikakega nasilnega uzroka smrti, in da je tudi mogoče, da je Mayerca umrla le iz strahu, ko sta jo zločinca napadla. Sicer je bil organizem starke v zelo slabem stanju vsled kroničnega alkoholizma, vsled česar je mogla pri njej vsaka malenkost provzročiti smrt.
Tu je predsednik predsnočnjim — bila je ura 8 in pol — prekinil razpravo do včeraj zjutraj. Včeraj je pa razprava ob 9 uri nadaljevala s zaslišavanjem prič.
Prvi je bil kakor priča zaslišan 19Ietni Anton K o s, ki je povedal, da je Visintina poznal že prej, dočim je ispoznal Breganta in Basso šele dva dni pred zločinom, Njegova izpovedba soglaša popolnoma z ono obtoženca Visintina in tega poslednjega močno razbremenjuje. Vendar pa priča taji, da bi mu bil Visintin kaj povedal, o dejstvu, da je on, Visintin, videl, ko je Bregant vrgel starki hlače okoli vratu.
Priča Alojzij Ferjančič, je komaj 141eten dečko, ki se je v Trstu učil pekovske obrti, a se je je naveličal in jo zapustil. Slišal je, da sta Bregant in Bassa vprašala Visintina, če ima stara Mayerca kaj denarja, in da jima je Visintin odgovoril, da gotovo mora starka nekaj imeti. Ve celo povedati, da je Visintin rekel Bre-gantu in Bassi, da bi se pri stari Mayerci lahko napravil dober »libo« (»libo« pomeni v žargonu tržaških tatov: tatvina. Op. ur.)
Priča Gvidon J a n č i Č, tudi komaj 14-ieten dečko, je izpovedal, kakor prejšnja priča. Ravno tako je izpovedal tudi priča 191etni Gvidon Ž i v i c.
Priča Ida S u s i č ni povedala nič posebnega.
Priči Mihael in Katarina Dobrin j a sta izpovedala glede poskušane tatvine dne 26. decembra v stanovanju Josipa Serafin, katerega zločina sta obtožena le Bregant in Bassa.
Ravno tako je v tem oziru izpovedal priča Josip Serafin.
Priči Josip C o 1 a u 11 i in Peter R o n-č e v i č, sta bila skupaj v zaporu v isti celici z obtožencem Basso, ter sta povedala, da se da se je ta v zaporu tako čudno vedel, da se ga je smatralo za človeka, ki ni zdravi pameti. Na to izjavo priče Colaut-pri zdravi pameti. Na to izjavo priče Co-lauttija, je Bassa rekel: »Jaz pa mislim, da je on bolj neumen, nego jaz!«
Slednjič je bila zaslišana še priča Barbara Pusič, ki Je tudi prenočevala pri pok. Mayerci.

3E
3E
Hvarana o ato Itifcia tfb Stili 23-25
Dražba, ki se bo vršila jutri 4. t m. od 9—11 predp.
Chifforniers, umivalniki, trumeara, postelje, divan, naslonjači, stolice, m za, etagers, visoka pisalna miza, police za knjige, ogledala, obešala za zavese, nočne omarice, slike, nekaj parov molkih čevljev, različne juri-dične knjige.
Od 3—6 pop. Igrače, ovratniki, moderci, milo, gumbi, ovratnice, kuhinjski predmeti iz aluminija, pletenine, krtače.
Od stopnje do stopnje pada oni, ki
trpi na zapeki, ter ti ne stavi v skrb, isto odpraviti. Nabiranje ostankov črevih povzroča tlako, nevoljo, motenje oboka krvi, težko dihanje (pri onih, Id trpe na srčni bolezni z nemalo nevarnostjo), glavobol, omotico, melanholijo, hypohondrijo, da celo tudi temne misli o samomora. — Vsakdo, ki popije na tešče kozarec naravne kisle vode HUNYADI JANOS se iznebi teh sitnosti
us
Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata
Trst, ulica Chiozza štv. 7-8
se proda pohištvo in tapetari je po nabavnih cenah.

