Poimm. piatana, 5°.ovini Leto LVI. v Llubllanl. » sredo, dne 26. septembra 1928 Št. 220. Posam«n. «e*.k. 2 om
Naročnina
Dnevna Izdaja
z® državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedcl)sKn Izdalo celole no v Jugo* slavili 1Z0 Din, zo Inozemstvo 140 D
SLOVENE
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov I slotp. peUl-vrsla inall oglasi po 130 ln Z D, veC|l oglasi nad 43 mm vlSIne po Din Z-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn veCiem □ naroČilu popuil
Izide ob 4 zfulral
razen pondellka ln dneva po prazniku
tJreanlStvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 6111 Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana platna se ne apre/ema/o - Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva St. 2328
Kai prosi Primorle
Italijanski fašizem se je proglasil za edinega gospodarja države. Veliki fašistovski svet odloča o vsem, kar imenujemo v državi javno življenje. Italijanska krona dobiva moč in kom-petence od njega; zdi se, da je Mussolini tudi odstranil znano nasprotje med njim in vojaškimi krogi. Letos je Mussolinijeva milica sodelovala pri vojaških manevrih v izdatno večjem številu kot lansko ali prejšnja leta. Z eno besedo: fašizem je na višku organizatorične tehnike in je zastavil vse sile, da ustvari enotno, skozi in skozi fašistično Italijo, kjer naj nc bo Italijana, ki bi ne bil fašist in državljana, ki bi ne bil Italijan. Tej fašistični nameri je treba pogledati naravnost v obraz in ji priznati, da se ne mara ustaviti pred nobeno oviro. Zlasti, kar se tiče slovanske narodne manjšine, je povedal Rim ob razpustu tržaškega političnega društva »Edinosti« kar naravnost, da fašizem ne bo dopustil, da bi sc v Italiji govorila ali pisala drugorodna beseda.
Za ustavitvijo »Edinosti« je sedaj prišel še razpust društva. Rana za rano. Inteligence ni več, oziroma jo hoče italijanska vlada napraviti neškodljivo. Volitev ni. Z zastopniki slovanstva v primorskem javnem življenju torej ni računati. Srednji stan je preplavljen z italijanskimi prišleci. Najbolj mračne so pa vesti, da bo šel fašizem za iztrebljenjem z vso vladno močjo in brezpogojno in nadalje, da se naši Slovenci v tako visokem številu izseljujejo. Vlada tega gibanja ne samo, da ne ovira, ampak celo podpira in številke, ki so nam na razpolago iz pristanišč, so tako porazne, da jih ne maramo niti objaviti. Tudi temu položaju Slovanov v Italiji moramo pogledati odkrito v oči.
Spričo tega se ns<m zdi popolnoma opravičena zastavitev tega vprašanja: Ali je bila naša \ dosedanja manjiinska politika pravilna ter jo je sprejel naš narod kot narod v srce; in ali ni prišel čas, ko mora Slovenec pokazati, koliko je njegove notranje srčne in narodne vrednosti, ki je s primorskimi Slovenci vred na trdi preskušnji. Od odgovora teh dveh vprašanj so odvisni naši Slovenci v Italiji in ohranitev zdravja v našem narodnem telesu.
Res je, da je manjšinsko vprašanje v povojni Evropi nekaj novega, vsaj v gotovih ozi-rih. In dočim je imela običajna politika in diplomacija za seboj stoletno tradicijo, si jo manjšinska šele ustvarja. Dokaz imamo v manjšinah samih, ki so v stalnih trenjih za osnovo svoje politike ne samo v literarnih razpravah, ampak tudi tedaj, ko se mednarodno snidejo na kongresih in si zastavijo praktično vprašanje: Kaj hočemo? — Če so drugi narodi v tem iskajočem stanju, nd nič čudnega, če smo tudi Slovenci. Kar je usodno, je mnenje, da je sentimentalnost isto kot politika; da so narodno-manjišinska vprašanja predmet razgovorov v sobah nekaterih intelektualcev, da pa manjka sistema v tistih širokih gibanjih, ki bi jamčile za večji uspeh in ki bi svoje delovanje za dosego končnega ter trenutno možnega cilja prilagodila vsemu, kar je dognala do sedaj narodno-manj&inska politika drugod ter našemu posebnemu razmerju z Italijo takemu kot je. In to s splošno državnega ter specijelno slovenskega stališča. Kjer ni te politike, ji napravi prostor sentimentalnost, ki je pa pojav trenutka in ne odgovarja dejanskemu življenju, ki hoče in išče uspeha!
Mislimo tudi, da je zadnji klic — klic ure: Slovanska manjšina v Italiji je skupnost nas vseh kot je slovenska zemlja skupna. Vsi narodi Evrope, ki imajo manjšine po drugih drŽavah, gledajo tako nanje. Tirolski Nemec jc za Nemca v Avstriji ali Nemčija Nemec in ničesar drugega, Na glas je poudariti, da ravnajo tako narodi, ki štejejo milijone in milijone ln katere je narava posadila k bogato obloženi evropski mizi. Če pa ni med velikimi narodi mogoče, da bi kdo cepil, delil, razdvajal skupnost usode, ali naj to poskuša na vse strani izpostavljeni slovenski narodič?
Kaj nas prosijo rojaki v Primorju? Močne državotvornosti v lastni državi! Da bomo sami močni! Rešitev more priti le iz Jugoslavije —-kdaj, to bo povedala bodočnost. Dalje: Da naj nekaj začne slovenski narod kot narod! Časopisne notice nc zadostujejo več. Končno pa: Da Slovenci svoje zgledne razcepljenosti ne nosimo na dan, ko govorimo o usodi Slovencev v Italiji. Iz naše razdvojenosti kuje kapital in dobiček tretji! Prišel je skrajni čas, l<n mnrn iz nas zažareti vsa naša notranjos-l, ki gleda na rojaka v tujini brez osebne in strankarske primesi z višjega splošno-narod-nega stališča. Sicer bodo bodoča leta sedanji slovenski rod prehudo obtoževalal
lisi
slovenski narod
L/prava le vKopItarlevI ul.il.« Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. f 0.6.50 In 10.349 sa Inaerate, Sora/ci)o.4l.7563, Zat/reh St. 39.OH, Praga tn nunaI St. 24.707
U NRS ne bo Se odločifoe
Drugi dan razprav - Pomirljivo stališče večine - Gotovi znaki kaže o vendarle na mir pred viharjem - Vukičevič sklicuje klub
n Belgrad, 25. sept (Tel. >Slov.<) širši glavni odbor je delal danes skoraj ves dan, bodisi v odsekih bodisi v plenumu. Tista borbenost, ki jo je bilo včeraj opaziti med paši-čevci, se je danes polegla. Bilo je videti več
duho pomirljivosti kakor včeraj. Vsi so se varovali ostrih govorov in vladala je splošna želja, da se rešijo vsa vprašanja s taktom in pomirljivostjo.
Ob pol 10 je o tvoril sejo Aca Stanojevič in pozval tajnika dr. Vojo Janjiča, da prečita zapisnik včerajšnje seje. Takoj nato je vstal Draža Petrovič, delegat iz Šabca, in dejal:
Pokazati moramo enodušnost, da smo vsi radikali. Da to uredimo, je potrebno, da sprejmemo kompromisno rešitev, da vsi sprejmete moj predlog, da se sprejmejo in overovijo vsi delegati, čeprav so ponekod dvojni. Zaradi tega predlagam, da se vsi mandati overovijo razen mandatov Miloša Vukičeviča, Sime Raciča in Obrade Kuzmano-va. Tem trem pa se daje pravica, da so navzoči na seji. Ta predlog se je sprejel.
Nato je sledilo poročilo odseka za obravnavo predloga o spremembi in dopolnitvi strankinih pravil, ki ga je izdelal ta odsek pod predsedstvom Krste Miletiča. Nato so govorili številni govorniki, med njimi Boža Maksimovič, Mihajlo Stojadinovič, člana ožjega glavnega odbora. Slednji se je zavzemal za to, da pride čim večje število delegatov in gospodarskih krogov v glavni odbor.
Draža Petrovič govori o tistem delu pravil, ki govore o kongresu in zahteva, da pride v pravila, da so vsi narodni poslanci člani kongresa. V ta člen se sprejme, da ima pravico 15 narodnih poslancev prisostvovati kongresu kot delegati. Ob 12 se je seja prekinila.
Popoldne se je seja nadaljevala. Obravnavalo sc je poročilo odseka za izpopolnitev programa. Nato je prišla na dnevni red razprava o poročilu glavnega odbora o političnem stanju. Prvi je govoril dr. Laza Markovič, ki se je zavzemal za strankino edinstvo, in pravi, da današnjega stanja ni kriva kakšna posamezna oseba, kakor se hoče ugotoviti, nego so za to veliki vzroki, ki jih ne more natančno našteti, nikakor pa se ne more valiti krivda na osebe. Zavzema se za to, da bi vsi govorili čimbolj pomirljivo ter da naj vsaka borbenost poneha. Delati je treba popolnoma složno.
Za njim je govoril Mate Rupčič
o bednem stanju hrvatskega kmeta.
Navaja številne slučaje in pravi, da za to ni toliko kriva današnja vlada, ampak splošna politika na evropskem trgu, ki kmetske pridelke vse premalo ceni. Vsaka vlada mora gle-
KDK v Dalmaciii
č Split, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Te dni so se vršile volitve vaških načelnikov v Sivariču, znanem industrijskem mestu. Občinska uprava je odredila volitve tako, da bi se uničile puč-kaške postojanke, misleč, da je novonastali politični položaj tako vplival na razpoloženje med ljudstvom, da ga je odvrnil od HPS. Volitev pa se razen pristašev HPS ni udeležil nihče. Tako so ostali ti edini gospodarji. To dokazuje najbolje, kakšno je razpoloženje med ljudstvom proti KDK. Ravnotako je nedavno bil na turneji po Dalmaciji Sava Kosanovič, ki je v časopisju KDK poročal o velikanskih uspehih. Vaš dopisnik pa je zvedel iz povsem zanesljivega vira, da ga je sprejelo v Benkovcih, večji dalmatinski vasi, le 7 oseb. V Skradinu, ki je znan kot kula radičevcev in samostojnih demokratov, ni bilo na sestanku niti sto oseb. V Stankovcih niti niso hoteli poslušati demokratskih govornikov. Sploh je pri dalmatinskih samostojnih demokratih in radičevcih opaziti v vseh mestih nenavadno veliko apatijo za politična vprašanja in politično življenje. Ljudstvo je v stranu in bojazni radi gladu in se za politiko ne zanima Edino vprašanje, ki narod skrbi, je pomoč pristojnih oblasti, da ne bo pozimi prevelikega gladu.
Dva ravnatelja
n Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.« Za ravnatelja na II. državni gimnaziji je imenovan profesor Bogumil Remec. Za ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani jc imenovati Ivan Tome, nadzornik istotam.
dati, da stori za kmeta vse, kar je v njeni moči. Zahteva avtoritativno vlado, pa čeprav bi bila generaliteta. (Medklic: »Nočemo generalov!«) Zahtevamo popolno slogo.
Dalje so govorili Daka Popovič, Mikaši-novič, Dušan Peleš, ki govori proti glavnemu odboru, ker ni preje sklical seje širšega glavnega odbora. Mita Protič je pohvalil govor dr. Laze Markoviča in trdil, da bi se 20 junij ne smel nikjer omenjati, niti med Hrvati niti v Belgradu, ker ima danes to stvar sodišče v rokah. Nihče nima pravice vplivati na preiskavo. Dr. Dimitrijevič se zavzema za to, da naj bo resolucija čimbolj pomirljiva.
Dr. Niko Zupanič govori o tistem deiu Markovičevega govora, kjer pravi, da je treba spoznati tiste, s katerimi kočemo sodelovati, in da moramo poznati narodne potrebe, ker sicer lahko nastane nepremagljivo zlo. če bi bil Laza Markovič pred 20. junijem govoril isto in poudarjal v klubu, kar poudarja danes, bi v narodni skupščini ne bilo prišlo do žalostnih do> godkov. V imenu vseh radikalov misli, da ima pravico izjaviti, da noben radikal ne misli na amputacijo, o kateri se je toliko govorilo pred kratkim in razburjalo na Hrvatskem. Pozdravlja Hrvate preko Save ter poziva, naj NRS dela za domovino.
Nato je govoril prota Milan Petkovič, ki je napadel Spaha, češ, da vodi dvojno politiko, eno v Belgradu, drugo v Bosni. Nato se je seja prekinila in se bo nadaljevala jutri ob 8. zjutraj. Resolucija, ki se bo. na jutrišnji seji predložila, bo pomirljiva in bo dajala polno moč za nadaljnje ravnanje ožjega glavnega odbora. V resoluciji se bo poudarjalo, da je potrebno sodelovanje s Hrvati. Poudarjala se bo strankina enotnost, pri čemer strankina disciplina ne sme trpeti.
Član glavnega odbora, Vukičevičev pristaš, je dal sledečo izjavo: Glavni odbor hoče odločiti o političnem položaju. S svojim poročilom je obsodil našo politiko. Medtem je poslanski odbor odobril Veljo Vukičeviča ter mu izrekel zaupnico tako v klubu, kakor v narodni skupščini. Mi smo sedaj hoteli vse to zatreti in obsoditi nekaj, kar je cel klub skoro soglasno odobril. V soboto, 29. septembra bo imel klub sestanek, kjer bo zavzel nasproti sklepom širšega glavnega odbora svoje stališče.
Drug pristaš ožjega glavnega odbora je izjavil: Vse se bo lepo končalo, čeprav imamo absolutno večino, vendar ne cepimo. Samo politično poročilo ni bilo tako ostro, kakor je bila ostra znana spomenica. Mi razvijamo stvari normalno in vse bomo dovedli v soglasje. Gospoda naj se ljuti. Kadar izgubi, ima pravico, se jeziti. Glavni odbor bo napravil red in tedaj se v NRS ne bodo več mogli pojavljati odpad, niki.
Državljanstvo so dobili
n Belgrad, 25. sept, (Tel. »Slov.«) V naše državljanstvo so spreijti: Kari Širok, konzularni uradnik iz Maribora; Vek. Logar, dijak iz Sušaka; Konstantin Matauš, lekarnar iz Maribora; Ivana Mikuš, gospodinja iz Sodražice; Dragutin P u c , abituri-je«t iz Ljubljane; Robert Seis, gozdarski upravitelj iz Oplotnice; Alojzij E d e 1 h a u -ser pri državni železnici iz Maribora; Henrik J a g e r , posestnik iz Maribora; Diziderij Simon pri državni železnici v Mariboru; Stanislav Marušič, delovodja iz Ljubljane; Josip Vidrih, gospodarski pomočnik iz Vrtič; Ivan M a d 1 i c a , posestnik iz Maribora; Kari Pa p p, gostilničar iz Čoke; Kari Pugelj, trgovec iz Maribora; Ivan Poro-pat, posestnik iz Skoka; Ivan Krivec, mesarski pomočnik iz Spodnje Rečice; Terezija Nagele, učiteljica iz Maribora; Maksimilijan H o r v i c , tovarniški ravnatelj iz Kranja; Jakob Grbac, Pavel Zaun-schirm, delavec iz Maribora; Barbara Bauer, gospodinja iz Ljubljane; Martin U r a t n i k , Josip Gruden, učenec trg, šole iz Ljubljane; Alojzij Andcrle, strojevodja pri državni železnici iz Maribora; Stanislav Andolšek, učitelj iz Dol. Logatca; Ivan V a n e k pri državni železnici iz Maribora; Ivan Jelerčič, posestnik iz Cerknice; Ljudevit Halbvvirt, zasebni uradnik iz Maribora; Marija Kcrševac, usmiljena sestra iz Maribora; Vasilij A van zini. zasebni uradnik iz Vevč; Josip Ivančič, dc-
lavec iz Ljubljane; Marija Edelhauscn, zasebnica iz Maribora; Josip Lazar, diplomirani pravnik Lz Ljubljane; Katar. Scha-mesberger, trgovka iz Maribora; Viljem Lautncr, zobni tehnik iz Maribora; Rudolf Bergan, gozdarski uradnik iz Lokve; Henrik Bizjak, posestnik iz celjske okolice; Julij Kubias, inžener iz Cerknice; Ivan Rusjan, zidar iz Pekcr; Alojzij R u p -n i k , kaznilniški paznik iz Maribora; Ivan H u d a k s , zidar iz Trstenika; Ljudevit N e -s v a d b a , mehanik iz Tržiča; Mihael P e -tišič, finančni kontrolor iz Legrada; Viktorija God in a, učiteljica iz Ljubljane; Rafael Z a z u 1 a , učitelj iz Polja.
Šele odborov in odsekov
n Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.«) V četrtek popoldne ob 4 ima zakonodajni odbor svojo sejo. Na dnevnem redu je poročilo sekcije za zakon o čekih. Odbor za jačanje kul-turniih in gospodarskih zvez s Češkoslovaško bo imel svojo sejo jutri, 26. t. m., ob 4 popoldne v ministrski sobi narodne skupščine. Odbor za proučevanje zakona o razdolževa-nju kmetov bo imel jutri sejo ob 9 dopoldne.
n Belgrad, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Minister za gozdarstvo in rudarstvo g. Pera Markovič je bil dopoldne sprejet od Nj. Vel. kralja v avdienci.
Propaganda
s
(Od našega posebnega dopisnika.)
Zagreb 25. sept. 1928.
»Hrvat« je prinesel iz Belgrada vest, da je njegov dopisnik našel v neki ministrski sobi zemljevid, ki natančno kaže namere helgraj-ske vlade o amputaciji. Po tem zemljevidu bi Srbija obsegala mejo od Bakra do Šibenika in bi ohranila v glavnem vse druge glavne meje naše države. Ostali kraji, med katere spada tudi Slovenija, bi se odcepili od te države. Najbolj značilno je, da pravi »Hrvat«, da sc je ta načrt belgrajske vlade sestavil takrat, ko je bil dr. Korošec notranji minister. Po pisavi »Hrvata« bi bil dr. Korošec pristal na to, da se Slovenija odcepi od tc države.
Razen »Hrvata« piše v poslednjem času posebno »Hrvatsko pravo« o amputaciji in jo odobrava. Zdi sc, da gotovi ljudje uživajo nad vsako nepriliko, ki zadene to državo. Srečni so, če morejo oblatiti na katerikoli način vse temelje, na katerih počiva država. Na pisavo »Hrvatskega prava« in ostalega hrvatskega tiska o amputaciji, se nismo hoteli ozirati iz več razlogov. Predvsem ne radi tega, ker n. pr. »Hrvatsko pravo < v našem političnem življenju ničesar ne pomeni, ker za njim ne stoji nobena politi ".na osebnost, ki bi v hrvatskem javnem življenju kaj pomenila. Politika negiranja, ki jc prišla za politiko oportunitete, ki so jo okrog »Hrvatskega prava« z uspehom vodili v zadnjih letih Avstrije, se zdi, da jc zopet prišla v akutno fazo pri frankovcih. Niti sedaj bi sc nc ozirali na pisanje tega lista, če bi temu listu ne sekundirali drugi zagrebška listi (»Novosti«),
Te dni je »Hrvatsko pravo« priobčilo zemljevid, ki se po njegovih navedbah razširja po Evropi. Ta karta da izhaja iz Anglije. Na karti je celo označen angleški izvor. Da bi bile te navedbe bolj verjetne, prinaša »Hrvatsko pravo« poleg hrvaškega naslova tudi angleški naslov »New organisation of Midly Europe«. Zdi se, da ta zemljevid »Hrvatskemu pravu« prija, si.-er ni mogoče razumeti, komu bi koristil z 1 j; Ijeno karto.