Uporabite to priliko I
:n
iLJ
BoJbcU usoden vir za noknpovanje bodisi slale cen kakor todl kakovosti. Kolosalni Izbor. - Telef. 22-85
iS"	~
Mnenje gospoda dr.a A. Drumeff-a u Nevni

Goap. J. SERRA VALLO
Trst

Rabil sem Vaše ŽELEZNATO KJNA-VINO SERRAVALLO (Vino đl China Ferruginoso Serraualio) za več mojih bolnikov in priznajem ga v vsakem slučaju kakor izvrstno in vspešno zdravilo, tako, da ne bi mogel biti brez njega
PLEVNA, dne 3. decembra 1909L
DOKTOR A BRUMEFF.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIOO)
TEST. VII L UTEBINA STE®. 1.
Zdravaik aa notranjo (sploSne) bolesni 8 — 9 in S—3 to Specijalist na kožne is voda« (spolne) bolmi: ll1/,—1 In7—7V,
sd UKhiim ta
|| s Dobroznana mirodilnica :: £f
J Ivan CamauliS
n
o n u n
Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma Velik izbor, barv, pavlak itd.
Zaloga za Trst in okolico redilnega čaja za otro- Cl AHIfiii ke In odrasle
tir fufHiqi ifu in IrtMji pafta za ItalL - Ttlefoa BI
HANS SCHEIDLER
zobotehnik
zobotihlik Dra. Ferdin. Tanzer
Sprejema od 9—1 in od 3—6.
Trst, Piazza Carflo Goldonl 15, II.
Austro-Američana
m z Ameriko- =====
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTA:
nCCAMIA" 4. aprila do Drača ali Valone, Patrasa, Palerraa, Algier „UO&ftniM fn New-Yorka.
■fl*»_4*» U/ichinnfnn^ H- aprila do Splita ali Graža,Drača ali Valine, „mana TVaSimigiUII trasa, Palerma, Algier in New-Yorka. LflUfil** 15a	do Drača ali Valone, Neapelja, Barcelone, Almerije,
Las Palmas, Buenos Aires in pristanišča.
Največji konfort, - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Zrn informacije o Patru, ~ "
U2,» tovor
n> * Aicsuiui« rusvcujiivH ui vcuuuiuja. • iituuuuu kuuuijhi
prodaji prevoznih, listkov L, H. In razreda toliko u Ameiiko, kolikor za Oadiz in Lu Palmaa obrniti m ie na Urad n petnfke v Trsta, Biloa Malin tovor in blago pa pri 8. Tarabaohla 4 C «, Trst, ulica Psnterssas it 3, I. o.
Veliko skladišče moških in deških oblek
Alla, Fiducia.
m
pp
Trst ulica Scor-
zeria št 4 vogal ulic« Arcata
Bogata izber moških oblek v modernih barvah od 18, 20, 22, 24 K naprej. Moške in deške obleke modernega kroja in nove risbe od K 26 do 40« Obleke za dečke od 16 K naprej. Kostimi modernega blaga od K 6 naprej. - Velika množiDa možkih hlač od K 5*— naprej.
NB. Prodajalna ni lnksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah.
Tržaška posojilnica in hranilnica
reslstrevana zadrug« < •mejenlm poroštvom. Trst, piazza Caaerma Štev. 2, I. (v lastni palaftl — vhod po glavnih etopnjloah).
Fefttno hraniinldnl raSun IS,
aa vknjižbo, m Misnica, na zastave In aa amortizaego za dajjio
Eakomptuje "

is tod! ni «d in jih obrestnjs po
m- 4-i.T.
vtopo ki vls§t M takotl
plafcus
»mate
_____Vlaga ss lahko po ono krono.
nabiralnika (hranilna puSloe).
Ima varnostno oolloo (eafe det listin, dokumentov in raznih d
Telefon Štev. 9B1.
s) sa shrambo vrednoetnih vrednoat^ popolnoma
varno proti vloma in požara, urejeno po naj no veji« m načina, ter jo oddaja strankam v nagem po nizkih cenah.
Stani« vtog nad IO mlljonovi
URADNI URI s od 9 do II doooldno In od 3 do B pspoldno
Izpladulo ee voafc Salavr.tk uratfnt* urah
Trsood! Peki!
Orale (kvis) Iz
m
domske tovorne diet a doseile dosedaj vsepovsod noiboUfl sloves. tliroM tattL U Vooi postreže po koekerentnlli cenai. zzrsz J. J. SOB«!. Trst,
Tla Ta««r* 10 Tslefea K. S2«0
Stru IV.
»EDINOST« it 6fl.
V Trstu, dne 3. aprila 1914.
Nato Je pričelo čitanje raznih spisov, a ob 2 popoldne je predsednik prekinil razpravo do 5 ure zvečer. V večernem nadaljevanju razprave so bili prečitani še nek-
teri spisi, na kar je sodni dvor sklenil — na predlog dotičnih braniteljev — da se zaslišita oče Emilija Bassa in mati Karla Visintina. Seveda sta oba roditelja, če že ne direktno hvalila, pa vsaj izgovarjala vsak svojega otroka. Oče obtoženca Bas-sa, Giletni Andrej, je napravil zelo mučen vtis. ker grozno jeclja. Dočim je sodišče sprejelo predloge braniteljev glede teh 3veh prič, je pa odklonilo predloge vseh braniteljev. da se obtoženci podvržejo posebni preiskavi psihijatričnih izvedencev.
Na to je — ob 6 in pol zvečer — predsednik prekinil razpravo, odredivši, da se nadaljuje danes zjutraj ob 9. Nadejati se je, da bo okoli 2 ali 3 popoldne že izrečena razsodba. _
ftgro-Ntrtrar pred M\itm.
Izvirno poročilo iz Ljubljane.
Tretji dan razprave.
Zaslišane so bile nato priče, ki so bili nameščeni kot uslužbenci pri Agro-Mer-kurju. Josip Božič je bil kletar. Klet je bila v redu. Vino bi bilo dalo kakih 20.000 K dobička. Konjaka je bilo 1200 litrov, a se ni prodajalo nič. Pri bilanci je bilo diference med kupno in prodajno ceno 20000 K. Izpovedba skladiščnika Frana Kozine se je prečitala. Priča Terezija Bohinc, knjigovodka. je delala v Trstu bilanco. Tržaško poslovanje se jej ni zdelo pravilno. Zelenik jej je delal težave in postopal samolastno. Priča Rihard Sever je prišel na Zelenikovo mesto v Trst. Naročena množina blaga se mu je zdela prevelika. Inventura se je napravila po dnevnih cenah. Tajnik »Zveze« Albin P eč a r je pojasnjeval zadevo s Kočevsko posojilnico. Rozman mu je rekel, da dr. Lavšu ni treba kazati kavčevskega računa. Priča je zbolel tedaj in ko se je vrnil po 4 dnevih v urad. ni našel več knjige. Pozneje je izvedel. da sta jo Rožman in Reicher zaprla v Reicherjevo miznico, kjer jo je tudi našel in izročil dr. Lavšu. Listi so se iztrgali iz knjige, da bi se bili prepisali v drugo knjigo, ne pa da bi se bili prikrili.
Priča Kanrad R e i c h e r je pričal, da je prišel dr. Žerjav nekega dne v Kočevje, kjer je bil priča tedaj tajnik posojilnice, mu diktiral dve pismi, ki jih priča ni umel. V Ljubljani je šele izvedel, kako obremenjena je Kočevska posojilnica.
Prečitalo se je nato več izpovedeb, nakar je izpovedal tudi načelnikov namestnik moravške posojilnice Janko T o m a n, da je sam podpisal garancijsko izjavo brez seje.