Iskrena priznamo, da nismo mislili, da »Hrvatsko pravo« tako malo coni svoje ljudi, da jc hotelo navHno potvorbo predočiti kot mišljenje angleške javnosti. Ta »angleški« zemljevid nima nič angleškega na sebi razen podnaslova. To hočemo s par primeri podkrepiti in osvetl:'i pravi izvor tega zemljevida. V tem »angleškem« zemljevidu čitamo, da sc imenujejo Nemč;ja Gcrmania, Italija Italia, Madjar-ska Hungaria, Bolgarija Bulgaria, Grčija Grae-cia, Poljska Polonia, Švica Helvctia, čeprav je vsakemu neizobražencu iz raznih angleških naslovov znano, da sc imenujejo tc države po angleško Gcrmany, Italic, Hungary, Bulgary, Grcece, Poland, Svvitscrland.
»Hrvatsko pravo« pa nima nesrečne roke samo v »angleških« naslovih držav, marveč tudi pri angleških imenih rek, mest ifd. brc? razlike. Navesti hočemo samo par napak: Belgrad Beograd, Dunaj Wicn, Atene Athen, Rim Rom, Neapol Napoli, Milan Milano, Praga Praha, Varšava \Varszava. V resnici sc imenujejo ta imena po angleško Bclgradc, Vienna,
Arhenes, Rome, Naples, MIlan, Prague, War-
saw.
Sestavljalcc tega v angleškega« zemljevida je mesto angleških imen za mesta najbrž iz simpatije do madjarskega jezika vzel — sadjarske naslove. Tako n. pr. se zove Trst na zemljevidu Trieszt, Kolosvvar (romiuasko Cluj) piše Kolozsvar, Vilna Vilyna, Dedeagač Dede-agacs, Carigrad Ystambul, čeprav je znano, da noben narod na svetu ne piše teh imen tako kot Madjari. Očitno je ta karta potvorba, ki ae je skuhala v madjarski kuhinji, ki servira Evropi take izdelke. Žalostno je, da so se za ta posel pustili najeti sedanji »veliki« Hrvati, katerim sekundirajo zagrebški veliki listi. Značilno, da so ti »veliki« Hrvati, ki so »največ kričali in zahtevali zedinjenje hrvatskih pokrajin«, sedaj po tem zemljevidu pripravljeni prepustiti velik del Hrvatov katoliške in muslimanske veroizpovedi »zavezniški kraljevini Srbov, Macedoncev in Črnogorcev«, kakor jo narivajo. Tako njihovo postopanje na čudno. Saj smo imeli priliko v istem njihovem strankarskem listu čitati članek, v katerem se hvali Rothermerova akcija za obnovo velike Mad-jarske, čeprav je ta veliki židovski magnat objavil zemljevid, kjer je dodelil Madžarski Me-djimurje in Vojvodino. Frankomadžaronci niso samo z lahkim srcem prepustili hrvatskih krajev, marveč so ravno tako netnilosrčno raztrgali tudi druge slovanske zemlje, posebno Slovenijo in Češkoslovaško.
Najbolj »e je frankovska mržnja obrnila proti dr. Korošcu. Meni nič, tebi nič so dali Slovenijo Avstriji. Neprijateljsko so dali češki narod Madjarom.
Ta akcija frankomadžaroncev je preveč operetna, da bi bilo vredno se nanjo več ozirati. Vendar je značilna ▼ času, ko dajejo politiki KDK izjave, med njimi Pribičevič, ki se »z nobeno besedo ne zavarujejo proti takemu deki«. Verjetno, da radi tega, da se pokaže, kako vlada med člani KDK »popolna enotnost pogledov«. Vsa ta pisava o amputaciji sve-doči, kako nizkih in smešnih sredstev se poslužujejo zagrebški politični krogi KDK proti današnji ureditvi države in proti današnji vladi.
Odgovor
Nekateri Časopisi, osobito »Obrtni vestnik« prinašajo poročila o obrtniških organizacijah, ki da se bore za deseturni delavnik v obrti in napadajo mene kot zastopnika zbornice za TOI. češ, da sem bil na protestnem shodu obrtnikov v Kazini proti. Predvsem ugotavljam, da se je na shodu v Kazini z mojim stališčem strinjala večina zborovalcev, ki jih je g. Rebek kot načelnik zveze obrtnih zadrug povabil na shod po svoji uvidevnosti. Ugotavljam, da po mojem govoru g. Rebek takoj niti do besede ni mogel, ker so zborovalci pritrjevali meni. To je najboljši dokaz, da se pametni obrtniki ne bodo dali speljati na kak stranski lir, kakor je bil namen sklicateljev. Da se ne bi moje stališče morda napačno razlagalo, naj navedem sledeče: Zakon o zaščiti delavcev od 28. februarja 1922, ki ga je tedaj podpisal minister g. dr. Kukovec, določa iz. obrtna in trgovska podjetja 8—10 urni delavnik in sicer po naravi in vrsti posla. Sporazumno z delodajalcem in delojemalcem se sme podaljšati za 1 ali 2 uri dnevno. Dopolnilo k temu zakonu, oziroma ministrska naredba z dne 3. maja 1928 prideljuje nekatera trgovska m denarna podjetja k tistim industrijskim podjetjem, v katerih je uveden 8 urni delavnik, druga pa k tistim, kjer velja 10 urni delavnik. Drugo dopolnilo z dne 20. julija 1928 je istega značaja. Poleg tega se je še določil čas dela. v okviru katerega more veliki župan za dotično obrtno skupino ali okoliš določiti veljajoči čas dela. To se seveda skuša urediti sporazumno med delodajalci in delojemalci. Zbornica je storila vse, da bi se želje delodajalcev upoštevale. Žal ni še vse urejeno, pač pa se ureja nadalje. Temeljno pravilo za obrtna in trgovska podjetja je torej 8—10 urno delo dnevno. To se izvaja dosledno le v večjih obrtnih središčih.
K temu naj se omenim, da sme obrtnik sam, oziroma njegovi svojci, ne da bi motil značaj enotnosti odpiranja in zapiranja obra-tovališča, delati poljuben čas. Poseganje v de-lojemalske vrste m siljenje, koliko časa morajo delati, ni stvar delodajalca, ampak do-tične delavske skupine same. Rebekovemu vrhovnemu obrtniškemu svetu, kjer tvorijo njegovi sorodniki večino, povem, da, če se je kdo kje blamiral, se je zgodilo to njemu in tistim njegovim političnim prijateljem, ki so ga poslali v boj. Zbornica, oziroma njen obrtni odsek pa bosta vedno delala v okviru zakona za prospeh in interes svojih članov. Ker je g. Rebek tudi član zbornice, ima lepo priliko za sodelovanje. Na kakSne diktate pa se ne bomo <rdrnli.
Ivan Ogrin,
podpredsednik Zbornice in načelnik obrtnega odseka.
Dunajska vremenska napoved. Začasno nekoliko topleje, oblačnost negotova. V dveh do treh dneh nastopi zopet mrzel zrak s slabim vremenom.
Novosadska vremenska napoved. Lepo, večjidel vedro. Zjutraj malo megle. Dežja ne bo. Ponoči bo hladneje, podnevi pa topleje.
Pariš obupal nad razorolifoiio
v Pariš, 25. septembra. (Tel. »Slov.«) Pariški listi so danes presenetili pariško javnost % vestjo, da se je Francija odločila, da opusti dela za razorožitev v okvira Društva narodov kot brezkoristna in brezuspešna. Francoski delegat r Društvu narodor Pavel Boncour hočo ta sklop sporočiti danes na seji pripravljalne razorožitvene komisije. Pariški listi navajajo za to dva vzroka: 1. pričakuje se, da bodo Združene države v izredno ostri noti, ki se bo vložila že v prihodnjih 24 urah, gladko odklonile Irancosko-angleški mornariški dogovor; Washington bo pri tem izjavil, da si svojo razorožitve nikakor ne pusti diktirati v obliki ultimata. Če se torej Washington, ena izmed največjih pomorskih držav, in če se Rusija, ena izmed največjih kopnih držav, ne udeležuje del za razorožitev, potem nima smisla, se še nadalje posvetovati o razorožitvi. 2. Kakor piše Sauervvein r »Matinu«, Francija nikakor ne moro dopustiti, da bi Nemčija v vprašanju razorožitve nastopala kot razsodnik, da hi stalno izvajala gospodujoč pritisk na druge vlado in da bi stavljala nekakšno moralične ultimate Društvu narodov. Francija, katere meje sicer garantirata v lokarnski pogodbi dve velesili, ne more in ne sme pozabiti malih zaveznikov, ki so vsi v največji nevarnosti: Češkoslovaška je ogrožena zaradi obkolitve po priključitvi Avstrije k Nemčiji, Jugoslavija po antanti med Italijo in Madžarsko, Romunija pa zaradi ruskih zahtev po Besarabiji ter Poljska zaradi delikatnega položaja med Nemčijo in Rusijo.
Kako se Menici zagovarjajo
Tudi angleški delegat je obuoai
v Ženeva, 25. sept. (TeL »Slov.«) Grof Bernsdorff se je v svojem govoru naslanjal na govor državnega kanclerja in naglasiL da je naloga razorožitvene konference, da predstavlja prvo stopnjo s tem, da se zmanjša sedanje stanje oborožitve. Med posvetovanji v tretji komisiji je predlagala nemška delegacija, naj plenum Društva narodpv prosi Svet Društva narodov, da se prva razorožitvena konferenca skliče tekom leta 1929. in da se prepusti predsedniku pripravljalne komisije, da skliče to komisijo, da se tam sestavi program konference. Nemška delegacija obžaluje, da s svojim predlogom ni prodrla. Na eni strani se je ugovarjalo zaključkom, katere je Nemčija smatrala, da jih more izvajati iz dejstva, da je sama razorožena, ker se je kritiziral način, kako je Nemčija izpolnila obveznost razorožitve, na drugi strani pa se je skušalo tudi zmanjšati pomen in stopnjo te razorožitve. Razen tega so se s presenetljivo nezaupnostjo presojale možnosti, ki so dane za učinkovito izvršitev splošne razorožitve; stavljale so se v ospredje tehnične in politične težkoče, ki so ovirale hitro ustvaritev prve stopnje splošne razorožitve. Bernsdorff je izjavil, da ne gre, da bi se počasni tempo ženevskih razprav kakorkoli spravljal v zvezo z dobo, v kateri se je izvršila nemška razorožitev, ker se je do leta 1922. izvedlo pogodbeno uničenje in izročitev orožja in muni-cije do 95 odstotkov. S tem je bila razorožitev, v glavnih točkah izvršena. Tudi ni resnično, da oborožitev Nemčije tudi še danes predstavlja kakšnega vojaškega faktorja, ki bi kakorkoli še vplival pri presoji mednarodnega položaja. Stanje stvari je znano vsemu svetu. Nemčija nima nobene težke artiljerije, nobenih tankov, nobenih vojaških letal. Manjka ji rezerva materijala in municije. Stanje izvež-banega moštva je od leta do leta manjše.
Nemška vojna industrija je uničena. Mnogo mesecev bi bilo treba, da bi se novo moštvo vojaško izučilo. Zaradi geografičnega položaja Nemčije in zaradi vojaške moči sosedov bi bila vojna med tem že davno odločena na škodo Nemčije.
Vodja angleške delegacije Locker-Lamp-son je ta govor poslušal neinteresiran. Svoj izdelani manuskript je že imel v žepu in v hladnem tonu je predaval angleško stališče. Če bi se angleško-francoski dogovor sprejel, bi razorožitvena komisija takoj mogla dalje delati, drugače pa bi se morala iskati nova podlaga za sporazum. To so bili vzroki, zakaj je angleška vlada hotela ukiniti delo razorožitvene komisije, dokler ne pride do sporazuma med pomorskimi državami.
v Newyork, 25. sept. (TeL »Slov.«) Iz državnega departememta se poroča, da se bo tam resno uvaževalo eventualno vabilo, da bi se Amerika udeležila prihodnje konference o izpremembi Dawesovega načrta.
Ameriški odgovor na angleško-francoski mornariški kompromis, ki je bil dogotovljen že v soboto, tudi včeraj še ni bil poslan v Evropo, ker je predsednik Coolidge zahteval izpremembe v besedilu. Besedilo note se bo Coolidgeju še enkrat v predelani obliki predložilo v četrtek ter bo odposlano v Evropo najprej v drugi polovici tedna.
O vsebini note pa se je vendar doznalo, da predstavlja poslednjo besedo Združenih držav Severne Amerike. V noti se izraža, da Združene države ne vidijo nobenega smisla več, udeležiti se katerekoli konference, ki bi imela za podlago kako razorožitev, ker imajo proti sebi že vnaprej združen blok Anglije, Francije, Italije in Japonske.
V IHadridn do 200 mrtuih
v Pariš, 25. sept. (TeL »Slov.«) Po najnovejših poročilih iz Madrida so izpod razvalin gledališča dosedaj izvlekli 110 mrtvecev, vendar pa še niso mogli priti do najvišjih sedežev. Bati se je zato, da bo število mrtvecev do konca reševalnih del naraslo do 200. Večina mrtvecev je zgorela tako, da oseb ni mogoče spoznati. Požar je nastal menda tako, da se je na odru prehitro užgal bengaličen ogenj, ki je preskočil tudi na kulise. Ogenj je bil takorekoč že pogašen, ko je v prostoru gledalcev nastala strašna panika, zaradi katere so odrski delavci prestrašeni nehali gasiti. Brez te panike bi katastrofa gotovo ne bila tako velika. Pri pospravljanju se je dognalo, da se je bežeča množica pred vrati tako hitro in v toliki meri nagnetla, da so bili vsi izhodi v trenutku kakor zazidani. Dogajali so se strašni prizori. Nekateri gledalci so si hoteli na vse načine priboriti izhod Več mrtvecev in ranjenih je imelo sunke /, bodalom v hrbtu, drugi so se vrgli v plamen, ker so obupali nad rešitvijo. Na nekih stopnicah je bila gomila 30 mrtvih in čisto spodaj tega
Zogu od vseh držav priznan
v Tirana, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Nemški odpravnik poslov Beasse je danes posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra Cotta in jima sporočil, da njegova vlada priznava vlado kralja Zogua in da stopa z njo v ofidjelne stike.
Angleški poslanik v Tirani je albansko vla-| do pismeno obvestil o tem, cla angleška vb da priznava Zogua za albanskega kralja.
Uradno se poroča, da bo izšel o priliki, ko bo Ahmed beg Zogu zasedel prestol, dekret, na podlagi katerega bodo amnestirani vsi politični zločinci. Obsojeni radi navadnih ' zločinov pa bodo pa bodo dobili znižano ka-| zen oziroma se jim bo kazen sploh odpustila.
Pn nnroč.ilih i/ Portnrie« ie obolelo 17
' tisoč oseb na posledicah zadnjega viharja. Pričakujejo se še nadaljnji slučail ker je nastopilo deževje.
kupa sta ležala policist in hromeč, ki je mogel hoditi samo z bergljami. Videti je, da je množica pohodila policista in hromca, se nad njima spotaknila, na kar so bili vsi skupaj pomandrani. Poroča pa se tudi o primerih največje požrtvovalnosti. — Nesreče je krivo slabo stanje gledališča, ki je bilo sezidano leta 1856. Poslopje ni imelo stranskih stopnic. Neki hodnik je na enem mestu širok samo 80 cm. Tudi druga madridska gledališča so zgrajena tako, da je potrebno, da oblast zahteva preureditev. Pogreb žrtev bo jutri dopoldne. Vsi mrliči, katerih ne bodo zahtevale rodbine, bodo pokopani v skupnem grobu.
Danes je bil pogreb žrtev gledališkega požara. Pogreba se je udeležil Primo de Rivera, ministri in višji državni uradniki tor ogromna množica ljudstva. Občinski svet je na magistratu razgrnil polo za podpisovanje podpor, ki se bodo dajale rodbinam žrtev. Skupno število mrtvih še vedno ni znano, vendar pa je računati, da je bilo smrtnih žrtev 80.
Ven&elos v Parizu
v Pariz, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Venizelos bo jutri opoldne prišel v Pariz. Briand se bo z njim sestal prve ure popoldne. Pričakujejo se novi razgovori med Brinndom, Venizelosom in dr. Marinkovičem, ki so sedaj nahaja v Parizu. Venizelos bo zapustil Pariz v četrtek zvečer.
Vse pod vtisom
7. oktobra
v Dunaj, 25. sept. (Tel. -Slov.«) Po končanih poletnih počitnicah se je avstrijski drž. zbor danes sestal k prvi seji, ki je potekla popolnoma mirno, ne da bi se bil kaj omenjal 7. oktober. Po seji je deželni glavar Dolnje Avstrije dr. Burescli imel razgovor z voditeljem Heimwehra dr. Steudlejem in Pfriemer-jem, ki ju je vprašal o socialno demokratskem predlogu, da bi se prepovedali vsi nastopi. Voditelja Heimwehra stn ta predlog odbila.
Sedaj hočejo stvar urediti tako, da bi se oba nastopa in oba shoda v Dunajskem Novem mestu ločila krajevno in časovno s tem, da bi se zborovanje Heimwehra, ki naj traja samo eno uro, začelo že dopoldne ob 10, socialni demokrati pa naj bi zborovali popoldne.
Napad na trdnjavo
v Praga, 25. sept. (Tel »Slov.«) Snoči se je izvršil tajinstven napad na trdnjavo št. 8 v Holiču pri Olomucu. Straža je opolnoči opazila, da poskušata (Iva moška odpreti vrata trdnjave. Šele, ko je opetovano straža klicala, sta zbežala. Ko je bila straža zamenjena, je novo stražo napadlo 6 mož in nanjo streljalo. Pritekla je ostala straža, ki je tudi streljala, vendar pa se je napadalcem posrečilo pobegniti. Kmalu nato se je pripeljal neki moški v avtomobilu, ki se je ponudil, da bi o dogodku obvestil poveljništvo v Olomucu. Ko je straža ponudbo odklonila, je zapazila, da je ta moški z drugimi šestimi ljudmi skočil v avto in se hitro odpeljal. Domneva se, da so se neznanci hoteli polastiti municije.
Koma« minister, pa že odstopil
v Pariz, 25. sept. (TeL »Slov.«) Razgovori, ki jih je ime danes popoldne Poincare z ministrom za zrakoplovstvo Eynacom in z vojnim ter mornariškim ministrom, so potekli brezuspešno. Kakor se čuje, se je Eynac odrekel vodstvu ministrstva za zrakoplovstvo. Odločitev o tem je odvisna od jutrišnjega ministrskega sveta.
Francozi in solunska fronta
v Pariz, 25. sept. (TeL »Slov.«) Belgraj-ski občinski svet je povabil pariški občinski svet, da pošlje delegacijo na proslavo desetletnice prebitja solunske fronte. Francosko vojsko bo pri tej proslavi zastopal franeoski maršal Franchet d'Esperay, -
Zima v Italiji
v Milan, 25. sept. (TeL »Slov.«) Radi sla« bega vremena je v severni Italiji naenkrat nastopilo zimsko vreme. Dnevna temperatura se je od poprečno 30 stopinj znižala do 10 stopinj. Iz Dolomitovim ostalih Alp se poroča, da je zapadel sneg in da je nastal hud mraz. Tudi v Apeninih je zapadel sneg, v nekaterih gorah v Toskami pa so biH celo snežni viharji.
v Milan, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Bančni ravnatelj Borca iz Banca Meridionale v Nepalu je bil obsojen na pet let prisilnega pregnanstva, ker je od državnih uradnikov <ša'> hteval oderuške obresti.	tJ1 ,
Stinnesovi goljufi
v Berlin, 25. sept. (TeL »Slov.«) Preiskava o goljufijah s starimi vojnimi zadolžnicami je zadnje dni zavzela tak obseg, da gre daleč preko krogov bančnih podjetij Stinnes in Kun-nert. Ugotovljeno je, da so radi svojih manipulacij zelo osumljene razne osebe, ki so v bančnih zavodih zavzemale prva vodilna me^ sta. Pričakovati je, da bo preiskovalno sodišče in državno pravdništvo odredilo potrebne ukrepe.