Iz spisov, ki so se prečitali, izhaja, da je zahtevek Zveze 560.094.64 K.
Kot priča je bil zaslišan nato dr. Ivan T a v č a r, ki je izpovedal, da je bilo koncem januarja 1910. 1. sklenjeno v ekseku-tivi, da Zveza ne sme več dajati denarja Agro-Merkurju. Pozneje je povedal Lenarčič priči, da sta Agro-Merkurju na razpolago dva denarna zavoda. Priči se stvar ni zdela dobra in rekel je Lenarčiču: »Boš videl, da boste še nazadnje sedeli na za-toženi klopi.« Lenarčič se je priči zdel zaljubljen v Agro-Merkurja. Dr. Žerjav se smili priči, ki ga je svaril, češ da skozi zid ne pride z glavo.
Dr. Mandič je nato predlagal celo vrsto novih prič, ki dokažejo, da so člani načel-stva kočevske posojilnice vedeli, kaj so podpisali. Državni pravdnik je formalno priznal, da je res, kar je trdil dr. Žerjav. Dr. Žerjav je zahteval omogočenja dokaza, da je v Trstu izginilo med zadnjima bilancama za 20.000 do 30.000 K blaga.
Razprava se nadaljuje popoldne ob pol 4. uri in sicer v ziidevi Elizabetnega mlina, pri kateri stvari je igral obtoženi Cohen glavno ulogo. Predsednik Milčinski navaja iz aktov podatke o zgodovini te zadeve, Prvotno je šlo vse dobro, v začetku leta 1910. pa so se začele težkoče. Vmešavati se je začela tudi Zveza po Rozmanu in dr. Žrjavu radi morebitne poravnave. Vršila so se tudi osebna pogajanja in Rožman je celo dosegel pogojno poravnavo. Končno je vendarle prišlo do tožbe pred budim-peštansko borzo.
Predsednik čita nato iz tožbe Elizabetnega mlina zanimiva izvajanja, da je sklep Agro-Merkurja zaradi povišanja tarifa južne železnice postal v prvi vrsti za A-gro-Merkurja neugoden in nepovoljen.
Prečitajo se dalje usodepolne sklepne pogodbe Agro-Merkurja z Elizabetnim mlinom. Dodatno pogodbo sta podpisala Cohen in menda Rožman, ljubljanski zaključek pa dr. Žerjav in Jelinek.
Zagovornik dr. Tekavčič želi, da se prečita garancijska izjava Zveze za 40.000 K, iz katere izhaja, da je Zveza garantirala dne 19. avgusta 1909 samo za agencijske kupčije, pravzaprav zastopstva in da se mora event. dolgove v 8 dneh naznaniti. Predsednik prečita nato neko razsodbo, iz katere je razvidno, da je do diferenc z Elizabetnim mlinom prišlo radi nezadostne previdnosti na žitnem trgu.
Obtoženi Lenarčič navaja, da je Eliza-betni mlin to pogodbo storil proti boljši veri, ker so po § 2 pravil Agro-Merkurja dopustne le kupčije potom Zveze in je mlin za to vedel, ker je bil član Agro-Merkurja. Zveza pa te kupčije ni sklenila za Agro-Merkurja.
Dr. Mandič poudarja, da Simon Izidor iz Budimpešte kot odvetnik Elizabetnega mlina naznanja g. dru Vodušku. da je Eli-zabetni mlin bil končno zadovoljen z garancijsko izjavo dr. Žerjava in Lenarčiča, da se je taka izjava poslala vLjubljano v podpis, da pa ni prišla podpisana nazaj.
Predsednik prečita nato izpovedbo Ko-niga, ravnatelja Elizabetnega mlina. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je opozoril
ljubljansko centralo glede Cohena, da naj na njega pazijo, ker je sicer spreten trgovec, vendar na nesolidni podlagi. Druge njegove navedbe so manj važne, nasprotujejo precej prej prečitani različni korespondenci.
Dr. Tavčar želi vedeti, kedaj je bil Rozman kot pooblaščenec Zveze v Budimpešti in konstatira nato, da takega pooblastila ni imel, ker se je to v seji odklonilo. Temu pritrdi tudi dr. Žerjav. Rožman pa trdi, da je imel tako od dveh članov na-čelstvu podpisano pooblastilo, katero predloži jutri.
Nato se nadaljuje zaslišavanje prič in se kot prvega zasliši Frana Zelenika, trgovskega potnika v Trstu. Iz njegove izpovedbe posnemamo:
K Agro-Merkurju je vstopil 1. julija leta 1909 kot poslovodja in kot tak je predlagal načelstvu kupčije, oziroma sta jih sklepala dr. Žerjav in Rožman. Lenarčič je prišel le po dvakrat na mesec. V Ljubljani so delali le po malem, v Trstu pa so se delale kakor je slišal novembra — velikanske kupčije, ki gredo preko moči zadruge. — Govorilo se je v Ljubljani, da bo izguba.
V	Ljubljani so imeli gobe, te pa je Cohen poslal nazaj, ko so mu jih v prodajo poslali.
Glede koruze je izvedel na pomlad. — Kak vtis je napravilo to na dr. Žerjava in Rožmana, se ne spominja več.
Koncem marca so ga poslali v Trst, da bi prevzel 14 vagonov koruze. Od Cohena so zahtevali, naj pošlje v Ljubljano koruzo, pa je ni poslal.
V Ljubljani je šla kupčija razmeroma dobro, samo radi konkurza Prevc je bilo sitno, ker je ostalo 6 vagonov moke.
Iz Trsta so pisali vedno po denar. V Trstu je bilo več pokradenega.
Poslovanje je bilo zavoženo. Koruza je stala že dalj časa na kolodvoru, ker ni bilo denarja. Od prodajal jo je vagon za vagonom. Ali je bila dobra, ne ve, pač pa to, da je bila gorka. Zalog-e so bile v Trstu sicer polne, toda blago grozno skvarjeno in vse obremenjeno.
Ko je prišel v Trst, ni bilo ne odjemalcev, ne kredita za Agro-Merkurja. Bilo je tam okoli 200 vagonov moke. Ti, ki so imeli best-klavzulo, so moko jemali, oni, ki jo niso imeli, so kratkomalo falirali. V zalogi je bil tudi oves in otrobi. Vse to se je moralo za nizko ceno prodati. On se je skušal rešiti blaga po dnevnih cenah, ker je imel to naročilo. Polagoma so pridobivali kredit. Centrala je pošiljala denar, vendar ne vedno. Zato si je na drug način skušal pomagati. Uradniki so bili slabi, in ni v njih imel nobene podpore. V Ljubljano je o vsem tem pisal, oni so ga pa tolažili, da bo šlo. Semkaj je prihajal sploh vsako nedeljo. Meseca maja je bil v Trstu Lenarčič in pozneje tudi v avgustu. Bil je presenečen, in je izjavil, da ni vedel, da je tako slabo. Na občnem zboru v Ljubljani je poročal le, kako je bilo prej do konca prejšnjega leta, ne pa tudi o tem, kako je bilo pozneje. Dr. Žerjav je bil menda enkrat ali dvakrat v Trstu, Rožmana pa ni videl nikdar. O Rožmanu so pravili, da hodi samo v Trst biljardirat. Knjige so bile v nerazrešljivem stanju. Bilanco v Trstu je delal sam, a se je žnjo zakasnil, ker ni imel nobenega človeka za pomoč. Potem, ko je bilanco že napravil, je prišla neka gospodična, ki je napravila po svoje bilanco, ki mu pa ni ugajala, ker je zalogo previsoko cenila. Bilanca je bila napravljena v avgustu in je izkazovala nad 25.000 K primanjkljaja. Kako je pa gospodična poročala, ne ve. Ali je bila za to sposobna, ne ve. Pri tržaški filijalki je bil do otvoritve konkurza in je potem izročil ključe Se-verju. Pozneje se ni brigal več za to. Da pa bi bilo kaj ukradenega pri uradni inventuri ni zapazil. Konkurz ga je presenetil.