Drobne vesti
18. novembra, se prične v Tokiu proces proti 313 komunistom. To bo največji proces sveta, kar se jih je vršilo v zadnjih desetih letih. Komunisti so obtoženi, da so pripravljali državni prevrat. Proces bo trajal štiri mesece, stroški pa so preračunani na 15 milijonov jenov.
V	bližini mesta Mexieo so napadli roparji ameriškega poslanika Morrova in oddali nanj več strelov. Poslanik se je pa s svojim avtomobilom rešil. To je že drug napad na poslanika v Mehiki. Mehikanska vlada trdi, da gre za navadne izsiljevalce denarja.
Legionarji ostanejo trajno. Vojno ministrstvo je odredilo, da bo imela straža na Hradčinu v bodoče svojo lastno uniformo in se bo v to svrho porabila uniforma legionar-jev, da bi se v bodočnosti ne pozabila.
V	femskih procesih je bil poročnik Nikolaj Rein, ki je umoril narednika Legnerja, obsojen samo na tri leta ječe in na stroške postopanja, četudi je državno pravdništvo predlagalo smrtno kazen.
Zaroka na i tal. dvoru. Kakor poroča »Intransigeant«, se bo v prihodnjih dneh oficielno razglasila zaroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo.
HMELJ
Niirnberg, 25. sept. (TeL »Slov.«) Z včerajšnjim dnem vred je znašal dovoz hmelja 400 bal, prodanih je bilo 160 bal po sledečih cenah: pruski tržni hmelj 155—190, Hallertau 260—288, virtemberški 225. Razpoloženje ne-izpremenjeno mirno.
KOVINE
v London, 25. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: j>er kasa 64625—64.75. Tri mesece 65.25 do 65.3125. Elektrolit 71.25—7175. Best Lelected 68.-69.25. Strong 71. Cin: per kasa 223.5 do 224. Tri mesece 219—219.25. Svinec: tuji j 21.4375. Cink: tuji 24.4375. Živo srebro 24.5 ; do 25. Wolfram 15.875. Srebro 26.3125 do 26.4375.
/
Kongres slov. asociacije turist, društev
V	Ljubljani se mudijo te dni zastopniki poljskih, češkoslovaških, bolgarskih in jugoslovanskih planinskih društev. Žalibog manjkajo zastopniki Rusov.
Kongres se je pričel včeraj z zborovanjem v srebrni dvorani hotela »Union«. Kongresu so prisostvovali poleg zastopnikov turističnih zvez med drugimi tudi: oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Puc, zastopnik ministra za trgovino in industrijo in predsednik Zveze za tujski promet dvorni svetnik dr. Marn, direktor za gozdove in vode ing. Ziernfeld, referent oblastnega odbora za turizem g. Isarte Velikonja, prof. Janko Mlakar, dr. Tuma in drugi. Poljsko zvezo turističnih društev so zastopali na kongresu gg. univ. prof. Valerij Goetl, podpredsednik zveze, dalje tajnik dr. Emil Stolfa in odbornik Romaniszyn. Bolgare je zastopal dr. Nikola Galčov, odvetnik iz Sofije. Češki delegati so bili: gg. podpredsednik KČST, konservator V. V. Jeniček, ravnatelj Viliam Paulinjr iz Slovaške in praški občinski svetnik g. Anton Marek. Iz Zagreba so prišli delegati gg. Mirko Bothe, dr. Prebeg in dr. Chorval, iz Bel-grada dr. Hristič, iz Maribora pa dr. Senjor.
Kongres je bil ob 9 dopoldne v odsotnosti predsednika Jug. plan. društev dr. Pa-sariča otvoril predsednik SPD dr. Tominšek, navajajoč, da se je prvi kongres Asociacije vršil v Pragi, drugi v Krakovem ter v Tatri in tretji se vrši sedaj v Ljubljani. Vsi narodi, katerih turisti so udruženi v asociaciji, se ponašajo s krasnimi pokrajinami in gorami. Poljake, Čehe in Slovake druži visoka Taira, Bolgarijo dičita Stara in Ril planina, Jugoslavijo pa krase Šar planina, Dinarske Alpe, Velebit in najlepše Alpe v Sloveniji z mogočnim Triglavom v sredi. Nato je pozdravil predsednik delesate posameznih narodov ter zastopnike domačih oblasti, zlasti dr. Natlačena, kateremu je priznal mnogo zaslug za turizem. Kongres je pozdravil pismeno načelnik odseka za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Žižek.
Mestni župan dr. Puc je pozdravil kongres v imenu mesta Ljubljane. Dr. Marn je pozdravil zborovalce kot zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo ter kot predsednik Zveze za tujski promet.
Predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen je najtopleje pozdravil kongres z željo, da bi dosegel kar najlepše uspehe. Naglasil je veliko važnost turizma tako v moralnem pomenu, kakor tudi v njegovem pomenu za-gospodarski povzdig raznih krajev.
V	imenu Poljakov je govoril dr. Goetl. Zahvalil se je za gostoljubnost Ljubljane, izkazano Poljakom in izrazil željo, da bi se med organizacijami, udruženimi v asociaciji, odnogaji čimbolj poglobili in bi se na *a način pričelo sodelovanje vseh slovanskih narodov.
Slovak g. Pauliny je pozdravil kongres ln se spomnil predvsem zibelke, kjer se je najprej porodila in uresničila ideja ustanovitve asociacije — Visoke Tatre. S prisrčnimi besedami je pozdravil kongres tudi Bolgar dr. Galčov.
Dr. Jeniček iz Prage se je najprej spomnil vseh onih zgodovinskih dogodkov pred desetimi leti, ki so prinesli slovanskim narodom svobodo in jim omogočili, da so se pričeli gojiti med njimi še iskrenejši stiki in odnošaji.
Pozdrav državnim poglavarjem
Svoj govor je dr Jeniček zaključil s predlogom, da odpošlje kongres udanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, predsedniku poljske republike in predsedniku češkoslovaške republike Masaryku. Predlog je bil sprejet z navdušenjem.
Tajniško poročilo — ideologija alpinizma
Po pozdravnih nagovorih je kongres prešel na dnevni red. Tajnik Hrovatin je poročal
o delovanju asociacije v preteklem letu. Lani na kongresu v Krakovu je bila sprejeta resolucija, ki omenjn alpinistično ideologijo in delovanje asociacije ter postavlja določena načela. Asociacija se je odločno izrekla proti športnemu tekmovanju in lovu za rekordi v alpinizmu.
G. Hrovatin poroča nato o uspehih, ki so jih posamezna društva in asociacija sama dosegla pri delu za ustanovitev narodnih parkov in zaščito prirodnih krasot, kakor določa to resolucija. V Sloveniji se je SPD zavzelo za to, da bi se proglasila za narodne parke (v ameriškem smislu): ozemlje v dolini Sedmerih jezer, večji kompleks na Jelovici, gozdno ozemlje pri Kočevju ter del Pohorja.
Zastopnik Hrvatskega planinskega društva univ. doc. dr Ivo Čhorvat je poročal o slični akciji, da bi se za narodne parke pro-
flasila ozemlja, oziroma naravne redkosti: 'aklenica na Velebitu, gozd in livada Stiro-vača na Velebitu, ves kompleks Plitvičkih jezer, Bijele in Samarske stene. Za vsa la ozemlja v naši državi, najbogatejša naravnih krasot, zahtevajo jugoslovanski turisti, da se nad njimi z zakonom proglasi zaščita vsega, kar jim daje njihov prirodni čar, to je flore, faune, zemlje in pečin ter vrelcev in vod.
Dr. Tuma je sporočil, da sestavlja znanstveno knjigo o alpinizmu.
Češki delegat g. Marek je poročal o zaščiti naravnih krasot na Češkoslovaškem, kjer je to vprašanje vzorno rešeno v obliki nekakega kompromisa med ameriškimi narodnimi parki in švicarskimi rezervati, tako v Tatri, kakor tudi v Krkonoših in drugih pogorjih.
O zaščiti naravnih krasot na Poljskem je poročal dr. Goetl, v Bolgariji pa dr. Galčov.
Sledila so poročila o zaščiti flore, o olajšanju potnih možnosti turistov, zlasti glede potnih listov in komunikacij.
V debati o dosegi potnih ugodnosti so se prav vsi delegati zelo pritoževali črez biro-kratizem vseh upravnih aparatov.
Bolgarski delegat dr. Galčov se je zahvalil zastopnikom vseh slovanskih narodov za izkazano bratsko pomoč ob potresu v Južni Bolgariji.
Delegat Pauliny je priporočal turistični ndadini učenje slovanskih jezikov.
Resolucije
Zastopniki posameznih društev so nato predložili več resolucij. SPD je predložila naslednji resoluciji.
Zaščita Bohinja.
Asociacija slovanskih turističnih društev izraža centralni vladi v Belgradu in oblastni skupščini v Ljubljani in v Mariboru utemeljeno željo, da ostanejo naravne lepote Bohinjskega jezera in okolice v svoji naravni krasoti. Prav tako naj bi se okolice Kranjske gore, Pišence, RateČe-Planice ter Logarske doline ohranile neokrnjene v svoji naravni krasoti, kar pa je doseči le z zakonitimi odredbami.
Proti servitutnim pravicam.
Asociacija slovanskih turističnih društev izraža željo pri osrednji vladi kraljevine SHS, da bi v najkrajšem času likvidirala servitutne pravice na ozemlju narodnega parka v smislu finančnega zakona, ker uničujejo ti servituti povsem osnovno misel varstvenih parkov.
Sprejeta je bila še slična resolucija Po-j Ijakov za ustanovitev narodnega parka v ob-j mejnem poljsko-češkoslovaškem ozemlju in j resolucija Čehoslovakov za finančno podporo turističnega gibanja v Češkoslovaški.
Nadaljne resolucije zahtevajo v proračunih vseh slovanskih držav zagotovljeno podporo turizmu, dalje ustanovitev stalnega tajništva pri predsedstvu asociacije v svrho poglobitve stikov med člani asociacije. Asociacija priznava potrebo sestave turistične nomenklature in terminologije ter njeno unifi-ciranje ter hoče izvršiti vse predpriprave za slovanski turistični slovar. V ta namen določeni odbor so bili izvoljeni: Poljak dr. Orlo-
stepa S
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
10 :r
;h>
M \ L
viez, Slovenec dr. Tuma, Bolgar dr. Galčov in Čeh Marek. Dalje zahteva asociacija enoten letni čas v vseh slovanskih državah in enotno vodstvo turistične statistike; uvede naj se enotna evidenca in organizacija tujskega prometa v vseh slovanskih državah. Vsi člani slovanskih turističnih društev se poživljajo, naj se v slovanskih kočah poslužujejo svojega materinskega jezika. Vsako turistično društvo naj smatra za dolžnost, da letno priredi najmanj en izlet v sosedno slovansko državo.
Vseh sprejetih resolucij je bilo 13.
Ob zaključku dnevnega reda je dr. To-
minšek predlagal, da se vrši kongres prihodnje leto v Bolgariji in da se določi za predsednika prihodnjega kongresa dr. Nikola Galčov iz Sofije, ki se je iskreno zahvalil za izkazano čast Bolgariji in njemu osebno.
Po kongresu so si udeleženci pod vodstvom članov SPD ogledali Ljubljano, nakar so se zvečer udeležili predavanja v dvorani »Uniona«.
Opoldne je priredilo SPD udeležencem kongresa v beli dvorani »Uniona« banket, ki se je vršil v najpovoljnejšem razpoloženju.
M. J.:
Zimska suknja
Sedeli smo v toplo zakurjeni sobici in pili čaj. Ko smo čaše že v petič izpraznili in opazili, da se škatlja s cigaretami prazni, nas je vse tri objela tesnobnost, ki se je razraščala v bojazen. Bojazen pred kom? Čemu? Odkod? Da bi vedeli 1 Ivan se je po dolgih letih ujetništva vrnil s severa, Tone je pred nekaj dnevi pripotoval z Vzhoda, jaz pa sem bival tu šele nekaj mesecev, in skušal v družbi prijateljev ubiti mSro spominov na begunstvo.
Govorili smo —.in ne, kajti, čeprav smo si bil tesni prijatelji, je bil naš pogovor vendarle zamolčavanje tistega, česar se nismo upali izraziti, ker bi sicer vsakdo od nas moral žrtvovati del svojega jaza, svojih želja, svojega sa-moljubja in mirnega življenja. Res smo čutili, rekel bi, kar srkali zlotvorno vzdušje te strašne dobe, ali bili smo še premladi, da bi se mogli posloviti od zemlje za toliko časa, dokler se ne bi povrnili z obrazi, ki bi naj bili strašna zrcala sedanjikom. Neko posebno stanje nas je viha-rilo, stanje,, ki bi ga vsevedni meščan označil 2 »nervoznostjo«, kar bi nas kedaj morda celo potolažilo, zdaj pa bi nam taka površna oznaka izvabila samo otožen nasmeh.
Govorili smo mnogo, premnogo, praznota pa se je vsebolj večala in širila in besede so umirale brez odmeva in sličili smo v snegu za-blodelim potnikom, ki se skušajo ogreti ob uga šaječih svečicah. Oči so nam postale že pre-širokei da bi se mogli še varati v predmetih
in Jezik se je že odvadil besedičenju. Pa smo vendarle še govorili. Tovariša Ivana pa je raz-togotilo naše vedenje, to nihanje med iskrenostjo in lažjo, in udaril je po mizi — za tre-notek je zadišalo po nekdanjosti kot po predvojni dobi — ter vzkliknil:
»Ali smo res že živi mrtveci? Če že peti več ne znamo, pa si kaj pripovedujmo!«
»Bodo prečudne povesti«, ga je prekinil Tone. »Povesti brez konca, brez začetka. Kdo odkrije konec in začetek kakemu dogodku. Oboje leži razodeto v tajni večnosti.«
Ivan pa se je opogumil in je začel: »Nekega zimskega večera sem stopil v Veliko kavarno, da se po dolgem času spet vživim v tisto mirnost meščanske udobnosti ob kavi in časopisih, ob godbi in govorici, da se raztreseni kot se že davno nisem več. Svojo zimsko suknjo, ki sem jo bil kupil od nekega obuboža-| nega ruskega plemiča-begunca sem obesil kar na prvo kljuko, kjer so tudi viseli različni dnevniki. Začutil sem se prostega in vedrega. Kmalu je prisedel k meni neki francoski častnik, s katerim sva se že od prej poznala in v prijetnem razgovoru sva pričakala skoro polnoči Ob polnoči pa sem moral biti doma za vsako ceno. Ko hočem oditi, opazim, da moje zimske suknje ni več na obešalniku. Zaman sem se oziral po bližnjih oblekah. Koj me je obšli misel: okradli so me. In glej: prav tedaj sem ; ugledal pri vhodu odhajajočega gospoda s prav tako suknjo, kot je bila moja. Nisem se pomišljal: moja je! Pohitel sem za njim. Po oživljeni ulici — ljudje so se vračali iz gleda-
lišč in zabavišč — sem mu sledil nekaj korakov za njim, pazno, da ga ne bi zgrešil. Tako sem ga zasledoval nekaj minut, toda neznanec je pospešil korake in nenadoma zavil v ozko, temno ulico, kamor se mu sledil tudi jaz. Tedaj pa sem izgubil vsako sled za njim. Ka; i.a> storim? Ali naj ob tej pozni uri hitim na policijsko stražnico zaradi — zimske suknje. ' nisem mogel nič točnega povedati o namišljenem tatu? Ali sem bil sploh okraden? Morda pa sem se le usodno zmotil. Medtem je zn- v. začelo snežiti v gostih kosmičih. Hitel sem nazaj v kavarno. V tem je odbila ura — polnoči. Komaj sem stopil k mizi, pri kateri sem preje sedel, že me je nagovoril natakar: »Oprostite, gospod, vašo suknjo smo spravili v garderobo, ker je visela na obešalniku, ki je namenjen santo za časopise ...« No in tako sem dobil suknjo nazaj.«
Spogledali smo se. Kakšna povest?
Tone se je zasmejal: »No, no.. to pa jc res čudovito zanimiva povest! Ali si nas hotel podučiti, češ: glej, kdor ni točen v malenkostih, ti nisi bil, ker sicer ne bi obesil suknje na obešalo za liste, ta doživi kako nepriliko, ali pa vsaj nepotreben strah.«
Ivan pa je vzkliknil: -Stoj. nisem še skon-i Čal. Glavno šele pride. Da, garderoberka mi I je suknjo vrnila. Toda, ko mi jo je gospodična | izročila, me je boječe radovedno vprašala: »Kaj ! pa znači ia napis s sliko mrtvaške lobanje?« i Začuden sem jo pogledal. S prstom mi je po-I kazala majhen prišit trak v levem rokavu. Nn ! tem traku, ki ga doslej nisem bil opazil, je bila
uvezena rdeča lobanja pod njo pa napis v ruskem jeziku:
Naj ti bom varuh na vseh potih v življenju!
Nasmehnil sem se in jo potolažil z nekim izgovorom. Ko pa sem se vračal proti domu, sem nemiren ugibal o tej zagonetki. Tolmači! sem že na vse načine postanek tega skrivnostnega napisa, ki je bil morda v zvezi s kakim ljubavnim doživetjem tistega ruskega plemiča, morda s kako zaobljubo pred odhodom na bo jišče itd. Toda —• kmalu se mi je razkrila stra šna upravičenost tega napisa.
Ko sem namreč dospel do svojega stanovanja, sem kar obstal. Pred hišo so se zbirali razburjeni gledavci. Kaj se je zgodilo. Vse sem zvedel: Točno ob polnoči (ko bi moral biti doma) se je v moji spalnici vdrl strop, ki bi me bil ubil, da sem bil že tedaj v postelji. Suknj? me je rešila .grozne smrti!«
Vsi smo molčali in se zamislili. Tesno in obenem čudovito smo se počutili. Zaslutili smo nove tajnosti življenja, ki so se zgrnile okrog nas v mrzličnem vrenju.
anaNBBBBuaHarnansRiiritistnHH)
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo

/ /
aj/e nouega
KOLEDAR.
Sreda, 26. septembra: Justina, Cipriian, VigiKj. — Jutri: Kozma in Damijan.
ZGODOVINSKI DNEVI.
27. septembra: 1896 so se na Donavi otvorila Železna vrata. — 1719 se je rodil matematik Abrah. Gotth. Kastner. — 1772 se je rodil pesnik Aleks. Kisfalndy. — 1825 se je otvorila na Angleškem prva železnica med S točk tonom in Darlingtonom. — 1852. je umrl filozof Kari Christ. Friedr. Krause. — 1856 se je ustanovil avstrijski »Lloyd«. — 1893 se je otvorila železniška proga Ljublfia-na-Kočevje.
• • •
+ V naše državljanstvo je sprejet dr. Al. Darožio, zdravnik 32. art. polka v Mariboru.