V	Trstu je bilo sicer pasivno podjetje, toda v Ljubljani je bilo aktivno, zato je mislil, da se vzdrži. Kreditreformu je poročal, da ima Agro-Merkur plačanih 4000 K deležev četudi je vedel, da jih je bilo samo za 1400 K. Po njegovem mnenju je bil vzrok, poloma, da pri sanaciji ni bilo složnosti. — Slišal je o tem, da je Cohen rekel: »Agro-Merkur muss in Konkurs gehen, wenn ich will«.
Državni pravdnik želi pojasnila, zakaj |e kot uslužbenec Agro-Merkurja kupoval na lasten račun. Lenarčič zanika, da bi bil večkrat v Trstu, marveč samo enkrat po občnem zboru.
Cohen in Zelenik prideta do močnih kontraverz radi gob in boba. Cohen nastopa precej osorno, večkrat pa tudi v zabavo publike. Trdil je, da so podgane raz-grizle vreče in tako se je žito zmešalo. — Ugovarja, da bi bilo na kolodvoru 12 do 15 vagonov koruze, temveč da jih je bilo kvečjemu 5, in da je bilo blago času primerno suho. Zelenik ponavlja, da je Cohen pustil vse v neredu, in trdi na Cohenovo vprašanje, da ne ve, ali je prihajalo slabo blago iz Ljubljane. Cohen je nato pripovedoval, da so tedaj trpele vse pekarne in da je največja, Schwartzova, šla v konkurz. Na tozadevno vprašanje je potrdil Cohen. da je bil on vprašan na borzi, da pa Agro-Merkur ni bil nič udeležen. Na dr. Žerjavovo vprašanje, če se priča spominja, da je še pred konkurzom bilo oddanih 45 vreč moke, ne da bi se bilo kaj inkasiralo zanje, je izjavil Zelenik, da se ne spominja. Na Cohenovo vprašanje je izjavil, da pa ve, da je šel neki zadrugi v Istri vagon Tomasove žlindre, za otrobe pa ne ve. Glede dveh partij blaga, katerih ena se je prevzela in prodala, druga pa ne, je izjavil priča, da je bilo neprevzeto blago modra galica. Na predsednikovo vprašanje, na kakem glasu je trgovce Angelo Vedova v Trstu, je izjavil priča, da je sicer na dobrem glasu, a da ga imajo vsi za jako prebrisanega in navihanega trgovca.
Na zahtevo branitelja dr. Mandiča ostane priča še v Ljubljani v svrho konstatacije z drugimi tržaškimi pričami.
Tnoolno ta gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
z dne 2. aprila 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.25 pop. Avstr. renta papir 82.90, avstr. srebrna renta 82.90, avstr. kronska renta 82.95, ogr. kronska renta 82.30, kreditne 639.25, Anglobanka 343.50, Union 590.—, Landerbank 520.50, Bank-verein 534.—, drž. žel. 713.75, Lombardi 102.75, alpinske 833.50, turške srečke 226.50, Napoleoni 19.10, marke papir 117.43, London kratko 42.02, Pariz 95.42. Mirno.
Dunaj, 3.05 pop. Avstr. renta papir 82.70, kreditne 639.50, Lloyd 620.—, drž. žel. 712.15, Lombardi 103.—, alpinske 835.50, turške srečke 226—, cheques Pariš 95.39. Vzdržno.
Trst, (Urad.) Francija 95.25—95.65, Nemčija 117.20—117.70, Italija 94.90— 95.15 London 23.99—24.05, 20 frankov 19.06—19.12, 20 mark 23.48—23.54, sove-reign 23.93—24.—, nemški papir 117.20— 117.70, italijanski papir 95.--95.40, avstrijska zlata renta 102.75—103.15, avstr. kronska renta 82.80—63.20, ogrska zlata r. 98.80—99.20, ogr. kron. r. 82.20—82.60,
turške srečke 225.--228.—; diskont za
menice do 3 mesecev 3%—4lA%, nad 3 mesece AlA—43,4%.
Blagovna borza.
Budimpešta, 2. apr. P š e n i c a za april 12.69, maj 12.60, oktober 11.78; rz za april 10.22, oktober 8.69; oves za april 7.84, oktober 7.79; k o r u z a za maj 7.78, juli 6.92. Tendenca trdna. Prodaje 15.000 q, 5 vin. višje.
T r s t, 2. apr. — K a v a — Santos go-odaverage za maj 55.50—56.50, juli 57.50, september 57.25--57.75, december 58.25— 58.50, marc 58.50—59.—. Prodaja 1000 vreč; tendenca mirna. — Good Rio za maj 51.50, juli 52.50, september 52.50, december 53.50.
Sladkor: centrifug, takoj 26.50-275/8, april-avgust 27*/8—28a/s, nov marec 28.— —28.78, melis takoj 2&—281/«, apr.-avg. 285/8—28.75, nov.-marec 29.25-29.50, con-cassfc takoj 28^8—28.75, kocke 29Vs—30; kristal takoj 271/*—27.25, apr.-avg. 26.— —27.—, okt.-dec. 26*/». — Mirno._
HALI OGLASI
se računajo po 4 stoi. besedo Mastno tiskane besede se računajo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
Odda
se meblirana soba. Škorklja St. Peter št. 36 (nasproti rojanske cerkve).	330
niAftMA ▼»jo se vrše ▼ nedeljo od 5 do 10 tire ričSiH* zvečer T spodnji dvorani Narodnega
doma.	331
Odda
se meblirana sobica z eno posteljo v ul. Crociferi 3 pritličje.	332
evljorsKI ™ vsa^° s^p^j™®
št, 38.
čevljamici J. Macarol ul. Conti
333
Proda
se vzmetnica in pernica. Kandler 5, V.
327
HAtMMf ?IllO ** fotografijo, električno razsvet-rOirtUSUllK Ijavo proda za mali denar Za-ver*anik. Trst ulica Pieta 29.	335
linlfAflilAffllV spreten korespondent v sloven-IVnjljUvUujll« skem, hrvaškem, italijanskem in nemškem jeziku idče takoj primerne slnžbe fejersibodi. Ponudbe „Poštenost" na Inseratni od J. Edinosti	334
I OMI mebliranu sobu daje na najem edna hrva-LcPU ška družina eda emu ili dvama u radnicima uz umjereno naplaćivanje, Ulica Oonti 40 L n. 7.
«>21
IIAA 9flA 1	dnevno, planinskega dobro
hUU'vUU I pasteliziranega imam proti pogodbi takoj najceneje za oddati, kakor tudi fin polno-masten sir. — Ivan Vidmar, Črni vrb nad Idrijo.
(315)
Proda
se hiša v Kjadinu na hribu St. 156 K 12.000. Saldo cena 2000. Ugodna prilika.
326
Antona Jerkiča naslov: Trst, ulica delle Poste 10; Gorica, Gosposka
4444
Anton Mahne, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svojo trgovino lestvin in kolonllilnega blaga
Trst, ulica deli' Mrla St. 4
t s podružnico m OrtH ItevHka 27S. s
Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno In na debelo. - - -
Naznanilo.
Podpisani naznanja Slar. občinstvu, da bodem sprejel
v soboto dne 4» Aprila t L dobroznano
ulica Squero nuovo St 17
(nasproti poštne palače).
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se toplo priporočam
Ud*»i ivu, Klun
L
V3E
Dr. fll. in med.