* S pošte. Pomaknjeni so iz 4. skupine v 3. skupino III. kategorije naslednji urad-niki(ice): Al. Urbančič in Iv. Tratnik na ljubljanski glavni pošti, Angela Karnovškova v Šoštanju, Danica Serajnikova na mariborski gl. pošti, Jožica Ferjančičeva v Breznem, Anica Hudalisova v Žalcu, Francka Mrakova v Smartnem na Paki, Marta Kitzlerjeva v Domžalah, Martina Čretnikova v Murski Soboti, Francka Kladndkova pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, Anica Blaznikova v Žireh, Pavla KurLnčičeva na Jesenicah na Gorenjskem, Francka Veseaujakova v Ptuju, Jožica Čoževa in Iv. Pahor na mariborski kolodv. pošti, Kri-sta Raznožnikova in Ivanka Pristova na ravnateljstvu, Angela Šavpahova v Beltincih, Slava Pehanijeva v Slatini Radencih. Al. Lju-bič v Litiji, Ljudmila Bajčeva v Vidmu-Do-brepoljah, Slava Juhova na poštni filialki št. 5 v Ljubljani in Marta Burgerjeva v Ptuju.
—	Poročili so se: pb. ur. II15 Natalija Kiigler-jeva v Črnem pri Prevaljah s stavb, uradnikom Francetom Korošcem, zvan. 1. skup. V. Dvoršak na glavni pošti v Ljubljani z Jožico Sivčevo, zvan. 2. skup. Al. Uršič na ljubljanski gl. pošti z Marijo Jazbečevo, služ. 1. sk. L. Skitek s Heleno Skitkovo in pog. pošta-rica Ivana Oražmova v Dolenji vasi pri Ribnici z akademikom Miroslavom Stipičevičem.
—	Pb. ur. 11/3 Dragica Acimovičeva roj. Re-bulova na Rakeku je podala ostavko na poštno službo, pb. ur. II/4 Fr. Ivanuša v Ljubnem in dnev. Fr. Kastelic v Novem mestu sta bila
odpuščena.	.
★ Poljski častniki, ki so te dni prišli v Belgrad, so odpotovali v Južno Srbijo, kjer si ogledajo kraje, koder so se vršile razne bitke. Iz južne Srbije se povrnejo v Belgrad in nato v Zagreb, kjer jim pripravljajo svečan sprejem. V Zagreb bodo prišli 30. septembra, naslednji dan ob 10 se pa odpeljeio v Ljubljano, odkoder se bodo preko Dunaja
vrnili domov.
k Nujna prošnja na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Na progi Zidani most-Zagreb se vozi vsaki dan preceij šolske mladine v šole in iz šol. Tako posečajo otroci jz Sevnice, Brega, Rajhenburga, Blance meščansko šolo v Laškem, iz Dobove in celo iz Sav. Marofa meščansko šolo v Brežicah, veli<o pa je mladine iz cele proge, posebno Brežic, Dobove in drugih postaj proti Zagrebu, ki posečajo srednje šole zagrebške. Za to šolsko mladino pa pri vlakih ni poskrbljeno. Jako nezdravo vpliva na šolsko mladino to, da se mora drenjati med drugim občinstvom. Pa tudi prostora ni, do bi se šolska mladina lahko udobno vozila. Nuljna potreba je in prosimo direkcijo drž. žel., da odredi pri vlakih štev. 611, 616, 622 vozove, ki bi bili rezervirani izključno samo za šolsko mladino in da bi bili tem primerno označeni. Saj končno zadostuje en voz in ta na.j bi bil v sprednjem delu vlaka. Sprevodniki pa naj bi dobili nalog, da dirigirajo šolsko mladino edino v ta voz.
*k Požar. Preteklo soboto okoli polnoči je nenadoma nastal ogenj na posestvu Franceta Colariča na Slinovcah pri Kostanjevici. Zgorelo je popolnoma 26 m dolgo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo med drugim 80 stotov sena, veliko slame, štirje vozovi in razno poljedelsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Škoda je cenjena na 70.000 Din, zavarovalnina je neznatna. Zažgal je najbrže neki moški, ki je prenočeval na skednju. Radi požara se je silno prestrašila soseda Pav-lovič Marija. Strah je tako vplival na njo, da je padla na tla in obležala mrtva.
ir Strašna nesreča. V torek zgodaj zjutraj se je družba petih oseb z avtomobilom peljala Lz Novega Sada v Sremske Karlovce. Med potjo je hotel šofer peljati čez železniško progo, v tem trenutku je pa s polno brzino pricTrvel belgrajski osebni vlak. Nesreča ie bila neizbežna. Vlak je zadel v avtomobil, ga prevrnil in tiral 200 metrov daleč pred seboj. Tri osebe na avtomobilu so bile takoj mrtve, dve pa tako težko ranjeni, da ni upanja, da bi ostali pri življenju.
-k Poplava v južni Dalmaciji. Obilen dež, ki je zadnje dni padel v južni Dalmaciji, je _____X1 «r /-In Krn v-n lilfi nhlasti. zlasti oa v
DUVUVIVU » UUJIl.VU.-n-
Konavlju, ogromno škodo. Na nekaterih krajih je bila voda nad 1 m visoka, in če bo deževno vreme še dalje trajalo, bo poplava uničila prav vse. Ljudje gazijo vodo do pasu in
pobirajo koruzo, kar je še morejo doseči. Bilo je tudi nekaj ljudskih žrtev. Utonilo je neko štiriletno dete, drugo so pa komaj še rešili. Že dalj časa je vprašanje izsušitve ko-naveljskega polja zelo pereče, in če bi se to i rešilo, bi nastalo pravo blagostanje za ta i okraj, ki ga je sedaj doletela tako huda nesreča.
Na smrt obsojeni — ponoven morilec.
Poročali smo, da je 19. t. m. na cesti blizu Novega Sada Cvetko Prodanovič z nožem zabodel svojega bivšega prijatelja dobrovoljca Milana Vukosava. Morilca so zaprli. Sedaj so oblasti dognale, da je živel Prodanovič, ki je doma iz Zaloma pri Nevesinju v Hercegovini, nekaj časa v Čikagu. Tam je bil leta 1917. radi umora nekega Amerikanca obsojen na smrt, pa se mu je posrečilo, da je pobegnil. ! Ameriške oblasti so ga dolgo zasledovale. Prodanovič se je pod napačnim imenom vpisal kot dobrovoljec za solunsko fronto, kamor je tudi prišel. Po koncu vojne je dobil 8 johov zemlje.
•ir Uboj radi prepira med otroci. Blizu Banjaluke v Bosni so se na paši sprli otroci kmetov Jurija Kuljanca in Ivana Kuljanca iz vasi Sargovcev. V prepir, ki jc nastal radi starega pasu, so sc vmešali stariši otrok in v prepiru je Jure Kuljanec zadal svojemu bližnjemu sorodniku Ivanu Kuljancu z debelim kolom sedem hudih poškodb, za katerimi je Ivan čez nckaij dni umrl. Jure Kuljanec je bil aretiran.
•k 30 glav goveje živine preplavalo Donavo. Neki trgovcc iz Dalja v Slavoniji je te dni prignal v Vukovar 60 glav goveje živine, da jih prepelje na brodu čez Donavo. Na brod pa je šlo le 30 glav in ko je brod odplul od brega, se je ostalih 30 govedi pognalo v vodo in hotelo za brodom na drugi breg. Na bregu pa je trgovec ves obupan vil roke, kajti bil je prepričan, da bo vsa goved utonila v široki in mrzli Donavi. Toda vseh 30 glav je srečno in na trgovčevo veliko veselje preplavalo Donavo, in to celo neka krava, ki je zašla pod parnik »Saturnus«, pa se je srečno rešila.
turnem poliju, kajti Koseski je neustrašeno vzbujal naš narod k ponosu in samozavesti, zlasti je opeval v vznešenih besedah naš zatirani kmečki stan.
Po slavnostnem govoru se je vršila domača zabava v lepi slogi in domačnosti. Prišli so tudi mnogi čestilci iz Ljubljane in bližnje ter dalnje okolice. Koseski, naš prvi slovenski politični in kmetski pesnik, bo trajno živel med kmetskim našim narodom.
Vporabljajte
tiamma-mllo
Ako porabite samo eno steklenico
6AMME
se boste prepričali o senzadjonelnem uspehu pri rasti !as kakor tudi pri odstranitvi prhala in ustavitvi izpadanja las.
Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji.
■A* Čepice za mlsdc junake je založila ^Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Odobrilo jih je prosvetno ministrstvo in priporočilo mladini. So prav lično in trpežno izdelane; čepica stane 40 Din.
■A* Največja izbira žalnih oblek; Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946 •k Prvi trimesečni kuharsko-gospodinjski tečaj od 1. oktobra do 24. decembra 1928. Mesečnina za notranje učenke 900 Din, za vnanje 550 Din. Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani.
* Zobozdravnik dr. Stanko de Gleria v Kranju (poleg glavarstva) redno ordinira od 1. oktobra dalje od 8 do 12 in od 14 do 17 razen ob nedeljah in praznikih.
iCupuJimo
proti takojšnjemu plačilu gozdne parcele, bukove in hrastove hlode kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv.
Ponudbe z navedoo cene in količine na
V. Braz, Ljubijana, Sv. Petra cesta 2
130ietr?ka Koseskega
V nedeljo, 23. septembra t. L, so v Spodnjih Kosezah pri Moravčah slovesno praznovali domačini in okoličani 1301etnico rojstva Ivana Vesela Koseskega, ki je bi! rojen dne 12. sept. 1798 pri Bohšetu v Spod. Kosezah. Ob 10 je bila sveta maša s cerkvenim govorom g. kateheta Bonača v . lepo okrašeni cerkvi. — Po cerkvenem opravilu se je vršilo zborovanje pred rojstno hišo pesnika Ivana Vesela Koseskega. Navzoče domačine in go-stc-čestilce Koseskega je v lepih besedah pozdravil koseški župan J. Lampret. Nato je govoril posl. Poznič o Koseskem kot kmet-skem pesniku. Akademik Stražar iz Domžal je govoril v imenu dijaškega društva Bistrica in poudaril zlasti Koseskega zasluge na narodnostnem poliju. Okr. glavar dr. Ogrin je v izbranih besedah pozdravil vse mnogoštevilne zborovalce in jih navduševal za složno skupno delo. — Profesor dr. Val. Rožič je kot slavnostni govornik poudarjal Koseskega zasluge na pesniškem, političnem in kul-
za izmivanje las, ker je to edino izmed
vseh šamponov, ki ne kvari las.
CfuMfana
Hrvatske !n slovenske planine na platnu
Snoči ob 8 sta se vršili ob priliki turistične kongresa v Ljubljani v »Unionu« pod okriljem SPD dve predavanji, spremljani s skioptičnimi slikami. O hrvatskih planinah, o Vclebitu, Plješiivci, Mali in Veliki Kapeli je predaval i-:v. doc. dr. I v o Chrovat. Obširneje : pomudil pri štirih naravnih krasotah, s katerimi se Hrvatska najbolj diči in ki so oblastno zavarovani kot narodni parki, namreč s 500 do 600 m globokim kanjonom Paklenico ter čudovitim pragozdom Štirovačo
—	oboje je v velebitskum pogorju, ter z Belimi stenami in s Plitvičkimi jezeri. Te krasote so občinstvo resnično navdušile.
Naše planine je v slikah razkazal gostom g. Janko Mlakar, Da se ta ni mogel vzdržati, da ne bi tudi ob tej priliki sem pa tja kako »zabelil«, je vedel menda že v naprej vsakdo, kdor le pozna g. Mlakarja.
Občinstva v dvorani je bilo prav mnogo in tudi zadovoljno je bilo vse r. lepim večerem.
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na četrtek: Sušnik na Marijinem
trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti *
o Tlakovalna dela. Kljub temu, da zadnje dni nagaja nekoliko slabo vreme, izvršuje mestna občina razna tlakovalna dela in hiti z izvršitvijo določenega gradbenega programa. Razkopavati so pričeli te dni Prečno ulico. Tu in v spodnjem delu Kolodvorske ulice bodo položili drobni granitni tlak iz materijala, ki je preostal pri tlakovanju Resljeve in Sv. Petra ceste. Obenem pregledujejo mestna podjetja (vodovod, plinarna) svoje napeljave. V Prečni ulici se bo uredila tudi kanalizacija.
—	Na Celovški cesti polagajo sedaj od Kerši-ča do šišenskega trga bazaltoidne hodnike in sicer na levi strani ceste. Na desni strani pa so že položili granitne robnike. — Na Poljanski cesti od Ambroževega trga pa do Marija-nišča pregledujejo mestna podjetja sedaj svoje napeljave. Danes prično cesto tlakovati z gramozom, ki ga bodo potlačili s cestnim valjarjem.
O Združenja gled. igralcev Ljubljana občni zbor se je vršil v nedeljo, clue 23. t. m., ob 10 dopoldne. Predsednik gosp. Betetto se je po otvoritvi in ostalih formalnostih predvsem poklonil najvišjemu pokrovitelju organizacije Nj Vel. kralju Aleksandru I. in njegovi visoki obitelji ter nato podal natančen pregled o delu organizacije v preteklem letu. Sledili sta poročili tajnika gosp. Drenovcn in blagajnika g. Mencina, nakar je na predlog revizorjev dobil odbor od članstva absolutorij in iskreno zahvalo za požrtvovalni in plodonosm trud. Ob velikem navdušenju je bil na to izvoljen z vzklikom stari odbor in sicer: predsednik J. Betetto, podpredsednik A. Neffat tajnik L. Drenovec, blagajnik I. Mencin, odborniki L. Kovač, I. Jerman; M. Simončič in revizorja: V. Janko' in A. Erklavec.	v .. •
© Merkurjev! večerni ucm tečaji, trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s i. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino še bosta letos vodila v dveh oddelkih:'a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1 med 10 in 12 dopoldne in 3 do 5 popoldne. V sobotah popoldne se ne uradu je.
© Grozdje za tatove. Ni kar tako, če v Ljubljani dozori grozdje in se to pripeti ie redkokdaj in le na gotovih vrtovih. Umevno je bilo veselje hišnega posestnika Josipn Praprot-nika v Vodmatu, ko mu je letos njegova brnjda na dvorišču bogato obrodila. Doma pridelano i grozdje, pa če je tudi izabela, je slajše od vsa-! kega vipavskega ali ljutomerskega. Toda tako : so mislili tudi tatovi, ki so ponoči obrali lepo Praprotnikovo brajdo. Škoda v denarju sicer ni bog ve kaj velikn, tero večja pa je gospodarjeva žalost za obranim grozdjem.
0 Javna borza tlela. Delo je na razpolago: moškim: 1 inž. kemije veščaku v usnjarski stroki s prakso, 1 strojniku, 2 ključavničarjem za avtogenično varenje, 4 kleparjem, 1 sodar-ju 24 čevljarjem za šivano delo, 1 sedlarju, t mlademu peku, 1 kamnoseku, 10 zidarjem, 31 navadnim delavcem, 22 sobarjem, 8 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski m angleški jezik, 3 hotel, natakaricam, 10 pletil-kam 1 kmečki dekli, 2 modistinjam-vajenkam.
o Morilec iz ljutomerske okolice prijet v Ljubljani? Pred dobrim mesecem dni smo poročali o groznem roparskem umoru, ki se je pripetil nji okrajni cesti Ljutomer—Sv. Tomaž ' v gozda Bukovnici pri Ljutomeru. Dne 21. avgusta t. 1. je bil tam med 18 in 19 umorjen mesarski pomočnik Viktor Podplatnik iz vasi Leance, občina Bratonečiča v ptujskem okraju. Neznani morilec je svojo žrtev umoril s tremi
revolverskimi streli in ga oropal malenkostne vsote denarja ter več živinskih potnih listov. Morilec je pobegnil, umorjeno žrtev pa so pozneje našli na cesti v luži krvi. Orožništvo v Mali Nedelji je o tem umoru takoj obvestilo ljubljansko' policijo; čez nekaj dni pa ji je še sporočilo, da je krvavo dejanje izvršil najbrže neki Ciril Ž., 27 letni stavbinski delavec. Ta je bil včeraj aretiran v Ljubljani. Policija ga je ves dan zasliševala in natančno preiskala vse podrobnosti umora, toda nretiranec se 6 čudovito in za preprostega delavca skoro neverjetno rafiniranostjo izmika dokazom o krivdi ter ve sproti povedati nešteto izgovorov, kje je bil ob času, za katerega je vprašan. O uspehih preiskave proti njemu bomo še poročali.
O Razne tatvine. V ponedeljek in včeraj v torek je bilo v Ljubljani izvršenih več precej znatnih tatvin, radi katerih trpe oškodovanci prav ?natno škodo. Učiteljica Franja Miklavčič je šla v ponedeljek popoldne h kuhinjskemu tečaju v uioščansko šolo ter ie obesila svojo garderbo na hodniku. Neznan dolgoprstnež je pa že izvohal lepo priliko in pofulil ročno torbico z vsebino 260 Din denarja, srebrno uro in legitimacijo. — Elektromon-terju Andreju Pintarju je nekdo ukradel iz suknjiča nn stavbi v Kolodvorski ulici 400 Din denarja ter srebrno uro in verižico. — V stanovanje branjevke Marije šeficeve na Kode-ljevem št. 263 se jo prikradel nekdo, ki nima spoštovanja do tuje lastnine in pobral iz nezaklenjene omare lep plašč in več ženske obleke v skupni vrednosti 1500 Din.
Pralni bariton (žamet)
v vseh modnih barvah fi Din 32"— pri
Josip Slibar, Ljubljana
Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika).
Maribor
□	Proslava prebitja solunske fronte se
bo vršila v zvezi z aktivno vojsko v nedeljo, dne 7. oktobra. Proslava je zamišljena v velikem obsegu. V nedeljo ob 20 bo v Unionu akademija, v ponedeljek, dne 8. oktobra, pa blagodarenje na malem vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku, in sicer ob pol 11 dopoldne.
□	Z velikega županstva. Službo kon- ' ceptnega pripravnika pri policijskem oddelku na velikem županstvu je nastopil diplomirani pravnik Štefan Tornar.
□	Takole se ima t a zadeva. Zopet je vzrojila
—	»Volksstimca« seveda, najbolj razširjen list v naši državi. Zakaj pa neki zopet? Strašno je namreč huda na te proklete klerikalce in pa na Žebota kajpak, ker so nekateri interesenti za delavske hišice, ki so socialisti, dobili od tajništva SLS za Maribor in pa od poslanca Žebota obvestilo, da jim je klub občinskih sevtnikov SLS dodelil hišico v kojoniji. »Volksstimca« seveda po svoji stari greš-ni navadi zamolči število omenjenih slučajev, zbujajoč v meglenem strankarsko-zavitem besedilu videz, kakor da je vseh 47 socialističnih interesentov prejelo obvestilo v gornjem smislu. Bomo £>a mi malce povedali ljudem, kako je s to zadevo,* ki je silno, silno zanimiva. Teh slučaje« je namreč šest.