ALF
večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neurerogične klinike dunajske univerze
se je nastanil kot specijalist za žlučns bolezni
v Trstu
- - Via G. Gallina 2. - (Piazza Goldoni 9.) - -
Ordinira od 2 in pol do 4 pepaldne.
Topetorskl In preprosnr. mojster
DRAGOTIN PUC
Trst, Via Molln granite štev. 38 se priporoča cen], občinstvu.
Umetno - Matični i
Trst, ulica fffsl$§ Trst» nlicm Rivo it. 41 UiClJIi Rivo 4» (pritli^e) - -pri St. Jakoba -- (pritličje)
Ivan Simonič
i Trst, u'ioa Belvedere 49. Trgovina z usnjem vseh vrs1, Crnih in barva-■ih ter nadplatsv z fzdelo-vtlnlro *gori>j h delov čevljev. Velika tzbera pr.-reb-šč n za čevljarje in sedlarje.
Sptoialiteta: podpttn k ______ PALMA____
IcTTtaJ* Trnka fotofraMn® 4*1 k*kar trti ra*jl»ie, p*«retk», no-
tnijtrt Ukalav, pore«i»Bik« pičite
n mkoTritM spomaalka Itd. 1:4.
Posebnost: Povečanji vsako fotografije
bdi ■iokMati (Mf. naročnikov •prajaaa* urotba In jih lsrrJnJa u Jasa«, rraataalno tadl iun»J aaasU
Alojzu Boik
Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VUI.
Trgovina delikates,
kolonljalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. lly katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečencl, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij G u I j, prej na trgu Caserma).
V trgotim olja
IVAN BIAGGINI
v Trstu, ulica Giulia 23
se vdobi;
CVEBA po kron 1*44 klgr. OREHI prve vrste. SUHO SADJE in drugo.
Postrežba točna in na dom
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja in dr.
Ijuitka HPfiftt«
BOGOMIL PlflO
Trat, BHca Vtescoso Be&iai It 13 , ft— man n. uetm * "
Bogat tsbe*
mr, Ttrišle, •rfji&sgjfc ' feiiile, akanrr, staaev,
Soakurett&ne
S?

a
s a a
Dominik Tence
Trst« ulica Belvedere St. 47
priporoča ceni- občinstvu svojo trgovino Jestvin In kolonij, blaga« katero Je vedno svele. - Postrežba na dom. - Vino In likerji v s a	steklenicah.	: s

Eiaa pmtursk* tovarna
dvotsiea , TRIBUNA" Gorloa, Tržaila ulba 26. (pr»j pi.ovjrna G orlu p). Zaloga tfv«k»l«a, šivalnih In k mafijskih stroja v. flra-mafiaav, orkaatrljonov Id.
F. Barjel
Oortos, Stolna ul. 2—4. Presaja aa obroka.
Ce»iki franka.
B Prttifatalca ur In £r&geeen*tti '
O. Bncher
(«z dii| Đngetfaa V«kj«to)
M S23M& C8ISS 8. Si.
s
B B
: Kinematograf c Rolsnu:
Vsaki dan velike in interesantne predstave.
a a
aO«BaBaC!DHBa!33"a35SB30
dipl. krojač na dunajskem učnam zavodu za prltrojavanja, z dovolj, nlžji^vstr. ram
TRST. ul. Tor S. Pžera 4.
Podružnica v Nabrežini. Krojačnica, zalega sukna Obleke po zmermh cenah Solidna, vzorna izvršitev
S
Iz druge roke kupuje tiskarna »Edinost«.
Oglasiti se je (z vzorci) pri nadzorstvu Trst, ulica sv. Frančiška št. 20.
TOVARNA
R0flLEH0X
Ins. LODOOIR FIJCHE8
Ulica Morerl 72 TRST-BOJAN
===== TELEFON 29-14	==
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
ROUI.E
!■» v zalog! ne potrebSBIne » lesene in že-
lene BOULEAUZ.
Delo solfdao.