—	Že večkrat smo ugotavljali, kakšno veljavo imajo socialistični voditelji pri nas; kaj pa mislit«! Zadnjič je celo enkrat Petejan zagrozil, da bo režim stavil pod obtožbo na podlagi zakona o zaščiti države. To ni špas! No, ljudje pa imajo dovolj soli v glavi in vidijo, da je vse lo ponašanje nekaterih »voditeljev« samo klaverna komedija, da dobijo sodrugi malo korajže. Sodrugi pa gredo raj-še k — Žebotu prosit za intervencije. Seveda prosijo, naj jih ne izda nekaterim fanatičnim rdečim bralcem. In tako se je zgodilo, da so nekateri sodrugi tudi pri oddajanju hišic zunaj v koloniji oči-vidno premalo zaupali veljavi dragih sodrugov v občinskem svetu in se po svoji stari navadi zopet zatekli k Žebotu, ker očividno niso vedeli, da so se hišice oddajale po proporcu in pa ker niso menda slutili, da se bo kmalu izkazalo, da so prosili za intervencijo na dve strani in sicer pri vedno dobrodošlem Žebotu in pa pri socialistih. Občinski klub SLS je res omenjeni šestorici podelil hišico in je takoj sledilo obvestilo v gornjem smislu. Ko je pa prišlo na dan, da so zaprosili in dobili pri socialistih, pa je seveda obč. klub SLS podelil hišice — drugim. Takšna je torej ta storija, v kateri se je »Volksstimca« zadnjič prav široko razčvekala — po svoji stari navadi psujoč, natolcujoč in zavijajoč. Seveda bodo Mariborčani tem njenim razkritjem odgovorili s homerskim krohotom. Sicer pa morajo biti na svetu ljudje, ki skrbijo za zabavo.
□	Poročil se je Franjo Goleč, zasebni uradnik z gospo Zoro Mazele.
□	Naravnost polotok so stvorile v Dravi v bližini moške kaznilnice mase sveta, ki se je zrušil proti Dravi v širini 3—15 m in globočini do 20 m, o čemer smo že včeraj jx>ročali. Ker ie ob: stojala nevarnost za promet, so se kaznjenci takoj podali 11 a delo, da se zajezi nadaljnje krušenje
zemlje. ^ ki{onjzjranjenl deja Koroške ceste do Vodnikovega trga se bo v kratkem pričelo. Na zgornjem delu so včeraj že pričeli z izkopavanjem ceste. Tako bo končno tudi (a del mesta, ki je gotovo eden najpromeinejših, dobil lepo lice; čisto odveč pa bi bilo poudarjati, da bo preureditev tega dela Koroške ceste, ki je ob deževnem vremenu ena sama velika mlakuža, tudi s stališča živilske higijene — mesarske stojnice! — največjega pomena. Seveda ko so socialisti paševali na magistratu je bilo drugače, to se razume...
□	Borza dela išče kurjača za takojšen nastop službe. Več pri tukajšnji Borzi dela.
□	Iz zastavljalnice. Dne 10. oktobra se bo izvršila licitacija sledečih zastavljenih predmetov, ako se ne podaljšajo ali pa dvignejo najkasneje do 6. oktobra: od efektov št. 36.409 do 37.199 in od št 1 do 809 ter od dragocenosti št. 8147 do 10.223.
□	Nezgoda. Herman Ljubejšek iz Razvanja, ključavničar v delavnici drž. žel. je prišel tako nesrečno med odbijača, da so ga morali prepeljati v bolnico. Dobil je težke notranje poškodbe.
Mita izbira. Najnižje
CEI1B Dvokolesa nova od Din 1000-— naprej. Šivalni stroji od Din 1400-— naprej. Otroški vozički od Din 240'— naprej. y a	Motorji po najnižji ceni.
-ts^aA jLe—. Oglejte si pred nakupom <mm\ -	zal0go. - Prodaja nn obroke.
Ceniki franko. ^VHSBUMA", P. B. L. Ljubljana, Karlovska caata itavllka 4.
Cel/e
0 Cirkus Colosseum. Kludsky nas Celjanov letos še pogledal ni. Zameri nam pač deficit, ki ga je imel pri svojem zadnjem obisku v Celju. Zato nas je pač posetil zadnje dni češki rojak Jože Ko-Eka in razpostavil svoje taborišče po G lazi ji. Nima sicer zverjadi in fakirjev ter podobnih eksotičnih prikazni, zato pa ima svojevrstne atrakcije s katerimi popolnoma zadošča celjski potrebi. Tako je n pr. naravnost ženijalen njegov Avgust, Slovenec, tam i« Trsta nekje doma, ki vzbuja salve smeha in veselja. Doslej smo mislili, da je pravi Slovenec nezmožen za klovenstvo, ta pa je to misel ovrgel popolnoma. Pravtako so resnično užitne akrobacije, plesi, ježa, telovadba in še drugega dosti Vse uslužbenstvo govori lepo slovensko, godba pa dela resno konkurenco svetinskemu jazzu.
Najboljše varstvo
proti prenosu nalezljivih bolezni polom ustne dupline in grla so okusne
Šport
ANACOTPAi

Dopisi
Slovenska Krajina
Srenjski orlovski nastop. V nedeljo, dne 30. sept. t. 1. bo imela prekmurska orlovska srenja v Beltincih javni telovadni nastop. Ob t popoldan se zbere nušu mladina pred križem in bo v lepem sprevodu korakala k večernicam. Takoj po večernicnh je pa nastop z bogatim sporedom. Lansko leto je imela srenja nastop v Dolnji Lendavi v zadovoljstvo vseh. Upamo, da pridejo pogledat našo prireditev tudi sestre in bratje onstran Mure.
Slabo vreine. Dež lije kur neprenehoma. Ljudstvo se boji, da bo začel gniti krompir, ki je precej dobro obrodil. Potoki so vsi narasli in bati se je žc običajnih jesenskih poplav.
Cepljenje. Naše dijaštvo je bilo v teku tega šolskega leta že drugič cepljeno zoper škrlatinko.
*
Dol pri Hrastniku. Opozorilo sadjere.j-eem. Ker so nekatere vrste sadja pri nas precej bogato obrodile, je sklenila podružnica sadjarskega in vrtnarskega društvu napraviti 14. oktobra sadno razstavo na Dolu. Posestniki, ki imajo tozadevno lepo sadje poznanega irii nepozabnega imena, naj najlepše komade istega prihranijo za razstavo. G. Levstika iz Celju pa bomo naprosili, da nam bo povedal imena nepoznanih vrst, ker nam je radevolje obljubil svojo pomoč pri razstavi. Podrobnejše informacije glede razstave se dobe pri šolskem upraviteiju na Dolu.
Št. Vid pri Ljubljani. Vpisovanje obrtnih učencev v obrtno nadaljevalno .šolo /.a mizarje in v občno nadaljevalno šolo bo v nedeljo, dne 30. septembra, od devetih do enajstih v ris-s 1-nici obrtne šole. Učenci prinesejo seboj izkaze, oni ki vstopijo na novo pa šolske odpustnice. Vpisnina je neizpremenjena in jo je plačati pri vpisovanju. Ob enajstih pa je vpisovanje v nameravani strokovni tečaj zn mizarske pomočnike.
Najcenejši nakup vseh
šolskih potrebščin in šolskih knjig M. Tičar, Ljubljana
Nasznanila
CfublfansRo gledališče
Sreda, 26. septembra: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI. Prem. abonma. Četrtek, 27. septembra: FANNY, TETE, STRICI
ITD. Red B.
»Pohujšanje v dolini Šentflcrjanskic. Izmed vseh dramatičnih del nesmrtnega Ivana Cankarja je doživelo na odru najlepši uspeh ravno »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Brez dvoma je to eno najbolj uspelih slovenskih oderskih del in posamezni tipi, ki so jih ustvarili v tej farsi člani naše drame so nam nekako v neizbrisnem spominu. Tembolj bo zanimiva današnja vprizoritev tega Cankarjevega dela, ker je režijsko in scenično popolnoma nasprotno zamišljena in je razdelitev vlog posameznih junakov po večini tudi nova. Tokrat vodi režijo režiser g. Skrbinšek. Dekoracije pa je naslikala gledališka slikama.
Komedija »Fany, tete, strici itd.« je na letošnjem dramskem repertoarju in se vprizori tudi za abonente. Prva predstava je v četrtek dne 27. t. m. Za abonente reda B.
Prireditve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plalali in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Ljubljana.
»Družabni klub« ima svoj redni občni zbor v sredo ,26. t. m. ob pol 9. zvečer v beli dvorani hotela »Union«.
Bavši salezijanski gojenci na Rakovniku imajo v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 9. zjutraj svoj vsakoletni redni sestanek.
Maribor.
Duhovniki jarcninske dekanije imajo svoj ka-tehetski sestanek v sredo, 3. oktobra ob 10. v Št. Ilju v Slov. goricah.
Pri vinski trgatvi Kat. Omladine v soboto igra spopolnjeua godba na lok.
Orel
Občni zbor mariborskega orlovskega odseka bo drevi ob 20. Za članstvo je udeležba obvezna.
Cerltvenl vestniR
Slovesnost v čast v sv. Tereziji Deteta Jezusa. 3. oktobra praznuje sv. Cerkev god sv. Terezije Deteta Jezusa. Slovesno ga bodo obhajali v karme-ličanslri cerkvi na Sclu pri Ljubljani. 2. oktobra bo ob 4. popoldne pridiga. Nato blagoslovljenje rož sv. Ma'e Terezije in pete litanije z blagoslovom. V sredo, 3. oktobra bo ob 6. tiha sv. maša. Ob S. bo prevzv. g. kaezoškof, dr. Anton Bonaven-tura Jeglič blagoslovil novo kapelico sv. Male Terezije, naš mali slovenski Lisieux. Nato bo v novi kapelici maševal. Popoldne bo ob 4. pridiga. Nato blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom.
SK Ilirija (Službene objave). Razvrstitev od-borniške službe na športnem prostoru za tekoči teden (od 26. sept. do 2. okt.): v sredo g. Cimper-man, v četrtek g. Dcržaj, v petek g. Betetto, v soboto g. ing. Bloudek, v nedeljo g. Logar, v ponedeljek g. Kramaršič, v torek g. Šircelj, V primeru, da je kdo na določeni dan zadržam, se naproša, da si sam poišče namestnika. — Tajnik.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Razvrstitev treninga v tekočem tednu: I. moštvo in rezerva v sredo in petek, juniorji in naraičajniki v četrtek in soboto. Pričetck treninga vedno ob 16. uri; I. moštvo naj bo na mestu najkasneje ob 16.30. Trening za I moštvo se vrši ob vsakem vremenu,
ostalih skupin samo ob povoljnem vremenu. _
Dijaški naraščaj in juniorji se opozarjajo, da se morajo pred treningom izkazati s klubsko legitimacijo, opremljeno s članarinskim kolekom za tekoči mesec, sicer nimajo dostopa v garderobo in na športni prostor. Opozarja se na objave na oglasni deski. — Načelnik,
Prihodnje nogometne prvenstvene tekme. V drugem kolu nogometnega prvenstvenega tekmovanja igrajo v nedeljo 30. septembra: ob 15.45 na igrišču Ilirije Ilirija : Slovan; predtekma rezervnih moštev se prične ob 14. uri; ob 15.45 na Igrišču Prmorja Primorje: Hermes; rezerve nastopijo ob 14. url
Jugoslavija : Češka, Kakor izgleda, bo vkljub financijelnim težkočam na dan 28. oktobra odigrana ta običajna meddržavna tekma. Sicer bi morali na naš Vidovdan Cehi nastopiti v Zagrebu, pa je to tekmo J. N. Z. samolastno odgodila.
Plzenj: Viktorija Žižkov : Viktorije Plzenj 3 : 4. Poraz prvaka Češke.
Tenis turnir za profesijonalno svet. prvenstvo. Newyork: Čehoslovaški itfralec Koželuh je porazil v nedeljo Amerikanca Rihardia z 6:4, 3:6, 6:3 in s s tem osvojil naslov svetovnega profesionalnega prvaka. Med tekmo se je zgodil za naše razmere zanimiv nastop policije. Policija je aretirala igralce zaradi kršenja nedeljskega počitka. Šele. ko so obljubili, da bodo sodišču na razpolago, so jih izpustili. Na vsak način bodo pa kaznovani. — V.
DIRKE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE ZA LETO 1928/29.
Kolesarska zveza S. H. S., pokrajinski odbor za Slovenijo, razpisuje za nedeljo dne 30. sept. 1928 dirko za cestno prvenstvo Slovenije.
a)	Prvorazredni dirkači: proga Ljubljana—Logatec 32 km in nazaj. Start in cilj pri km 2 na Tržaški cesti. Dolžina proge 60 km.
Darila: prvi: prvak Slovenije za leto 1928/29, prehodnji pokal Ilirije in častno darilo ter kolajno; drugi; darilo in kolajno; tretji, četrti in peti: kolajne.
b)	Juniorji: proga Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana km 32. Start in cilj isti kot zgoraj. Prvi dobi častno darilo in kolajno; drugi, tretji in četrti:
kolajne.
Start točno ob 9. uri dopoldne.
Za nedeljo dne 7. oktobra 1928 pa razpisujemo dirko za gorsko prvenstvo Slovenije na progi Pijava Gorica —Turjak. Dolžina proge km 12. Start točno ob 9. uri dopoldne. Dirka je razpisana za dve skupini: prvorazredne vozače in juni-orje. Vozi se s posameznim startom v intervalu po eno minuto. Poleg razpisanih kolajn dobi prvi v vsaki skupini častno darilo.
Prijavnina znaša za vsako točko 5 Din
Pravico starta imajo vsi člani klubov iz Slovenije, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu.
Prijave sprejemajo posamezni pododbori, oziroma se lahko pošljejo na naslov g. Ogrin, trgovina Goreč, Dunajska cesta, Ljubljana.
V slučaju slabega vremena se dirka preloži na nedeljo, dne 14, oktobra, gorska pa v slučaju slabega vremena na nedoločen čas.
NOGOMETNE TEKME ZA »SREDNJEŠOL. CUP«.
Nogometna sekcija ASK Primorje v Ljubljani razpisuje tekmovanja za »Srednješolski cup«, ki se bodo odigrala tekom jeseni 1928. Za ta tekmovanja se določajo naslednje propozicije:
1.	Pravica do udeležbe in način izvedbe tekmovanj: Za »Srednješolski cup« imajo pravico tekmovati reprezentance vseh ljubljanskih srednjih šol, ki plačajo prijavnino 100 Din. Tekmuje se po »cup sistemu«,
2.	Igrači; Pri teh tekmovanjih imajo pravico nastopati samo oni igrači, ki se izkažejo, da so bili vpisani na dotičnem zavodu kot redni ali izredni dijaki za šolsko leto 1928/29 še pred razpisom teh tekmovanj.
3.	Odpoved udeležbe: Moštvo ki iz kateregakoli razloga ne bi moglo nastopiti ob določenem terminu, mora to javili najmanj tri dni pred določenim terminom po svojem delegatu odboru »Srednješolskega cupa«.
4.	Posledice neupravičenega izostanka moštva: Moštvo, ki ni v smislu člena 3. pravočasno odpovedalo svojo udeležbo, izgubi tekmo s 3 : 0.
5.	Termini za odigranje tekem: Termine odredi odbor za »Srednješolski cup« z žrebanjem, ki se bo obavilo vpričo delegatov vseh reprezentanc.
6.	Nemožnost odigranja tekem zaradi neugodnega vTemena: Tekme se morajo odigrati na določeni dan. Če je igrišče zaradi slabega vremena v takem stanju, da odigranje ni mogoče, se tekma odigra na poznejši termin. Presoja o sposobnosti igrišča za odigranje tekme pristoji sodniku in obema kapetanoma, ki odločajo o tem pred pričet-kom tekme. Če se sodnik ne more sporazumeti s kapetani moštev, odloča sam, ali se naj tekma odigra ali ne. — Proti tej odločitvi sodnika ni protesta.
7.	Menjavanje igračev med igro! Za časa igre se v nobenem slučaju ne morejo izmenjati igrači z drugimi. Tekma traja 2 X 45 minut.
8.	Režija tekem: Vse tekme se odigrajo v režiji odbora za »Srednješolski cup«.
9.	Igrišče: Tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta.
10.	Sodniki: Sodnike preskrbi odbor za »Srednješolski cup< in jih določi za poedine tekme.
U. Rezultati tekem in protesti; Rezultati tekem se verificirajo na prihodnjem sestanku odbora za »Srednješolski cup«. Protesti proti verifikaciji odigranih tekem se morajo vložiti najkasneje 24 ur po odigranju pismeno na odbor za »Srednješolski cup«.
12.	Odbor; V odbor za »Srednješolski cup« delegira sekcija ASK primorje predsednika, tajnika in še enega odbornika; vse sodelujoče reprezentance nominirajo v odbor po enega delegata.
13.	Pokal; Moštvo, ki izide iz teh tekmovanj kot zmagovalec, prejme v definitivno last pokal, ki ga ima izročiti vodstvu svoje šole. Pokal nabavi sekcija ASK Primorje.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1928.
Odbor nogometne sekcije ASK Primorje.
Prijave jc poslati na naslov: ASK Primorje, nog. sekcija, Masarykova cesta štev. 1. Ljubljana, do vštevši 29. septembra.
«
Veselite se z menoj
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Varuje perilo!
ŠPORTNI DOGODKI.
Na Francoskem se pojavljajo zmeraj bolj glasovi po posebnem športnem ministrstvu in so postali ravno te dni prav posebno glasni.
Nogomet hiti te dni od presenečenja do presenečenja. Čehi so premagali Ogre v Pragi 6:1! Še bolj občutljiv jc bil poraz Beriina proti Budimpešti 0 : 81 v Budimpešti. Pa bi bilo lahko 0 : 16. Vidimo, da z bojkotom nikamor ne pridemo in da — sami vase zaliubeljeni — samo opešamo. Po hudem boju v Oslo Nemčija - Norveška 2 : 0, v Belfaslu Anglija - Irska 5:0, v Šabcu češki To-pliški klub - Mačva 4:1, v Plznu Viktorija iz Žižkova - Plzenska Viktorija 3 : 4. Ruski nogome-taši-delavci so prišli na Dunaj. Bomo več poročali.
Tenis; Nemčija - Avstrija v Miinchenu 8 : 3.
Nurmi v nedeljo ni mogel teči. je preveč deževalo. Tekel je včeraj zvečer ob luči žarometov. Peltzer prihaja v formo, vendar je bil v Budimpešti še premagan, tako v teku čez lese 400 m in v teku na 800 m; 8CO m je pretekel v 1:55.8, Tavernani pa v 1:55.4, Daranyi ie sunil kroglo 14.56 m daleč; o Szerbu beremo 5000 m v 14:321; če je to res, je prav prvovrstno. — Pred 50.000 gledavci so se vršile jahkoatletske tekme Francozov in Japoncev na Japonskem. Rezultati dobri.
Ne zamudile
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Rofina, Ljubljana.
Kocfio
Programi "Radio-Ljubljana
Sreda, 26. sept.: 12 Repr. glas., poročila. —18 Srbohrv. gosp prof. Mazovec. — 18.30 Podnebje iu rastlinstvo na ozemlju naše države, predava dr. V. Bohinc. — 20 Lahka godba, izvaja oddelek orkestra Dravske divizije: 1. Tetras: Koncertra ouvertura: Cvetno slavlje; 2. Dvorak: Slovanski ples šl. 8; 3. Renee: Romanca; 4. Pahor: Suita slov. nar pesmi; 5. Kalman: Valček iz operete Grofica Marica. Vmesne solospeve poje gna. Korenčanova: a) Adamič: Pri zibeli, b) Dev: Ptička, c) Parma: Zapojem ptička glasno, d) dr. Dolinar: Dekletova obljuba. — 21.30 Poročila.
Četrtek 27. sept.: 12 Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18 Laščina, poučuje prof. Gruden. — 18.30 O radiu, predava prof. Andree. — 20 Koncert čl. kr. opere Pavla Grba: 1. Mokranjac: Leni Edini, balada; 2. Gotovac: Na nočištu; 3. Ka-čerovsky: Bosanske sevdalinke; 4. Bajč: Vaišo Erbeg; 5. Vajič: Caša vina; 6. Hergert: Milovo sam; 7. Fralt: Biljana platno beleše. — 21 Lahka glasba jazz-bande trio. — 21.30 Poročila.
DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29. NATIS-NJEN JE VHRVATSKEM,SRBSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU, TOREJ V 3. POSEBNIH IZDANJIH.
Drugi programi
Sreda, 26. septembra.
Zagreb: 20.30 komorni koncert (bariton in klavir). — Breslau: 16.30 koncert ogrske glasbe — 20.30 Der Lampenschirm«, igrica v 3 slik, — Praga; 17 koncert jazz-orkestra — 21 koncert. —
Leipzig: 20.15 Nemška komorna glasba iz konca 18. stol. — 21 Schubertove harinonizacije pesmi raznih pesnikov. — Stuttgart: 16.45 koncert soli-| slov — 20.15 simfoničen koncert (nordijska glas-I ba). — Katovice: 20.30 koncert komorne glasbe.
—	Frankiurt: 16.35 Starejše operete — 19.50 Predavanje o čebelarstvu — 19.30 Recitacije iz francoske literature — 20.15 »Wallenstein«, drama (Schiller). — Brno: 21 Orkestralni koncert s petjem. — Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 20 Orkestralna glasba — 21 Jesensko razpoloženje v glasbi. — Berlin: 17.30 Zabavni koncert — 18.40 Predavanje: Novi izsledki v psihotehniki — 21.10 »Das Hollandvveibchen«, opereta v 3 dej. (Kalman) — 22.30 Večerna glasba. Pester spored. — Dunaj: 11 in 16.15 koncert — 19 »Der Rosenkavalier«, kom. opera (R. StrauB), prenos iz opere. — Miinchen: 19.15 Predavanje: Kako nastane javno mnenje ■— 19.45 Proslava jubileja monak. ljudsk. odra Glasba in govori. — Milan: 20.50 Lahka glasba. — Budapest: 17.40 koncert vojaške godbe — 22.20 Ciganska glasba.
Četrtek, 27. septembra.
Zagreb: 17 Lahka glasba — 19.30 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. Janaček: Otrok potujočega muzikanta; balad za orkester; sonata za violino in klavir; Pesmi; Mladost, sekstet za pihala; Taras Buljba, rapsodija za orkester. — Breslau: 16.30 Operetna glasba — 20.15 koncert
—	21.15 Valčki 22.30 Lahka in plesna glasba. — Praga.. 19.30 Slavnosten koncert v spomin L. Ja-načku — 21.30 Literarno poročilo. — Leipzig: 15 in 16.30 koncert — 20.15 R Straufiova glasba. — Stuttgart: 16.15 Popold. koncert — 18.15 Predavanje: Časopis in izobrazba — 20.15 Ljubavna glasba. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — Frank-furt: 13.30 Opoldanski koncert. — 16.35 koncert sodobne glasbe — 18.30 Predavanje za vrtnarje — 20.15 3>Wallenslein<, drama (Schiller); nato čelo-koncert. — Urno: 19 Češki plesi (Smetana) — 19.20 Tedenski kulturni pregled — 19.30 Iz Prage: Konccrt. — Rim: 21 »Sit, opereta (Mascagnl). — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert — 20 Večerni koncert — 21 Recitacije Ilans-Sachsovih del.
—	Berlin: Italijanska glasba — 18 Lahka glasba
—	19.30 Predavanje: Kako se poleg svojega poklica še dalje izobrazujem — 20 Kulturna vprašanja v literaturi — 20.30 Simfoničen koncert — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 in 16.15 koncert godalnega kvarteta — 20.10 Kakšni so ljudje in kakšne se delajo, karakterizacije od Zeska; nato »Stranpota«, scena od Br. Nušiča; nato plesna glasba. — Miinchen: 17 Zabaven koncert — 20 •oženitni posredovalec«, veseloigra — 22.30 Večerni koncert. — Milan: 20.50 »Toscac, opera (Puc-cini). — Budapest: 17.46 Ciganska glasba. — 20.50 Koncert.
Rabite
Tungsram
barium«elektronke

/ I
• ve/d IM9DI911? vrvenjem
Atentat —- vzorec brez vrednosti
V Milanu so čuli potniki, ki so obiskali < zgodnjih jutranjih urah zelo oživljeno Via Durini, strahovit pot iz bližnjega hotela <Vit-toria». Hitro se je zvedelo, da je eksplodirala neka poštna pošiljka. Komu je bila namenjena?
Vladimir Štefanov je 45 let star ruski begunec. V carski vojski je bil častnik in še danes drži na carja. Ves njegov značaj nudi priporočilo popolnega zaupanja; Štefanov je zvest, zanesljiv, discipliniran ter čuti mnogo odgovornosti. Lastnik hotela ga jo imel zelo rad. Štefanov je že pet let pri njem in se je v službi tako izkazal, da je končno splezal do ravnatelja hotela. Pravijo, da si je težko misliti sedanji hotel brez Štefanova.
Tisto jutro je sedel Štefanov kot običajno v svoji pisarni, ko mu je pismonoša prinesel nek paket. Štefanov je prejem potrdil in odšel v stransko sobo, da bi odprl silovito trdo zvezani paket, ki je bil nanj osebno naslovljen. Komaj pa ga je razvezal, je planil v njegov obraz ogenj. Istočasno je nekaj eksplodiralo. Štefanov je padel na tla in zakričal: »Slep sem, slep sem!« Predmeti okoli njega so začeli goreti in nevarnost je bila, da zgori cel hotel, če ne bi bil vratar takoj začel z gasilnimi deli, brez ozira na lastno nevarnost. Medtem so hitro prihiteli drugi ljudje iz hotela in pomagali nesrečnemu štefanovu. K sreči je imel Štefanov velika očala, ki so vsaj nekoliko ščitila njegove oči.
Toda — kdo je storilec? Obdolžili so nekega domačega služabnika, katerega je Štefanov odpustil. Pravijo, da je ta služabnik, preden je odšel, zagrozil, da se bo maščeval. Medtem pa je policija prišla na sled drugi okolnosti. Usodni paket je bil oddan na pošti v Parmi; napis na njem je bil nemški; za vsebino pa je bilo napisano: vzorec brez vrednosti. Kdo pa je paket oddal, pa seveda tudi policija ne ve. Morda bo najboljši izgovor italijanske policije, ko se bo praznih rok vrnila v Milan, ta, da se ne splača preiskovati vzorec brez vrednosti.
Užaljen minister
Nek humoristični list v Talinu v Estonski Je prinesel pred kratkim sliko moža, ki sedi na nočni posodi. Podpisa pri tej sliki ni bilo in čitatelji naj bi sami uganili, koga slika predstavlja. Čitatelji niso imeli preveč skrbi, kajti poteze na obrazu so bile zelo slične potezam v Estonski dobro poznanega ministra. To je uganil tudi minister sam in je vložil zoper odgovornega urednika tožbo zaradi raz-žaljenja časti. Prišlo je do sodne obravnave in zagovornik obtoženega urednika je takole govoril: »Mož, ki sedi na posodi, je brezdvo-ma ministru tako podoben, da bi se lahko z njim zamenjal, toda on ni gospod minister. Drugič: Vzemimo slučaj, da bi slika predstavljala res ministra, je pa sporno, ali je posoda, na kateri sedi, nočna posoda. Kajti nočne posode imajo navadno ročaj, na sliki pa je posoda brez ročaja. Končno: Četudi bi bili prepričani, da imamo opraviti s podobo našega ministra, potem pa kljub temu ne more biti govora o razžaljenju časti, kajti celo kralji, cesarji...«
Tej logiki dokazov se je moral udati tudi sodnik in je obtoženega urednika oprostil.
Panika v budimpeštanskem gledališču
Komaj so listi pričeli pisati o veliki katastrofi v madridskem gledališču, že se poroča o nesreči" v drugem gledališču, ld pa ni bila tako huda in tudi ni zahtevala človeških žrtev. Na odru budimpeštanskega gledališča se vršijo že dalje časa skušnje za predstavo »Dantonova smrt« od Biichnerja. Te skušnje zahtevajo zaradi številnih sodelujočih posebno velik in kompliciran tehniški aparat. Za soboto popoldne je bila zopet sklicana skušnja, ki se je zavlekla do poznih večernih ur. Preskušale so se scene z masami, posebno one, ki se odigrajo pri usmrtitvi, kateri priso-
Fritz Kortner je s svojo ženo ustanovil družbo z o. z. za izrabo svojih igralskih talentov. Podeželski oder, ki je v zadregi za dobrega igralca, kar brzojavno naroči igralca in družba mu ga dobavi.
stvuje več stotin oseb, ki predstavljajo gledalce usmrtitve. Mahoma so zadoneli mozeg pre-tresujoči kriki. Nastala je nepopisna panika. V prvem trenutku ni vedel nihče, kaj se je prav za prav zgodilo. Zmešnjava je v popolnoma temnem prostoru za gledalce in na slabo razsvetljenem odru naraščala od minute do minute in prestrašeni kriki so bili vedno obupnejši. Polagoma se je razjasnilo, da se je pričela galerija, na katero naj bi prišla giljotina, majati in da se je ob strahovitem trušču zrušila iz višine štirih metrov. Zmešnjava je bila tem večja, ker so ravno takrat privedli igralci, ki so predstavljali rabljeve hlapce, Franca Kissa, ki je igral Dantona, na oder. V tem času se je nahajalo približno dve sto oseb, ponajveč statistov, na odru, oziroma galeriji, da prisostvujejo »usmrtitvi«. Igralec Emme-rich Messinger, ki naj bi vodil mase, se je spodtaknil, zaradi česar se je galerija zrušila. Deset statistov je padlo v globino, dobili pa so le lažje poškodbe. Težje rane je odnesel igralec Messinger. Po polurni prekinitvi so se skušnje lahko nadaljevale.
Veliki gledališki požari
Madridska katastrofa, o kateri smo poročali obširno v včerajšnji šetvilki, vzbuja naravno spomine na velike gledališke požare preteklih let. Med največje gledališke požare 19. in 20. stoletja lahko štejemo: Royal gledališče v Londonu (11. aprila 1826), Lehmano-vo gledališče v Petrogradu (1836). dvorno
Princ Henrik Velikobritanski je najresnejši kandidat za južnoafriškega kralja.
gledališče v Karlsruhe (1847), Krollschev zavod v Berlinu (1. februarja 1851), opera v Moskvi (1853), Teatro degli Equidotti v Li-vornu (1857), mestno gledališče v Altoni (dne 28. septembra 1865), opera v Cincinnatu (dne 22. marca 1866), dvorno gledališče v Dražda nih (21. septembra 1869), mestno gledališče v Augsburgu (22. marca 1874), gledališče v
fcitercsantcu trenutek v avtomobilski lekmi, ko oba tekmovalca zdrčita okrog ogla.
Barnumu (25. novembra 1875), Conwoy gle-dališčeVv Brooklynu (1876), varietejsko gledališče v fttbntepellieru (1877), Theatre Muni-cipal v Nizzi (1881), Ringtheater na Dunaju (8. decembra 1881), Theatre comique v N*w-yorku (23. decembra 1884), renesančno gledališče v Nimesu (21. aprila 1885), Opera comi-que v Parizu (25. maja 1887), gledališče v Exeterju (5. septembra 1887), gledališče v Oportu (31. marca 1888), Theatre francaise v Parizu (8. marca 1900), dvorno gledališče v Stuttgartu (20. januarja 1902), Iroquois gledališče v Chicagu (30. decembra 1903).
Namesto po dolarje — v zapor
Graška policija je zaprla nekega Mihaela Kokola in njegovo ženo. Mihael Kokol je bil pleskarski mojster v Gradcu. Nekega lepega dne se je začelo med prijatelji obeh zakoncev govoriti, da sta oba zakonca podedovala po svojem stricu v Ameriki pol milijona dolarjev in nekaj zemljišča. Gospa Kokol je bila naenkrat središče graškega meščanskega življenja, čestitanja in zavidanja. Kokol je svojo obrt enostavno pustil, ker je hotel dokazati, da za dolarskega polmilijonarja ni treba mešati barvo. Toda pošiljatev iz Amerike traja navadno precej dolgo. Zato je poskrbela gospa Kokol, da pride do denarja, preden se vlije blagoslov iz zapada. Dobila je nekega trgovca v Gradcu, ki ji je posodil brez nadaljnjega 20.000 Din. Vsekakor malenkost v primeri z velikansko dedščino! Med zemljišči, katera naj bi bil zapustil dobri stric iz Amerike, je bilo tudi navedeno zemljišče v bližini Maribora. Trgovec je dobil v tej smeri nekaj namišljenih zagotovil od dozdevnega mariborskega odvetnika in notarja. Zaenkrat je bil pomirjen. Da bi pa bil vendar na jasnem in se osebno prepričal, se je pripeljal sam v- Maribor, kjer je doznal, da ga ni klical noben
Prof. dr. B. Zondeck je odkril metodo, po kateri je mogoče z vso gotovostjo dognati nosečnost in fo v najkrajšem času.
Predsednik Hindenburg na jesenskih manevrih uem> ške armade v Sleziji.
advokat in pri poizvedovanju v zemljiški knjigi ni mogel najti velikega zemljišča. Hišna preiskava pa je prinesla na dan še druge zanimivosti. Res so našli pisma od dobrega strica v Ameriki, ki pa na noben način še ne misli umreti in ki je obema Kokoloma samo to priporočal, naj pridno delata, ker tudi \ Avstriji leži denar na cesti. Oba zakonca premišljujeta v zaporih graškega sodišča o dolarjih v Ameriki in o zemljišču pri Mariboru,
Prekooceanski letalec Levine je zapustil v Pragi, kamor je bil po svojem poletu v Evropo povabljen in seveda navdušeno sprejet, precej visoke dolgove. Vratar hotela Šroubek je plačal zanj nekaj tisoč čeških kron za nje. gove telefonske pogovore. Vratar je zastonj poskušal dobiti od Levina denar in je vložil prošnjo na zunanje ministrstvo. Ministrstvo je priredilo sedaj javno zbirko, ker je tudi ono obupalo nad Levinom. Pač vsestranska slaval
»Oskar je zaprosil za tvojo roko.« — »To* da papa, jaz ne maram zapustiti mamice!« — »Le potolaži se, dovolim ti, da vzameš tudi mater s seboj 1«
V brivnfci. »Urezali ste me že tret]iČ. Dajte tudi meni en nož, da se morem vsaj braniti!«


„Dom in Svet" št. 7
Po dvomesečnem odmoru ie izšla 7. štev. v Doma in Sveta«, ki prinaša v leposlovnem delu poleg nadaljevanja Bevkove »Sohe sv. Boštjana« 111 Pregi-ljeve igre »Salve virgo Catharina ali Ljubljanski študentje« (3. dejanje) še snovno in oblikovno prijetno izvirno črtico Antona Komaria »Škandal« ter dobro liriko Antona Ocvirka (»Tiha pesem«), Antona Vodnika, ki nadaljuje svoj cikel »Skozi vrtove«, in Vitala Voduška (»Večer Janeza Krstnika«), ki dobiva vedno bolj neke svojstvene poteze in obeta postati umetniški oblikovalec duševnega nastroja mlade religiozno usmerjene generacije.
V »Prosvetnem delu« nadaljuje Stanko Vurnik s svojim »Uvodom v glasbo«, kjer obravnava to j5ot programsko in absolutno glasbo s številnimi primeri iz različnih zadevnih skladb. Vurnikov Uvod je v naši glasbeni literaturi docela nov jx>jav in jx>memben korak naprej, ker vsebuje res moderno glasbeno-znanstveno metodo. Za pravilno ume-vanje glasbenih stilov bomo imeli odslej v domači literaturi neobhoden in zanesljiv kažijx>t. — F. K.
ie napisal kratko studijo »Ob stoletnici Leva Ni-kolajeviča Tolstega«, v kateri na splošno označi njegov pomen v okviru duhovnih prizadevanj 19. stoletja, razvije trojni problem, (družinski, družabni in duhovni) njegovega osrednjega romana »Ane Kare-nine«, ki »veže njegovo prejšnjo in poznejšo miselnost, ter poda novejšo kritiko o Tolstem, vpoštevajoč Thomasa Manna in Rusa M. A. A'danowa. — Aktualen pa se mi zdi v tej štev. zlasti članek Marijana Marolta »Cerkvena dela Toneta Kralja«, v katerem označuje jx>men Toneta Kralja v našem cerkvenem slikarstvu takole: »Če je že delež obeh Kraljev (Franceta in Toneta) pri splošni umetnostni tvorbi zad-ujega desetletja velik, je pa pojav Toneta kot cerkvenega slikarja naravnost neprecenljive jx>membno-sti. Od Janeza Wolfa dalje nismo imeli cerkvenega slikarja-umetnika, in že Wolf je nastopil v času krize cerkvene umetnosti; njegovo življenjsko delo ie moglo izpolniti komaj del vrzeli, ki se je stalno ve-čala od baroka sem. Najboljša Wolfova učenca sta bila cerkvena slikarja le v sili; ostali so zapadli rokodelstvu in ko je še ta poslednja generacija Wol-fovcev skoraj izumrla, bi pač ne bila možna ugodnejša rešitev te krize, kot je nastop slikarja Kraljevih kvalitet.« Avtor povdarja tudi važnost religiozne plati Kraljevih del, ki so »v najožjem odnosu do namena, ki je privedel vernika v cerkev.« Nato obravnava neizvršene načrte obeh bratov za župno cerkev v Dobrepoljah, kjer se kaže predvsem Tonetov zmisel za monumentalnost«, in jih označuje not ekspresionistične, idealist, v zmislu um. znanstv. terminologije. V tem stilu je poslikal Tone Kralj še en del cerkve na Premu. Lansko pomlad pa je poslikal cerkev v Strugah (glej tudi »Mladiko« VIII, št. 7) Tu ugotavlja avtor znaten korak slikarja k novemu realizmu, to je, da je snov ^odeta v znatno boij realistično obliko, vendarle do tiste mere, da realizem duševne vsebine ne bi mopel zabrisati.« Nato j se je lotil slikar dveh novih del. |x>slikanja cerkve , v Volčah in pa župne cerkve v Avberju na Krasu. I
Stil teh slik je isti, kot ga [x>znamo iz Strug. A v. ber označuje avtor kot sintezo vsega dosedanjega Kraljevega dela in ugotavlja velik formalen napredek od čistega idealizma dobrepoljskih skic Članek sklepa z besedami: »Plečnik in on oa sta tudi dokazala, da moderna umetnost nikakor ni širšim krogom nedostopna, kot je tudi nezmiselna trditev, da cerkvene naloge moderni formi niso več dorasle, s praktičnim delom pobita.« Članek ponazoruje več reprodukcij kraljevih del med tekstom in priloga na umetniškem papirju z reprodukcijo Kraljevega prezbiterija v Avberju. Končno naj še omenimo kritiko (F. K.) treh Pregljevih knjig, ki so izšle v zadnjem času (»Otroci solnca«, »Tolminci« in »Izbrani spisi«, I. zvezek).
t Ivan Tišov. V Zagrebu je umrl hrvatski slikar Ivan Tišov, zastopnik starejše umetniške generacije. Znan je bil kot portretist ter kot slikar hrvatske politične in kulturne zgodovine (n. pr. njegove slike v Hrvatskem gledališču in v Music-Hallu). Udejstvoval se je tudi na polju cerkvenega slikarstva. Slikal je za cerkev sv. Marije v Zagrebu ter za unijatsko cerkev v Zagrebu in v Kri-ževcih. Tišov se je rodil 1. 1870. v Viškovcih pri Djakovu. Po dovršeni obrtni šoli v Zagrebu je šel na umetno-obrtno šolo na Dunaju, nato se je šolal v Monakovem. Deloval je kot učitelj na obrtni šoli v Zagrebu.
Arheološka raziskovanja, dr. Theodor VPiegand, vodja berlinskih antičnih zbirk, je te dni zopet odpotoval v Pergamon, da nadaljuje z izkopavanjem in raziskavanjem. Predvsem bo preiskal teren, na katerem se je nahajal Asklepijev tempelj. W. upa, da bo naletel na vire, ki bi utegnili biti dragoceni zlasti za zgodovino antične medicine, in to tembolj, ker je znano, da je tamkaj deloval slavni zdravnik Galen.
Odkrito Rubensovo delo. V Haagu se je doslej kot slika flamske šole znano delo velikega formata »Ceščenje sv. treh kraljev« izkazalo pri restavrira-nju kot odlično Rubensovo delo. Pred odstranitvijo močnih preslikavanj in debele plasti firneža jo je smatral um. zgodovinar za delo Rubensovega učenca. Po skrbnem čiščenju slike pa je prišla na dan signatura P. P. Rubens. Sveta Devica kaže mnogo |:>odobnosti z Marijo znanega oltarja Ildefonso v dunajski galeriji. Pri eni izmed figur na sliki v Haagu gre morebiti za Rubensov lastni portret. Slika se odlikuje po sijajnosti barv.
Nova ruska izdaja Tolstega. Ruska državna založba je sklenila z Vladimirjem šertkovom, katerega je določil Tolstoj v oporoki za urednika in izdajatelja svojih spisov, pogodbo za celotno izdnjo del Tolstega in dala za to na razpolago 1 milijon rubljev. Izdaja ,ki bo, kot se predvideva, obsegala 95 zvezkov, bo vsebovala tudi vse dnevnike, be-leške in pisma Tolstega, med tem mnogo dosedaj še ne objavljenegn materiala. Šele potoni, ko bo izšla ta celotna izdaja, bodo delti Tolstega » smislu njegove osebne želje tiskovno svobodna.
gospodarstvo
KaS ie n SSavensko banko?
Te dni j: upniški odbor odobril prošnjo palače Slavenske barfke v Zagrebu Državni hipotekami banki za 9 milj. Din, dočim je še pred nedavnim ponujala samo 8 milj. Za palačo se je interesirala tudi neka italijanska velebanka. 9 milj. Din je znatno manj, kakor so znašali gradbeni stroški, to pa zaradi padca cen nepremičnin.
Mnenja sino, da se je v teku dolgega časa nabralo že toliko sredstev, da bi se izplačalo viagateljem saj del njihovih vlog. Saj jc svoječasno upniški odbor tudi obljubljal akontacije upnikom.
Potrebno je nadalje tudi, da se jasno pove, kaj je s pogajanji z Landerbanko, in upniški odbor naj pove, kaj dela v interesu upnikov!
Ljubljansko posojilo. V zagrebških listih ter »Frankfurter Zeitungc čiiamo naslednjo notico o ljubljanskem posojilu: Pogajanja so zaključena. Gre za 65.000 funtov šterlingov 6% 15 let tekočih obligacij s stalno anuiteto, ki se amortizirajo vsakega pol leta z žrebanjem. Za varnost služi poseben fond pri mestni blagajni, ki ga kontrolira finančno ministrstvo. Fond se zbira iz dohodkov mestnih stanovanjskih hiš, iz dohodkov trošarine na vino (50 par na liter). Tudi imajo imetniki posojila pravico prve hipoteke na mestne hiše. Posojilo je bilo prevzeto po 90%. Iz donosa da občina Splošni maloželezniški družbi cenen kredit za razširjenje tramvaja. Veledelničar tramvaja je družba čisterreichische Siemens-Schuekertvverke (netočno. Op. ur.), Prodajo komadov prevzame Splošna malo-železniška družba in jih je že večinoma plasirala s posredovanjem skupine angl. in avstr. bank s sodelovanjem Ljublj. kred. banke ln odpade javen vpis.
Fuzija Danice v Standardoil. Vsa aktiva in pasiva Danice, d. d., Zagreb, prevzame »Jugoslo-venska Standardoil Kompanija, ki v to svrho poveča kapital od 100 na 145 milj. Din nom. (290.000 delnic po 500 Din). To povečanje kapitala se porabi deloma za zameno delnic Danice (6 milj. 60.000 po 100 Din), deloma pa se vplača v gotovini, torej 39 milj. Din.
Razstavo sadja v svrho prodaje priredi podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo« v Guštanju dne 80. septembra v šolskem poslopju. Interesenti naj si razstavljeno sadje ogledajo, da lahko ob tej priliki sklenejo kupčijo.
Fotomaton. V Nemčiji je iznašel mlad Rus aparat, s katerim je mogoče v par minutah avtomatično napravili za malo vsoto 1 marke 8 slik. Za izrabo te avtomatične fotografije se je ustanovila družba »Photomaton«, za katero dela take aparate Siemens & Halske. Družba bo imela sedež v Bruslju in kapital 30 milj. mark in bo poslovala v 18 državah z njih kolonijami vred, med njimi tudi v Jugoslaviji.
Dogovori o rotacijskem papirju. Med zastopniki nordijske, avstrijske, nemške in češke industrije rotacijskega papirja je bil sklenjen dogovor, da prepuste Avstrijcem in Cehom izvoz na Balkan, nemška industrija torej ne bo več konkurirala na Balkanu. Dogovori se ne nanašajo na cene in teko do konca leta 1929.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47875. Valute: dinar 12.475.
Devizni tetaji na ljubljanski borzi
2\ septembra 192*.
	povpraš	pon.	sreduji	sr. 24 IX..
Amsterdam	2280*—	2286.-	2283.-	
Berlin	1356.25	1359.25	1357.75	1357-25
Bruselj	—	791.49	_	_
Budimpešta	990,-	993.-	991.50	_.
Curih	1094-10	I097.U	1095.60	1095.60
Dunaj	800.72	803.72	802.20	801.64
London	275.S3	276.63	276.23	276,25
Newyork	56.86	57.06	56.96	56.96
Pariz	222.25	222.40	—	222.25
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	296.75	298.75	297.75	297.75
Mor z; a
25. septembra 1928.
DENAR.
Devizni promet je bil tudi danes znaten. Do
zaključkov je prišlo v glavnem po neizpremenje-nih tečajih, učvrstil se je edino Dunaj, London pa je popustil. Privatnega blaga je bilo zaključeno manj kakor včeraj; Narodna banka pa je krila večino potrebe razen v državah: Amsterdam, Budimpešta, Newyork in Trst, kjer je bilo privatno blago.
Zagreb. Berlin 1356.25-1359.25, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 800.70—803.70, London 275.83 do 276.63, Newyork 56.8335—57.0335, Pariz 221.50 do 223.50, Praga 168.37—169.17, Trst 296.78—298.78.
Belgrad. Berlin 18.5625—18.5925, Budimpešta 99.154—99.0454, Curih 10.9410-10.9710, Dunaj 8.007 —8.037, London 27.583—27.663, Newyork 56.84 do 57.04, Pariz 22.152—22.352, Praga 16.837—16.917, Trst 29.693—29.893, Solun 74.25—74.75.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.89, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.155, Dunaj 73.16, London 25.2025, Newyork 519.70, Pariz 20.3025, Praga 15.40, Trst 27.17, Sofija 8.70, Varšava 58.20, Madrid 85.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 deu., Prašlediona 920 den., Kred. zavod 175 deu., Vevče 105—110, Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: Vojna škoda ar. 440.50 do 441 (441), kasa 440.50—441.50 (441—441.50), ter-mini: 9. 440.50—441.50, 10. 443—445, 12. 451—453; 7% inv. pos. 85.50—86. (85.50), agrari 55.37—55.75. Bančni pap.: Hipo 58—58.50, Poljo 19. Kred. 85, Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 126, Nar. 68—69.50, Prašted. 920—925, Srpska 152—152.50, Zem. 130—150. Ind. pap.: Outtman 100, Slavonia 44.75, Danica 140, Drava 455—460, Sečerana 480—490, Osj. ljev. 160 do 170, Brog vag. 80—90, Union 240, Ragusea 470 do 490, Trbovlje 470—485, Vevče 107.50—110, Piv. Sar. 300, Mlini 19.50—20.
Belgrad. Narodna banka 67.70—68.40 vojna odškodnina 452.50—453, 7% invest. posoj. 86, agrari 54.50— 55.50.
Dunaj. Podon.-sav.-jadr. 85, Živno 118.10, Al-pine 44.35, Trbovlje 58.20, Kranjska industr. 37, Gutmann 25.60, Mundus 174.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen, ner-voza liose je popustila, vendar so ostale cene na isti višini. Ponudba je zopet manjša, tudi povpraševanje Je nekoliko pojenjalo. Po drugih vesteh je tržišče še vedno v pričakovanju še višjih cen. Pšenica bačka notira 245—247.50 Din, sremska 245, bauaška 240—242.50 nakl. post. Oves in vsa krmila, zlasti otrobi se drže čvrsto. Otrobe so mnogi mlini v Vojvodini razprodali že za nekaj mesecev naprej.
V	Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt.) Pšenica baška 78-80 kg, 2%, 290-292.50, za okt. 292.50-295, nov. 302.50—305; moka Og 430—435: koruza 345 do 347.50, amer. 300—302 50; ajda 300—305; oves 270—275; ječmen 300—305; rž 295—297.50. Zaklj. 6 vag. pšenice. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica bač. 242.50—245, gor. bač. 242.50—245, ban. 240-242.50, sr. ban. Vršac 242.50 do 245; ječmen 245—250, pol. 280—290; oves 232.50 237.50; koruza bač. 300—302.50, ban. 297.50—300; seno ban. 95—100, bač. 115—117.50; moka 00 gg 350-360, štev. 2 330-340, štev. 5 310-320, št. 6 265-275, št. 7 230-240, št. 8 200-210; otrobi bač. 182.50—187.50. — Promet 52 vag. pšenice. 45 vag. koruze, 24 vag. ovsa, 29 vag. moke, 2 vag. otrobov.
Budimpešta. Tendenca medla Pšenica: okt. 26.56—26.30, zaklj. 26.26—26.28, marec 29.12 do 29.14, zaklj. 28.90-28.92, maj 29.86-29.72, zaklj. 29.70-29.72; rž okt. 25.24-25.14, zaklj. 25.14 do 25.16, marec 27.70—27.66, zaklj. 27.64—27.66, maj 28.06—27.92; koruza julij 29.04—29.08, maj 28.36 do 28.48, zaklj. 28 46—28.48.
Lesni trg
Naš lesni trg je še vedno v čvrstem razpoloženju. Italija kupuje mnogo pri nas kakor' tudi druge države. V splošnem pa je ugotoviti, da Italija kupuje največ za tekoče potrebe.
V	Slavoniji so se že začele velike licitacije lesa, ki so značilne za lesni trg. Tako se je 21. t. m. vršila licitacija 3 gozdnih objektov gradiške
lmovne občine. Cenjena je bila vrednost na 3,490.000 dinarjev, doseženo pa je bilo največ 5,553.000 Din. Pri licitaciji gozdnega ravnateljstva Vinkovci 20. sept. so bile dosežene naslednje cene za m3 (v oklepajih izklicne) debla javor 520 (350) Šiška, Ljubljana; hrast 260 (220), A. Sutej; hrast 570 (380), Na-sicka; hrast v okolišu Lipovljani 575 (360), Na-šicka; hrast 616 (380), mitroviška žaga. Kakor je videti, se zanimajo tudi slovenske tvrdke z uspehom za hrvatskoslavonske lesne licitacije; nadalje so dosežene cene znatno nad cenitvami, iz česar se da sklepati na ugodno presojanje sedanjega in bodočega položaja na lesnem trgu.
Povpraševanje na našem, slovenskem trgu znatno presega ponudbe V glavnem je največ ponudb v sledečih vrstah: bukova drva, konične deske, za katere je izredno malo povpraševanja, nežamani hrastovi plohi. Za oglje je veliko ponudbe in ie cena popustila.
Po vesteh belgrajskih listov se bodo za drž. železnice nabavljali samo pragovi sledečih dimenzij: 2.70 m 16/26 cm, 2.50 m 15*25 cm. 2.30 m 14<22 centimetrov in 1.70 m 14/20 cm. Tudi glede tolerance veljajo novi predpisi.
Povpraševanje pa je za naslednje vrste: smreka-jelka: deščice za žel. vag. (foderine) I. II. fko vag. meia 650—700 Din (paral., ostror., očelj., brez grč); več vag. desk I. 11. 111. 13 mm jelka od 16 cm naprej, desk 18, 14, večie količine 24, 38, 43 mm, I. II. III. monte, vse paral, očelj. blago (producenti, ki bi dobavili tako blago, lahko oddajo zraven večjih količin tudi kratko blago v dolž. 1—3.50 m; jelovi hlodi od 10—22 cm premera 4—9 m, (ponudbe fko vag. meja); jelove deske 19, 20 mm (za konične deske je cena primerno nižja); trami (lau-tine) od 7—10 m, premer od 7—13 cm na koncu ne izpod 6 cm; deske HI. vse mere smr. hlodi od 25 cm I. II.; bukev: hlodi I. sposobni za beljenje od 40 cm premera naprej brez grč in črnega srca (do 1000 m3, (ko nakl. post.)), uežamana bukovina I. II. III. monte od 2 m naprej (najbolj priporočljive mere 60 mm); več vag. suhe bukovine 60, 70, 80 mm, od 16 cm naprej 2—4 m; hrast: podnice 53 mm, 2.85 m, od 17—28 cm šir denar 1250 Din fko vag. meja; filerji 44 X 44, 48 X 43, dolžina 1.30 cm; frizi vsake količine 27 mm, cd 28—50 cm, šir 5—10 cm z obič. nadmerami, cena po kvaliteti fko vag. nakl. post. 900—1000; drva s 15% okroglic 16—17 Din fko vag. nakl. post.
Sedaj veljajo na slovenskem lesnem trgu naslednje cene (fko vag. nakl. post. v Nin za kubični meter, oz. stol):
Smreka-jelka : hlodi I., II. monte žaga 280—260, brz. drogovi fko Sušak ali Postojna 320 do 840, bordonali mek. 270—300, trami merk. 220 do 260, škorete kon. od 16 cm naprej 530—580, paralelne od 16 cm naprej 600—650, deske — plohi kon. od 16 cm naprej 430—470, paral. 550—600; bukev : deske plohi parj. neobroblj. 450—500, ostrorobi 600—900, parj. neobroblj. 500—800, ostro-robi 950—1200, testoni 490—520; hrast: bordonali 1800—1500, ostror. (podnice) 1200—1300, frizi 950; oglje: za 100kg 75—80, drva: bukova 19—20, hrastova 17—19.
Hmelj
Žalec, 25. sept. (Izv.) Dovozi, prevzemanje in odpošiljanje prejšnje tedne kupljenega blaga trajajo dalje. Kupčija domalega miruje. Le malo blaga se kupi in to globoko pod dnevnimi cenami (20—24 Din). Spričo tega, da bo v nekaj dneh vse kupljeno blago odposlano, je pričakovati prihodnji teden poživljenja trgovine. Pri dosti čvrstem položaju na inozemskih tržiščih je uj>ati, da se bo do sredine oktobra prodalo še preostalo blago (okrog 85% letošnjega pridelka) vsaj po dosedanjih cenah 85—40 Din.
is pre €£ sodišča
LETAK.
Včeraj se je vršilo pred ljubljanskim deželnim sodiščem nadaljevanje razprave v tiskovni zadevi proti Janezu Majeršiču, ki ga je tožil Ivan Lončar, župan v Tržiču. Gre za nek letak, ki ga je SLS v Tržiču izdala v zadnjih občinskih volitvah. Ta letak je očital g. županu razne zadeve iz njegovega občinskega gospodarstva. Po prečitanju obtožnice so se zaslišale priče, in sicer bivši prosvetni šef dr. Dragotin Lončar, občinski tajnik v Tržiču Japelj, občinski sluga Rok Kralj in tržiški župnik Škrbec. Nato so se prečitale izpovedi prič. Zastopnik zasebnega obtožitelja je predlagal zaslišanje treh novih prič ter zasebnega obtožitelja, čemur pa senat ni ugodil. Nato je dobil besedo zastopnik zasebnega obtožitelja. Za njim je imel obširen govor zastopnik toženca dr. Brejc, ki je v svojem govoru obširno utemeljeval neupravičenost tako pasivne kakor aktivne tožbene legitimacije. Če bi se pa že priznala obojna legitimacija, je dokazoval
upravičenost kritike, ki jo vsebuje letak, ki ga Je podpisal oblastni poslanec Janez MajerSič, ter predlagal, da se obtoženec oprosti. Po posvetovanju je senat razglasil razsodbo, v kateri je izrekel, da je Majeršič kriv klevete po čl. 52. tiskovnega zakona in da se kaznuje po čl. 56. na pet dni zapora, na denarno kazen 5000 Din in po čl. 62. v plačilo stroškov 5000 Din. Zastopnik obtoženca je prijavil zoper razsodbo ničnostno pritožbo in vz.klic radi odmere kazni in odškodnine.
»Podedovani« tisočaki.
Gospa Brodnlkova Iz Ljubljane si je menjala stanovanje. Naje'i je ob tej priliki brezposelnega Štefana, da bi ji pn selitvi pomagal voziti pohištvo iz Starega trga na Sv. Petra nasip Štefan je nekaj časa pridno prevažal pohištvo in druge reči, toda že šestkrat prej kaznovani falot je pri tem delu stalno op rezal, kje in kako in kaj bi se dalo »su-nitic. Popoldne se mu je ponudila lepa prilika, katere on kot spreten uzmovič nikakor nI hotel pustiti neizrabljene. Ko se je namreč nekaj časa nahajal sam v stanovanju Brodnikove, je opazil Štefan, da visi raz steno lična ženska ročna torbica, katero je tam pustila gospa. Koj je bil Štefan pri torbici in naslednji trenotek je že ugotovil njeno vsebino. Ročno je izmaknil iz nje 8 tisočake in jih pobnsal v svoj žep. Nekaj časa je potlej Se delal tam in si dal opraviti z malenkostnimi prestavami raznih predmetov, kmalu pa je odšel, ne da bi se poslovil od gospe ali zahteval od nje kakšnega plačila za izvršeno delo. Saj »i je plačilo vendar izplačal sam! Z ukradenimi tisočaki je odšel v prvo trgovin., kupil si novo obleko; ostali denar pa je zapravil s tovariži v različnih gostilnah. — Pred sodniki se zagovarja, da je nečavno podedoval v Italiji 8115 Din in 48 lir. Bil je p» it Italije izgnan, zato je julija meseca prišel v Jugoslavijo, kjer si je ^a del tistega podedovanega denarja nabavil predmetno novo obleko. Tako je mož povedal na sodniji, dasi je na policiji trdil druga*e. da si je namreč kupil obleko ie pred 8 meseci v Trstu in jo potem takem prinesel že s seboj ir Italije. Jasno, da mu sodniki niso verjeli, pa ga je zatorej vprašal senatni predsednik, zakaj pa da se je potem tako zagovarjal na policiji. Štefan je to reč pojsnil tako, kakor da se je s takim zagovorom hotel »maščevati« nad stražniki, ker da so ga tepli. Navaja ime dotičnega stražnika, ki ga je najbolj tepel in s katerim sta bila menda tovariša na fronti, tod a izkazalo se je, da tistega stražnika Štefan še videl ni, niti stražnik njega ne. Sploh ves zagovor kaže, da je Štefan mojsler v raznih lažnih izpoved-bah, ki se Časih potem diametralno križajo in ga ravno vsled tega pokopljejo. Gospa Brodnikova še pove, da se je Štefanu tisto popoldne silno mudilo, ter bi bil najraje že kar preje odšel od dela, pri čemer se je izgovarjal na razne načine. Če se upošteva še, da je Štefan svojim tovarišem plačeval kar po 700 Din cehe, na kateri način se zapravlja le ukradeni denar, je jasno, da je bajka o »podedovanih« tisočakih izmišljena. Kot tako so jo vzeli tudi sodniki, ki so Štefana obsodili na 14 mesecev težke ječe. Te visoke kazni pa Štefan ni voljan sprejeti, ker da ni kriv in da ni; zaradi tega se jo proti obsodbi pritoži!
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
1
R
nudi po izredno ugodnih cenah
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 U. NADSTROPJU
Henrik Sienkiewicz:
Na po!su slave 100
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Vendar se nekaterim velikašem ni zdelo nič manj čudno kakor preprostim meščanom, da ima kralj, na čigar ramenih je v tem trenolku slonela usoda malodane vsega sveta, in h kateremu so dan za dnem na vzpenjenih konjih prihrumevali brzi sli iz inozemstva, vendar čas biti pri poroki navadnega tovariša. Eni so si vse razlagali z vladarjevo dobrot-ljivostjo in z željo pridobiti zase vojsko, drugi pa so zopet ugibali, da med kraljem in Tačevskim obstojijo morda kake tesne rodbinske vezi, ki jih je bilo težko javno priznati. Drugi so se zopet smejali tem ugibanjem in upravičeno govorili, da se v tem primeru kraljica ne bi bila vneto zavzela za združitev obeh zaljubljencev, kajti bila je tako malo prizanesljiva, da ji je moral kralj večkrat odgovarjati celo za svoje grehe iz samskih let.
Ljudje so bili že nekoliko pozabili na Sieninjske. Zdaj pa jih je kralj, da bi preprečil obrekovanje in opravljanje, namenoma spominjal, koliko so bili Sobieski dolžni tej rodbini. Zdaj so se vsi pričeli zanimati za panno Sieninjsko in, kakor je to pač vedno na dvorih, kazati usmiljenje ž njo, vzdihovati nad njenimi nezgodami ali pa do nebes povzdigovati njeno lepoto in čednost. Vesti o tem, da je zala, so se širile povsod med meščankami in meščani, in tudi ko so jo naposled zagledali, ni bil nihče razočaran.
V cerkev je vstopila obenem s kraljico, in v prvem trenolku so se vsi pogledi uprli na vladarico, katere dražesti so še vedno sijale kakor zahajajoče solnce v vsem svojem blesku. A ko so se pogledi obrnili na nevesto, ce je povsod med dostojanstveniki, vojaki med meščani in plemiči začule šepetanje ter celo glasne opazke:
»Divna, prekrasna je! Vsakdo mora biti hvaležen svojim očem, če je enkrat v življenju videl kaj takega.«
In to je bila resnica. V onih časih se dekleta za poroko niso vedno belo oblačila, a dvorne dame so jo oblekle v belo. ker je imela to barvo njena najboljša obleka, in ker si je sama tako želela. Torej v belem, z zelenim venčkom v zlatih laseh, z nekoliko razburjenim in obledelim obrazom, s povešenim očmi, tiha in vitka, je bila videti kakor snežnobel labod ali pa naravnost kakor bela lilija.
Še sam Jacek Tačevski je ostrmel, ko jo je zagledal, kajti zazdela se mu je drugačna kakor navadno.
»Bog se usmili!« si je rekel, »kako pa naj stopim k njej!? Saj to je prava kraljična ali pa celo angel, s katerim je greh drugače govoriti kakor kleče.«
In skoro da mu je upadlo srce. A ko je naposled ž njo pokleknil pred oltarjem, ko je začul ganjeni glas župnika Vojnovskega, ki je pričel nagovor z besedami: »Oba sem vaju poznal še kot otroka,« ko jima je štola zvezala roki, ko je začul tihe besede: »Vzamem te za soproga,« in se je v prihodnjem trenutku začula pesem: »Veni, Creator«, tedaj se je Jacku zdelo, da se mu prsa nemara razpočijo od sreče, in to tem lažje, ker na njih ni imel oklepa. Imel jo je že od nekdaj rad, že od deških let, in je vedel, da jo rad ima, a šele zdaj je doumel, kako neizmerno in brezmejno jo ljubi. In zopet si je pričel govoriti:
»Nemara padem v vojni, kajti če bi bil človek že v življenju tako srečen, kaj bi bilo potem v nebesih?«
A spomnil se je, da se mora. preden pade, še Gospodu Bogu hvaležnega izkazati in naglo so letele pred njegovimi duševnimi očmi turške tolpe, brade, tur ban i, čalme, zakrivljene sablje, zastave, bunčuki1. Iz globine srca mu je privrel vzklik k Bogu:
1 Sulico s konjskimi repi, častn znamenje turških poveljnikov.
»Izkažem se hvaležnega, izkažem se!«
Začutil je, da postane pogubonosni lev tem sovražnikom križa in vere. Ta privid je trajal samo toliko časa, kakor bi z očesom trenil, nakar mu je srce zopet poplavil neizmeren val sreče in ljubezni.
Medtem so se končale svečanosti. Sprevod je krenil proti stanovanju, ki sta ga bila za mladoporočenca pripravila Ciprianoviča, okrasili pa vojni tovariši. Tam si je mogel Jacek mlado gospo Tačevsko samo za hip pritisniti na srce, kajti takoj sta morala oba pohiteti h kralju in kraljici, ki sta še pripeljala iz cerkve. Pri mizi sta bila za nju pripravljena dva višja naslanjača, in po blagoslovu, pri katerem sta mlada soproga pokleknila pred njunima Veličanstvoma, je vabil Jacek milosiivega vladarja in vladarico na svatbeno gostijo, a kralj je povabiio odklonil:
»Dragi tovariš,« je rekel, »rad bi s teboj pogovoril in se zmenil tudi s teboj, sorodnica,« tu se je obrnil na gospo Tačevsko, »za bodočo doto, a nikakor ne utegnem. Še trenutek ostanem in napijem na vajino zdravje, sesti pa vendar ne morem, ker imam toliko poslov, da mi je vsaka ura dragocena.«
»Tako je!« je zaklicalo več deset glasov.
Tačevski je vladarju objel kolena, on pa je vzel z mize nalito čašo.
»Gospoda moja!« je zaklical, >na zdravje mladih
soprogov!«
Pričelo se je vzklikanje: »Vivant! Crescant! Flo-reant!« potem pa se je kralj zopet oglasil:
»Zdaj le še uživaj prosti čas in srečo,« je rekel Tačevskemu, »ker se izplača, a dolgo to ne bo trajalo. Nekaj dni še lahko ostaneš, a potem nas moraš urno dohiteti, kajti mi ne bomo čakali na te.«
»Lažje bo gospa brez tebe izhajala, kakor Dunaj brez nas,« je rekel smehljaje se pan Marko Matčinjski.
»In kavalir Lubomirski tam pač že klesti Turke,c je pripomnil eden izmed huzarskih tovarišev.
=111=111
5 g. oo c
sp s	g ? I -S
_ 5i _	W
B O ? »	N
F F S" *	2
. S" 1	G
iS s	>
< £
n
ST
« * 3 I
I
5 l F | 2
n	~ t*
to os s i e
9 FS
glSSo
S B	<3 a
S"J5 ' S g
Sli'1
P 8 " I *
« £ a g £ 3 k e
f »M M (T
»un
5» ' »r ••
s? m P i-' rr
=111=111
Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.0glasi nad 9 vritic se računajo viš/e.Zaoglase >troqothqov>kega in reklamnega značaja vsaka vr>tica2Di'rt.
•HHIUU
Hlapec
trezen in marljiv, se išče h konjem; nastop takoj. • Ravno tam se sprejme pošten in trezen, četudi starejši hlapec h kravam, če mogoče z znanjem nemščine. - OsbrbniStvo Loka pri Zid. mostu.
Mehanika
dobro moč, iščem. Biti mora zanesljiv, vesten in vojaščine prost. Reflek-tantje u r a r s k e stroke prednost. - »Gramofon«, Miklošičeva cesta št. 34.
Izvežbane pletilje
k navadnim in Jaquard strojem v stalno službo ■prejme takoj L. Knez, Radovljica. Hrana in stanovanje na razpol. v hiši.
2 kleparska vajenca
se sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Martin Kajtna, kleparstvo in instalacija, Litija.
IE		ufmi	i
16 letno dekle
s 6 razr. ljud. šolo, želi mesta trgovske učenke. Cenj. ponudbe pod »1. oktober« štev. 9029 na upravo Slovc-.^a.
Sijajen zaslužek
okolu 100 Din dnevno inkasa in veliko mesečno provizijo nudi agil-nim zastopnikom cele države »Uspjeh«, Beograd, Dračka 9.
Absolvent
Trgovske šole, ki je odslužil vojaščino, išče trajnega ali začasnega na-meščenja. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 9188.
Trgovski pomočnik
mlad, pošten in priden, želi premeniti službo s 1. novembrom ali takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 9205.
Dekle
pošteno, zanesljivo, z večletnimi spričevali, želi stalno mesto k dobrim ljudem. Naslov v upravi lista pod št. 9208.

Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjin dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razred.
Kuharska tečaja za dobro meščan, hrano
se pričneta t. oktobra na zavodu »Vesna« v Mariboru. Večerni tečaj je v prvi vrsti namenjen damam, ki so čez dan zaposlene v raznih poklicih. Natančne informacije daje ravnateljstvo dnevno od 10—12 in od 16—17.
Francoščino in klavir
poučuje Aneta Potočnik, strokovno v Parizu izprašana učiteljica, Mirje, Groharjeva cesta, vila Roža (pri mostu). Informacije od 10. do 3. ure.
KffitifSjfl
Kovačnica
v Kranju, obstoječa že nad 60 let, se odda zaradi bolezni lastnika. Je prav primerna za kovača, ključavničarja, kleparja itd. - Natančno pojasnilo se izve pri lastniku Ba-bič Kristjan, kov, mojster v Kranju, Savsko predmestje št. 8.
Majhen lokal
na Sv. Petra cesti, pripraven za bazarje, oddam. — Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva 28.
Stanovanja
Prazna soba
sc odda s 1. oktobrom, Naslov pove uprava lista pod št. 9225.
Opremljena soba
v novi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda tako). — Naslov v upravi Siov pod št. 8421.
Posestva
Stavbena parcela
lepa, soinčna in suha lega, se proda. - Kje, pove uprava Slov. pod št. 9129.
Družabnika
z 25 do 40.000 Din v svrho prevzema generalnega zastopstva za vso državo dobro idočega predmeta, iščem. — Ponudbe pod: »Sijajen zaslužek« upravi Slovenca.
Prireditve
Kam pa v nedeljo?
K Anžur-ju na Vevča, kjer bo vinska trgatev kolesarskega društva »Zarja«, kjer se dobi tudi krvave klobase in sladki mošt.
Kiipirito
Kupim
mizarski skobelnik in orodje, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skobelnik«,
Pisalni stroj
kupim. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9231.
Stavbni les
Imam v Splitu veliko skladišče stavbnega lesa že osem let. Želim stopiti v zvezo s kako žago v Sloveniji za dobavo lesa. Naslov: Petar Ver-salovič, Split, Obrov 4/II.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja- Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio na perja, Zagreb, Ilica82.
Žima
morska trava, posteljne vzmeti in vložki najceneje pri Fr. Stupici, že-leznina, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Štedilnik
mali in vzidan, lončeno reč, vse dobro ohranjeno, prodam zelo ceno, -Ogled na Stolbi štev. 8 med 12. in 14. uro.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite naj-bolje pri M. Mušiču Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Krompir
večja množina, naprodaj. Naslov in pojasnilo da Ivan Bezjak, posestnik, Velika Nedelja.
Kislo zelje
v vsaki množini, razpošilja tvrdka J. Oražem, Moste pri Ljubljanh •
Radio-aparat
4 cevni, poceni prodam. Naslov v inseratnem oddelku Slov. pod št. 9233.
Mladi kanarčki
se prodajo radi pomanjkanja prostora, sami dobri pevci. Ogled vsak čas. - MikloSičeva cesta, se-salka bencina.
IdSl
Tvrdka A. VOLK
»tubltana, Resljeva cesta 21 nudi naieeneje vse vrste Dšenlčno moko In druge mlevske Izdelke. Zahtevajte cenik i
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4.
Izjava
Podpisani izjavljamo, da nismo plačniki za nikake dolgove, ki bi jih napravil gospod Ivan Plaznik. - Hrastnik, 19. sept. 1928. Rodbina Plaznik.
Pljuča!
Edini privatni pljučni zdravniški zavod Jugoslavije! (Privat - Lungen-heilanstalt.) - Dr. Pečnik, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina, Strokovnjak!
Darujte
Podpornemu društvu slepih, LJubljana, "/ollova ulica St. 12!
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, WoUova ulica
Droa
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Lfubllani. za
goreniskim kolodvorom. '
Parketa hrastove in bukove hrastov r«-Lan les in parjeno bukovtno
prodaja najugodneje
Ivan Šiška
tovarna parket In parne Sage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupufa vedno in vsako količi >o hrasto-vlh hlodov, hra-i tovih desk 37 mm in hrastove trite.
Razpis
Rim.-kat. verska občina v Dolnji Lendavi razpisuje
mesto opgonisto
Dohodki:
1.	Stanovanje.
2.	Oratja zemlja in travnik 4 orale 100
3.	Od mesta D. Lendava 500 Din.
4.	32 m'- drv,
5.	Približno 100 mernikov rža (žito).
6.	Kolekta mošta v času bratve.
7.	Od vernikov približno 200 Din.
8.	Predpisana štola (od 10.030 vernikov).
9.	Dolžnosti so v predpisih označene.
Prošnje sc vložijo na župni urad v Dolnji Lendavi (Prekmurje), in sicer do 7. oktobra 1928. Priložiti je prošnji krstni list in spričevalo o dosedanjem službovanju. — Dne 8 oktobra 1928 je ob 10. uri v farni cerkvi nastop. Prosilec mora znati slovenski in madjarski jezik. Potne stroške vsak sam nosi.
Najboljše
Rolo
Gritzner
vam priporočamo do znižani ceni ter na.|bol]š
Dubied
pletilni stroj samo pn
Josip Peteline
Ljubljana
>b vodi polog PreSernoveitn Miomenika - Telefon 2913
Za časa velesejma Cavlijon II I. prostor levo
LUDVIK PODGORNIK
POŠTNI URADNIK
OLGA SLABINA
POŠTNA URADNICA ZAROČENA MARIBOR, 24. SEPTEMBRA 1928
Pouk.
Gospe m gospodične prijavita se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek 3mes, poldnevnega pouka 1. oktobra.
Modni atelje M Šare, Ljub liana
Miklošičeva cesta, vhod Praiakova ulica, III. nad palača Pokojninskega zavoda.
Velika inozemska zavarovalna dr n žba sprejme
podružničnega radio
za Ljubljano, ki mora biti dobro izobražen v zavarovalni stroki in je izurjen akviziter in organizator, — Obširne ponudbe naj se naslove na:
Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d.,
ZAGREB, Zrinjevac 20
pod: »Doživotno mesto« 567.
Ogromen prihranek izdatkov
za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo
Seziiska razore da5a
Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razne sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 35 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suknena obleka 3-20 m blaga z vso dobro podlago
samo 230 Din
Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovint
IVAN KOS, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta St. 23.
Ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago!
LOURIE VEZANE PLOŠČE
(Sperrplatten)
Glavno zastopstvo:
Stavbeno in umetno mizarstvo
A. ROJINfl & COMP., Ljubljana
Slomškova ulica It 16 Telefon it. 2480
dobe trajno delo pri delih ceste Kokra nad Kranjem do Jezerskega v km 22.
IZŠEL ]E NOVI
LY0N-FAV0RIT ALBUM
Cena Din 32 - ZA JESEN IN ZIMO 1928 29 cena Din 32--
Mesečno izide tudi Lyonova LEPA DUNA3ČANKA (Schone Wienerin) Din 12'—. Dobijo se od vseh modelov vsi posamezni kroji. Plašči, kostimi, obleke Din 15'—, bluze, krila in perilo Din 12*—. Otroški plašči, obleke Din 12'—, Din 8"—, perilo, predpasniki Din 8'—, Din 4'—. Znesek se pošlje po položnici, nakaznici ali proti povzetju. Poštnina za album Din 2'— za kroj Din —50. Vsa naročila je vposlati na tvrdko
ANT. KRISPER, LJUBLJANA, 35SJK It
Glavno zastopstvo za celo Slovenijo. V zalogi so vse potrebščine, kakor tudi modeli za šivilje
ZOBOZDRAVNIK
DR. STANKO DE GLERIA V KRAN3U
(poleg glavarstva) redno ordinira od 1. oktobra dalje od 8 do 12 in od 14 do 17, razen nedelj in praznikov,
Tovarna čevlfev ,io!ton'
d. d. v Beogradu
rabi naslednje
delavce na stroj
natezalca (Oberholer), ščipalca (Zwicker), vrezovalca (Einstecher), podšivalca in obrezovalca podplatov
(Doppler in Sohlenbeschneider) ter delavca na stroju za rezkanje in glajenj« rezi (Schnittfraser-polierer). Javijo naj se na gornjo adreso le prvovrstna delovne moči.
V globoki neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, svak in stric, gospod
Ferdinand Grah
usnjar, posestnik, občinski svetovalec, načelnik Gasilnega dniStva v Braslovčah, član načelstva posojilnice itd.
v nedeljo, dne 23. septembra 1928 ob 10 zvečer v 37. letu starosti nenadoma za vedno zapustil.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 26. septembra ob 10 predpoldne na farno pokopališče. Braslovče, dne 23. septembra 1928.
Francka Grah roj. VouSek, soproga. Ivan, Jožek, Franci, Marija, Stanka, otroci. Rodbine: Grah, Plaskan in VouSek.
Zahvala
Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, matere, stare matere, tete, gospe
Ane Megušar
izrekamo tem, potom vsem našo najpri-srčnejšo zahvalo, — Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, zastopnikom raznih korporacij in društev, nadalje gasil, društvu Gorje, godbi, gasil, društvu za ganljive žalostinke, darovalcem prelepih vencev in cvetja, končno vsem, ki so našo drago pokojnico tako številno spremili na zadnji poli. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala.
Gorje, dne 24, septembra 1928. Globoko žalujoči ostali.
.v -
J> J f ■■ '

Šola za jezike po Berlitzovi metodi
——■K.......... ■ !■■—TnMirm—T !■!■! ■■—IIlili ■■■II
Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani
Samo pravi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi,_ rojeni Švicarski Italijani poučujejo itali]anSčino itd., za nemščino, španščino ,..
Vsak profesor poučuje izključno samo
J^ svoj materni jezik "»C
Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojencc edinole iezik, ki se ga uči. Pouk za začetnike, — Konverzacija. — Slovnica. — Literatura. Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo tako).
Informacije in prijave dnevno od 3 popoldne do 8 rvečer začasno (t. j. dokler se ne nastani v lastnih prostorih);
V višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razr.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cefc.
Izdajatelj dr. Ff. Kulovec.
Urednik; Frane Tersetflavi